Inseratl se sprejemajo in velji tristopna vrsta:
8 kr., če se tisi*» lkrat,
n H >l ll ^ M 16 ii ll ll h 3 '»
Pri večkratnem tiskanji se «sena primerno zmanjša.
Rokopisi
so ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekBpedicija na Starem trgu h. št. 16.
SLOVENEC.
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman	velja:
Za ceio ieto . . 10	gl. — hr.
za pol leta . . ö	,,
«a četrt leta .	2	„ 60
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 41) za pol leta . . 4 ,, 2 «a četrt leta . . 2 ,, 1
V Ljubljani na dom pošiljk] velja 60 kr. več na leto.
Vredništvo je na Stolnem trgu hiš. št. 284.
Izhaja po trikratna teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
Odločnejši kulturni boj!
Kakor razprava o proračunu sploh, bila je tudi posebna razprava o proračunu ministra ved in bogočastja silno hrumua. Izmed stranke liberalne govorili so zagrizeni vstavaki Russ iz Češkega, Fux iz Moravskega, demokrat Dittes iz Dunaja, Klier, Plomber in Bažant. Jedro govorov Dittesov, Fuxov in Russov bilo je za-htevanje, da naj minister prosvete odločneje postopa v cerkvenih zadevah, ali kakor je poslanec Plomber naravnost rekel, da naj posnema zgled Nemčije. Pa tudi govorniki naše stranke niso molčali in so s krepkim glasom ponavljali svoje stare svetu že dosti znane pritožbe. Posebno sta se odlikovala Monisgn. G r e u t e r pa dekan P fl ii g 1, ki je zbornici živo priporočal, da naj se verska in nravna izreja otrok prepusti cerkvi. G. Greuterje razvijal vzroke, zakaj da stranka njegova nasprotuje novim šolskim postavam. „Ni svoje-glavnost, je rekel, ni mrzenje, če o šolskih rečeh tako sodimo, marveč mi ne moremo drugače, ker do neprodajljivih pravic krščenih otrok nimamo pravice. Pravijo sicer, da dandanes to več ne gre, pa veste gospoda, kaj beseda ljudstvo za nove dobe pomeni? Na to odgovarja Hartman v svoji filozofiji, kjer pravi, da to je zadnji boj krščanske ideje, boj za življenje in smr t." Enako odločno so se izustili drugi sedanji vladi nasprotni govorniki, ki so dokazovali, da novo-šegno šolstvo gre povsod rakovo pot.
To je moralo zares v srce skeleti gospoda ministra prosvete, piše „čech", kajti po njegovih mislih je „modus vivendi" mnogo praktičnijši način „kulturnega boja", nego divjanje Bismarkovo, ki svojega konečnega namena prav nič ne taji polneč kriminale z duhovniki ali pak iz „rajha" pošiljajoč jih, v obče posluže-
vajoč se vsih pripomočkov, da ž njimi zatare katoliško duhovenstvo. In Bismarku se prav slabo godi in če dalje veče zapreke ga opovi-rajo v provedenji njegovih naklepov, vse drugače pa se pohvali naš gospod minister prosvete z dosedanjim vspehom svojega „modus vivendi" za trdno prepričan v svojem srcu, da se lepo počasi vse želje liberalne stranke izpolnijo ter vse delo po sreči izide.
Kako prenapeto in času neprimerno je tedaj zahtevanje gospodov Russov, Fuxov in Dittesov, kteri prav nič ne razumijo intencij gospoda ministra prosvete hote se mu vtikati v posel. Gospod Štremajer bi se sicer ne menil dosti za „želje" omenjenih govornikov ustava-ških, prav tako kakor si gospod de Pretiš govora Plenerjevega in osodne neparlamentarne besede ministrovega sina ni vzel preželo k srcu. Toda „želje" teh gospodov niso posamezen izjav. Tudi od drugod je zazvonilo geslo: „Od-ločniši kulturni boj!" in brez števila ustavaških listov je trdovratno trdilo, da Štremajer nikakor ni vzrok „modus-a vivendi", temveč autoriteta in posredovanje ranjega kardinala Rauscherja. Če je ta vest resnična, če je bil zares na ustavnem polji stoječi cerkveni dostojanstvenik nekakov posrednik med „kulturno-liberalnimi težnjami" doktorja Stremajerja in katoliško cerkvijo, potem odpade po smrti kardinala Rauscherja samo po sebi tudi to posredovanje, potem zanaprej ni nikakih vzrokov, ki bi priporočali dosedanji „mirni boj kulturni" in mo ralo bi se tekoj strogo postopati proti „nazad-njaštvu in duhovnikom, po čemur tako hrepene liberalci in ustavaški demokrati. Toda ustavaki naj nikar ne mislijo, da se te borbe bojimo. Tudi mi jednako z ustavaki želimo „odločnejšega kulturnega boja", piše organ katoliške in konservativne stranke kardinala Schwarzen-berga dalje, želimo da bi se zadostilo našej
bojaželjnosti, da bi se pred vsem svetom popolnoma prekoračil bismarkovski Rubikon ter se začela „velika vojna proti Rimu." Mi sami kličemo gosp. Stremajerju: Na dan z barvo! Dosedanji „kulturni boj" je nam ravno tako zopern, kakor vsem pravim „liberalcem."
Dvignite se zoper nas ter navalite na nas, oj, le prebudite speče in v jedno vrsto postavite vso našo armado in njej na čelo njenega vodnika. Združite nas, pomnožite nas in pokrepčajte nas ter omogočite nam zmago! Naprej kultura avstrijska! nasleduj Bismarka! Žeja nas in močno že koprnimo našej sveti reči žrtvovati vse, kar nam je koli ostalo še po „modus-u vivendi." Hajdimo na delo! Zapirajte in pošiljajte nas za granice državne, pozaprite cerkve in zabranite krščevati in grobe blagoslavljati! Ta boj za življenje in za smrt nam bode povoljniši nego sedanji „mir", ki se je rodil vsled zaslug kardinala Rauscherja.
