PRIMORSKI DNEVNIK
g^grwpŽotovM - Cena 100 lir	'	Leto XXX. Št. 60 (8766)	_____________TRST, torek, 12. marca 1974
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
POGAJANJA F VILI MAPAMA ZA REŠITEV VLADNE^ KRIZE
Sestanek med delegacijami štirih strank za pripravo vladne programske platforme
Poročilo mandatarja Humorja o političnem in gospodarskem položaju in ukrepih za izhod iz gospodarske krize - Nova vlada bo verjetno sestavljena še ta teden
Seminar za slovenske šolnike
RIM, 11. — V vili Madama so se danes sestali predstavniki ttirih levosredinskih strank, da bi se dogovorili o programu nove vlade. Sestanek, ki mu predseduje mandatar Rumor, je v trenutku, ko Poročamo, še v teku. Kot se je zvedelo, je diskusija na sestanku dokaj živahna, vendar poteka v ozračju dokajšnjega optimizma. Kot se Ì® izrazil nekdo od udeležencev, je bil okvirni sporazum dejansko že dosežen, sedaj pa gre za njegovo konkretizacijo. O vladni formuli P® sploh ni diskusij, saj je bilo že določeno, da bodo v novo vlado stopile KD, PSI in PSDI, medtem ko jo bodo republikanci podprli od *unaj.
O sestavi nove vlade pa bo govor šele po pripravi programske
Platforme. Danes o tem problemu •»ai® sploh niso govorili, prav gotovo pa je vprašanje prisotno, kot priča tudi dejstvo, da je v rimskih Političnih krogih slišati vrsto dom-n®v o tem vprašanju.
Najverjetnejša je za sedaj do-Wneva, da bedo skrčili število ministrov (menda dva ministra manj ?d prejšnje vlade) in podtajnikov. Posebno zanimanje pa vlada seveda
po zaščiti ravni zaposlovanja in vrednosti lire za brzdanje naraščanja cen in proti hudim špekulacij-skim gibanjem, ki obtežujejo družinske proračune.
Rumor je izročil članom štirih delegacij dokument, ki predvideva nekatere konkretne ukrepe, ki naj bi se jih nova vlada lotila. Dokument med drugim omenja poenostavljanje in pospeševanje procedur
delavo' 30 tisoč novih avtobusov v prihodnjih treh letih za mestne in izvenmestne proge, nujne investicije za podzemske železnice v velikih mestih, večletni železniški načrt, ki predvideva dva tisoč milijard stroškov v obdobju 1975/73, večletni program javnih gradnje, okvirni zakon za živinorejo in končno uresničitev novih univerz in bolnišnic.
Sindikalna federacija o problemih tiska
RIM, 11. — Federacija CGIL. CISL in U1L je poslala poslancu Cariglii, predsedniku notranjepolitične komisije poslanske zbornice, ki vodi preiskavo o italijanskem tisku, noto o vprašanjih založništva in informacije, v kateri je strnjeno
Po sklepih parlamentarne komisije o petrolejskem škandalu
za uresničitev velikih javnih del, iz-
-•-»iivj ioaimiiaiijc; p.>a. viaua v
mfni.stmvi^sebn^gwfnrdt/sS .............................................................................
da je prav eden od njih, zakladni minister La Malfa, povzročil seda-fljb vladno krizo, in to prav zaradi spora z drugim članom gospodarske «trojke», ministrom za proračun Gio-tittijem. Po nepotrjenih vesteh naj bi v novi vladi združili ministrstvo za finance in tisto za zaklad, ki naj bi ga poverili demokristjanu Colombu. Tretji gospodarski resor, ministrstvo za proračun, pa naj bi podelili socialistu, ki pa bi ne bil Giolitti. Jasno je namreč, da v večinskih krogih hočejo ustvariti vtis,
<Ja se je spor med La Malto in Giolittijem zaključil brez zmagovalcev, kakor tudi brez poražencev.
Sestanka v Vili Madama so se poleg mandatarja udeležili za KD predsednik stranke Zaccagnini, politični tajnik Fanfani in predsednika parlamentarnih skupin Bartolomei in Piccoli, za PSI predsednik Nenni, tajnik De Martino, namestnika tajnika Mosca in Craxi in predsednika parlamentarnih skupin Zuc-calà in Mariotti, za PSDI predsednik Tanassi, tajnik Orlandi, namest-m'k tajnika Longo in predsednika parlamentarnih skupin Aricsto m Caviglia, za PRI namestnika tajnika Terrana in Battaglia, predsednik senatne skupine Spadolini in podpredsednik parlamentarne skupine poslanske zbornice Biasini.
V svojem uvodnem poročilu je Rumor obrazložil politično in programsko platformo nove vlade, v kateri je upošteval tudi elemente, o katerih je bil govor na zadnjem štiristranskem srečanju preteklo soboto. Rumor je najprej ugotovil, da nova kriza ni nastala v zvezi s političnim okvirom vladne koalicije, niti zaradi kršenja avtonomije večine v odnosih z opozicijo, niti ne glede na strategijo za reševanje hude gosnrdarske krize, glede katere vsi soglašajo Mandatar je dejal, da eden od stebrov politike za pie-mostitev težavnega gosnodarskega položaja boj proti inflaciji, ki terja dosledno in pravočasno uporabo u-streznih instrumentov. Med te instrumente je Rumor naštel uvedbo režima varčevanja bodisi petroleja, kot tudi govejega mesa, izkoriščanje zunanjih virov, kot na primer posojilo milijarde in 200 milijonov dolarjev iz mednarodnega monetarnega sklada za postopno uravnove-šenje plačilne bilance, dalje ukrepe za podporo produktivni dejavnosti in za pospeševanje izvoza. Končno je mandatar še navedel potrebo
Ferri: Izbrali so me za grešnega kozla
Bivši minister meni, da je preiskovalna komisija sklenila začeti postopek proti politično najbolj šibkima osebama
Mandatar za sestavo nove vlade Rumor se pogovarja z delegacijami strank leve sredine o programu nove vlade. Kot je znano, bo to vlada v troje z zunanjo podporo republikancev. Kot kaže, pogajanja ugodno potekajo. Pričakovati je, da bo v kratkem dosežen popoln sporazum o vladnem programu, nakar bodo na vrsti pogovori za izbiro ministrov in podtajnikov, katerega število bodo verjetno nekoliko skrčili. Politični opazovalci predvidevajo, da bi Rumor utegnil še ta teden obiskati predsednika republike ter mu izročiti seznam novih ministrov.
Danes se bodo začeli občasni pogovori med francoskim predsednikom Pompidoujem in generalnim tajnikom KP SZ Brežnje-vom, ki bi morali biti že v začetku tega leta, ko so jih odložili zaradi nesoglasij med obema državama. Govor bo predvsem o dvostranskih odnos'h, o Bližnjem vzhodu, Pompidouja pa zlasti zanima, kakšno je trenutno stanje ameriško - sovjetskih odnosov. Pogovorov med Pompidouiem in Brežnjevom se bo udeležil tudi francoski zunanji minister Jobert. Po vsej verjetnosti bodo podpisali ob tej priložnosti vrsto pomembnih sporazumov na področju francosko * sovjetskega sodelovanja.
Mauro F erri
RIM, 11. — Poslanska zbornica se bo ponovno sestala pojutrišnjem, 13. marca, da bi poslušala sporočila predsednika o zaključkih parlamentarne preiskovalne komisije. Poslanci bodo praktično vzeli na znanje formalni začetek preiskave proti dvema bivšima ministroma Mauru Ferriju (PSDI) in Atho-su Valsecchiju (KD) ter arhiviranje postopkov proti bivšemu ministrskemu predsedniku Andreottiju, ministroma Ferrari - Aggradiju in Pretiju in proti bivšemu ministru Boscu. Seja poslanske zbornice bo zelo kratka, saj ni predvidena razprava o sklepih parlamentarne komisije. Pač pa bodo imeli poslanci vsaj teoretično možnost, da v roku petih dni zahtevajo začetek preiskave tudi o delovanju tistih ministrov ali bivših ministrov, za katere je komisija predlagala arhiviranje. V tem primeru pa je potrebna absolutna večina članov parlamenta, zaradi česar ni verjeti, da bi se ta hipoteza uresničila. Glede preiskave o delovanju Ferrija in Valsecchija pa se bo sedaj začel dolg postopek, ob zaključku katerega bo moral parlament odločati, ali naj bivša ministra formalno postavi na zatožno klop. V tem primeru bi Ferriju in Valsecchiju sodilo ustavno sodišče.
Sam Ferri je v intervjuju tedniku «Epoca» danes potrdil, da je povsem nedolžen in da je bil skupaj z Valsecchijem izbran le za grešnega kozla. Ferri je dejal, da si je pričakoval, da bo parlamentarna komisija sklenila začeti preiskavo in da bo pri tem izbrala tiste osebe, ki so politično najbolj šibke. Dodal je, da javno mnenje bo težko razumelo, zakaj so sklenili preiskavo prav na račun dveh ministrov, ki nista odločala o nobeni spremembi cene petroleja. Ferri je dejal, da je kot član bivše Andreottijeve vlad j odobril samo odlok, ki je podaljševal za 6 mesecev prejšnji ukrep o davčnih olajšavah petrolejskim indu-strijcem. Šlo je v bistvu le za potrditev ukrepov, ki jih je sprejela Co’.ombova vlada, in torej minister za finance Prati, minister za proračun Giolitti in minister za indu-trijo Gava.
Po drugi strani pa je Ferri priznal, da je prejel denar za svojo stranko, ko je bil tajnik PSDI in še prej kot tajnik PSI. Dejal je,
spremljali nobeni pogoji.
Rimsko državno pravdništvo nadaljuje medtem preiskavo o domnevnih manevrih petrolejskih in-dustrijcev za zvišanje cene petroleja. Namestnik državnega prav-dnika Del Vecchio, ki vodi preiskavo, je danes zaslišal enega od o-sumljendfey, funkcionarja Italijanske petrolejske zveze Carla Napo-litana.
Italijanski delavci* zakrivil pokol v Franciji
PARIZ, 11. — Sante Grasso, italijanski delavec je v nedeljo nenadoma ploblaznel in umoril zakonca Marechal, svoja soseda. Nato je vzel za talca 35-letno Micheline Gaumer in njenega sina Jacquesa ter se zabarikadiral v njuno stanovanje in zahteval od policije, naj mu da na razpolago helikopter, s katerim je nameraval zbežati. Ko je policija danes vdrla v stanova nje, je ugotovila, da je Grasso umoril tudi Gaumerjevo in njenega sina ter si je nato vzel življenje. Svoji žrtvi je ubil že včeraj zvečer.
stališče sindikatov o problemih, o katerih so sindikalisti že razpravljali s člani komisije na srečanju 5. marca.
Federacija najprej poudarja, da je mogoče uresničiti svobodo tiska » kulturnim in informacijskim pluralizmom in torej z demokratično vodenimi strukturami množičnega obveščanja. Federacija navaja nekatere konkretne predloge, ki bi jih bilo treba upoštevati pri reformi zaiožniške dejavnosti. V tej zvezi nota omenja priznanje tiska kot družbene in kulturne usluge, politično ceno časopisov, javno podporo obstoječim dnevnikom in podporo za vzpodbujanje ustvarjanja novih časopisov. Dalje sindikati predlagajo posebne posege za tisk nolitičnih strank, sindikatov ter družbenih in kulturnih organizacij ter ukinitev fašističnih zakonov, ki omejujejo svobodo tiska. Javna pomoč nikakor ne sme pogojevati svobodo tiska; glede njene oblike sindikalna federacija predlaga brezplačno dobavo papirja, znižane politične cene za poštne, telegrafske in telefonske storitve, fiskalizacijo družbenih bremen in ustvarjanje tiskovnih centrov v deželah. Glede preprečevanja koncentracije dnevnikov in založniških hiš je sindikalna federacija mnenja, da je to moč doseči med drugim z javnostjo obračunov, finančnih virqy in lastništva časopisov ter z drugimi ukrepi, tudi davčnega značaja. Treba je tudi pravično porazdeliti reklamo ter ustvariti nove odnose med čašo pisi, časnikarji in delavci. Končno federacija CGIL, CISL in UIL poudarja potrebo, da se poleg reforme založništva izvede tudi reforma RAI-TV, ki jo je treba odvzeti izvršni oblasti ali nekaterim političnim
kratično upravljanje radiotelevizijske ustanove.
Sporazum o delovni pogodbi Montedisona
RIM, 11. — Vodstvo Montedisona in sindikalna federacija kemijskih delavcev sta dosegla danes zjutraj sporazum o dopolnilni delovni pogodbi za 60.000 uslužbencev skupine Montedison. Sporazum, ki predvideva znatne ekonomske in normativne izboljšave, je bil dosežen ob zaključku dolgih in napornih pogajanj, ki so trajala praktično neprekinjeno že od prejšnjega petka. Sporazum bodo morale sedaj odobriti delavske skupščine, ki se bodo sestale v prihodnjih dneh.
