«91. številka.
Ljubljana, sredo 18. decembra.
XI. leto, 1878.
SLOVENSKI NAROD.
hiutiu vsak dan  .»»wu.<i |H>MMiiMM - .^-t.** ^ r kaslsuaJMi, -oi ^ uosti pieieumb »». iviito-uvetiKe aete,« M cmo imu lo *id.  ta d ji ima B «L
l» oetit leta 4 K»d. - Z* i^jcbtjaaa  Ure* ©ottlj.oja na dom M celo loto 18 f?ld., ta eeut leta 8 gld. 30 kr., ta en mosec 1 gld. 10 kr. ' Za pošiljanj«"a đom se računa 10 ki. as mesec. i0 ks. m frstet let*. - Za t njo deiele toUko 76«, kolikor poštnina isnaia. — Za gospode rčitelje na ljudskih iolah in sa dijak« velja ■ miana cena in sicer   Z« LJubljano «a eetr* le£a 2 ajld. 60 kr., po poiti prejeman ta četrt leU 8 Mid. — Za oinanilu ae plačuie od aenr« -i'--' petit-vrsto 6 kr., če ae .seanilo erArat tiska, 6 *r.. eo se dvakrat in 4 kr. de se tri- ali večkrat tiska. l>opisi na) s«< »vole trankirati.     Rokopisi ae ne vračajo. -   n-«dn»itvo io v Ljnbliani v Prano Kolmanovej bili #\ 3 „gledaliftka stolba" (Oprav niitvo, na katero naj se blagovoli o potfhati naročnine, reklamacije, osnanila, t. j. ad ■.i..i,iv„v 1« -   N.i-#vin< tiskarni*     Kol mano vol hiii
Vabilo na naročbo.
S koncem tega meseca stopi „Slovenski Narod", prvi in jedini slovenski dnevnik v dvanajsto leto svojega izhajanja. Vse gg. naročnike prosimo, naročnino ob pravem času ponoviti, da bodo list redno v roke dobivali, kakor tudi one, ki so z naročnino zaostali, jo nam še tekom tega meseca doposlati.
„*#>sO%. UtarOfl." velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto.....13 gld. — kr.
Za pol leta.....H   „   &0 „
Za četrt leta.....3   „   30 „
Za en mesec.....1   B   lO „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto.....IO gld. — kr.
Za pol leta.....m   „    — »
Za četrt leta.....4   „    — »
Za en mesec..... t   „  40 ,
Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za tJ.iJ»*l».o ve^ja Biki* Kkaait* cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 9 gld. 50 kr. Po p o 61 i prejeman    „    „   3   „  — ,
Dva izgleda magjarskega pra-vicoljubja.
Prav zanimiva je izpremena, kakor se po lagoma pokazuje v pobtopanji nemške Btranke našega državnega zbora nasproti Magjarom v obče, in njih prvaku grofu Andrassyju kot ministru vnanjih zadev avstro- ogerskih posebej. Ko je svoje dni dr. Ititger v češkem de želneni zboru, zagovarjajo češko adreso do ce
sarja, nagl&ftal potrebo vzajemnega delovanja Nemcev s Čehi, da se Avstrija reši neopravi cene hegemonije Magjarov, pokazali so Nemci jasno s Bvojimi govori, da občutijo to hege iuonijo, da ona žali ijibov ponos.   Kako tudi ne bi, ko ko vendar oni jed ni bili vajeni zapo vtdovati! Njih zastopniki v državnem zboru bo porabili tedaj tudi  prvo  priložnost,  ter bo »kovali ostro adreso do cesarja, katere zadržaj pa je bil namenu n Ahdrassvju kot pouaročitelju iD nositelju uiagjarsk ga uadvladanja. Morebiti zaseiieuje   Bosno   m Hercegovine rts nij po volji jedneiiiu ali drugemu iz mej gospodov, ki so podpisu li bili adreso, a ono jim je po-uudilo priložnost, da so mogli pod krinko ve like skrbi, katera jih ba)e navdaja za bodoč uost Avstrije, udariti po Andras-yjn. Še o-itrej postopali bo  proti temu ministru v delegacijah direktno, in bodo gotovo tudi sedaj v dr-/avutin zboru, indirektno.
Slovani smo glede te borbe nevtralni. Smelo pa smemo reči, da bi te zoprne kome dije ne gledali v tuko resnih t a s: h, ko bi bil ua Andraasvjevem mestu kak — drugi.
Toda, mi stojimo pod jerobstvom, drugi nas zaBtopajo, drugi delujejo jamesto nas. Nam je naloga olaj aua, za nas odpade vsaka odgovornost. Mirno bi gledali, kako se vračajo naši rojaki z bojišča zmagonosni, kako otružijo drugi krvavo pridobljeno slovansko zemljo, ko bi se nam ne bilo bati pred bo dočuostjo. Tudi velike svote, izdane za boj, bi pomagali voljno nositi, poslušali bi prepir, kaj da z novima deželama, kladuokrvno opa zovali bi Magjare, kako si prizadevajo pridobiti ti deželi, zdaj javno, zdaj tihotapno v izpeljavo svojih najsebičnijših namer, ko bi nam ne pretila nevarnost v bodočnosti. Spo dobno skromo bi poslušali naše mojstre in do
brotnike, kako da zavijajo in prezirajo zakone« kako delijo pravice. Videli bi, da smejo Hrvati v ogerskem državnem zboru svoj jezik govoriti, ker velikodušni Ogri to svojim zaveznikom velikodušno dovolijo. Nemški ne ime se nikakor govoriti, ker ponosni Magjari tega jezika nečejo razumeti, če tudi ga govori velik narod z veliko literaturo. Na Ogerskem godi bo tedaj, kakor bi lahko iz vsega sklepali, nemškemu jeziku tako, kakor se pri naa godi z drugimi. Magjari vidijo, kako se nem« ški jezik povsod uriva, kjer ga nij potrebno'; to se ne sklada z njihovim pravicoljubjem — in hajd — povrnejo mu posojeno — ker bo sedaj oni jerobi. —
Da so svoje dni z nemškimi uradniki isto tako postopali, ker so znali le nemški in nič magjarskega, to je znano. Narod magjarski, kakor pravijo, n<j volje učiti se nemščine zarad nekoliko ljudij, kateri sijiščejo pri njem službe, pa so pozabili naučiti se njegovega jezika. Vse to gledali in viddi bi Slovani sedaj ? Avstriji, in še nekaj več.