Russ, Fux in Dittes so privedli vso to reč v državnem zboru na dnevni red; glede šolstva so jih govorniki pravne stranke izvrstno posekali, naj se ravno tako odločno izreko tudi oziroma „kulturnega boja", da se Štremajer, prost vsacega posredništva, že skoro usmili kulture in do dlake provede postave cerkvene. Dasi razmere politične pri nas na Kranjskem niso tako ugodne kakor na Češkem, vendar konečno tudi mi z vrlim „č e h o m" zakličemo: „Mi čakamo pripravljeni na boj !"
Politični pregled.
V Ljubljani, 17. decembra. Avstrijske dežele.
V državnem zboru je bil 14. t.
m. sprejet proračun za šolstvo. Pri tej priliki je tožil istrski poslanec Vitezie, da Slovani v Istriji nimajo nobene šole, poslanec Ijub-
Zgodovina Črne Gore.
Fr. Jaroslav.
(Konec.)
Leta 1837 je nastavil car Nikolaj vladiki letne podpore 9000 zlatov. Leto potem, ko so stavili mejnike med Črno Goro in primorjem kotorskim, prišlo je do kavsanja med Črnogorci in vojsko avstrijsko. Ta zadeva je bila poravnana še le 1840 1., ko so Črnogorci Av-strijskej odstopili progo zemljo za primerno novčno odškodovanje. Leta 1841 je prejel vladika ruski red sv. Ane.
Vsled nerodovitnosti zemlje je več potov prebivalstvo Črne Gore lakoto trpelo. Pomanjkanje živeža je sililo toraj Črnogorce, da so se zaletavali na turško polje, da si osvojč potrebnih pridelkov. Zbog tega so skušali prilastiti si rodne ravnine sosedne, ktere so včasih pripadale Črnej Gori, pa so v voji-kah od nje odtrgane bile. Vladika je velikodušno iz lastne
blagajnice pomagal bednemu narodu, in tudi car Nikolaj je pošiljal Črnogorcem bogatih novčnih darov in živeža. Ali vendar vsa ta pomoč ni bila dovolj pri splošnem pomanjkanju, in mnogo rodovin črnogorskih se je izselilo na Srbsko, kjer je jih vljudno sprejemala ondotna vlada in jim odkazala novih seliš. Bojevita mladina je vstopovala v rusko vojsko, neke naije pa so se v potrebi obračale na pomoč k Turkom, kteri so gledali vsled tega sebi koristiti, in so sejali seme nesloge, tako da je imel vladika dela čez glavo. Prišlo je celo do tega, da so uporne naije morali z oroženo silo prisiliti k poslušnosti.
Kedar vladike, ki je rad potoval po tujih zemljah, ni bilo doma, prevzela sta njegovo mesto brat njegov Pero, predsednik senata, pa podpredsednik tega zbora Jurij Petrovič, kteri poslednji je junaško bojeval proti albanskim in hercegovinskim Turkom.
Na znak odlikovanja v vojski vpeljal je Peter II. dve svetinji, eno srebrno „za hrabrost
in vero", drugo pa zlato v spomin slavnega junaka Miloša Obilica, s ktero so bili odlikovani po zaslugah svojih odličniši vojaki.
V osodepolnem 1848. 1. hotel je vladika Avstrijskej poslati 10.000 mož na pomoč proti neprijateljem Slovanstva Madjarom, ali te ponudbe ban JelaČic ni sprejel.
Od leta 1849 začel je vladika bolehati na pljučih, in zato je odšel v milejše podnebje. Na tem potovanju je prišel leta 1851 tudi v Rim, kjer so ga na vso moč vljudno sprejeli sveti oča, ki so mu dali razkazati vse vspo-menike preslavnega mesta. V spomin svojega obiskanja napisal je vladika lastnoročno o Sent Peterskej cerkvi pesen na čast in slavo Najvišjemu, polno vzvišenih mislij.
A vladiki ni bilo več leka, bolezen se je shujšala, in 31. okt. 1851. 1. je Peter II. izdihnil plemenito svojo dušo, star še le 39 let. Na smrtnej postelji je imenoval za naslednika mladega svojega bratrauca Daniela, in načel-
ljanskih nemčurjev, dr. Schafler, pa je zopet po svoji navadi regljal.
Dunajsko pisateljsko društvo „Concordia" je imelo zbor, ki je zavoljo tega imeniten, ker je predsednik društva, znani nemški poslanec dr. Kopp, končal svojo pozdravico do Schmerlinga z besedami: „Živijo minister Schmerling!" S tem klicem se je poslanec, ki je Schmerlinga že kot ministra pozdravil, zelo Jf&neril pri ministerstvu. Čuditi se je na vsak način, kako da si želi liberalno-ustavoverska svojat za ministra — Schmerlinga, tistega Schmerlinga, ki je 1. 1865. zavoljo svoje nezmožnosti vsem tako presedal, da je vse ploskalo, ko je bil z ministerskega stola prekuc-njen, ki je oče februarske ustave. Ta mož, ki je zatiral vsako prosto misel v časnikih in drugje, je tedaj spoznal, da mora časnikarstvo biti svobodno. Čudno! Schmerling ideal naših liberalcev!