Enotna federacija kemijskih delavcev je v svojem poročilu pozitivno ocenila novo dopolnilno pogodbo, predvsem kar zadeva vpra-
šanja zaposlovanja in Juga. Federacija poudarja, da glede zaposlovanja in investicij sporazum predvideva kar 19.500 novih delovnih mest samo za kemijsko področje. Če temu dodamo že ustvarjena delovna mesta na področju vlaken, znaša vsota delovnih mest 29.700.
Krščanski socialci zmajali na volitvah v Belgiji
BRUSELJ, 11. — Belgijske volitve so se zaključile z dokajšnjo zma-mo krščanskih socialcev, ki so pridobili 5 sedežev v sbomici, kjer imajo sedaj 72 predstavnikov. Socialisti so zgubili dva sedeža in jih v poslanski zbornici predstavlja trenutno 59 zastopnikov. Krščanski socialci so pridobili nekaj sedežev tudi v senatu.
V Kulturnem domu se je včeraj dopoldne začel 10. seminar za slovenske učitelje in profesorje na Tržaškem. Seminar, na katerem predavajo priznani univerzitetni profesorji in pedagogi iz Slovenije, se bo zaključil v soboto opoldne. Uradne otvoritve so se udeležili predstavniki oblasti iz Trsta in Ljubljane, govorila pa sta sekretar sekretariata za kulturo in prosveto SRS Ela Ulrih - Atena in šolski skrbnik Pericle Fidenzi, ki sta opozorila na naloge vzgojiteljev ter poudarila vlogo narodnostnih skupnosti. Poročilo na 2. strani
........................................................mn.....imiiiiiiiiiiimii..................................mn...nuni..niumninnnnnnnnnnnni
DANES SE SESIANEIA PREDSEDNIK POMPIDOll IN TAJNIK KP SZ BREZNJEV
Dvostranski odnosi v žarišču francosko-sovjetskega vrha
Podpisali bodo po vsej verjetnosti vrsto pomembnih gospodarskih sporazumov
PARIZ, 11. — Jutri in pojutrišnjem bo v malem sovjetskem mestecu Pitsundi na gruzijski obali črnega morja redni sestanek med fran-
coskim predsednikom Pompidoujem in
voni. Oba državnika sta se zadnjič srečala lani ob koncu junija v Ram-bcuilletu, njihov sedanji sestanek pa bo trajal kakih 24 ur, kar bo čisto dovolj, menijo v Franciji, da se pogovorita o vrsti vprašanj, ki se tičejo obeh držav.
Sedanje srečanje med Pompidoujem in Brežnjevom so odločili za kaka dva meseca, saj bi moralo biti v začetku tega leta, se pravi nekje januarja. Jeseni, ko bi obe strani morali določiti točen datum, je prišlo do nekaterih nesoglasij, Kar je privedlo do ohladitve odnosov med Parizom in Moskvo. Bilo je prav v času, ko je francoski zunanji minister Jobert obsodil sporazum med Nixo-rom in Brežnjevom, ki so ga podpisali junija 1973. Jobertove izjave so Sovjeti označili kot izbruh nepotreb nega atlantizma, zaradi česar je takratno srečanje šlo po vodi.
Do ponovnega zbližanja med SZ in Francijo je prišlo po washingtonski konferenci o energiji, pišejo danes francoski dnevniki, ko' je zunanji mi-
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirniiiiniiiiiiiiiiiHU
Polemika med Arabci o preklicu zapore nad izvozom nafte v ZDA
TRIPOLIS, 11. — Polemike o preklicu zapore nad izvozom arabskega petroleja v ZDA so močno razklale enotni tabor arabskih držav, kjer na eni strani zagovarjata Egipt in Saudska Arabija potrebo po pre-
da v tej zvezi lahko reče isto, kar ( klicu embarga, medtem ko Libija je javno povedal tajnik PRI La ' in Alžirija ter vrsta drugih držav Malfa, in sicer da ta denar niso vztrajajo pri nadaljevanju zapore.
O tem vprašanju bo vsekakor govor na bližnji konferenci držav OAPEC, ki bo v sredo v Tripolisu, čeprav ga uradno ne bo na dnevnem redu, da bi preprečili tudi formalni razkol v arabskem taboru.
Za nadaljevanje zapore se je iz rekel tudi sirski predsednik Asari, ki je dejal, da so imele ZDA pozi-
tivno vlogo pri iskanju rešitve bliž-njevzhodne krize, je pa poudaril, da se mora Izrael prej umakniti z zasedenega arabskega ozemlja.
nister Jobert zavzel zelo ostro stališče v nasprotju z ameriško in z evropskimi delegacijami. Francozi se vsekakor še vedno pritožujejo, da jih Sovjeti ne obveščajo dovolj o svojih diplomatskih pobudah.
Jutrišnje pogovore je kot znano pripravil Andrej Gromiko, ki je bil v začetku februarja v Parizu, šef sovjetske diplomacije si je takrat zelo prizadeval, da bi razčistil nastali spor. Na tiskovni konferenci pred odhodom iz Pariza je izjavil, da bo prihodnji vrh med obema državnikoma pomenil pomemben mejnik v prijateljskih odnosih med obema državama. Dejal je tudi, da ne razume, zakaj bi izboljšanje odnosov med SZ in ZDA, ki končno pomeni prispevek k popuščanju mednarodne napetosti, moralo škodovati odnosom z drugimi državami, še zlasti odnosom med Sovjetsko zvezo in Francijo.
V Pitsundi, kamor mu bodo sledili zunanji minister Jobert in druge francoske politične osebnosti, si bo Pom-pidou skušal ustvariti jasno mnenje o sedanjem stanju sovjetsko - ameriških odnosov, še zlesti v zvezi s pogajanji SALT. V krogih francoskega zunanjega ministrstva trdijo, da bosta Brežnjev in Pompidou zelo obširno govorila o Bližnjem vzhodu. Stališči obeh držav sta si zelo podobni in Pompidouja bodo sovjetski voditelji obvestili o rezultatih potovanja zunanjega ministra Gromika v države Bližnjega vzhoda.
Na dnevnem redu naj bi bili tudi pogovori o petrolejski krizi ter o vprašanju surovin in o dvostranskih trgovinskih odnosih. Vprašanje energetske krize verjetno Sovjete ne bo preveč zanimalo, saj jih zadnja kriza ni prizadela, bolj dojemljivi pa bodo kar zadeva vprašanje surovin: po vsej verjetnosti bodo dosegli pomemben sporazum, ki bo povečal blagovno izmenjavo med Francijo in Sovjetsko zvezo v letu 1974. Zelo verjetno bodo podpisali sporazum, po katerem bo neko francosko podjetje zgradilo tri industrijske komplekse v SZ: enega za proizvodnjo aluminija, drugega za proizvodnjo aluminijevega oksida, tretjega pa za proizvodnjo anod.
15 RUDARJEV OB ŽIVLJENJE
V	SRBSKEM PREMOGOVNIKU
BEOGRAD, 11. — Včeraj zgodaj zjutraj se je v premogovniku Soko v vasi čitluk blizu Sokobanje pripetila huda nesreča, v kateri je izgubilo življenje 14 rudarjev in en član reševalne skupine. Do nesreče je prišlo zaradi eksplozije metana v tako imenovanem pripravljalnem jašku «Novi revir» 300 metrov pod zemljo.
V	trenutku eksplozije je bilo v jašku 15 rudarjev tretje izmene. Na srečo je bil eden od njih oddaljen od ostalih nekaj sto metrov tako da se mu je posrečilo, sicer s težkimi opeklinami, rešiti se. Rudarjem rudnika Soko so takoj prišle na pomoč reševalne skupine iz ostalih bližnjih rudnikov, katerim pa je zaradi velike koncentracije
(Na sliki: sirski predsednik Asad ogljikovega monoksida bilo otežko-
govori ob podelitvi odlikovanj arah skim vojakom, ki so se udeležili zadnje arabsko - izraelske vojne.)
čeno reševanje.
Vest o nesreči v rudniku Soko
drugih delovnih kolektivov, ki sočustvujejo z družinami ponesrečenih in jim nudijo pomoč. Delovni svet rudnika Soko je danes sklenil kot prvo pomoč podeliti prizadetim družinam po 10.000 dinarjev in na stroške kolektiva šolati otroke ponesrečenih tovarišev.
Na žalni seji občinske skupščine in izvršnih organov družbeno - političnih organizacij so sklenili proglasiti 10. marec za dan žalosti sokobanske komune in vplačati v sklad za pomoč družinam ponesrečenih 15.000 dinarjev. Izvršni svet Srbije je na današnji seji sklenil poslati kot pomoč družinam 150.000 dinarjev in kolektivu rudnika za stroške reševalnih skupin in druge izdatke 300.000 dinarjev. Pomoč družinam prizadetih pošiljajo tudi delovni kolektivi drugih podjetij.
Tajništvo zveznega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva je dodelilo družinam ponesrečenih pomoč 45.000 dinarjev, republiški odbor istega sindikata 30.000 dinarjev. Kolektiv rudnika Soko je doslej sprejel številne sožalne brzojavke med njimi tudi od predsednika republike Tita.
Džemal Bijedič na obisku v Kuvajtu
KUVAJT, 11. — Izmenjava misli predsednika zveznega izvršnega sveta Džemala Bijediča z emirom Kuvajta šejkom Sabah El Salamon in predsednikom vlade Džaberom El Ahmedom je pokazala podobnost oziroma enakost pogledov tako o mednarodnih vprašanjih kot o krepitvi in razširitvi dvostranskega sodelovanja.
Včeraj začeta izmenjava misli med vladnima predsednikoma Jugoslavije in Kuvajta se je danes nadaljevala v treh delovnih skupinah. Tako se je zvezni tajnik za finance Janko Smole razgovarjal z zastopniki Kuvajta o dvostranskem sodelovanju in vprašanjih skupnega nastopa na tretjih trgih. Generalpolkovnik čemahovič se je z zastopniki kuvajtske armade razgovarjal o vprašanjih vojaško-gospodarske-ga sodelovanja, svetnik zveznega tajnika za zunaje zadeve Nusret Seferovič pa se je z zastopniki kuvajtske vlade razgovarjal o nekaterih mednarodnih vprašanjih sodelovanja neuvrščenih in o akcijah, ki jih obe državi pripravljata.
Predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič si je v teku današnjega dne ogledal mesto Kuvajt, obiskal nekatera gradbišča, kjer dela izvajajo jugoslovanska podjetja in industrijski del mesta, kjer so velike naprave za predelavo morske vode v pitno in razna druga industrijska podjetja.
BEOGRAD, 11. — članica predsedstva zvezne konference SZDL Jugoslavije Vida Tomšič je danes odpotovala na obisk v šri Lanko.
llllllllllllllllllllllMllllllllllllii||||||||||||Mi|(ii|||||||||||||||||II(,j||,||||||||||||||m|||M|||||||||||||||||||||||||||||||
NA SKLEP PRIZIVNEGA SODIŠČA
D’Ambrosio bo še naprej vodil preiskavo o atentatih 1.1969
Zavrnjena zahteva fašista Frede, naj bi mu odvzeli preiskavo zaradi sodnikove «pristranosti»
MILAN, 11. — Fašistu Francu Fredi, ki je v zaporu pod obtožbo, da je izvedel leta 1969 vrsto atentatov, vštevši tragični pokol na milanskem Trgu Fontana, ni uspel manever, s katerim je poskusil zavreti preiskavo in si zagotoviti izpustitev na začasno svobodo. Prizivno sodišče je namreč zavrnilo zahtevo njegovega branilca, naj bi odvzeli preiskavo milanskemu preiskovalnemu sodniku D'Ambrosiu, češ da je ta «pristranski».
PREISKAVA O «VETROVNICI»
Nova pričevanja o financiranju fašističnih organizacij ?
PADOVA, 11. — Preiskovalni sodnik Tamburino, ki vodi preiskavo o fašistični prevratniški organizaciji «Vetrovnica», je zaslišal nekdanjega pripadnika salojske republike 56-letnega Eugenia Rizzata, ki so ga aretirali novembra lani zaradi pripadnosti prevratniški organizaciji. Rizzato doslej ni hotel odgovoriti na nobeno vprašanje preiskovalnih oblasti. Kaže pa, da se je danes končno odločil in da je povedal, kar ve o financiranju fašističnih prevratniških organizacij. Rizzato naj bi skušal braniti Ci-je globoko pretresla pripadnike priana Zannonija, ki so ga areti-
rali prejšnji teden, ker je vnovčil ček za 3 milijone lir, ki mu ga je izročil sam Rizzato in ki naj bi ga izstavila genovska finančna družba «La Gaiana», katere predsednik je Andrea Mario Piaggio.