Magjarski poslanec Lukač storil je nekaj, kar zakon prepoveduje. Sodnija hotela ga je tedaj poklicati na odgovor, a magjarski deželni zbor temu nij privolil, ker bo poslanci nedotakljivi Kako strogo vendar pazijo Magjari na imunitet svojih zastopnikov! In kaj so storili takrat, ko je segnila sodoija po Srbu M i le ti ću V Našli so starodavni zakon, ako se ne motimo od leta 1517, po katerem uživajo le zastopniki magjarske krvi imunitet. Za Lu at-a. ta zakon ne eksistira, sod-nija ga ne more prijeti. Da pa Magjari ne pridejo drugokrat o enakem slučaji v zadrego, skovali bodo posebno postavo. Ali bode ta nova postava za vse poslance brez ozira na narodnost veljala, to je odvisno od tega, kako
Dva odlomka iz Zendaveste.
i.
llaonia in Zaratustra. Iluoma*) pride jtdenkrat zgodaj k Zara-tustri (Zoroastru) ki je pripravljal ravno ogenj za žrtve in pel svete pesni. Ko ga Zaratustra uvidi, ga vpraša: »Kdo si ti, najkrasnejši iz-mej Ijuaij, katere koli sem jaz kedaj videl na vsem Bvetu, po tvojem dostojanstvu in po vnaujosti, lastnej samo neumrljivim bitjem V" Odgovori mu pa ilaoma neomadeževani, ue uuirljm; »Jaz sem, o Zaratustra, ilaoma, ne-ouiadeževaui, neumrljivi: k meni obraćaj vsa svoja mišljenja, U najpravičnejši; pripravljaj mene (v jed), slavi me b popevanjein, ka-
1j Rastlina liaoma (aaelupiaa aoida) je bila Aiij-cem rastlina in bog ob jedneiu. Njun Bok je bil vir življenja.
kor so me slavili drugi, kateri so hrepeneli po koristi."
Zaratustra pa reče: „Slava Haomil Kdo te je prvi na svetu, z bitji uapoluenem, pripravljal (v jed)? Kakšno srečo je dosegel, kakšen dobiček je dobil ^zategadelj)? O i govori mu pa Iluoma neomadeževani, neumrljivi: „Vivauhat me je prvi na svetu, z bitji uapoluenem, pripravljal. Dosegel je on to srečo, uubil je ta dobiček, da se mu je rodil siu — Jima mnogoslavui, sloveč voditet] narodov, najimenitnejši i/.niej (vseh) ljudij, ki so kedaj Boiuce gledali, ker je uciuii s svojim vladanjem, da mjuo uirii m ljudje m živina, da mjso suše občutiti ne vode, ne rustliue, iu da nij nikjer hrane pumanjkovalo. Na obširnem zemljišči J ime uij bno ne mraza ue vročine, nij bilo ne starosti, ue smrti, ue od daevov 'j prouzročene zavisti; kakor bi bila petnajst let stara, sta hodila oba, očo kakor siu,  dokler je vladal
i) DaevT hudobui duh.
sloveč voditelj narodov, Jima, Vivanhatov*ain.u — „Kdo te je drugi, Ilaoma, na svetu z bitji uapolneneui, pripravljal? Kakšno srečo je dosegel, kakšen dobiček je dobil?" Odgovori mu pa Ilaoma, neomadeževani, neumrljivi: »Atvija me je drugi na svetu, z bitji na-polnenem, pripravljal. Dosegel je on to srečo, dobil ta dobiček, da se mu je rodil v junaškem Belu sin Traetaona, kateri je ubil kačo Da-hako, imevšo tri žrela, tri glave, šest očij, tisuč močij, sovražnico čistosti, tega druža ') iz plemena daevov, škodljivo bitjem, hudobno, svetosti najbolj sovražnega druža, kar jih je proizvel Aoromaiuj na svetu, z bitji napol-nenem, na smrt svetosti na svetu."
,.Kdo te je tretji, Ilaoma, na svetu z bitji napolneuem pripravljal? Kakšno srečo je dosegel, kakšen dobiček je dobil ?" Odgovori mu pa Ilaoma, neomadeževani, neumrljivi: „Trit
') Druž,  genua daovorum AnrOmainyi cohortis.
ee bod« pravicoljubje Magjarov na dalje razvijalo. Mej tem hočemo Slovani strogo Blediti borbi magjarov in Nemcev za nadvlado] v A v atriji, kar tem lože storimo, ker imamo dokaz ▼ svoje veliko zadoatenje, da zadnji nijso ne premagljivi, a da bo prvi preoholi in prekruti za nadvlado v Avstriji. F. j—a.
Iz ogerske delegacije.