JVa Koroškem je poslalo starešinstvo mesta Beljaka državnozborskemu tam voljenemu poslancu Eggerju nezaupnico, menda zato, ker ni potezal se za predilsko železnico. Na to je poslanec odgovoril, da čeravno mu prihaja nezaupnica od majhnega dela volilcev, bo vendar odstopil brž ko bo končana obravnava o državnem proračunu. Ta odgovovor pa volilcem ni bil všeč, marveč so mu poslali pismo, v kterem zahtevajo, da Egger precej odstopi ter prepusti zastopanje beljaškega mesta z mirno vestjo drugim koroškim poslancem. (Tega poslanca naj bi posnemal dr. Razlag, ki ima že davno nezaupnico vseh svojih volilcev v žepu, a se vendar še ni odpovedal poslanstvu v kranjskem deželnem zboru.)
Kako je s šolstvom na Češkem, o tem
imä „Politik" zauimiv račun. Nemci so v tem obziru proti Slovanom, kakor 158 proti 40. Na dolenjem Avstrijauskem daje država na vsako glavo po 1 gld. 50 kr., za šolo na če skem pa le po 40 kr. ali še le po 20 kr., ker ima polovica plačati se iz deželnih zakladov. Vsak avstrijski državljan takraj Litave plačuje po 16 gld. 50 kr. davka na leto; na Češkem pa da za šolski poduk država mu po l93/4 kr. (Koliko pa na Kranjskem? Vred.)
fU'lii so v Pragi pri mestnih volitvah zmagali z vsemi svojimi narodnimi kandidati, kterih je bilo 30. Živili!
X «merskem državnem zboru se jako mnogo govori. Zato je menda ministerski predsednik Tisza rekel, da bi v državno blagajnico prišlo obilo denarja, ko bi se na to, kar se v
zbornici preveč govori, davek naložil. Kaj bi bil Tisza rekel, ko bi bil takrat, ko je še] on bil govornik opozicije, kak minister si tak izrek dovolil!
Vnauje države.
K jugoslovanskega bojišča
je zopet vse živo. „Politiki" se s Carigrada telegrafira, da je Turčija ukazala v Mali Aziji nabrati 100.000 novincev in tudi v Egipt in Tunis poslala poziv naj pripravita svoj del čet, kar jih imata dati Turčiji po zavezni pogodbi. Ta novica je važna in priča, da se Turčija z vso močjo pripravlja za spomlad. V Hercegovini je že polovica Turka manj, ko ga je bilo, in to vsled bojev, mraza in bolezni; tu sem hoče menda Turčija zagnati veliko moč, da bi vzela ustajnikom Sutorino. Za ustajnike bi bilo to slabo, ker imajo tu največo zvezo z avstrijsko zemljo.
Grški arhimandrit po Turkih razdjanega samostana Duže, Melenij Cerovič in katoliški kurat Musič, ki seje bil prej enkrat že podal Turkom, sta sklenila zvezo proti Turku in napadla s svojo četo one vasi na Popovem polji, ki so se Turkom zopet podvrgle. V boji sta pa oba padla, razen nju je še okoli 40 ranjenih in mrtvih.
V Bosniji je razglasil grško razkolniški metropolit v Serajevem do vseh cerkvenih srenj ukaz, v kterem pita ustajnike z „brezbožnimi izdajalci" in veleva srenjam, naj se jih ogibajo in jih naznanjajo turški gosposki. Ta ukaz je zbudil povsod hudo jezo, govori se, da je metropolit podkupljen po turški vladi.
X Srbiji se ministerstvo boje že zopet maje in zopet se govori o Turkom tako strašnem Rističu kot ministru.
J^rancozki republikanci so zmagali pri senatorskih volitvah, kar se je prej skoro nemogoče zdelo. Zarad tega so vsi, posebno pa dunajski republikanci veselja popolnoma raz sebe. Orleanisti so politično iu moralično popolnoma ob vso veljavo. Kakšna pa bode za stalno francoska državna oblika ali ustava, to se ne bo določilo ne v novem senatu, ne v novi kamori.
Izvirni dopisi.
I« Škofje Loke, 12. decembra,— (Odgovor „Tagblattovemu" dopisunu o straži požarni.) „Calumniare audacter, Semper aliquid haeret1,, se mi zdi, je geslo „Tagblattovcev", posebno kadar jim gre obirati kakega vrlega narodnjaka. To zopet prav živo kaže dopis v
niki črnogorski so obljubili, da izpolnijo voljo umirajočega svojega vladike.
Karakteristika tega poslednjega duhoven-skega vladarja na Črni Gori se najbolj kaže v tem, da je gledal svoj narod izlikati v duhu prosvete in priljudnosti. Da se mu ni sponeslo za časa svojega vladanja svoj polodivji narod do cela privaditi oblikam olikanega sveta, temu se nikdo ne sme čuditi, ako premisli, v kakih okolnostih ta narod biva in kako počasi se taki premeni gode. Dovolj je, da je položil temelj velikemu delu, a izvršitev se mora prepustiti vekom prijaznišim.
Vladika Peter II. je eden boljših pesnikov slovanskih, učenec slavnega srbskega pesnika Simona Milutinoviča, in je izdal svoja dela na Cetinji, v Belemgradu, v Trstu in v Beču. Med temi deli je tudi drama: „Sčepan Mali, lažni car." Pesni Petrove se odlikujejo s smelostjo tantazije in nenavadnim vzletom mislij.
Petrov naslednik je bil bratranec njegov Daniel, ki je odločil duhovensko oblast od
svetne, ter tako bil prvi svetni knez Črne Gore v novejšej dobi. Leta 1853 je srečno odbil turško vojsko. On je izdal svoj znameniti „Zakonik Danijla I., knjaza i gospodara slobodne Črne Gore i Brdah." Gledal je, da povzdigne dušni in materijalni razvoj svojega ljudstva. Po krimskej vojski so zahtevali Turki od Daniela, da prizna njihovo nadoblast, in ker ni hotel se udati, napali so Turki deželo; ali pri Grahovcu jih je knežev brat Mirko slavno potolkel. L. 1860 bil je Daniel v Kotoru od nekega izgnanega Črnogorca zavratuo vstreljen. Žena njegova Darinka je zdaj Mirkovega sina Nikico za kneza proglasila, ki je prevzel vlado.