Tamburino je povedal, da je gra-fološka analiza dokumentov, ki so jih junija 1969 zaplenili v Rizzato-vem stanovanju in med katerimi je bil tudi seznam dva tisoč oseb, ki bi jih bdo treba likvidirati takoj po državnem udaru, dokazala, da jih je napisal sam Rizzato. Gra-fološke analize so izvedli tudi nad čekom, ki ga je Rizzatu izročil fašistični odvetnik De Marchi in ki ga je kot kaže pod lažnim imenom vnovčil podpolkovnik Amos Spiazzi, ki je tudi trenutno za zapahi. Iz zadnjih izjav preiskovalnega sodnika Tamburina, kaže. da se je položaj genovskega bogataša Piaggia izredno poslabšal. Ugotovili so, da je generalni tajnik družbe «La Gaiana» Lercari, ki je pobegnil po vsej verjetnosti v tujino, bil prisoten na seji, ki naj bi bila prejšnjo jesen in na kateri naj bi med drugim govorili tudi o vprašanju financiranja fašističnih prevratniških organizacij. Po nekaterih vesteh kaže, da je Lercari zbežal v tujino s približno 200 mil'toni lir. Po mnenju preiskovalnega sodnika Tamburina pa naj bi bila ta vsota znatno manjša.
V Padovi so tudi zaslišali bivšega pripadnika fašistične organizacije CISNAL Cavallara,
V KULTURNEM DOMU OD VČERAJ DO SOBOTE
Ob navzočnosti predstavnikov oblasti začetek seminarja za slovenske šolnike
Poudarjeni naloga vzgojiteljev in vloga narodnostnih skupnosti
Včeraj se je v Kulturnem domu začel 1Ó. seminar za slovenske šolnike, ki se bo zaključil v soboto opoldne. Jutri ob 18. bo generalni konzul SFRJ Boris Trampuž priredil v Kulturnem domu sprejem za predavatelje, šolnike in predstavnike oblasti.
Seminar se je začel ob 9. uri s predavanjem, ki ga je imel dr. Franc Strmčnik za učitelje in profesorje na temo «Sodobne smeri didaktike». Uradne svečanosti, ki je bila ob 11.30, so se poleg šolnikov udeležili šolski skrbnik dr. Pericle Fidenzi, ki je odprl seminar, deželni odbornik za kulturo Bernardo Dal Mas, odbornik Dušan Hreščak kot zastopnik tržaškega župana, odbornica za šolstvo Luciana Benni, prefekt Giorgio Galvani, ki je zastopal tržaškega prefekta De Lorenzija, viceprefekt dr. Carlo Pino, višji deželni šolski skrbnik prof. Angioletti, direktor deželnega urada za kulturne dejavnosti dr. Vernier in pedagoški svetovalec za italijanske šole v Istri prof. Ermanno Visintin, z jugoslovanske strani pa generalni konzul SFRJ Boris Trampuž, sekretar sekretariata za kulturo in prosveto SRS Ela Ulrih - Atena, član jugoslovanskega odbora mešane komisije Albert Zornada predstavnik Zavoda za šolstvo SRS Vlado Rotar in pedagoški svetovalec za slovenske šole na Tržaškem prof. Janez Sivec.
Šolski skrbnik je v svojem govoru predvsem poudaril važnost vzgojne vloge učitelja, ki se mora stalno izpopolnjevati in širiti svoje znanje ter spoznavati svoje u-leg doseganja visoke stopnje zna-učiteljevega prizadevanja lahko navajamo vzpodbujanje k samostojnemu načinu mišljenja, pridobivanju jasne razsojevalne zmogljivosti in čuta odgovornosti, seveda po-čence. «Med smotri šolskega in nja. Ne moremo pa doseči teh smotrov ali se jim vsaj približati, je še dejal šolski skrbnik, če učitelj ni za to pripravljen...
Predvsem gre za neobhodnost, da je učitelj strokovno podkovan v svojem predmetu in da ga do potankosti pozna. Spoštovanje ali nespoštovanje, ki ga do njega gojijo učenci (ki se v svojih mnenjih, čeprav so kategorična, čestokrat ne motijo) je v razmerju njegove kulture.»
Prof. Fidenzi je izrekel pnzna-je mešanemu odboru, ki je dal pred leti pobudo za prirejanje seminarjev, in je še dejal:
«Periodično srečanje ljudi raznih skupnosti, in sicer visoko kvalificiranih ljudi na kulturnem področju, razpravljanje o šolskih problemih manjšin (toda zakaj sploh še uporabljamo besedo «manjšina», ki tako diši po menomaciji, zlasti če ji zraven še postavimo besedo «zaščita»? Morda bo iz prihodnjega Mednarodnega zborovanja v Trstu prišel na dan kak drug pravni termin, ki bo manj neprijetno zvenel), ta zbor šolnikov, ki jih povezujejo jezik in stoletna izročila, so razlog skupinske kohezije ob spoštovanju politično u-pravnega tkiva, v katerem živijo. Razne drugojezične skupnosti, vključene v pravni red države, ne smejo biti razlog nesporazuma. Nasprotno: one so dejansko naravne poti srečanja dveh narodov, tolmač in prinašalec kulture in običajev, ki jih je treba očuvati, kajti to je duhovno bogastvo za obe skupnosti. Tudi če včasih kak sum lahko povzroči sence in poveča povsem obrobna dejstva, sodim, da je treba prav takim skupnostim poveriti nalogo, da zgladijo nasprotja, in sicer bolj in bolje, kot to zmorejo osrednja politična oblastva.»
Vlogo narodnostnih skupnosti je v svojem govoru poudarila tudi Ela Ulrih - Atena, ki je zaželela slovenskim šolnikom najlepše u-spehe in nato dejala:
«Živimo ob eni najbolj odprtih mej v Evropi in imamo živahne gospodarske in kulturne stike. Pri tem imajo pomembno posredovalno vlogo tudi pripadniki narodnosti na obeh straneh meje, zato si moramo še posebej prizadevati za njihovo enakopravno uveljavljanje ob večinskem narodu. Eden izmed temeljnih pogojev za to je urejeno šolstvo in razvito kulturno življenje narodnosti. Izobraževanje in kultura sta še posebej pomembna zato, ker ne predstavljata kratkoročnih političnih akcij, ampak trajno vplivata na oblikovanje posameznikov in narodnostne skupnosti v celoti.
Nova ustava, ki smo jo pravkar sprejeli v SR Sloveniji, zagotavlja posebno varstvo pravic italijanske in madžarske narodnosti v Sloveniji ter njihove nacionalne kulture in izobraževanja. Razvoj narodnostnih skupnosti je mogoč le ob živem stiku z matičnim narodom, njegovo kulturo in jezikom, zato naša ustava še posebej poudarja, da SR Slovenija podpira tako povezovanje.»
Omenila je. da se na obeh straneh meje posveča posebna pozornost kulturnim stikom, in ugotovila, kako se je v zadnjih desetih letih vidno izboljšala kvaliteta uč-novzgojnega dela na slovenskih šolah na Tržaškem in na italijanskih šolah v Istri. To je v precejšnji meri rezultat sodelovanja med obema deželama (seminarji, tečaji, pedagoška svetovalca, izmenjava učbenikov in leposlovja itd.). Te oblike sodelovanja bo treba še razširiti in poglobiti. Pri tem je izrekla priznanje šolnikom in takole zaklju čila svoj govor:
«Dober učitelj ne more biti več
samo posredovalec znanja, temveč ureditev slovenske industrijske po-
je predvsem vzgojitelj, organizator in usmerjevalec pedagoškega procesa, saj šola že dolgo ni več edini vir znanja, ampak jo dopolnjujejo številna sredstva javnega obveščanja. Zato naj bi današnja šola oblikovala samostojnega, kritičnega človeka, ki bo znal iz te poplave informacij izluščiti tisto, kar resnično potrebuje za vključitev v sodobno družbo. Vse to pa terja od učitelja poglobljeno strokovno in pedagoško znanje, široko kulturno razgledanost in napredno humanistično angažiranost ter neprestano strokovno iznopolnjevanje, ker bi sicer ne mogel slediti novim snoznanjem na vseh področjih človekovega u-stvarjanja.
Učitelji, pripadniki narodnosti, ki živi ločena od matičnega naroda, pa imajo še posebno dolžnost, da ostanejo v stiku z jezikom in kulturo svojega naroda, zato je tudi v programu letošnjega seminarja posebna skrb posvečena sodobnemu slovenskemu knjižnemu jeziku.
Letošnji seminar obsega razen predavanj z različnih področij tudi več razgovorov ob okrogli mizi. U-nam, da boste v teh r.eoosrednih debatah laže izmenjali izkušnje in razčistili probleme, na katere ste naleteli pri svojem delu v šoli.
Želim, da bi vam tudi ta semi-•»r nomagal pri vzgoji in izobraževanju slovenske mladine na Tržaškem v zavedne pripadnike slovenske narodnostne skupnosti in državljane republike Italije. Sodelovanje med narodi in državami in prizadevanje za napredek in človečnost v odnosih med ljudmi je podlaga za mir in ustvarjalno rast vseh — tudi Slovencev v Italiji .Želim vam, da bi pri svojem delu dosegli čimveč uspehov in osebnega zadovoljstva in da bi vaša pedagoška prizadevanja rodila trajne sadove.»
V imenu Sindikata slovenske šole se je prirediteljem seminarja in predavateljem zahvalil glavni tajnik prof. Franc Škerlj, ki je izrazil zadovoljstvo slovenskih šolnikov, ker je bil odobren dopolnilni zakon o slovenskem šolstvu, obenem pa tudi željo in pričakovanje, da bodo pristojne oblasti čimprej izdale potrebne ukrepe za izvajanje tega zakona in za ureditev juridičnega ter ekonomskega stanja slovenskih šolnikov. Pripomnil je še, da slovenska javnost čaka tudi na ustanovitev slovenskega industrijskega tehničnega zavoda in na dokončno
klicne šole. V imenu šolnikov se je oblastem in predavateljem zahvalil tudi ravnatelj učiteljišča prof. Janko Jež.
Predavanja Umetnost na Slovenskem
Prihodnje predavanje bo v sredo, 20.t.m.
Predavala bo dr. Breda Missia o slikarstvu od impresionizma do druge svetovne vojne
Kot smo v našem dnevniku že poročali glede nadaljevanja ciklusa predavanj UMETNOST NA SLOVENSKEM, ki ga prireja Narodna in študijska knjižnica v Trstu, bo predzadnje predavanje ciklusa šele čez dva tedna, in sicer v sredo 20. marca t. 1. ob 18.30 v Kulturnem domu v Trstu, v Ul. Petronio 4.
Predavala bo dr. Breda Missia o SLIKARSTVU OD IMPRESIONIZMA DO DRUGE SVETOVNE VOJNE.
Zadnje predavanje tega zanimivega ciklusa pa bo v sredo 27. marca t. 1. v isti dvorani in ob isti uri. Predavala bo dr. Melita Stelè o SODOBNEM SLIKARSTVU NA SLOVENSKEM.
V NEDELJO POPOLDNE V KULTURNEM DOMU
LEPA REVIJA CERKVENIH OTROŠKIH PEVSKIH ZBOROV
Nastopilo je 12 zborov iz mesta in okoli-ce pretežno ob inštrumentalni spremljavi
Na nedeljski reviji mladinskih pevskih zborov v Kulturnem domu, ki jo je priredila Zveza cerkvenih zborov, je nastopilo 12 večjih in manjših zborov. Nekateri med njimi so nastopili tudi ob instrumentalni spremljavi. Vsak zbor z izjemo mladinskega in otroškega zbora iz Sv. Križa, ki je zapel 5 pesmi, se je predstavil s tremi presmimi proste izbire. Nastopili so naslednji zbori: otroški zbor «Slovenski šopek» iz Mačkolj, o-Uoški zbor z Opčin, otroški zbor Šentjakobskega doma, mladinski zbor iz Trebč, otroški zbor «Ognjišče» iz Trsta (Sv. Vincenc), kvartet «Planika» iz Gročane in ansambel «Kondor» iz Bazovice ansambel «Slomšek» iz Bazovice, Gro-pade in Padrič, zbor mladinskega doma «Boljunec», mladinski in o-troški zbor iz Sv. Križa, mladinski zbor Baragovega doma iz Ricmanj, zbor Zavoda šolskih sester in dekliški zbor iz Devina. Na koncu so nastopili še vsi zbora skupaj.
Številčnost in tudi kvaliteta zborov je bila različna od manjših do kar velikih, kakršna sta zbora iz Mačkolj in iz Bazovice, ki štejeta prvi 30, drugi pa celo 40 otrok. Pod vodstvom požrtvovalnih pevo-vodij' (Ljuba Smotlak, Branko Lu-
pine, Dina Slama, Lojze Rozman, Aljonz Valič, Marjan Živic, Imel-da štor, Celina Kontelj, Marta Komar, Leonarda Čuk, Herman Antonič in Romana Zajec) so zbori izvajali največ slovenske narodne in ljudske, nekateri pa so se poskušali tudi v pesmih drugih narodov in celo v resenansi. Zlasti lepo je izzvenela zaključna pesem «Mi mladi», ki so jo združeni zbori zapeli ob spremljavi harmonik. Ocenjevanje posameznih zborov bi bilo odveč, saj je glavni pomen že v tem da so in da mieio.