Preteče ni teden je tudi ogerska delegacija posvetovala se o vnanjej politiki Andras-nvjevej, ali o okupaciji Bosne. Jako po d učljivo je, kar se je o tem slišalo iz mađarskih uit, zato naj nekatere reke svojim bral cetn podamo. Tako u. pr. je govoril veliki BlovanoJertc Msgjar Pulszki sledeče o okupaciji Bosne:
„Zasedenje Bosne imelo bi slav janski oklep razdreti, ki žuga tam napraviti bo.   A na mesto tega, naložila nam je ta okupacija veliko težjo nalogo: vodstvo južnega Slovanstva.   (Kaj pak!! Ur.)   Kajti mi hočemo ali prizadevanja južnih Slovanov obmejiti, v to pa ne zadostuje samo dobra uprava, in poklicali smo tudi s tem ono nevarnost za monarhijo, katera nam drugači le onkraj naših mej preti, ali pa moramo — in to je pravo, kajti v Bosni se nore le bosanska politika delati — tudi ono prizadevanje voditi.   Na ta način pa zopet ne bodemo mogli ruskim prizadevanjem na iztoku nasproti delati.   Ako se hoče verovati ministrom vnanjih stvar i j raznih držav, hoče vsak izmej njih berlinski dogovor izvršiti. A odločenje izhodnje Rumelije od Bolgarske, jedna izmej podlag berlinskega ugovora, ovirajo faktorji, katere jedna signatarna moč aktivno podpira, a druga mirno to gleda. Li more izhodnja Rumelija  služiti Turkom za tvrdnjavo, ako rutnelijsko narodno vojsko (milico) Rusija organizuje in jej ukazuje, ako se mohamedanski prebivalci preganjajo, ne imajoči upanja, da se bodo kedaj vrnili. Ali se je zahtevanjem Srbske in črne gore, katera je pripoznala Evropa za pravične, za doBtilo b tem, da se je ozemlje obeh držav poveličalo? Ne, obrnila so se proti nam, ker bo zemljiščno poveličanje nij tam zgodilo, kjer so je pričakovali, nego tam, kjer jim bode prouzročevalo le sitnosti. S tem, da smo Črno goro  neodvisno proglasili, naredili smo tudi jo odgovorno za svojo osodo, ker tej državi nijamo dali dosta ozemlja in toliko neodvisnosti, da ne bi potrebovala ruske pomoči Ali bo more celo zasedenje Bosne izvr
Siti v smislu berlinskega ugovora ? Ako je ono res tolikanj potrebno in donaša onih strate gičnih prednostij, kateri se od veljavne strani vedno poudarjajo, potem bi narediti morali toliko etapskih cest, .železnic in vojašnic, ka terih še doma ne moremo vsled prepičlih sredstev napravit«.  Kako pa se more misliti, da bi ozemlje, kjer bi.vse to napravili, kedaj zopet nazaj dali. A minister sam uvidi, da je berlinski ugovor le začasrn. Da se sme Novi pazar zasesti, to pravo nema nobedne vred nosti, nobednega defenzivnega pomena, ako se še daljna ofenziva ne namerava, ako ne bi hotel minister do egejskoga morja prodreti. To bi zahtevalo velikanskih stroškov za uravnanje tamošnje  uprave, in napraviti bi bo moral strategični temelj v Bosni in ceste do Mitrovice.   Vsak korak v onera kraju pa slabi  našo defenzivno moč, nasproti Rusiji. Taka politika bi se kupiti morala s potrebno zvezo z Rusijo, zvezo, katera varuje Rusijo pred nami, a ne nas pred Rusijo. — Mi smo kar silili v Boano, pustili smo naj  Rusija dela kar če, in smo mislili, da nam bode obmejenje Bolgarske in izhodnje Rumelije, prepiri mej Srbi in Bol gari nevarnosti Slavizma odvračevalo. Bojim se, da te meje ne bodo dalje trajale, nego ob svojem času (nemška) črta na Matnu, in potem smo ali v vojno zapleteni, za k a tero nijsmo pripravljeni, ker naše moči so na jug privezane, ali pa bodemo morali v zvezo (Jugoslovanov) dovoliti, katera je dozdanje tradiciji, dozdanjej politiki naravnost nasprotna, in ker tira do tja politika ministerstva, ne morejo oni, ki hočejo to zabraniti, ničesa do voliti, iz česar bi se sklepalo tako dovoljenje." Tako je govoril Magjar Pulszky.
(Konec prihodnjič.)
Politični razgled.
TVotrtanJe d.e£«Ble.
V Ljubljani 16. decembra.
Ogerska zbornica je sprejela predlogo o podaljšanji vojaške postave z veliko večino samo skrajna levica je glasovala zoper. Ravno tako je sprejela postavo o podaljšanji nagodbe b Hrvatsko za jedno leto.
Ogerska delegacija je tudi izbrisala budgetu stroške, katere je vlada terjala za nakup jezdnih konj vojaškim stotnikom, in za zidanje citadelne ladije. Ker nij vsled tega mej delegacijama nobenega raznoglasja več, ne bode treba nikake skupne seje obeh delegacij.
Cesar je fcm. F i lip o vica h prav posebnim odlikovanjem sprejel v Pešti, kamor je bil zarad njega iz Godollo prišel, častno
priznal njegove zaslu*" ia ga večkrat zagotovil svoje milosti. Zvečer ob 6. ie bil pri cesarji na obedu. Baron Fil'povtć je 16. dec. vrnil se v Beč, kjer ostane dva dni, jutri pa gre v Prago.