Ko so pod Luko Vukalovičem ustali llerce-govinci na Turke, zapletli so se tudi Črnogorci v to vojsko, ter tako na glavo potolkli Turke, da so se vse sosednje pokrajine s črno Goro združile. Ali Turki so z veliko silo z dveh strani udarili na Črno Goro, ter jo začeli osvo-jevati. In nasledek tega je bil, da je črna Gora pripoznala turško nadoblast.
„Tagblattu" dne 11. dec. št. 283 „Gründung einer freiwilligen Feuerwehr in Lack". Dopisunu ni mar za resnico, sicer bi ne mogel vsem znani uzrok, zakaj da pri zadnjem požaru 5. t. m. ni bilo. brizgelj (razun ene) na pogorišču, tako perfidno zviti.	«
Hočem tedaj na laži, ki jih dopisun v tem spisu po svetu trobi, kratko odgovoriti.
1.	Laž je, da je g. župan iz malomarnosti zadolžil, da brizglje (razun ene) niso bile za rabo.
Precej drugi dan po ognju pri Vilfanu (22. nov.) je župan zaukazal g. Jesenku, kteremu je nadzorstvo čez brizglje izročeno, da naj nemudoma skrbi, da se brizglje, ki so se pri tem požaru pokvarile, precej popravijo; če se to ni zgodilo — (bilo je treba tudi en nov ventil v Ljubljani kupiti)—je mar župan tega kriv, in ne marveč tisti, kteremu je skrb za brizglje izročena in g. Samassa, ki tako dolgo ni poslal ventila?
2.	Laž je, da se g. župan pri požarih ne dii videti, in da so ga pri zadnjem požaru s trudom iz postelje spravili.
Pri ognji 22. nov. je bil bolan in v postelji, tedaj ni mogel iti na pogorišče. 5. t. m. pa je precej vstal, ko je slišal, da gori, tedaj ga niso „mit Mühe aus den Federn gerüttelt". Pa če je tudi on prvi pri ognju, saj ne more s samo svojo pričujočnostjo „dem verherrenden Elemente Einhalt verbieten". Dobro bi bilo, da bi župani s svojim častnim poslom zadobili tudi moč ogenj „panati". Omeniti pa moram tukaj surovega obnašanja nekega gospoda v plaid-u, ki je pridrl kakor kak hudournik pred županovo hišo z vpitjem:
Pr......župan, gori, celo predmestje bo šlo,
vse bo h... . vzel; kje so brizglje, lojtre itd. In tisti gospod v plaidu je menda prav dobro gasil, ne sicer pri ognju, ampak poprej žejo v krčmah.
Da so Ločani pripravljeni pri požarih gasiti in pomagati, kakor ne kmalo kje, je obče zuano, in prej bi bilo treba nektere pred pretečo nevarnostjo nazaj držati, v ktero se predrzno spuščajo, kakor pa k delu pri-gaujati. Zatoraj bi vprašal, je li kaka postava, da žandarji smejo surovo k delu siliti ljudi, ki radi pomagajo iz lastnega nagiba in se hočejo malo opočiti ali pa utrujeni in premočeni vrniti se domu, kakor se je menda pri zadnjem požaru pripetilo? Mislim, da je ni, in če se v naši liberalni dobi s potepuhi tako rahlo in prijazno ravna, koliko bolj to zaslužijo pošteni ljudje v takem slučaji!
Nek drug gospod je zagrizeno svojo jezo proti županu izlival v klicu: „V vodo naj bi vrgli župana". Ne vem, kteri bi prej zaslužil čast češkemu mučencu sv. Janezu podoben postati, ali naš vrli župan, ali pa oni olikani kričač.
3. Laž je, da je g. župan vrata pokazal tistima dvema gospodoma, ki sta hodila po hišah nabirat doneske za novo brizgljo; tudi mestni pisatelj tega ni storil, pri kterem ju še bilo ni.
Ravno tako ni res, „dass der Bürgermeister dem Unternehmen feindlich entgegen tritt", pač pa se drži gledč vstanovljenia požarne straže in naprave nove brizglje sklepa od 7. julija 1874, kteri se glasi, da se mora najmauj 30 sposobnih tukaj stanujočih mož pred županom zavezati, kolikorkrat bo treba, na prvi klic prihiteti na pomoč, preden se kupi nova brizglja in novo gasilno orodje. Ker se pa do zdaj še nihče ni oglasil, srenjski sklep pa še ni preklican, župan ni hotel brez premisleka na nos na vrat kupiti brizglje, in to tem bolj
ne, ker se je precejšnje število prebivalcev pritožilo zoper sklep, da naj se za napravo brizglje in požarne straže naloži priklada na davke. Ko bi se bilo pa 30 mož oglasilo, bi bil župan gotovo že izvršil sklep srenjskega zastopa.
Prav naivno se mi zdi tudi kvalisanje g. dopisovalca, da je g. Franc, „obwohl noch nicht einmal volljährig, den Vorsitz und die Leitung der Berathung" prevzel pri posvetovanju o vstanovi požarne straže. Tedaj med vsemi 20 „der angesehensten Bürger" se ni našel nobeden, ki bi bil sposoben za pred-sedništvo, nego maloletni — skoraj bi rekel še otrok — gosp. Franc!