Ta ugotovitev je izšla tudi iz uvodnega nagovora predsednika Zveze cerkvenih pevskih zborov dr. Zorka Hareja, ki je govoril tudi o vzgojnem pomenu petja in o občutnem pomanjkanju strokovno usposoblienih pevovodij pri nas.
Občinstva je bilo zelo veliko in tv l ploskanje je bilo navdušeno.
Razstave
V	OBČINSKI GALERIJI razstavlja svoje akvarele dr. Robert Hlavaty.
Razstava bo odprta še danes.
V	Galeriji degli artisti na Trgu S. Benco bo do 16. t. m. razstavljala svoje intarzije Rina Ladavac - Di Pierre.
...........................................■limili..
NEPRIJETNO PRESENEČENJE IA MNOGE TRŽAŠKE DRUŽINE
Zaradi onesnaženja Timave velik del Trsta brez vode
Vrste pred javnimi pipami - Skoraj 2.000 pozivov na telefonsko številko 113 Ni mogoče predvideti, kdaj bo stekla redna dobava vode
Občinsko podjetje ACEGAT obvešča, da je bilo zaradi poslabšanja kemijskofizkalnih značilnosti vode Timave prisiljeno ukiniti dobavo vode mestu. Zato je nastalo hudo nesorazmerje med potrebami in razpoložljivostmi, ki je prisililo ACEGAT, da sporazumno z zdravstvenimi oblastmi začasno preneha z dobavo pitne vode v mestu s tem, da zmanjša pritisk v vodovodni napeljavi. Zato je prišlo do pomanjkanja vode, predvsem v višjih predelih. ACEGAT poziva prebivalstvo, naj ne pripravlja zalog.

nas
Umrl je Fulvio Marin delovni tovariš-črkostavec

Nepričakovano, boleče je včeraj zjutraj padla med nas novica, da je umrl naš dolgoletni črkostavec-lynotipist Fulvio Marin. Nismo mogli verjeti, da je novica resnična. Res ga že kakih 14 dni ni bilo na delu, toda vedeli smo, da je na rednem dopustu, ki si ga je vsako leto vzel ob pustnem času. Žal pa nismo vedeli, da se je bolj zaradi prehlada kot zaradi bolezni, ki ga je že nekaj let občasno mučila, pred nekaj dnevi zatekel v bolnišnico. Njegovo stanje se je zaradi komplikacij hitro poslabšalo in v noči med nedeljo in ponedeljkom je izdihnil.
Z Marinom smo izgubili sposob-iiega črkostavca, prisrčno dobrega delovnega tovariša in zvestega soustvarjalca našega dnevnika, vse od poletja 1948. leta, ko smo se z dograditvijo lastne tiskarne preselili v sedanjo stavbo v Ul. Mon-tecchi. Takrat je zapustil tiskarno «D Piccolo», pri kateri se je najprej kot ročni in nato kot strojni stavec zaposlil že med vojno, in se pridružil naši prvi tiskarni-ški ekipi. Odločitev za pristop v naš črkostavski sestav mu je narekovala napredna usmeritev že v mladih letih, ki ga je privedla v socialistične vrste in v člastvo povojnega Enotnega delavskega sindikata. Čeprav ni obvladal slovenščine se je zaradi svoje visoke strokovne usposobljenosti in marljivosti v zelo kratkem času popolnoma privadil našemu jeziku in se v njem tudi sproti spopolnjeval tako, da je postal eden naših najboljših črkostavcev. Posebno u-redniki smo znali njegovo delo vedno zelo visoko ceniti, saj je pogosto v naglici in v zgodnjih jutranjih urah napisane rokopise znal razbirati in po potrebi tudi popravljati. Odlikovala ga je tudi visoka zavest soodgovornosti celotnega kolektiva za Primorski dnevnik in zato je bil eden tistih, ki mu nikoli ni bilo žal dodatnih žrtev, da je lahko Ust izšel pravočasno in po potrebi v povečanem obsegu.
Toda Fulvio Marin ni bil «amo odhčen črkostavec. Bil je tudi izredno dober, vesel in prijeten tovariš, vedno pripravljen na šaljiv
ogovor, na tovariško zabavo ob raznih priložnostih v kolektivu, ko smo kaj slavili ali se od koga poslavljali. Njegov sproščeni smeh je blagodejno vplival na njegovo okolico in s svojim odprtim značajem je tudi znal zgladiti redke 'esoorazume, do katerih lahko prihaja pri delu, ki zahteva od vsakogar nemalo fizičnih in psihičnih naporov.
Dragega Marina sedaj ni več med nami. Zapustil nas je prav v času, ko se je odpravljal v pokoj o doseženi polni delovni dobi. Za črkostavski stroj, na katerem je običajno delat, to noč ni sedel nihče. Šopek rdečih rož, ki so ga nanj položili njegovi najožji delovni tovariši iz stavnice, nam je ves čas obujal spomin nanj in v brnenju strojev se nam je zdelo, da je še tam, sklonjen nad črkovno klaviaturo in obsejan z bleščečo svetlobo električne žarnice. Pa je bil samo privid, bil je samo podzavestni odsev podobe, ki smo jo gledali vseh teh 26 let.
Takega bomo Marina ohranili v hvaležnem spominu in to zagotovilo lahko tudi nudimo v tolažbo njegovi hudo prizadeti vdovi in hčerkama.
Kolektiv Primorskega dnevnika in Založništva tržaškega tiska
če ni to neobhodno potrebno, ker stalno nadzirajo stanje in bodo vzpostavili redno dobavo vode, brž ko bo to mogoče.
To obvestilo nam je poslalo v objavo podjetje ACEGAT. Včeraj popoldne smo se pozanimali pri vodovodnih napravah v Štivanu, kjer so nam povedali, da so zvišanje stopnje onesnaženja organske narave o-pazili včeraj zjutraj. Zato so nemudoma prekinih z dobavo timav-ske vode. Ni bilo mogoče ugotoviti, odkod to onesnaženje, možno pa je, da je treba to pripisati hudim padavinami v zadnjih dneh. Timava je namreč precej narasla in zato je možno, da je voda odplavila s seboj tudi industrijske in druge odplake.
Vsekakor so včeraj ves dan opravljali kemijski izvedenci analize vzorcev vode in v teku dneva se stopnja onesnaženosti ni spremenila. Zato ni mogoče predvidevati, kdaj bodo lahko začeli redno dobavljati vodo. Trst potrebuje 210 kub. metrov dnevno, včeraj pa so jo dobavili le kakih 60.000 kub. metrov. Možno je, da se bo še omejilo področje redne dobave, predvsem v višjih predelih. Na področju, ki ga oskrbuje Kraši vodovod, je bilo dopoldne nekaj težav, popoldne pa so dprli priključek iz Brojnice in vode je bilo tako dovolj, kar se tiče Kraškega vodovoda, je stanje precej pereče v repentabrki občini, kjer dobavlja Kraškemu vodovodu vodo podjetje ACEGAT.
Seveda je pomanjkanje vode vzbudilo hudo nezadovoljstvo in zaskrbljenost med prebivalstvom. Pri javnih pipah so se v mestu nabrale dolge vrste, mnogo Tržačanov pa je telefonsko poklicalo podjetje ACE GAT, da bi se pozanimali, kaj se je pravzaprav zgodilo. Ker je bilo teh pozivov zelo dosti, so se pri podjetju AVEGAT očividno naveličali in izključil telefon. Meščani zo zato začeli klicati policijo , to je štev. 113, na kateri so službujoči agenti od 13. do 18. ure prejeli približno 1.600 pozivov.
Vsekakor prekinitve dobave ni mogoče pripisati okvaram, ki bi nastale po krivdi podjetja Acegat. Prav tako je potrebno poudariti, da uslužbenci tega podjetja delajo vse, kar je v vjihovi moči, da bi bila
dobava vode v kratkem zopet redna.
Gasilci so pripravljeni, da takoj posežejo, ko bo to potrebno. Včeraj popoldne so že napolnili rezervoarje tržaške psihiatrične bolnišnice in doma za onemogle «Casa serena» pri Lovcu. Stanje se je nekoliko izbolj šalo v večernih urah, ko je Acegat dobavil vodo za omejen čas mestnim predelom, ki je podnevi niso prejemali. Vsekakor je šlo za začasno rešitev, ki je zadostila najnujnejšim potrebam prebivalstva.
POTOVALNI URAD AURORA vabi na
PRVOMAJSKO POTOVANJE V MOSKVO IN LENINGRAD
Odhod iz Trsta 27. aprila, povratek’3. maja. Cena 168.000 lir.
* * «
Za veliko noč prirejajo izlet v Velenje, Rogaško Slatino, Ptnj in Maribor.
Odhod 14., povratek 15. aprila.
Izlet velja 18.500 lir na osebo.
Vpisovanje pri potovalnem uradu Aurora, Ul. Cicerone 4, tel. 29-243.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA rósr - ul f. fìizi io 38-101, 38-045
URADNI TEČAJ	BANKOVCEV
Ameriški dolar	658,—
Funt šterling	1570.—
Švicarski frank	218.—
Francoski frank	139.—
Nemška marka	251,—
Avstrijski šiling	34,—
Dinar: debeli	39,50
drobni	39,50
	
vseh tujih valut
PRVA NEDELJA POLOVIČNE PREPOVEDI VOŽNJE
\r
Živahen avtomobilski promet po cestah tržaške pokrajine
Dober obisk v krnskih gostilnah - Nad 56.000 prehodov meje
Po treh mesecih prepovedi vožnje ob nedeljah in praznikih se je ob nedeljski polovični prepovedi mnogo Tržačanov podalo z avtom v bližnjo okolico ali tudi na daljše izlete. Prvič po treh mesec' so zopet delali s polno paro v mnogih gostinskih obratih in drugih turističnih objektih.
Veliko Tržačanov je šlo na smučanje. Zimskošportna središča v naši deželi so bila v nedeljo polna, mnogo avtov s tržaško in go-riško tablico pa je bilo tudi na smučiščih onstran meje. Sploh je bil promet na meji zelo živahen, saj so na štirih mednarodnih ore-hodih v tržaški pokrajini zabeležili skupno nad 56.000 i rehodov. Največ je bilo italijanskih državljanov, ki •> potovali s prepustnico (22 300) ali s potnim lislom (21.000); sledijo jugoslovanski državljani: 7.500 s potnim listom in
4.700 s prepustnico. Tujcev pa je bilo zelo malo; na mejnih prehodih so jih zabeležili le kak Ti tisoč, kar je v tej sezoni še kar običajno, saj bodo začeli turisti prihajati šele čez kaka dva meseca.
Po podatkih prometne policije je v nedeljo krožilo v naši deželi tisoč vozil, to je dve tretjini rranj kot ob delavnikih. Hujših prometnih nesreč ni bilo. Majhno je bilo tudi število kršitev prepovedi vožnje; prometna policija je v tržaški pokrajini prijela le dva kršilca.
Po dolgem času so bili zadovoljni tudi kraškj gostilničarji. Polni parkirni prostori pred gostilnami so dajali že dovolj jasno sliko. Res je sicer, da sp imeli marsikje še proste mize, vendar je sončno vreme v jutranjih urah privabilo na Kras lepo število Trža-
čanov, ki so po dolgem času lahko zopet kosili v domačih gostilnah.
Ocena prve nedelje s polovično prepovedjo vožnje je torej pozitivna. Škoda le, da je popolna prepoved veljala v zimskem času, ko vreme ni dopuščalo daljših izletov.
Jasno je, da je bila v nedeljo slika tudi v mestu precej različna od slike v prejšnjih prazničnih dneh. Iz mestnih ulic so izginili kotalkarji in tudi kolesarjev je bilo zelo malo. Tudi podjetje Acegat je skrčilo število voženj na nekaterih progah, kar je vzbudilo nejevoljo meščanov, ki so morali čakati na avtobus tudi po pol ure Vendar pa navala na avtobuse ni bilo več. saj je polovica avtomobilov kroži la, med lastniki ostalih pa je bilo mnogo takih, ki si je v nedeljo omislil izlet s prijateljem, ki ima avto s sodo številko na tablici.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
Karl August Gomer
P E P E L K A
Pravljica v štirih dejanjih
Prevod:
Scena:
Koreograf:
Kostumi:
Glasba:
Režija:
Fran Govekar Demetrij Cej Selma Micheluzzi iz fundusa SSG Aleksander Vodopivec ADRIJAN RUSTJA
Danes, 12. marca ob 15.30
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
EDUARDO DE FILIPPO
BOŽIČ PRI CUPIELLOVIH
Prevod: Lelja Rehar Scena: Demetrij Cej Kostumi: Anja Dolenčeva Režija: JOŽE BABIČ
V petek, 15. marca ob 16. uri RED I.
Gledališča
STALNO SLOVENSKO
GLEDALIŠČE V TRSTU
— Kulturni dom
V	petek 15. t. m. ob 16. Eduardo de Filippo «Božič pri Cupiellovih» —
abonma red I.
V	nedeljo, 17. t.m. ob 16. uri — abonma red F okoliški.
OBČINSKO GLEDALIŠČE
«G. VERDI»
Drevi ob 20. uri zadnja ponovitev Verdijeve opere «Rigoletto».