Pravoslavni udje fto^enske deputacije so v Pešti izročili na odločilnem mesta spomenico, v katere? pravijo: Naš" tožbe o protranjanji kristiianov so uslišnne, in Evropa je Vašemu Veličanstvu nalog dala Bosno zanesti. Avstrijske zastave so bile za nas znamenje svobode. Hvaležnim srcem smo se tudi mi 7fl8tonniki Srbov pravoslavne vere v Bosni deputaciji pridružili, ki Vašemu Veličanstvu naznanja udanost in zvestobo. AH pritožbe naše mino vae v< izrofienei adresi zaznamovane. Na? Vnšpmu Veličanstvi! povemo prošnje zvesti h. Srhov v Bosni. Mi orosimo, da smemo rabiti svoj materini jezik h cirilskimi pismeni v uradnem obfanji. Mi latinščine čitati no znamo, in še pod Tur* kom so se uradni ukazi s cirilico razglašali . -, Dalje prosijo Srh! za reformo davkovske sp> steme, za osvobojenie od fonarijotskrb Škofov ia duhovnikov carigradskih, ki narod žuti jo, za pravico, svobodno voliti škofe in duhovne iz srbske narodnosti. Dalje prosijo, naj cesar izroči upravo Bosne le tacim možem, ki ao srbskega jezika zmožni, ki poznajo bosenske šege in razmere, in ki imajo srce za ta narod. Potem hote bosenski Srbi radi kri in vse žrtvovati za avstrijsko dinastijo, ki jih je izpod turškega iga osvobodila.
Vnfanl«* dr*ave. Srt9*tcn skupščina ki zdaj zboruje v Nišu. novem od Turkov priboievanem srbskem mesta, ima nekoliko drugo lice, nego prejšnji sbski deželni zbori, — šteie namreč 25 udov več kot prej. ker teh 25 poslancev ao poslali novopridohljeni okraii. Ker tudi kneze sme toliko poslancev imenovati, kolikor je jedna tretjina voljenih, Šteje zdaj srbska skupščina 170 članov. — Vsi dobri Slovanje moremo le želeti, da se ta nova neodvisna država, ukrepi, umnoži iz za večjo bodočnost slovansko vredno pripravi.
Iz Cnrifjjmda ho poroča 15. decembra, da one zarote, o katerih je zadnji čas zopet poročalo ae, nijso tako silne, temuč da z njimi le sultana mehčajo in sumnjega delajo, da ga potem rabijo za svoje namene. Položje je vedno negotovo. Jedenkrat pravijo, da se nagiba celo na angleško stran, drugič pa, da skrivni ruski vpljiv raste. Le jedno je gotovo: splošna gnjiloba turške države.
KnlfinrsJcn prebivalstvo v Jeni-Sagri je „evropskoga" finančnega direktorja, ki je imel finance „Vzhodnje Rumelije" v obskrbo-vanje vzeti, b Rilo zapodilo. Teško bode kaj z »Vzhodu jo Rumelijo", ker bolgarski narod
hoče zjedinien hiti. _
-pj—^-r--
opisi.
Iz VI«! lil u v Bolgariji. [Izviren dopis.] Veselega srca javljam vam, da sem
naj dobro tnej Si iz Samov,1) meje tretji na svetu, z bitji napolnenem, pripravljal. Dosegel je on to srečo, dobil ta dobiček, da sta se mu rodila dva Bina: Urvakšaja in Keresaspa, izmej katerih je bil prvi pokrovitelj vere in prava, drugi pa — bodri gaesusa) visocega rasta, oborožen b palico.   On je ubil kačo Srvaro, katera je žrla konje, žrla ljudi, strupeno, zeleno, po katerej se je palec debelo pretakal zeleni   strup.   Keresaspa si je okolo poldna pripravljal v kotlu jed na tej kači.   Kača se opeče, zvije v kolobar, skoči izpod kotla in utone v blizu tekočej vodi: oplasen (z njenim gibanjem) se je  umaknil  sam hrabri Keresaspa."
„Kdo te je četrti, Ilaoma, na svetu z bitji napolnenem, pripravljal? Kakšno srečo je do-
»> ime necega mitičnega roda.
-) heros, celui qui chorche, cbasaeur.
segel, kakšen dobiček je dobil?" Odgovori mu pa Ilaoma, neomadeževani, neumrljivi: „Pouru-šaspa me je četrti na svetu, z bitji napol ne nim, pripravljal. Dosegel je on to srečo, dobil ta dobiček,  da si se mu rodil ti, pravični Zaratustra, v hiši Pourušaspe, sovražnik daevov, poklonik Ahure ') slavni v deželi Airiji. Ti si prvi dal ljudem slišati (sveto pesen, imenovano) „abu vairjo", brez napeva, v sluh, kakor tudi v zvučnem petji; ti si primoral, da so se pod zemljo skrili vsi daevi, ki so hodili poprej v podobi možev po tej zemlji, ti, ki si naj moč nejši,  najtrši, najdelavnejši, najbistrejši, najbolj zmagonosni mej bitji,  z razumom na darjenimi."
Zaratustra je pa rekel: Hvala Ilaoma! blag Ilaoma! itd.
') Ahura, gospodar sveta, ime boga v varstvu, katero je osnoval Zaratustra.
II.
Prvi trenotki Človeške duše po smrti. nStvarnik svetov, napolnenih z bitji, svetit Kje se vrši ta račun, kje se predstavlja ta račun, kje se zbira ta račun, kje se dobi ta račun, ki ga da smrtni o Bvojej duši?" Zara-tustri je pa odgovoril Ahuramazda:   „ Potem, ko človek umrje, potem ko otide, potem ko ga skusijo hudobni, slabo misleči daevi, tretjo noč, ko se začne daniti, ko zašije zarja, ko zmagonosni Mitra*) vzide  na gore s čistim bleskom, in začne vzhajati bleščeče solnce, tačas, o pravični Zaratustra, odvede daev po imenu Vizareš zvezano dušo hudobnih, udanih daevom, slabo živečih. In oni, ki je pregrešno, in oni, ki je sveto Živel, oba nastopita tačas svoja pota, katera je pripravil čas.   Na Bve-tem mostu Ćinvai, ki ga je naredil Mazda, se izprašuje o delih, katera sta vršila duh in l) genius lucis.
denes opoluđne stopil na bolgarsko zemljo. — Potovanje moie bilo je skoz in skoz jedno-lično, — samo v Mobačn, tem blatnem gnjezdu magjarskem, dohitela me je roka policije; a bili 80 siromaki prekrotki in prekratkovdni, kajti — izpustili ho me — mene „az agita-tos panszlaviszt", kakor je jeden od njih pri izpraSevanji se izrazil, — in tako me je mirno in brez ovira Donava, katere širokost je na nekaterih krajih jezeru jednaka, prinesla mimo Belgrada v Vidin.