Kako patnotični, ljudomili iu za varstvo srenje skrbni in darežljivi so ti gospodje, se najbolj vidi iz tega, da hočejo brizgalnico le za-se oskrbeti, „ohne dass die Gemeinde als solche ein Anrecht darauf haben sollte." Prav tako — so nekdaj Varaždinci vislice dali napraviti — za-se.
To se mi je zdelo potrebno pojasniti in s tem naj bo reč končana; v daljno polemiko pa se ne spuščam z dopisunom „Tagblattovim" in z ljudmi, kterim ni mar za resnico in jim je vsaka zvijača in laž dobra, če velja napasti narodnjaka.
Iz Trst«, 14. dec. — (List „Edinost". — Veselica. — Zbor. — Krst.) Danes vam imam povedati važno novico, da z novim letom začne tukaj izhajati nov slovensk političen časopis, „Edinost", po dvakrat na mesec, kot glasilo polit, društva istega imena, kakor sem ravnokar za gotovo zvedel. Našega političnega društva odsek se je zastonj pogajal z Goričani v ta namen, da bi goriški list postal tudi glasilo društva „Edinost", ker oni niso hoteli drugače, nego da ostane listu ime „Soča", čemur pa je bil odsek „Edinosti'- popolnem nasproten. Moje mnenje, izrečeno že v prejšnjih dopisih, je bilo vedno to, da je najboljše, ako si tržaški Slovenci osnujemo lasten časopis, kakor smo že nekdaj imeli „Primorca", ki je prav lahko izhajal in so bile le osebne razmere krive njegovega propada. Zato z veseljem pozdravljamo ta sklep odsekov in želimo novemu listu, kteremu je zagotovljena duševna in ina-terijalna pomoč, najboljši vspeh. Tudi Goričani nam ne bodo mogli ničesar očitati, ker društvo „Edinost" je storilo, kolikor se je le dalo, za združenje; v lastno zgubo in škodo pa ni moglo ponudbe sprejeti. — Dalje namerava društveni odbor, vsled sklepa zadnjega občnega zbora, napraviti veliko besedo ali veselico v prid jugoslovanskim bratom, ki so na našo zemljo pribegli, in sicer ne le tombole, ampak kaj več, da se s tem v Trstu pot odpre rednemu napravljanju takih veselic. Ker pa je vmes nekoliko ovir, ne da se to tako hitro izpeljati, pa boljše pozneje in dobro, nego brž in slabo. — Da naše društvo res dela in da se udje niso utrudili po brezvspešnosti prvih poskušenj, kakor je bilo čitati v nekem članku, priča je dalje še to, da bo imelo kmalo, menda na sv. Štefana dan, zopet občni zbor, v kterem se bodo druge važne reči obravnavale. Bog daj srečo ! — Kakor piše „Ancora", se v kratkem da krstiti v Trstu bivajoč dunajsk jud; da bi le bilo iz prepričanja!
Od štirsko-lirvaiske meje. 15.
decembra. (Zaprta meja. — Švercarji.) Že par let imamo mejo zarad goveje kuge zaprto. Sicer o kugi sami se različno govori. Nekateri menijo, da sploh kuge ui bilo, drugi, da je bila, tretji, da se je kuga umetno iznašla in se še umetno zdržuje. Vendar naj si bo kakor koli hoče, že više leta ni sluha
o kugi ali kakšni goveji bolezni in želja je občna za odpravo zaprtije granice, ker obrtnija dosti trpi. Že se je povdarjalo po „Gosp." in posamesni glasi so dospeli tudi v merodajne kroge rekši, kako se ljud demoralizuje po zaprti meji, kako goved nima cene prodajalne, in se pri vsem tem meso po mesnicah po prejšnji visoki ceni prodaja, pa meja ostane meja. Vendar s tem nočemo švercarjev zagovarjati, če je tudi po človeški slabosti naravno najti prestopek, kjer je zapoved, marveč je celo po pravici, da švercarji pravici zapadajo, če se vloviti dajo ali vlovijo. Tako so zadnje dni boje „hauptšvercarja" Hrvata Ilološena zaprli v Rogatcu, mu vzeli par volov in mu še naložili 400 gl. globe. Švercal je neki izvrstno; pustil se je na enem prostoru vloviti, a na drugem je šla prava govejna grmada črez mejo. Tudi nekega križovskega kmeta so zasačili ter mu naložili 400 gl. kazni, govori se celo, da bi bila ondi neka cela vas na sumu zaradi šver-canja. Pa pravi kmet: Se bomo že „spucali".
Domače novice.
V Ljubljani, 18. decembra.
(Čitalnica) napravi prihodnjo nedeljo, 19. dne t. m. „besedo", ktere intresantni program je sledeči: 1. F0rchtgott-Tovačo\vsky - „Sloga" (nov) moški zbor s čveterospevom. 2. Verdi — iz opere „Rigoletto", duo za glosi in glasovir. 3. Stockei — „Devi", peterospev za sopran, alt, tenor in bas. 4. Zaje — „Živila Hrvatska!" (nov) moški zbor. 5. ..Ženski jok", veseloigra v enem dejanji. — Začetek ob 7. uri zvečer.
(Obadovič I.) Na posebno prošnjo naznanjamo čitateljem, tla spisi v „Slovencu" z naslovom Obadovič I., II. itd. niso iz peresa g. Davorina Trstenjaka.
(Obsodbo č. tj. misijonarja Pivca) in njegovega nekdanjega hlapca Merlaka, ki je brez patenta prodajal njegove pesmice, je c. k. deželna vlada ovrgla, češ, da sta prestopila § 23. tiskovne postave od 1. 1862 št. 6. drž. zak., o kteri pa smejo po § 484. razsojevati le sodnije ne pa c. k. okrajna glavarstva. Ob enem je okrajnemu glavarstvu okolice ljubljanske naročila, da naj reč izroči zadevni sodniji za službino porabo. Razsodbo bomo ob svojem času objavili.