Jutri ob 19. uri ponovitev Wagner-jeve opere «Somrak bogov» — Dirigent Georg Alexander Albrecht.
GLASBENA MATICA-TRST
Koncertna sezona 1973-74 Sedmi abonmajski koncert
V petek, 15. marca 1974 ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
ORKESTER GLASBENE MATICE
Dirigent:	OSKAR KJUDER
Solist: GORJAN KOŠUTA, violina
SPORED:
A. Gorelli: Concerto grosso op. 6, št. 2
J. S. Bach: Koncert v E-duru za violino in godalni orkester W. A. Mozart: Koncert v G-du-ru za violino jn. orkester L. Boceherini: Simfonija v A-du-ru op. 37,' Št.’ 4
V SLOVENSKEM KLUBU
danes, 12. marca ob 20.30
NAJNOVEJŠI FILMI ALJOŠE ŽERJALA
Priznani tržaški kinoamater bo prikazal svoje filme o dekletih «Krasa», Čilu, Peruju in
Vietnamu. Vabljeni!
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 12. marca GREGOR
Sonce vzide ob 6.24 in zatone ob 18.06 — Dolžina dneva 11.42 — Luna vzide ob 23.19 in zatone ob 7.57.
Jutri, SREDA, 13. marca KRISTINA
Vreme včeraj: naj višja temperatura 10 stopinj, najnižja 4,3, ob 19. uri 7,4 stopinje, zračni pritisk 1028,2 rahlo narašča, veter 18 km severovzhodnik, sunki 38 km, vlaga 46-odst., nebo 3 desetinke pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 10. in 11. marca se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 30 oseb.
Umrli so: 31-letni Fabio Bertogna, 71-letni Antonio Valenta, 75-letna Regina Muran vd. Donda, 23-letni Marjan Merlak, 78-letni Ivan Gombač, 81-letna Antonia Požar vd. Skerbic, 63-letna Amelia Brana por. Sigelli, 69-letni Giacomo Vesnaver, 81-letna Giovanna lerse, 79-letna Giovanna Mihcich vd. Canciani, 73-letna Con-suela Cadetti vd. Bratos, 82-letna Nicoletta Lanza vd. Sambo, 83-letna Maria Serdoz vd. Masutti, 76-letni Stanislao Della Valle, 18 dni star Marco Sedmach, 2 meseca stara Tatiana Dapit, 1 mesec star Mauro Uzzi, 30 dni star Boris Draseck, 48-letni Francesco Giammetta, 52-letni Teo Carpineti, 66-letna Marinella Medani vd. Rubini, 86-letna Angela laconcic vd. Semini, 68-letna Elisabetta A-vian, 80-letna Rosa Berteli vd. lenco, 87-letna Giovanna Toppan vd. Barbia-ni, 69-letna Iolanda lersetic, 55-letni Fulvio Marin, 68-letna Clelia Nardini vd. Pasinati, 80-letni Pietro Urti, 65-letni Renato Zessar.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Godina — Patuna, Trg sv. Jakoba 1; Grigolon — Alla Minerva, Trg V. Giotti 1; Ai due Mori, Trg U-nità 4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Fossetti — Emili, Ul. Combi Al Samaritano, Trg Ospedale 8; maro & Neri Ul. Dante 7.
LEKARNE V OKOLICI	|
Boljunec <tel. 228 124); Bazovica (tel 226 165): Opčine (tel. 211-001); Pro ! sek (tel 225 141):	Božje polje -
Zgonik Mei 225 596). Nabrežina (tel 200 121), Sesljan (tel 209-197): Žav j Ije (tel. 231-137); Milje (tel. 271 124) !
19;
Ta-
Kino
Ariston 16.00 «La torta in delo». Barvni zabavni film. Igrajo Paolo Villaggio, Didi Perego, Sandro Merli, Franco Fabrizi.
Nazionale 16.00 «Spasmo». Barvni film v katerem igrata Robert Hoffman in Suzy Kendall. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Excelsior 16.00 «Virilità». Barvni film. Igrajo Turi Ferro, Agostina Belli, Marc Porel. Režira ga Paolo Cavara. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.00 «Il giorno del delfino». Barvni film, ki ga režira Mike Nichols.
Fenice 14.30—16.55—19.20—21.50 «Serpico». Glavno vlogo igra Ai Pacino. Barvni film.
Eden 16.00—22.20 «Peccato veniale». Barvni film. Igrajo Laura Antonel-li. Lilla Brignone, Alessandro Mo-mu, Lino Toffolo. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 16.00—22.20 «Jezus Christ Super-star». Barvni film režiserja Normana Jewinsona.
Aurora 16.30 «La spada nella roccia». Barvni Walt Disneyev film.
Capitol 15.30 «Sesso matto». G. Giannini in L. Antonelli. Barvni film. Prepovedano mladim pod 14. letom.
Cristallo 16.00 «Agente 007 vivi e lascia morire». Barvni film za vsakogar.
Impero 16.30 «Teresa la ladra». Barvni zabavni film. Glavno vlogo igra Monica Vitti.
Filodrammatico 16.30—22.00 «Le avventure sessuali di Greta in 3 D». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Vstopnina 1.500 lir.
Moderno 16.30 «L'altra faccia del Padrino». Igra Alighiero Noschese. Barvni film. Za vsakogar.
Ideate 16.00 «La morte nella mano». Wang Yu Lo Ueh. Barvni film.
Vittorio Veneto 15.00 «L'agente speciale Mac Kintosh». Barvni film. Igrajo Paul Newman, Dominique Sanda, James Mason.
Abbazia 16 00 «L’assassino colpisce all’alba». Mylene Demongeot, J. C. Bouillon. Barvni kriminalni film.
MLADINSKI KROŽEK Trst
Ulica Ginnastica št. 72 Discoclub
prireja danes ob 20. beni večer na temo
uri gUj-
Orkester pripoveduje
z glasbenimi vložki in plošča mi. Sodeluje Janko Ban.
Vljudno vabljeni!
Razna obvestila
Danes, 12. t. m. ob 20.30 bo v Bazoviškem domu JAMARSKI VEČER. Z 200 barvnimi diapozitivi bodo prikazane lepote javnosti manj znanih jam na Matarskem suhodolju, s katerimi upravlja jamarski klub «Dimnice» iz Kozine. Geološko in morfološko razlago ter naravovarstvene napotke k posnetkom bo podal avtor fotografij LOJZE POČKAJ, predsednik jamarskega kluba «Dimnice». Vabljeni ljubitelji naravnih kraških lepot m Se posebej člani Tržaškega partizanskega pevskega zbora. Prostovoljni prispevki za TPPZ.
Združenje staršev učencev osnovne šole v Boljuncu organizira v četrtek, 14. marca 1974 ob 20.30 v prostorih osnovne šole predavanje z naslovom «Mentalna in fizična vzgoja otroka». Predavala bo dr. Sonja Mašera.
Društvo slovenskih upokojencev v
Trstu vabi svoje člane in druge upokojence na predavanje dr. Stanislava Oblaka o novih davčnih predpisih, zlasti v zvezi z letošnjo davčno prijavo. Predavanje bo jutri, 13. marca 1974 ob 15.30 v Gregorčičevi dvorani. Ul. Geppa 9, I. nadstr. Vabljeni tudi vsi drugi, ki jih snov predavanja zanima.
TABORNIKI RMV priredijo 18. marca 1974 ob 20.30 v mah dvorani Kulturnega doma TABORNIŠKI VEČER z diapozitivi in filmom. V foyerju balkona bo od 14. do 21. marca od 18. do 20. ure odprta razstava panojev in slik. Vabljeni!
Šolske vesti
ŠOLA GLASBENE MATICE. Jutri, 13. marca 1974 bo druga interna produkcija gojencev v dvorani «J. Gallus» z začetkom ob 20. uri. Vljudno vabljeni, vstop prost!
Prispevki
Namesto cvetja na grob teti Ivici Bukavec darujeta družini Nabergoj in Škabar 12.000 hr za ŠD Primorje.
V počastitev spomina dragih staršev, ob 5. obletnici smrti očeta Lazarja daruje hči Marija Kocijančič Oblak 15.000 hr za ŠZ Bor.
SOŽALJA
Zveza partizanov Lonjer - Katinara izreka ob izgubi Mičeta Gombača družini globoko sožalje.
Ob izgubi dragega očeta izreka športni krožek Kras globoko sožalje svojemu odborniku Marcelu Doljaku.
Ob izgubi dragega očeta izreka sekcija KPI občine Zgonik globoko sožalje lovarišu Marčeln Doljaku.
Sporočamo žalostno vest, da je umrl
FULVIO MARIN
naš dolgoletni delovni tovariš - črkostavec. Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
Založništvo tržaškega tiska
Osebje in ravnateljstvo tiskarne
Uprava in uredništvo Primorskega dnevnika
Trst, 12. marca 1974
Potem ko je celo življenje posvetil delu in ljubezni do družine, nas je za vedno zapusti) naš dragi
STANISLAV KOŠUTA
Pogreb bo jutri, 13. t. m. ob 14.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo žena Albina, sinovi Edi, Rudi in Boris z ženo Margerito, sestra Zora in drugo sorodstvo Trst, 12. marca 1974
Vsem prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi tata, nono m stric
IVAN D0LJAK

Pogreb dragega pokojnika bo danes, 12. t. m. ob 16.30 iz hiše žalosti v Samatorci 22 na domače pokopališče.
Žalujoči: sin Marčete, hčerke Ivanka, Milka, Berta in Marčela, snaha, zetje, vnuki, pravnuka ter drugo sorodstvo
Samatorca, Veliki Repen. Salež, 12. marca 1974
ZAHVALA
Ganjeni nad iskrenim sočustvovanjem ob smrti našega nepozabnega
JOSIPA ŠKABARJA
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so na kateri koli način počastili njegov spomin in ga spremili na zadnji poti.
Žalujoči hčerki, brat in sestri z družinami
Veliki Repen Kontovel, 11. 3 1974
V nedeljo je bila v Avditoriju osrednja proslava mednarodnega dneva žena, med katero sta prisotnim spregovorila Nadja Pahor in Bruna Braida (na sliki)
USPESEN BOJ PROTI MAMILOM
Policija aretirala štiri mlade osumljence uživanja morfija
Odkrili so jim še samokres in prepovedan nož ■ Iz Benetk v Trst 150 gr morfija?
V PRIREDBI SPZ IN PROSVETNIH DRUŠTEV
Povsod po Goriškem so slovenske žene proslavile mednarodni praznik žena
Praznik so ženske združile s kulturnimi prireditvami
Morda je policiji le uspelo odkriti skupino, ki že dalj časa razpečava našem mestu mamila — pred časom samo hašiš in marijuano, sedaj pa močnejša in nevarnejša mamila, kot je morfij. Doslej so aretirali in prijavili sodišču štiri mlade osebe in Trsta, v Benetkah pa so zasledili druga dva mladeniča — kurirja mamil. Aretirali so 22-letno Wally Ardizzon iz Ul. G. Stampa 7, 25-letnega Sergia Testija iz Ul. Roncheto 67, 21-letnega Giuliana Slamo iz Ul. Lussimpiccolo 6 in 21-letnega Giorgio Scala iz Drevoreda XX. septembra 54. Kaže, da ne gre za «prekupčevalce ki si s trgovino mamil kopičijo mastne dobičke, pač pa za «potrošnike», ki so sami žrtev mamil, katerim se ne znajo odpovedati.
Skupino narkomanov so dkrili na podlagi obvestila, ki ga je kvestura iz Benetk posredovala tržaškemu letečemu oddelku. Obvestili so jih da bosta prišla v Trst mladeniča z namenom, da razpečata precejšnjo količino morfija, po vsej verjetnosti nad 150 gramov. Vrednost take količine mamila zdaleč presega 2 milijona lir. Tržaški preiskovalci niso zalotili mladih Benečanov, čeprav sta prenočila v Trstu in se vrnila v Benetke, kjer pa so ju ujeli. Zalotili pa so skupino ki je verjetno kupila vsaj del mamila.	.
Ardizzonovo in ostale tri so imeli na sumu že dalj časa. Lanskega julija je na primer oddelek za boj proti mamilon policije iz Dussel-dorfa obvestil tržaško kvesturo, da sta Testi in Scala «prekršila zakonik o mamilih» in so ju zato izgnali in Nemčije. Po vsej verjetnosti, so menili preiskovalci, se skuoina predaja mamilom v stanovanju Ardiz zonove, v podstrešju trinadstropne hišice v Ul. Stampa, zakotni ulici med Trgom Hortis in Ul. Tieor. Res so po nalogu namestnika državnega pravdnika dr. Ccassina vdrli v to stanovanje in zalotili prve tri, medtem ko je Scala vstopil ko je policija že opravljala stanovanjski pregled. Našli so brizgalke za iniek-cije, gumijaste vezalke za na-dlahtne vbodljaje, lekarniške tehtnice in prazno stekleno ampulo. Na dnu ampule in brizgalk so bili ostanki strjene kristalizirane snovi, ki jo bodo analizirali. Vendar bi po prvem pregledu kazalo, da gre za mamila, verjetno prav za morfij.