O mojem prihodu tukaj sprejele so me najodličnejše osobe bolgarske družbe, a ker je od vladne strani zabranjeno pospešavati mace-donski vstanek, moram „incognito" do meje potovati. Tukaj bodem ostal dva dni. da se z nekaterimi vpljivnimi osobami o marsičem dogovorim; potem pa otidem skozi Lompa-lanko, Sredec in Džumo v maceđonska brda. da tam povzdignem zastavo osvobojenja. Začudil sem se, kako zaupanje imaio tuHajšnjt Odlični možje do mpne; — to mi bode dalo pa tudi moč, vsem prirodnim in umetnim zaprekam vkljub vzdržati in svetu pokazati, kaj junaštvo za idejo navdušenega moža velja! Zagotovljam vaa, da navdušenost in odločno delovanje, katero sem tu opazil, obeta najboljši vspeh. Bolgarska mora hiti jedina mora biti svobodna! to je gaslo vsakega rodoljuba. — Došla Rta sinoč dva brzojava iz Sredca; javlja se, da Hiromašen narod prihega iz macedonskih pokrajin, gonjen od krutega, krvoločnega Turčina; da umirajo siromaki potoma od gladu, zime in truda!
Tukaj človek vidi in čuti celo težino OBode. spozna, kaj se pravi živeti obupno življenje pod turškim zulumom. — Nikjer to lažbe, nikjer usmiljenja! — Ali prišlo bo dru gače! Prišlo bo, mora priti. V sive planine koče se narod zbrati, ter od tam planiti nad neprijatelja, od tam svetu vzklikniti: ker si naa ti zapustil, pomagali si bomo sami, — in to krvavo, divje. — Bodite prepričani, da ee Štejem mej najsrečnejše ljudi, ker mi je mogoče pomagati svojim slovanskim bratom v borbi za najsvetejše, za svobodo; mogoče mi je ponesti žar svobode v zabalkanske pokrajine, kjer prebiva nam soroden, dober, krotak in delaven narod; mogoče mi je podati drugim bratom dokaz živega dejanskega čut j a -vzajemnosti slovanske! — To prepri-
duša na svetu bitij. Sem pride lepa, zala, kodra, visoka devica: spremljajo jo svetost, mladost, veljavnost, moč, krepost; ona vrže pregrešno dušo hudobnih v temo, duše svetih pa prestavi črez goro Berezajtim. Ta devica prepelje pravične črez most Činvad, ter jih združi z jazati (pobožnimi dušami).
Tam vstane Vohu mano J) s svojega zlatega prestola, ter mu govori: „Vendar si prišel ti nedolžni k nam, z minljivega sveta na Bvet, ki ne pozna trohnobe!" Krotke duše svetih gredo k Ahura-mazdi, k nesmrtnim svetnikom, k prestolom, narejenim iz zlata. Gredo oni v Garunmanem, prebivališče Ah.uranui7.de, v prebivališče nesmrtnih svetnikov, prebivališče drugih nedolžnih.
Kadar je pravični pri očiščenji (sodbi) po svojej smrti, se hudobni , hudobno misleći daevi boje njegovega duha baš tako, kakor 8e boji ovca, volku odločena, pred volkom Pri njem so sveti ljudje, pri njem Nairjc-sauha: sel Mazda-Ahure je Nairjo aanha.
Bivši.
') blagi duh.
čanje stori me neizmerno srečnega, in krepilo me bode na teškem potu v najbližnjej bo dočnosti.
Želim kmalu v ugoden položaj priti, javiti vam kaj veselega. Do takrat morate bo zadovoljiti z novicami, katere vam bode brzojav preko Dunaja prinesel. — Vem uže zdaj. da mi bode, kadar dospem na svoj cilj, po-manjkovalo časa pisati vam mnogo; kajti vidim, da me veliko dela pričakuje; ali, ako mi bode količkaj mogoče, napisal vam bodem vendar nekoliko vrstic, da se prepričate, da Ljubljane in svojih prijateljev ne pozabim. — Morebiti boste sprejeli kedaj tudi v srbskem jeziku pisano pismo; našel sem si namreč tukaj jednega jako izobraženega in navdušenega Bolgara, doktora joria, kateri me hoče kot tajnik »premliati. On mi bo vzdrževal tudi vse pia mene zveze s komiteti, in ako jaz sam ne bi utegnil, rekel bodem njemu, naj vam poroča Da bi vi namo Čuli tukaj pogovore, pesni in pripovedovanja! Nij drugega, kakor od Turčina, njegovega nasilstva in haiduSke borbe proti njemu. Divno je — jaz živim popolnem v svojem elementu! —
Miroslav Hubmajer. Ic lirbkoffti 12. decembra. (Konec.) Taka večja, vsestranska in temeljiteja izobrazba se pa ponuja ravno v meščanskih šolah, katere tudi lehko več store, kajti pri manjšem številu učencev je večji broj učiteljev, nego v ljudskei šoli, in navadno imajo prve na razpolaganje več učnih sredstev. (M;mo grede" naj si tudi to opomeniti dovolimo, da so nasproti ljudskim in meščanskim šolam srednje učilnice le boli pripravljevalnice za visoke šole, kjer se izobražuje učeni stan ) i Po teh splošnih opombah, katere naveati se nam je zavoljo novosti teh šol nekako potrebno zdelo, dovoljuje si podpisano ravna teliatvo, vašo pozornost posebno na prvo meščansko žolo na Kranjskem obračati. To stori ne samo iz interesa tega zavoda, marveč tudi v interesu občne omike in posebej v tem okraju, kateri šolo vzdržuje.