(Glede srednjih Šol) je ministerstvo nauka ukazalo, da se imajo božične počitnice pričeti 24. decembra in trajati do novega leta, zato je pa pondeljek in torek pred pepelnico šola. Prvo polletje se ima končati 12. februarja, drugo polletje pričeti 16. februarja 1876.
(Duhovske spremembe.) V ljublj. škofiji: č. g. Janez Eder je dobil lokalijo Tujničko; č. g. Jurij König pride iz Kočevske Reke za kaplana v Stari trg pri Ložu; č. g. Primož Jan pa za lokalista na Rob.
Poslano.
Slavno vredništvo! Podpisani obžalujejo, da se je v včerajšnjega „Slovenca" vrinila zelo neljuba neresnica, ter prosijo, da bi se v prihodnji št. tega lista popravila s tem-le popravkom :
Popravek. — „Slovenec" 16. t. m. št. 147 v dopisu iz Ljubljane „Nova zimska obleka" med drugim tudi pravi, da se je denar, ki se je nabral pri zadnji dobrodejni soareji pri Tavčarji, „razdelil po razredih, da so si potem ferkolini kupovali raznih reči, igrač, smodek itd. Podpisana ravnatelja in ravnateljica si štejejo v svojo dolžnost, da to popolnoma
izmišljeno opombo preklicujejo in rečejo, da ni res, da bi se bil denar po razredih delil in tudi ni res, da bi bil kak otrok v mestnih šolah le en krajcar dobil od tega denarja, temuč naročilo in po večem tudi že razdelilo se je potrebno obutalo med uboge otroke, kar tudi dobro vesta čevljarska mojstra g. Fr. Drašler in g. J. Škrbinec.
A. Praprotnik,	L. Belar,
ravn. 1. mest. deške šole.	ravn. 2. mest. deške šote.
M. Krašner,
ravnateljica mestne dekliške šole.
Izpred porotnega sodišča.
V Ljubljani 13. dec. 1875.
V noči od 2. do 3. septembra t. 1. okoli ene čez pol noči je šel delavec Janez Košak s Kurje vasi, kjer je proso mel, po dolenjski cesti domu proti Rudniku. Pred njim je šel Anton Maček iz močvirja.
Ko je Janez Košak Antona Mačka blizo rudečega križa došel, mu je vošil „lahko noč", ta pa mu je na ta pozdrav odgovoril: „Jaz vam bom že dal lahko noč, jaz bom vse po-klal, kar bom nocoj dobil." Janez Košak je šel naprej, ker je pa Anton Maček še vedno vpil, se je obrnil, in v tem trenutku je stopil Anton Maček pred njega in je sunil s svojo roko proti njemu.
Po tem sunku je čutil Janez Košak precej bolečine in je videl, da mu je jela kri iz prsi vreti. Koj potem se je skril pred Antonom Mačkom v gozdu pri rudečem križu in je tam do jutra ležal. Janez Košak ni videl, s kakim orodjem ga je Anton Maček sunil, a to precej 3. septembra 1.1. pri mestnem magistratu naznanil; od tod je bil, kot težko poškodovan, v bolnišnico prenesen, kjer je 24. septembra t. 1. o poli desetih umrl. Preiskava mrliča je pokazala, da je segala rana skozi kožo, meso in hrustanec osmega rebra, in da je bil ta hrustanec prerezan, da je bila cela rana z gnojem napolnjena, in da je bila na koncu rane oprsna mrena pretrgana.
Po mnenji zvedencev je Janez Košak vsled poškodovanja od 3. sept. t. 1. in iz tega izvi-rajočega vnetja oprsne mrene, zatoraj posilne smrti umrl.
Ker se nikakor ne more sklepati, da bi bil Anton Maček Janeza Košaka suuil z namenom usmrtiti ga, sovražni namen pa je jasno razviden iz načina in orožja, kterega se je zatoženec poslužil, utemelji to dejanje objektivno hudodelstvo uboja, zarad kterega je 13. t. m. pred porotniki stal. Sam obstoji, da je v prepiru Janeza Košaka, ker ga je ta s pestjo v zobe dregnil, z neko rečjo v prsi sunil in trdi, da ni imel takrat svojega noža in da mu je nož kak drugi dal, če je res Janeza Košaka s kakim nožem sunil.
Zatožen je pa še druzega dejanja. Ko je namreč Košaka zabodel, je po dolenski cesti dalje šel in srečal Franceta Šula in Franceta Čudna. Ko so se spoznali, so vsi trije k Šulovi hiši šli, tam se poslovili in razšli. Ko sta France Šul in France Čuden proti Rudniku šla, sta začela žvižgati in na to je Anton Maček za njima prišel, ter ju vprašal, zakaj žvižgata. Rekla sta mu, da je vsakemu dovoljeno žvižgati, a Anton Maček je skočil na Šula in ga z nožem ranil tako, da je pri ključni kosti bil hudo, na vratu pa lahko poškodovan.
Zavoljo teh dejanj, kterih ne taji, je bil Maček po porotnikih kriv spoznan uboja in težke telesne poškodbe ter obsojen na 3 leta težke ječe z enim postom na mesec, vsakega 23. sept. pa na trdo posteljo in v tamno sobo.
Eksekutivne dražbe.
22. dec. 3. Ant. Butin ovo iz Podlipe (2710 gl.) na Vrhniki. — 3. Ant. in Marije Princ-eve iz Loške vasi (778 gl.) v Krškem. — 3. Mart. Bratanič-eve iz Trnovca (1499 gl,) v Metliki. — 3. Mih. Pinčulič-evo iz Planino (272 gl.) v Ko-stanjevci. — 2. Marjane Furlan ove iz Podbrega (1092 gl.) v Ipavi. — 2. Jan. Milar-jcvo iz Trboj .(1082 gl.) v Kranji. - 2. Jože Kotar-jevo iz Leskovce (6560 gl.) v Krškem. —
Telegralične denarne cene 17, decembra.