................um»»»......
V stanovanju s tremi sobami in kuhinjo, so odkrili še nekaj zanimivega: v «dnevni sobi», ki je posejana z žimnicami in nizkimi mizicam, so, našli samokres vrste «parabellum» kal. 7,65, Scala pa je imel v žepu dolg nož. Seveda so skupino prijavili tudi zaradi nedovoljene posesti orožja.
Mladeniči so priznali, da so uživali mamila, vendar pa se preiskava še ni zaključila. Treba bo še ugotoviti kam je izginilo 150 gr. morfija, od kod so dobili denar, da so si lahko dobavljali mamila (vsi aretiranci so brez stalne zaposlitve), odkriti je še treba «pot mamil» to je posredovalce, ki trgujejo z mamili in kraje, kjer se zbirajo. Policiji je znanih več sumljivih oseb in tudi lokalov v mastnem središču, kjer se te osebe zbirajo. Zato je pričakovati, da bodo v kratkem prišli na sled «večjim ribam», ki se skrivajo v obmorskih letovi-ščarskih krajih Furlanije.
500 milijonov lir podpore deželni gozdarski ustanovi
Deželni odbor je na predlog odbornika Tripanija odobril prispevek 500 milijonov lir deželni gozdarski ustanovi. Podpora je namenjena predvsem za kritje stroškov za popravila cest, gorskih poti in za okrepitev omrežja električne napeljave, za razne raziskave in za finansiranje gospodarskih načrtov. Gozdarska ustanova, ki ji predseduje deželni odbornik Mizzau o-skrbuje trenutno 10.460 hektarjev površine. Od teh je 5.100 prejela od države, 5.360 pa je kuoila v zadnjih petih letih. Namen ustanove je, da v kratkem kup’ še 10 do 15 tisoč hektarjev. Na tem področju ustanova skrbi za vse gozdarske in druge dejavnosti.
V ŠKEDENJSKI KINODVORANI
Vsak četrtek predvajanje jugoslovanskega filma
Abonma za celoten ciklus je 2.000, za dijake pa 1.000 lir
Slovenska prosvetna zveza in Tržaški kinofo-um bosta vsak četrtek ob 17., 19. in 21. uri predvajala v kinodvorani v Skednju naslecnje jugoslovanske filme v italijanski distribuciji:
14. t.m. - DEVETI KRUG (Il nono cerchio, 1960). Režija Franc Štiglic.
21. t.m. - KOZARA (Kozara. l’ul-timo comando, 1962) Režija Veljko Bulajič.
28. t.m. - JUTRO (L’alba di un giorno, 1967). Režija Puri-ša Djordjevič.
4. 4. - SKUPLJAČI PERJA (Ho incontrato anche zingari felici, 1967). Režija Aleksander Petrovič.
18. 4. - LJUBAVNI SLUČAJ ili
2. 5. - NEVITOST BEZ ZAŠTI-TE (Verginità indifesa, 1968). Režija Dušan Maka-vejev.
9. 5. - BUBE U GLAVI (Sesso e pazzia, 1970). Režija Miša Radivojevič.
16. 5. - KNOCKOUT (Donne sopra, femmine sotto, 1971). Premiera. Režija Bora Dra-škovič.
30. 5. ULOGA MOJE PORODI-CE U SVETSKOJ REVOLUCIJI (Il ruolo della mia famiglia nella rivoluzione mondiale, 1971). Premiera. Režija Bato čengič.
6. 6. - MAJSTOR I MARGARITA (Il maestro e Margherita, 1972). Režija Aleksander Petrovič.
TRAGEDIJA SLUŽBENI-
CE PTT (Un affare di Izkaznica - abonma SPZ za celoten cuore, 1967). Režija Du- ciklus stane 2.000 lir, za dijake pa šan Makavejev.	1-000 lir.
........................................................
V NEDELJO V TRŽAŠKI POMORSKI POSTAJI
Odprt salon Fordovih avtomobilov
V nedelio so v prostorih tržaške , letos Kras m je predstavljal a-no m (irske postaje odprli salon «Ford similacijo našega človeka na Krasu, mnmr show» ki si ga bo tržaško pela pri pripravljanju in organi-r?°tor,	; , !n iahk0 do nede- ziranju je bilo veliko, a se je ves
£ V saloni je razsUvljenih več trud poplačal s podelitvijo prve na-
modelov tovarne lord, od^najmO, g geda^ ko se -e domače vaško
še escori pa _ Največ za- življenje vrnilo na stare tirnice in ki ga uvažajo «^A. Največ^ ^ ^	razpo,oženje in vese]je
mmanja pa je v^udil mo	P umiriio se je tudi pustni odbor ses-
11», ki se precej •	tal, da bi pregledal opravljeno delo
in zaključil svoje letošnje nadvse uspelo delovanje. Predsednik pustnega odbora Josip Ferfolja je podal podrobno poročilo o opravljenem delu in pozval vse prisotne, da naj tudi v prihodnje aktivno sodelujejo na našem slovenskem pustnem sprevodu na Opčinah. Nato je blagajnik Josip Čuk podal izčrpno poročilo o prejemkih in izdatkih, ki jih je imel pustni odbor. Odbor je ugotovil, da je v blagajni ostal precejšen pribitek in zato je soglasno sklenil, da se večino dobička daruje zadrugi Kulturni dom Prosek - Kontovel, manjši znesek pa športnemu društvu Primorje in godbi.
Ob tej priliki se proseški pustni odbor zahvaljuje vsem vaščanom za njihovo pomoč, posebna zahvala pa gre vsem tistim, ki so pomagali pri delu in tudi vsem ostalim, ki so na kateri koli način pripomogli k uspehu našega pustnega voza.
Odbor
nje capri.	...
Najvidnejša sprememba so velika vrata na zadnji strani avtomobila. S temi vrati se je avtomatično tudi povečal prtljažnik. Novi avtomobi ie predstavil občinstvu znam gle dališki igralec Mario Maranzana, ki se te dni mudi v našem mestu. V duhovitem monologu je na dokaj enostaven način podal osnovne značilnosti in prednosti novega caprija.
Capri H. .zdelujejo v petih modelih: 1300 L stane 1 •667.000 Ur, 1300 XL 1.747.000 lir, 1600 GT 2 mi-liiona 109.000 lir. 1600 Ghia 2.435.000 lir in 3.000 Ghia 2.769.000 lir. Tem cenam je treba dodati še davek na dodatno vrednost IVA.
Konec pustovanja na Proseku
Del izkupička zadrugi za gradnjo Kulturnega doma
Pustno razpoloženje, ki je zajelo Prosek in doseglo svoj višek na pustno soboto ob priliki tradicionalnega pustnega sprevoda na Opčinah, se je že umirilo. Kot je zna no, so Prosečani tudi sodelovali na tej veliki pustni prireditvi in s svojim alegoričnim vozom zasedli prvo mesto. Motiv voza je bil tudi
Danes seja deželnega sveta
Danes ob 9.30 se ponovno sestane deželni svet. Na dnevnem redu so odgovori na vprašanja in interpelacije svetovalcev, nato pa bodo razpravljali o zakonskem osnutku o prispevkih za gorsko in jamarsko reševalno službo.
V	soboto in nedeljo so bile v raznih krajih uspele proslave mednarodnega praznika žena. V Gorici je bila proslava, v priredbi Slovenske prosvetne zveze, v prosvetni dvorani: prišle so v glavnem žene iz mesta, iz goriškega dela naših Brd ter tudi iz drugih krajev.
V	priložnostnem govoru je učiteljica Elda Nanut prikazala težko življenje naših žena v vsakdanjem življenjskem boju, njihovo borbo za emancipacijo ter socialno enakopravnost. Ko je prešla na preučevanje tukajšnjih problemov, je govornica dejala: «Žene pa ne oblikujemo samo neposredno novega družbenega reda, ampak imamo nanj še močnejši vpliv kot matere.
Z vzgojo in oblikovanjem svojih otrok vzgajamo bodoče državljane nove in lepše bodočnosti za vse. Kdo more napraviti več kot mati za nov boljši in pravičnejši svet? Žene smo nadalje kot čuvarke mirnega sožitja med tu živečima narodoma enako kot moški poklicane, da se vključujemo v protifašistični boj, saj imamo o fašizmu iz polpretekle dobe bridke izkušnje. Vsak fašistični izpad moramo pomagati razkrinkovati, saj je naperjen, tako je dokazano, tudi proti naši slovenski skupnosti. Če smo v naši deželi žene in matere vključene v nov delovni in družbeni razvoj, pa imamo slovenske žene in matere še posebne in specifične naloge. Izven matične domovine smo tu v zamejstvu poklicane, da gojimo in ohranimo našo materino govorico. Ljubosumno moramo čuvati ta zaklad, saj kdor zataji svoj materin jezik, zataji samega sebe in bo tudi od tujcev deležen zaničevanja in prezira. Naš slovenski narodni problem je najobčutljivejši del našega biti ali ne biti. Naše šole in naš kulturni narodni razvoj sta nam v italijanski ustavi zajamčena. Toda vsakodnevna praksa nas uči. kako se na odgovornih mestih izogibajo in z zavlačevanjem ali celo nasprotovanjem ovirajo v mirovni pogodbi sprejete obveznosti. Bodimo trdne in nepopustljive, kadar gre za obrambo naših narodnih pravic. Kako so to svetlo poslanstvo izvrševale naše primorske žene, nam izpričuje najnovejša zgodovina minule vojne. Njihovi možje in sinovi so se enotno z orožjem v roki uprli nasilju za obrambo in pravice svojega materinega jezika. Spomeniki po naših krajih so in bodo ostali neme priče njihove ljubezni do slovenskega naroda in njihovih žrtev», je zaključila Nanu-tova.
Sledil je kulturni del sporeda. Veliko navdušenje je vzbudila mladinska folklorna skupina iz Gorice, ki jo uspešno vodi Mija češčutova. Moški zbor «Kras», sestavljen iz dolenskih in poljanskih pevcev, je pod vodstvom Pavline Komelove za pel vrsto narodnih pesmi, vmes pa so nekaj pesmi recitirali gojenci Dijaškega doma, in sicer Mirjam Gergolet, Dolores Bensa, Mavrici j Černič in mala osnovnošolka Nadja Šuligoj. Nastopila je z recitacijo tudi osnovnošolka Kristina Knez iz Šte-verjana. svoje pesmi pa sta prebrali Klavdija Vižintin m Bruna Planinšček. Za zabavo je skrbel orkester «Galeb» iz Nove Gorice.
Tudi v Kulturnem domu v Sovod-njah je bil praznik žena v nedeljo popoldne na pobudo domačega prosvetnega društva. V nabito polni dvorani je domače žene in druge goste pozdravil predsednik društva Danilo Cotič, sledil je kulturni program, v katerem so nastopili domači otroci. Morda je bilo prvič, da so ti prišli na oder s tako dolgim programom, kar je razveselilo ne le njihove mamice marveč tudi vse ostale prisotne. Najprej so nastopili osnovnošolski otroci z igrico, nato otroci otroškega vrtca z igrico in petjem, osnovnošolski otroci so potem deklamirali, v solopetju pa so se izkazali trije mladi pevski talenti. Vse to ob spremljavi domačih glasbenikov. Najstarejši So-vodenjki, ki je bila prisotna, t. j. Mariji Kuzminovi, so darovali šopek nageljnov. Sledila je zakuska, nato pa je bila na vrsti šaljiva igra, v kateri so nastopile domače žene. Sledila je prosta zabava z raz-
V nedeljo 10. marca je praznoval 70. rojstni dan PEPI PAVLICA Ob visokem življenjskem jubileju mu iskreno čestita kolektiv Glasbene matice.
«Vlak mode» včeraj v našem mestu
Precejšnja množica je včeraj popoldne pričakala na glavni železniški postaji «4. vlak mode», s katerim so pripeljali v naše mesto nad 100 modnih novosti za spomladansko in poletno sezono Neobičajno modno revijo je priredila revija «Gioia» ob sodelovanju železnic in mednarodnega podjetja «Wagon Lits». Na peronu ob sivoplavem vlaku, ki je posejan z 322 ogromnimi marjeticami, je 13 deklet in 4 postavni mladeniči prikazalo novosti najbolj prizanih italijanskih krojačev, ki jih je številna publika nagradila s toplimi aplavzi.
Vlak bo danes nadaljeval svojo pot in se bo ustavil v Vidmu.
nimi šaljivimi igrami (v tekmi s pomarančo sta zmagala Mila Pete-jan in Ivo Petejan), ženske so tu pa tam tudi zapele. Zastopnikom prosvetnega društva se je v imenu vseh žena zahvalila Fanica Gulin.