Meščanska šola v KrSkem ima pred vsem to prednost, da je pospravljena v prekrasnem, za učilnico prepriličnem poslopji (ki je, kakor znano, darilo krhkega meščana, blagorodnoga gosp. Martina Hočevarja), katero daje torej za zdravje otrok vse poroStvo. Drugo kar more šolo priporočevati, je šolo ljubivo c. kr. okrajno šolsko svetovalstvo (in tudi prej imenovani šolski dobrotnik), katera bosta šolo z vsomi potrebnimi učili preskrbovala, in imenovana gosposka bode tudi na to gledala, da se na zavod postavijo vrle učiteljske moči.
Skrb šolskega ravnateljstva pa bode, da učenci uboznejših starišev dobe" kolikor toliko šolski knjig brezplačno.
Namen teh vrstic  pa je zlasti ta, da bi gg. učitelji v krškem okraju in v bližnjoj štajerskoj okolici, potem  prečastita duhovščina, gg. šolski in občinski predstojniki ter domo ljubi  in  šolski  prijatelji  in  zlasti stariši v obrtnijskh krajih z vso uljudnostjo na ta nov zavod opozorili in še prošnjo dostavili, da bi oni šolsko mladino,  katera bi nauka meščanske šole željna in zanj sposobna bila, na obi skovanje te učilnice naklonili.   Slehern kraj, sleherna ljudska šola ima morda učenca, ki ima zmožnost in veselje'za tako daljno izobraževanje. Naj se tedaj blagovoli starine takega najmanj  10 let starega dečka,  ki je poleg slovenščine (na zavodu učni predmet) zmožen tudi nekoliko nemščine (vsaj čitanja in pisa-
nja), opomeniti na ta zavod, kajti Atirirazredna ljudska šola, ki šteje le malo (okoli 90) učencev, ne more pošiljati dovoljnega števila.
Šolsko vodstvo hode tudi za to ae brigalo, da dobe vnanji učenci v mestu primerno, ceno stanovanje in živež, kateri bi se sicer od hližniih kmetskih starišev tudi od doma dovaSevati mogel.
Naj bi se na dalje starlše takih otrok tudi na to opozoriti izvolilo, da so meščanske Bole dobre pripravljevalnice za učiteljišča (preparandije) in tudi nekake nadomestovalke treh nižjih realnih razredov, ksjti deček, kateri je 3. ali 2. (in morebiti samo 1.) razred meščanske šole z dobrim vspehom dovršil, more napraviti prejemni izoit za učiteljišče ali za kak nižji razred realk.
Podp'sano ravnateljstvo si torej dovoljuje z ozirom na navedena razjasnila prvo meščansko šolo na Kranjskem prav toplo priporočevati. Ravnateljstvo tri razredne meščanske Role v Krškem.-
Domače stvari.
— (Iz seje d eželnegaodboral 3. decembra.) Deželnej blagajnici se je ukazalo, da za uboge družine reservistov, ki so v vo-jaškci Blužbi v Bisni in Hercegovini izplača četrto podporo (namreč za mesec december); tukajšnjemu mestnemu magistratu ae je dovolil znesek 100 gold. za pogostenje reservistov 17. pešpolka, kateri so zdaj iz Bosne prišli; deželnemu stavbenemu uradu se je naročilo, da skrbi za tehnične priprave, da se bosta cesti črez SMvico in Booco (v okraji Velike Lašče) prenarediii; za svojega zastopnika v radovljiškem cestnem odboru je deželni odbor i;volil g. Alfonza barona Z->isa v Bledu; — vodstvu tukajšnje tovarne za smodke se pošlje zahvalno pismo za izkopane in deželnemu muzeju podarjene rimske spomenike; — gospej Schulz Strasnicki na Dunaji pa zahvalno pismo za deželnemu muzeju podarjeno sliko slovenskega učenjaka Matija Čopa, katero je naslikala g. pl. Hermanstha', roj. Ljubljančanka.
— (Mrtev najden) je bil tukaj v Flo-rijanovih nlicah 60 letni delavec Andrejec Ke-ber v soboto 14. t. m. v hlevu, kjer je prenočil. —
— (Imenovanje.) Svetovalec deželne sodni je na Dunaji g. Josip Napret, naš rojak, in svetovalec deželne sodnije v Ljubljani g. Anton Rome sta imenovana za višje sodnije svetovalca v Gradec.
— (Valvazorja) je izšel pri J. Krajcu v Novem mestu te dni 47. zvežčič.
— (Pobegli i talij anissimo.) Iz Gorice se nam piše IG dec.: Včeraj 15. dec. po-poludne ob 4 Va uri je ušel glavni ud „comitata d' azione" za Italijo irredento iz tukajšnjega zapora, neki T a b o j. Kako je to mogoče bilo ? ? — Policija je bila takoj na nogah, a laški ptiček je srečno utekel jej, in baje je uže denes iz Vidma (Udine) brzojavil, da je srečno došel v beato Italijo. Naj teče še mnogo Lahov za njim.