Papirna renta 69'35 — Srebrna renta 78-76 — 18601etno državuo posojilo U1 -80— Bankine akcije 922 — Kreditna aheije 204.30 — London 113.60 — Srebro 106-15. — Ces. kr. cekini 5-36 — 20Napoleon 9-11.
V	Andr. Schreyer-jevi
prodajalnici železnega in galanterijskega blaga v špitalskih ulicah je posebno velika zaloga sledečih reči:
Posebno lepi nagrobni križi krasno pozlačeni
od 6 do 60 gld. Mlinske žage iz angleškega vlitega jekla. Tesarske in mizarske /.aRe. Kotli iz kotlovine (kufra), graško delo za vzidati. Kotli i z vlitega železa, drže od 20 do t20
bokalov. Mlinski stekli in grebeni. Sine. podvozi, pnže, leineži in vse druge sorte železa.
Peči in hranilna ognjišča (Sparherde) s kositarja ali vlitega železa.
V	rutica in ražnjl za-nje.
Lonci, kožice in vse sorte kuhin jskega orodja. Kositar s cinka za strehe, tudi črni železni kositar.
Vsake sorte pile in rnšplje. kline zn oble, svedri in vse drugo enako orodje za mizarje in tesarje.
Ključavnice in obešalnice z vsem, kar gre zraven.
I,opate, rovnire. malike, gnojne vile, branji
zobje, coklje. podkovc in verige. Velika zaloga cvekov iz drata in žeblje v. Nove ciiiicntirane stalne in dcclmaliie vage
vsake velikosti. \ovi cimentirani telitniki (uteži) iz mesinga
v škatljicah mešani. Novi cimentirani telitniki iz vlitega železa
od '/j do 20 kilogramov. Nova literska mera za tekočino iz kositarja,
in za silllliino iz kositarja ali lesa. Vsake sorte noži in vilice, žlice in zajemal-niče (šeflje), britve in škarje, nožiči za peresa, tase lepo malane, svečniki, možnarji in gladniki. venci iz plelia z rožami za grobove, okovi za mrtvaške truge, podobe svetnikov za molitvene bnkvice in v okvirih. rožni venci.križci in svetinje, albumi, listnice, sinodčnice. lovske in popotne torbice in denarnice.
8ÄT" Za božič in novo leto:
Največa zaloga otroških igrač cd 2 kr. do 20 gld. na zbir, prodaja se na drobno, pa tudi na debelo trgovcem in kramarjem.
Naročila se izvršujejo po železnici, ali pa po poštnem povzetji, za dobro blago se daje poroštvo.
Spoštovanjem
(67 — 10)	Andrej Schreyer.
Razprodaja.
Zavoljo bližajočega se Božiča in novega leta in ker pride predpust, prične
J. Nparovic
v Ljubljani, na velikem trgu št. 13
razprodajo svoje zelo bogate zaloge
juvelnega, zlatega in srebrnega blaga
po fabrični ceni.
Častiti gospodje kupci naj se blagovolijo o solidnosti, dobroti, lepoti in popolni teži po gosposki punciranega blaga osobno prepričati. Posebno bi opozoril na bogato zalogo b roš, uhanov in prstanov (posebno poročnih) se srebra iu zlata.	(89—1)
düittliiDnng jur Pränumeration
auf baß
in Wien erscheinende politische Journal:
„Das Vaterland".
®a« Programm unfereS 231atteS ift Ijin» (iinglid) befannt; leir begnügen 11118 taljer mit ter SBerfidjerutig, bafifetbe aud) fernerhin ebenfo entfcbicbcit jtt Dcrtfjeibigen, toie bi«l;er. ®em erfveulidjen Sluffdjnjunge be8 Slbonnenietitg ge= maß werten mir uns eifrig beftreben, ba3 Slatt turd) immer gebiegenere Slrtifel unb immer jal)lrcid)cre (Sorrefponbenjen tten aüen luidjtigen fünften beS 3n= unb Ülitälanbe« ju einem n>at)rcit fatljolifdjen lientralorgan ju mad;en. 2Bir erlauben unö jebed) barauf ^injinreifen, baß eS fd)cit beute ba« an 9ieid)I)altigfeit beS «Stoffe« erfte tatfjolifdje Sötatt Oefterreid;« ift.
®a8„SJatertanb" erfdieint rrcdjentlid) 7mal: am 9J?ontag als Stbcnbbiatt, an beu anbereit lagen als ©Jergenblatt.
5er 3U)onnemcntsi>reis beträgt:
fammt portofreier 3ufenbung burd> bie ^5oft:
für 3 9J?onate.....5 fl. — fr.
für 6 SNonate.....10 fl. — fr.
für ein 3al)r.....20 fl. — fr.
SDJinberbemittelten tnirb eine °iPreiS= ermäßigung auf sechszehn Gulden für das iahr jugeftanben, o 1) n e bafj biefelben f i cfj eigen« beStuegen mit Darlegung ihrer SBerfyültniffe an uns 51t it>en= b e n b x a it d) e n.
fio JUutiiniftrotioti bts „Dattrlanti", (9l-i) HJicn, UDoll3tiU 25.
Nove metrične mere in uteži!!