V Štandrežu pa so se domače žene zbrale, na povabilo društva «O. Župančič», že v soboto zvečer. Ker jih je bilo najavljenih zelo veliko, sedemdeset, so imele svoj praznik v domači gostilni pri Turriju. Članice pripravljalnega odbora so pripele rdeč nagelj na prsi vsake žene že ob vhodu v okusno pripravljeno dvorano, kjer so fantje okrasili mize s spomladanskim cvetjem. Vsaki udeleženki so prireditelji darovali žepni robček, na katerem je bilo napisano «Dan žena 1974 - Štandrež». Priložnostni govor
je imela Olga Peliconova, odbornica PD «Oton Župančič», sledile so recitacije domačih šolarjev Fabia Devetaka, Save Hoban, Sonje Nanut in Sandre Marvin ter treh recitatork Dijaškega doma. Kulturni program je zaključil s satiričnim prikazom ženskega življenja Miloš Tabaj, eden izmed redkih mož, kr so jih žene pustile v dvorano. Sledila je prosta zabava z večerjo, za veselo vzdušje je skrbel harmonikar Danilo Petarin.
Mednarodni praznik žena so slavile tudi doberdobske žene. V soboto zvečer so se, na pobudo izrecno sklicanega odbora naprednih žena, zbrale v domači prosvetni dvorani. Priložnostni govor je imela v italijanščini pokrajinska svetovalka Bianca Marega, nato je sledila zakuska.
P" *
Skupina žena na proslavi 8. marca v soboto zvečer v štandrežu ..........................................................l»l»ll»l»l'l»ll»»'»»»»»'l","","*mu,»,,,,,,,,ll,,,,",,l,,,ll,u,,,,,,,,,,,,,,,,,,',,l,,,,,,ll
USPEHI NAŠEGA SPECIALIZIRANEGA KMETIJSTVA
Stvarne možnosti za samostojni rajonski svet v Štandrežu
Vse kaže, da je bil storjen korak združil štandreško četrt z Rojca-dalje glede ustanovitve rajonskih | mi in združil še Podgoro in Pev-svetov. Ta korak naj bi predstavljala načelna odločitev o razmejitvi med področji, na katerih se bo izkazovala njihova suverenost. Po zadnjih vesteh naj bi goriško občino razdelili na devet četrti ter naj bi bil štandrež samostojna četrt, tako kot je naš list od samega začetka zahteval in s tem dal moč vsem tistim silam, zlasti v Štandrežu, ki so se z raznoraznimi akcijami in tudi z zbiranjem podpisov zavzele za samostojno slovensko sredino.
Glede razmejitve štandreške četrti v pripravljalni komisiji, ki jo je občinski svet pooblastil, da sestavi predlog za ustanovitev decentraliziranih teles, ni bilo mogoče poiskati soglasja med predstavniki v njej sodelujočih strank, ker sta se bili dve stališči: napredno stališče, ki se je zavzemalo za ohranitev nekdanjega vaškega jedra, da se prepreči nevarni raznarodovalni proces, ter stališče, okoli katerega so se zbirale za narodnostna vprašanja neobčutljive sile, ki so hotele priključiti štandrež k novemu naselju na Rojcah, kjer živijo pripadniki večinskega naroda. V občinskem odboru naj bi v zadnjem razdobju prevladalo drugačno mnenje ter se govori o dveh samostojnih svetih:	štandrež in
Campagnuzza (Rojce).
Drugačno stališče naj bi prevladalo tudi v odnosu do rajonskega sveta Podgora — Pevma, Oslavje, štmaver, tako da bi po novem imeli tudi na desnem bregu Soče dve samostojni enoti, na eni strani Podgoro, na drugi strani na tri popolnoma slovenske vasi. Ta razdelitev naj bi upoštevala povsem različen značaj teh dveh sosesk.
Po predlogu občinske komisije je bilo določenih osem svetov, pri čemer je bila odprta razmejitev glede štandreškega. Občinski odbor je
Zavidljiv sloves vin iz goriških Brd dviga ugled deželne vinske proizvodnje
Našim belim vinom lahko konkurirajo edinole «bela» iz Južnih Tirol - Briška vina so v kleli slo lir dražja od nižinskih
mo, tako da se je število najprej skrčilo na sedem. Šele pozneje je odbor spremenil svoje gledišče ter z ustanovitvijo nove četrti za Rojce ter z razdvojitvijo Podgore in Pevme skorajda dokončno odločil, da se bo Gorica delila na devet manjših upravnih enot.
Takšna teritorialno - upravna razdelitev bo omogočila spoštovanje odnosov sil, ki so bili ustvarjeni v občinskem svetu z volitvami, ter ne bi smelo biti težav pri spoštovanju slovenskih in naprednih predsednikov rajonskih svetov v krajih, kjer imajo napredne in slovenske sile največ glasov ali pa tudi najbolj kompaktne glasove.
Pričujoča razmišljanja niso še podprta s stvarnim sklepom občinskega odbora v Gorici, vendar i-mamo dovolj tehtne razloge za to, da se bo takšna razdelitev uresničila in da jo lahko pričakujemo.
Kdaj jo lahko pričakujemo, to je v tem trenutku vprašanje. Trdno pa verujemo, da bodo sile, ki v levi sredini podpirajo uveljavljanje decentralizacijske politike in sile, ki tudi izven te sredine (pri tem mislimo na «drugačno opozicijo») zagovarjajo demokratizacijo oblasti, da bodo te sile uspele v svojih prizadevanjih in pritegnile k odločanju tiste široke ljudske plasti, ki so bile doslej porinjene vstran od vzvodov odločanja.
Danes in jutri predstava v Verdiju
V peti italijanski gledališki a-bonmajski predstavi bo danes zvečer in jutri nastopil v Verdijevem gledališču Paolo Poli z delom «Apocalisse!!!». Poleg Folija bosta v igri nastopila še njegova sestra Lucia, Edoardo Borioli, Giancarlo Dei, Pierino Dotti, Stefano Gragnani in Mario Pachi.
Za podrobnejše informacije in za rezervacije se je treba obrniti na turistični urad Apiani.
Predstavi se bosta pričeli ob 20.30.
Bela tipična vina, ki jih pridelujemo v naši pokrajini, zlasti na območju Brd ter vzhodnega dela videmske pokrajina, lahko brez skrbi po slovesu, ki so si ga pridobila v Italiji, postavimo vštric rdečih tipičnih vin, ki jih pridelujejo na območju Piemonta. Edina konkurenca našim belim vinom lahko prihaja s strani «belih» iz Južnih Tirol. V teh nekaj besedah bi mogli strniti izvajanja vinskega strokovnjaka iz Vidma Isa Beninija na nekem specializiranem sestanku v Gorici, med katerim je večjemu številu častilcev vinskega boga Bakha opisal proizvodnjo naših vin in njihov značaj.
V zgodovinskem pregledu razvoja vinogradništva naše dežele se je zlasti zadržal pri njegovem največjem razmahu po drugi svetovni vojni in zlasti v šestdesetih letih, ko so se kmetje, ki imajo zemljo v ugodnih legah, odločili za monokulturno gospodarstvo, se pravi za pridelovanje vina.
Vzporedno z vlaganji v specializirano kmetijstvo nastajajo zanimive pobude posebno v goriški pokrajini, ob katerih se naša vinska proizvodnja uspešno reklamira. Omenimo naj okrogle mize in vinsko razstavo «belo in belo» v okviru blagovnega sejma ESPO-MEGO na goriškem Gradu, deželno enoteko, stalno vinsko razstavo v karakteristični srednjeveški zgradbi v Gradišču, večje število vinskih razstav s podeljevanjem nagrad ter na koncu nastajanje zasebnih in v lanskem letu zadružne vinske kleti v Krminu.
Naša pokrajina je razdeljena na dvoje področij, kjer pridelujemo zaščitena vina. Najprej so konzorcij za zaščito in poimenovanje originalnih vin ustanovili na področju Brd. lansko leto pa še na nižinskem delu naše pokrajine, to-
rej za vino, ki ga imenujejo isonzo.
V zadružni vinski kleti v Krminu, kjer je včlanjenih tudi okoli 20 slovenskih vinogradnikov iz Brd, sprejemajo grozdje iz nižinskega in briškega področja. Če bi lansko leto še ne imeli te kleti, bi bili kmetje v velikih težavah, ker ne bi imeli posod, da bi vanje spravili neverjetno velike količine grozdja, ki je dozorelo v lanski sezoni. Zadružna klet že nekaj časa prodaja svojo pr-voletno proizvodnjo. Ob tem velja navesti podatek, da imajo briška vina za kakšnih 100 lir boljšo ceno od nižinskih vin. Kaj hočemo s tem povedati? Povedati hočemo predvsem to, da zavzemajo med vini naše dežele briška vina zavidljivo mesto. Zato se nam zdi prav, da vsi, ki se ukvarjajo z vinogradništvom, z vinarjenjem in tudi s trgovino, skrbijo za dobro ime naših vin.
Novo vodstvo ANPI
Z izvolitvijo novega pokrajinskega vodstva so v soboto v Foglianu sklenili izredni pokrajinski kongres ANPI. V novem 16-članskem odboru, v katerem so vsi dosedanji voditelji, so tudi Ladi Dornik, Avgust Lenardič, Danilo Nanut, O-skar Malič in Ivan Bregant; v nadzornem odboru je Edi Maligoj.
Po poročilu in razpravi je imel Marini - Bamfi zaključni govor, v katerem je poudaril prizadevnost sekcij pri zbiranju podpisov na peticijo za razpust fašistične stranke in je pri tem zlasti dal priznanje delavnosti slovenskih sekcij, ki so dosegle izredno visok odstotek podpisov v odnosu na število prebivalstva. Poudaril je velik pomen enotnega boja italijanskih in slovenskih sil proti fašizmu ter zahteval od nove vlade odprtejša gledišča
;«
POPRAVEK
V nedeljskem članku, posvečenem spominu Stanka Vuka in njegove žene Danice Tomažič ob 30-letnici njune nasilne smrti, je bila kot kraj njune smrti pomotoma navedena Ul. Porta namesto Ul. Rossetti. Prosimo čitate-Ije, da nam oprostijo.
do potreb prebivalstva.
Padoan - Vanni je nato podal raz-rešnico staremu odboru ter poudaril njegovo prizadevanje za krepitev organizacije in za ohranjanje tradicij protifašizma in odporniškega gibanja. Novi odbor se bo sestal v prihodnjih dneh ter si razdelil odgovornosti.
Razna obvestila
Urad za delo v Doberdobu bo do 15. aprila odprt samo enkrat tedensko. in sicer ob petkih od 8. do 12. ure.
Izleti

Ob priliki 40-letnice planiške smučarske skakalnice bodo v Planici 17. marca skoki z mednarodno udeležbo. Za to priliko priredi Slovensko planinsko društvo v Gorici avtobusni izlet. Vpisovanje na sedežu SPD, Ul. Malta 2, tel 24-95.
Slovensko planinsko društvo Gorica priredi v sodelovanju z Rodom modrega vala na praznik v torek, 19. marca smučarski izlet v črni vrh na tekme, ki jih tamkaj prireja športno društvo Polet z Opčin. Prijave sprejemajo na sedežu SPD v Ul. Malta 2 do 12. ure v četrtek, 14. marca, čas odhoda iz Rožne doline bo pravočasno objavljen.
Predavanja
žene iz Jamelj so v Smoletovi kleti proslavljale ženski praznik 8. marec
Prosvetno društvo «Oton Župančič» iz štandreža vabi vse vaščane v društvene prostore v četrtek, 14. marca ob 20. uri na predavanje o kulturno - zgodovinskih zanimivostih Dunaja in o utripu njegovega življenja. Predavatelj Rudi Hoenn bo svoje predavanje ponazoril s številnimi barvnimi diapozitivi.
P.d. «Briški grič» iz števerjana priredi jutri, 13. marca ob 20.30 v društvenih prostorih na Valerišču predavanje višje medicinske sestre Milene Srnovršnikove iz Nove Gorice o zdravju in bolezni našega šolarja. Vabljeni zlasti starši otrok, ki obiskujejo osnovno šolo in otroški vrtec.
P.d. «Jezero» iz Doberdoba priredi v četrtek, 14. marca ob 20. uri na sedežu društva predavanje na temo: «Zdravje in bolezni našega šolarja». Predavala bo višja medicinska sestra Milena Srnovršnik iz Nove Gorice. Vabljeni zlasti starši otrok, ki obiskujejo osnovno šolo in otroški vrtec.
P.d. «Sovodnje» priredi v petek, 15. marca ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah predavanje na temo «Odnosi med spoloma». Predaval bo prof. Božidar Mrevlje iz Nove Gorice. To je drugo predavanje namenjeno mladostnikom. Vabljeni.
V Ronkah sdanek o šolskih problemih
Zadružno vzgojno društvo vabi starše in učno osebje na sestanek, ki ga bodo imeli v sredo, 20. marca 1974 ob 20. uri na sedežu društva. Ulica Oberdan 21 v Ronkah. Na sestanku bodo nadaljevali s programom, ki si ga je zadalo društvo, da bi seznanilo javnost, posebno pa tiste ljudi, ki so v ožjem stiku s šolskimi problemi, s potrebo po javnem upravljanju na šolah. 1
Kino
Gorica
VERDI 20.30 nastop gledališke skupine z delom «Apocalisse!!!».