Umrli v ljiit»11*eiil.
7. decembra: Reza Pokom, hči vdove obrtnoga uradnika, 5V« J Chronovih ulicah fit. 16, vsled diiterite. — Neža Cmak, otrok delavke v tovarni za tobak, 11 ni., vsled božjasti. — Rudolf Bernard, otrok vodje gledališča z opicami, 20 Unij, na dunaj-skej cesti št. 11, vsled slabosti.
8. decembra: Ana Kuinp, soproga črevljarja, G"> 1., na emouskej cesti ftt. 10, vsled tuberkuloze.
9. decembra: Urša Olin, gostalka. 79 1-, v dolgih ulicah št. (T, vsled tuberkuloze.
10. decembra: Frančiška Jesih, hči zidarjeva, 14 m., vsled bronehitis. — Franc Krušic, malarski pomočnik,  17 1. 7. m., v krakovskik ulicah št. 27,
vsled pljučnico. — Katarina Valentinčič, soproga hišnega posestnika, 36 1., na rebru št. 9, vsled zimice na porodu.
11. decembra: Ida Kestelj pl. Flattenfold, 78 1. 4 m., pred škofijo št. 9, vbIcc! pljučne mrtvice.
12. decembra: Ana Kebič, notarska sirota, 18 1., v glediščnili ulicah št. 3, vsled tuberkuloze. — Valentin Uhocki, sin črcvljarja, 5 Vi I., na starem trgu II. 11, vsled tuberkuloze.
Za božič
priporoča (404—9)
ltudolf liii hisrli.
koridi tor na kongresnem trgu v Ljubljani, svojo -velilc© zalog-o bonbona, bonbonier, najfinejših sludčic, krhljaka (.Kletzenbrud), mandolatuv, sadja v lepih koških, in sto druzih stvanj.
Vanjska naročila se točno izvršujo.
Štev. 8082. (416—2)
Razpis
vincarske službe na Slapu.
JNa deželnej vinogradnej in sadjerejakej Soli na Slapu pri Vipavi je za oddati služba v.marja z Ittno plačo 300 gld., z brezplačnim stanovanjem, in z obestrausko odpovedjo na pol leta.
Vincar ima po navodu učiteljev učencem delo kazati, ter jih v praktičnih poskusnjah napeljt\mi. Bazen zmožnosti slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi je za tu službo treba dokazati dovršeno ljudsko šolo, in praktično skušenost v vinogradji m sadjereji.
Frotmjiki naj v svojih lastnoročno pisanih prošnjah povedo svojo starost z dosiavkom, ali so oženjem, in koliko družine imajo, ter naj s potiebnimi Bpričali obložene prošnje pošljejo
do 15. januarija 187». leta
deželnemu odboru kranjskemu.
V Ljubljani, dne 10. decembra 1878.
Dunajska borza 17. decembra.
(Izvirno tolegraućno porodilo.) Cnotni drl dolg v bankovcih .   .   61 gld. 45
..notni dri. dolg v srobru   .   .   . 6ii «75
/.iara renta......... 72 ,60
1860 drž. posojilo...... 113    „ —
Akcije narodne barko   .... 782   „ —
ttreditne akcij«....... 228   „ 60
London.......... 116 „80
Napol.......... 9    n 34
(J. kr. cekini........ B   „ 67
"♦rebro.......... 100    „ —
Državne marko....... 67 .70
„ZVON",
lepoananski list s podobami; V. tečaj; izhaja po dvakrat na mesec; vsaka številka z izvirno podobo; „galerija slovenskih pesnikov" z životopisi; pesni, povesti, zgodovinski, naravoslovni, lepoznanski in drugi spisi.
Naročnina: 6 gold. za celo leto, 2 gold. 50 kr. za pol leta,
Na.slQV" W«»dac*loii dei „Zvon", liAMUV ■       VVien, \V jih ring, Herrengasse 74.
Za ložič in noro leto
najprimernejšo darilo otrokom je „Vrtoe", ča* sopis b podobami za slovensko mladino.
Trdu vezani - Vrtci" od poprejšnjih let se dobivaj«! po nashdniej ceni: (409—4)
„Vruć" od 1874. leta za 1 gld. 80 kr. »Vrtec-  „  1875.    „    „2    „   — „ ,, Vrtec"   „ 1*76.    „    , 2    „   — „ „Vitec"  p  1877.    „    „ 2    „   20 B „ Vrtec"   „   lh78     „    „2    „   60 n S prvim januarjem Btopi „ Vrtec" v deveto leto svojega obstanku, in stoji za vse leto "J gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 30 kr.   Nan čda naj se pošiljajo po poštnih nakaznicah na „Vrtčevo" uredništvo v Lhigarjevih ulicah štev. 1, v Ljubljani iLaibach).
Karel S. Till
trgorstvo a knjigami in papirjem, pod Trančo it. 2, zaloga vseh potrebnostij za urade in kupčijstvo; zaloga navadnega, pisemskega in zavijalnega papirja. Vse potrebnosti za merjevce (inženirje), slikarje in risarje. Najnovejše v konfekciji za papir. Zapisovalne in opravilne knjige. Izdeljuiejo se tudi uionogrami na pisemski papir, visitne karte in pisemske zavitke. (158—124)
/ n^^- ^^^f ^^k/ ^^kć ^^kć ^"^kć ^^k^ ^^k/ ^^k£ ^^kt' ^«W^ ^^kf       ^^kf >^hf' N^nf' ^sW ^^ktf ^^kf ^^uV >^aw/ ^^ŠV ^^k/1N
ii
0 božiču pride na svitlo knjiga:
vveisova svečanost",
slavljena dne 18. in 19. novembra 1878 v Ljubljani;
opisal po svojih steuografskih bilježkah
-A.nton Bezenšek.