Cimentirano, najlepše izdelano po nizki ceni:
Železni uteži po % i, 2, 5, 10, 20 kilo. Uteži z mesinka posamezni, od 1 grama
do 5 kilo vsak. Uteži z mesinka v garniturah brez posode. „ „ „ v posodi na 3 sorte. „ „ „ za decimalne vage. „ „ „ za centimalne vage. Mere za tekočine, trdne in debele, s cina.
z belega kositarja. za olje. za pivo. za vino.
» H »1 1> 1» t»
n
11
»
»1 n >1
Mere za suhe reči z belega kositarja. „ „ „ „ z železnega kositarja po 5, 10, 20 litrov. „ „ „ „ z lesa od 1 do 100 lit. Mere za štrihanje. \ Mere za blago, plošastealištirivoglate, z železa ali lesa. Palični metri (prej čolne palice) s pušpana, ribje kosti, mesinka in slonove kosti. Vage vsake vrste in velikosti. Stari uteži se pri kupu vračunijol!
Zaloga teh m dr, utežev in vag je pri
Albinu Slitscher-ju,
(88—3)	trgovcu z žclczjcm v Ljubljani na dunajski cesti št.
64.
ffc-T Pravi n&H
Wilhelmov
antiartritični antirevmatični
čaj za čiščenje krvi
(Čisti krv zoper protin in revmatizem)
je kot
zimsko zdravljenje
cMlino
gotovo zdravilo krv čisteče sredstvo.
S privoljenjem , c. k. dvorno pisarno vslea sklepu na Dunuji 7. dec. 1858.
ker je od prvih medicinskih
avtoritet Evrope
Vsle.l Nj. Vel. ' Najvišjega po-1 velja zoper po-1 narejenje zava-1 rovano. Dunaj, " marca 1871.
z najboljim vspehom upotrebljevano bilo.
Ta čaj čisti celi organizem; preišče, k>.kor nobeno drugo sredstvo, dele celega trupla iu odvrne iz njega po notranjem upotrobljevanji vBe nečiste za bolezon nabrane reči; tudi je učinek gotovo vstrajajoč.
Temeljito ozdravljenje protina, revmatiz-raa, otročjih žil in zastaranib trdovratnih bolezni, vedno gnoječih se ran, kakor vseh spušajev pri spolnih boleznih in po koži, mozolov po telesu ali po lica, lišajev, sililitičnih ran.
Posebno ugoden uspeli je imel ta čaj pri zagnjetenji jeter in vranice, eni.ko pri zlati žili, zlatenci, silnem bolenii po čutuicali, kitah in udih, potem pri tišauji v želodcu, vetrovih, zaporu, scav-nih nadlogah, močenji, moškem oslabljenji, toku pri ženah itd.
Itolezni, kakor bramorji, žlezni otok, ozdravijo naglo in temeljito, ako se pije čaj nepre-nehljivo, kajti on je hladeče sredstvo, ki raztopi in žene scavnico.
Celi kup spričeval, pripoznavalnih in pohvalnih pisem, ki se terjane zastonj dopošiljajo, spri-čuje resničnost zgorei uvajenih razlogov.
V dokaz rečenega navedemo tu It m j vrsto pripoznavalnih pisem:
Gospodu Fr. Wilhelmu, lekarju v Neunkirchenu.
Kladno pri Pragi (Češka) 4. sept. 1874.
Vživavši nekoliko časa Vaš Wilhelmovi antiartritični, antirevmatični kri čistilni faj, se Vam zahvaljujem za pomoč po njem.
Z velikim spoštovanjem Adalbert Gerber, usnjar.
Gospodu Fr. Wilhelmu, lekarju v Neunkirchen-u.
Grubišnj ep olj e (Belovarski komitat), pošta Daruvar, 8. sept. 1874.
Prosim, da mi pošljete vnovič. Skrinjico Vašega Wilhelmovega antiartritičnega antirevmatičnega kri čistilnega čaja. kar najprej mogoče, s postnim povzetjem pod gori navedenim naslovom. Pomaga vrlo celo pri boleznih na koži, ki so sifilitičnega vira.	Jože Malih,
okrajni zdravnik.
Gospodu Fr. Wilbelmn, lekarju v Neunkirchen-u.
Nürnberg, 22. sept. 1874.
Ker mi je prijatelj na Dunaji pravil o Vaštnn izvrstnem čaju, sem ga prosil, da bi mi preskrbel ga paket, katerega sem porabil do zadnjega in sem ž njim že dozdaj zelo zadovoljen, ker imam že več let trdovratno bolečino v želodcu, se bom še daljo zdravil. Prosim Vas tedaj, pošljite mi še štiri pakete. S poštovanjem.
Andrej Deinzer, (90—1)	vratni pisar v Niirnbergn,
Svarimo pred ponarejanjem in sleparijo.
Pravi Wilhelmov antiartritični antirevmatični čaj za čiščenje krvi se dobiva le iz prve mednarodne fabrikacije Wilhelmovega antiartritičneda antirevmatičnega čaja za čiščenje krvi v Neunkirchenu pri Dunaji ali v mojib po časnikih navedenih zalogah.
Zavitek, v 8 obrokov razdeljen, po
predpisu zdravnika pripravljen, s podukom v različnih jezieili 1 gld., posebej za kolek in zavoj 10 kr.
Na ugodnost p. n. občinstva ima Wilhelmov antiartritični antirevmatični čaj za čiščenje krvi tudi: V Ljubljani Peter Lasnik; v Kranji lekar K. Šavnik; v Postojni, Jožef Kupferschmid; v Gorici lekar Franzoni; v Novem mestu Dom. Ricoli; v Metliki lekar Alt. Matter; v Beljaku Matevž Fürst; v Celji Baumbach in Franc Rauscher; v Mariboru Alois Quandest; v Celovcu C. Clementschitsch; v Prnssbergu Tribuc; v Varaždinu lekar dr. Kalterju, lekarju.