Razen točnega opisa svečanosti donaša knjig1 vso važne govore in zdravioe od besede do besede v slovenskem, hrvatskem, češkem in bolgarskem jeziku, vse telegrame in pisma itd., pa tudi prav lepo in verno milico dr. Blei weiso vo, ter njegov životopis (spisal prof, dr. Celestin).
j(uF~* Zavolj svoje elegantnosti je ta knjiga prav primerna za božična in novoletna durilo. A sploh kot lep spominek našo veliko narodne svečanosti ae bi smela manjkati nobenemu izobraženemu Slovencu!
Cena s poštnino 60 nove. — Naročuje se naj prikladnoj o s poštno nakaznico pri
(422-1)
uredništva „Jugoslav. Stenografa" v Zagreba.
Dobivala se bo knjiga i pri večjih kuj i zarji h po 70 novČ.
Tujci.
16. decembra: Evropa t Schmid iz Dunaja.
frt Sionu: Dr. Higesperger iz Celja. — Kralj iz Dunaja. —Janšekovič tz Vrhnike. — Mulej ii Bosne. — Oinahen iz Loke. — dr. pl. Malfatti iz Gradca. — Rosenberg is Gorice. — Streit is Beljaka
Pri Maličui Bertti iz Dunaja. — Globočnik is Železnikov. — Zwenkel iz Sevnico. — Sturzeis iz Dunaja. — Berger iz Gradca. — Jaschl iz Pulja. — Fritsche iz Du-iaj«.
Pri bavarskem dvora t Cadore iz Trsta.
"Loterij ue treeke.
V Trstu 14. decembra: 26. 63. 31. 46. 3.
V Linci 14. decembra: 40. 16. 88. 31. 10.
Darila za božič
kupijo naj ne ceno in praktično pri (408—4)
M. Neumann-u,
v Ljubljani, slonove ulice št. 11. Za gospode:
Spalne suknje Zimske suknje Lovske suknje . Hlače in životnik
po
9, 10, 12
16, 22, 25
7, 8, 10
9, 10, 12
do
18 gld.
40 n
15
Za gospe:
Moderni patetot . . po 10, m, 18 do 30 gld Obleka od klobučine       „   8,   9, 10
SME" Za otroke
od 3 do 8 let starosti:
Obleka iz klobučine .   . po 3, 4, 5 do 8 gld
Obleka iz suknja    .   . „ 5, 6, 8 „ 12 „
Lovska suknja    ... „ 4, 5, 6 „ 7 „
Menčikov..... „ 9, 12, 16 „ 22 „
Tudi v nanj a naročila se promptno izvršuje, lična obleka se bode po praznikih rado z drugo
m nepri-zanieiiila.
LutateJj ta urednik Josip J m ti*.
Prostovoljna prodaja.
V žavskem trgu se bo 23. decembra t. 1.
ob 9. uri dopolndne po prav niskoj ceni prodala lepa novoiidsns hiša
it. 40, ležeča v sredi trga, in obsegajoča osem sob, dve kuhinji, prodajal-nico z magacinom, tri velike kleti, dalje gospodarsko poslopje, kravje in svinjske hleve, in zraven dobro obdelan vrt. — Na dalje se bode tudi pri •v. Jederti, pol ure od žavskega trga proti jugu ležeči vinograd s velikimi poslopji prodal.
Vsakemu obrtniku, posebno trgovcem in krčmarjem se to posestvo gorko priporoča.   Kdor želi še kaj več izvedeti, naj  se oglasi pri gospodu Sernec-u. -v Oeljl.
Ž a le o, dne 15. decembra 1878. (423—1) Se spoštovanjem
Janez JfausenbichZer.
Otroci veselite se!
Kdor hoče svoje otroke o božiči razveseliti, kupi naj nai obče priljubljen^ •■ i400—6)
liozicni hMzem
i
*
j
i
i i i
I
za nesli šano malo wlA    Aa?**   n     \r   ,A katero svoto
ceno 1C   S lu»   ^* «*•   v • so dobijo sledeči
87 komudi najnovejših francoskih igrač, primernih za dečke in deklice vsako starosti, in sicer: 1 pariško varlet^-Klcillšč««, jako zabavno in lepo ozališano. 1 očarani zubojeek, v katerem jo ujet jeden pasa, ki hoče uiti. 1 Miklavž, pripravno posebno za dan sv. Miklavža, ob jednem je tudi bonboniera. 25 Uril |unim li olepšav sa božično dreto, prav novo. 1 piano, eleganten in lep, ali pa 1 no v o iz najdeni inetallophon,
na katerem lahko igrajo tudi prav mali otroci najlepše komade. 1 Kitajec, mehanično, se zmiroui smeji iu vzbuja veselost. 25 briljantnih svečnikov za božično drevo. 1 Jap. kiosk, umetniško delo, v katerem je premakljivi kolibri, ki poje.
1 bajiazzo, umeteljno, izvršuje najlepše reči. 1 gozdni hudič, ki pokaže jezik na ukaz. 25 pisanih svečk za rassvitljavo. 1 punčika v vozu, elegantno oblečena, ki se pri peljanju premika, brca iu kriči.
1 starorimska kočija z vprego.
2 kartona, v katerih so izvrstne reči za dečke in deklice.
komudov.   Vseh teh naštetih 87 komadov originalno francoskih igrač stane lo t*l<l. 4.05.
Premier Depot de Vienne,
Wien, Helurlckshol', Magazine 8—9.
Naroči'a iz dežele se s povzet)t in promptno izvršujo.
Naslov:
LJaJBjaa ia Uak -Narodne tiskarna*.