CORSO 17.00—21.30 «Amarcord». Barvni film.
MODERNISSIMO 17.00-22.00 «Città amara». Barvni film.
VITTORIA 16.30-21.30 «Il mistero della bambola dalla testa mozzata». J. Lord in S. Strasberg. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
CENTRALE 16.30-21.30 «Cera una una volta questo pazzo, pazzo, pazzo West». V. Scott in G. Mitchell. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Tržič
AZZURRO 17.30 «O calcutta». Barvni film.
EXCELSIOR 16.00—22.00 «L'allegra brigata di Tom e Jerry». Barvna risanka.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Vedovo, aitante. bisognoso affetto, offresi anche a baby sitter». Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Obsedno stanje», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Sedem maščevanj za sedem dolarjev», italijanski barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Zgodba iz zahodne strani», ameriški barvni film ob 19.30.
PRVAČINA Prosto.
RENČE «Sprehod po poletnem dežju», ameriški barvni film ob 20.00.
Včeraj ~ danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Ombretta Movio, Marco Mori. Davide Geromet, Michele Lu-gan, Michele Fiorar, Dominga Zei, Emanuele Calligaris, Franco Lovini, Emanuele Visintin, Valentina de Gi-roncoli. Marco Puntin, Monica Ma-rizza.
SMRTI: 71-letna gospodinja Anna Vecchiet vd. Fabris, 48-letni vratar Valentino Micossi, 63-letna gospodinja Armellina Ciroj vd. Gava.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Alesani, Ulica Carducci, tel. 2268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Sant'Antonio, Ul. Romana, tel. 40497.
C. C. I. A. A. - GORICA	ČEŠKOSLOVAŠKA
or O/l 7 A \/7Unn 27-APRIL	MADŽARSKA - ITALIJA
OULlVI lH VlIiUU 6 m a j austrija Jugoslavija
PRIJAVE - INFORMACIJE
TAJNIŠTVO SEJMA
BIWU PUBBLICITÀ
GORICA - Korzo Italia, 101 - Tel. 87.466
12. marca 197S
Piti.n PREMIERO BRITANSKEGA PARLAMENTA
Koliko bo Wilson trajal in vztrajal
Kratka vladavina b; se utegnila spremeniti v zelo dolgo . Poglavitna bojazen britanske opozicije . Ne. verjetno toda resnično: Wilsonu bo lažje kot Heathu
Danes bo britanski parlament prisluhnil «kraljičinemu govoru», ob vsem sijaju ceremoniala, kot je v navadi britanske krone. Konec tedna .najpoprej v petek, bo nova britanska vlada imela svojo prvo parlamentarno preizkušnjo, ko se bo, ob zaključku debate o «kraljičinem govoru», o vsem tem tudi glasovalo.
S «kraljičinim govorom» ob otvoritvi parlamenta, vlada redno predstavlja svoj program, s katerim skuša uresničiti obliube z volilnih letakov in lepakov. Povsem gotovo je, da bo v govoru precej prijetnega za ušesa običajnega državljana in neprijetnega za politike sedanjih opozicijskih strank, Konservativne in Liberalne.
Vlada bo objavila ukinitev Plačilnega urada in, kor je še bolj pomembno, ukinitev zamrznjenih plač oziroma mezd. Obljubila bo subvencije za kruh in druga osnovna živila, dalje povišanje pokojnin in zamrznjenje stanovanjskih najemnin.
Čeprav se veseli, pa večina vendarle dvomi, ali bodo široke nacionalizacije, ki so jih laburisti napovedali v svojem volilnem manifestu, na mestu. Na vsak način je Wilsonova vlada začela delovati s polno paro, tako da bo novi finančni minister že v teku dveh tednov predložil nov proračun, s katerim bodo — kot je že bilo napovedano — skušali pravičneje porazdeliti obveze revnih in bogatih.
Vse, kar bo odslej storil, bo premier Wilson moral pretehtati ob upoštevanju bodočih volitev. Ravno tako voditelji opozicije v primeru, ko bodo njegovim ukrepom nasprotovali. Ne vladi in ne opozi-cji ne bo, potemtakem, lahko, navzlic temu bo tej manjšinski vladi — čeprav je čuti paradoksalno — verjetno lažje kot opoziciji. Zakaj, konec koncev, oblast je oblast, s takega stališča pa je lažje načrtovati določeno strategijo, kot iz «divjine», kot Britanci običajno i-menujejo opozicijo.
Liberalci so že sprejeli sklep, da bodo konec prihodnjega tedna, to se pravi, ob zaključku debate o «kraljičinem govoru», glasovali proti vladi. Ni pa rečeno, da bodo tako postopali tudi poslanci daleč močnejše Konservativne vlade.
Ni lahko, namreč, dajati dobrih nasvetov. In tako je tudi v tem primeru dokaj težko glasovati proti nečemu, kar bo tako izkušen politik, kot je Wilson, potisnil v ospredje, nižie cene najemnin in živil pa si žele verjetno vsi. Težko je po drugi strani, če bi tako spreten politik, kot je Wilson, ostal predolgo na oblasti, tako da bi ljudstvo celo začelo misliti, da so laburisti njegovi najboljši upravljavci in rešitelji «majhnega človeka». In težko je, končno, če začno ljudje o tebi misliti, da «hlepiš po oblasti» in hočeš brez razloga samo zaradi tega zrušiti neko vlado.
Za opazovalca, ki živi zunaj britanske stvarnosti, je težko si jasno predočiti. kako vse takšne misli zaskrbljajo zlasti bivšega premiera Heatha in njegovo Konservativno stranko. Ker nihče bolje od te stranke ne ve, kako nevarno bi b;lo, če bi se naslednia poteza p'avne opozicijske sile pokazala za napačno.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne puščajte se v trgovske špeku-icije, ker ne boste imeli nobene oristi. Srečanje brez trajnih osledic.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Imeli oste srečo, kajti posel, ki ste ga prejeli, vam bo prinesel nepriča-ovan dobiček. Intimnost v doma-em krogu.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) De->, ki ga opravljate, poteka dobro i vam nudi dokajšnje zadošče-je. Ljubljena oseba vas bo razo-
RAK (od 23.6. do 22.7.) Ne za-ravljajte čez mero, ker vam tre-utno finančno stanje tega ne do-oli. Prijetno srečanje s starim rijateljem.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Zaradi revidnosti se boste izognili ne-arnosti. Vznemirjeni boste zara-i razmer v družini.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Zaidi nejasnega položaja ne boste poslovanju dosegli lepih razul-itov. Pokažite več zanimanja za ružino.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) ravočasno boste priskočili na po-ioč dobremu prijatelju. V teku ečera vas bodo prijetno prese-etili.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) rejeli boste zanimivo ponudbo, katero boste utrdili svoj položaj, rečali boste zelo simpatično o-ibo.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) drecite se sodelovanju v nekem reganem poslu. Bodite previdni v Inosu do svojega novega prija-dja.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) spešno lahko zaključite delikatno oslovno nalogo. Iskrenost vas bo ;šila iz nepri ietnega položaia. VODNAR (od 21. 1. do 19.2.) V sakdanjem poslovanju ne bo nič ovega. Vaša nezaupljivost ni u-‘meljena in vam bi lahko še rodo vala.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne raz urjajte se zaradi kritik na vaš ičun, saj je vse nevoščljivost
Če bi udarili po tej manjšinski laburistični vladi prezgodaj, bi to volivci utegnili oceniti za nekorektno. ker niso bile vladi še dane niti prave možnosti, in tako bi se v finalu, ob novih volitvah, utegnilo z«oditi, da bi laburisti ostali na oblasti celo z udobno večino. Če pa udarec pride nrepozno. se utegnejo Ijudie «navaditi na Wdso-na» in ga na novih volitvah spet zadržati na oblasti.
Stvari sto;e torei tako, da bo Ha-ro'du W'isonu lažie kot Heathu, nai se stvari oziroma dogodki razvijajo kakorkoli.
V. Britanija doživlia danes svo’e no i večje ekonomske težkoče. To'ia nek’e v drugi no’ovici te »a de-setìetia se bodo te težkoče. no mnenni oametnih niav. zmanisa'e, ker se bodo povečale nekatere britanske prednosti. Največja prednost bo nafta v Severnem morju, saj bo njeno izkoriščanje, do katerega bo prišlo prav v drugi polovici desetletja, nedvomno zmanjšalo skrbi vseh bodočih britanskih vlad.
Če bodo laburisti tudi po novih volitvah ostali na oblasti, lahko računajo, da jo bodo obdržali do konca desetletja, ker se bodo vsi Britanci in tudi vlada počutili lažie. Takisto lahko računajo konservativci. vendar ostaja zdaj zame osnovno vprašanje, kako spet priti na oblast.
TRI KRATKE S KOROŠKE
Literarno srečanje
Obisk pri Kernjaku • slavljencu Izlet Korošcev po Jugoslaviji
Stiki med koroškimi Slovenci in matično domovino SR Slovenijo se vendarle množijo. Med te stike spada tudi prireditev, ki je bila sredi februarja in ki je bila posvečena koroški književnosti. Srečanje so priredili slovenski pisatelji iz Maribora in celovška Slovenska prosvetna zveza.
Spored je pripravilo kulturno u-metniško društvo «Študent» v Mariboru in sicer v novem študentovskem domu. Spored je bil skrbno pripravljen. Najprej so študentje recitirali dela iz sodobne slovenske književnosti, nato so se občinstvu predstavili tudi prisotni avtorji in sicer Milka Hartman, Valentin Polanšek, Stanko Wakounig in Andrej Kokot. Po končanem snoredu se je med štirimi koroškimi literati in občinstvom razvil nogovor, pri katerem se je izkazalo, kako veliko je med Slovenci zanimanje za koroške Slovence. noseVo za razmere, v katerih dela io koroški literati. Razgovor je bil ze'o zanimiv in je hkrati dokazal, kako potrebna je še tesnejša navezava * * *
Koroški rojak, glasbenik Pavle Kernjak slavi letos 75-letni življenjski jubilej. Za to priložnost je dobil veliko -čestitk in voščil. Tudi Slovenska prosvetna zveza iz Celovca se je soomnila svojega koroškega umetnika. Delegacija, ki jo ie vodil predsednik celovške SPZ Hanzi Weiss, je obiskala Kernjaka na domu, mu čestitala k jubileju in mu izročila darilo.
# # *
Tudi letošnjo pomlad bo av-strijsko-jugoslovansko društvo na
Koroškem in sicer v času od 27. aprila do 3. maja priredilo potovanje z avtobusom po Jugoslaviji vse do Dubrovnika. Potovanje bo vodilo iz Celovca do Ljubljane, nato skozi Zagreb, Banjaluko in Jajce do Mostarja in končno do Dubrovnika, kjer bodo izletniki preživeli tri dni, nakar se bodo preko Splita. Zadra, Šibenika ter Reke vrnili proti Ljubljani in končno domov v Celovec, oziroma na Koroško.
* # 41
Odkritje na Pagu
Vzdolž Dalmacije je veliko krajev, ki spominjajo na preteklost. In sproti, ko se v tem ali onem kraju kaj novega gradi ali popravlja, prihajajo na dan nova odkritja, novi znaki ali dokazi o starih civilizacijah. Ni dolgo tega, ko so v Novalji na Pagu ponovno odkrili zanimive izkonani-ne. Ko so kopali jarke za položitev kanalizacije, so naleteli na stare zidove večjih objektov ter na pod z mozaikom. Delavci, ki so odkrili mozaik, so koj obvestili krajevne oblasti, te pa so prosile zadrski arheološki muzej za strokovno pomoč. Izvedenci arheološkega muzeja so kmalu ugotovili, da gre za o-stanke starokrščanske cerkve, verjetno bazilike.
Rekli smo, da je možno, da gre v tem primeru za nekdanjo baziliko. K temu za sedaj navajajo nenavaden obseg tega, kar so odkrili. Notranji obseg cerkve meri nič manj kot 14 m. Dobro so ohranjeni ostanki mozaika, ki prekriva tla.
NA FILMSKIH PLATNIH
Norman Jeivison:
Jesus Christ Superstar
Film «Jesus Christ Superstar» (Jesus Christ Superstar, 1973) je že na prvi pogled presunljiv za obiskovalca italijanskih kinodvoran: morda je to edini film s široko distribucijo ,ki ne vsebuje ene same duplirane besede, a je v celoti, vključno v naslovih, preveden le s podnapisi. To zato ker je film v celoti pet, tako da gre pravzaprav za opero in ne za musical, ki je značilen po zmesi recitacije, petja in plesa.
Film nas je navsezadnje precej zadovoljil, čeprav vsebuje iste o-mejenosti ostalih filmov ameriškega režiserja kanadskega izvora Normana Jewisona, torej veliko iznajdljivost v vizualizaciji, ki je pa v bistvu eklektična, brez pravega navdiha in zanimanja do vsebine. Kot v prejšnjih komedijah in v filmih «Cincinnati Kid», «Arrivano i russi, arrivano i russi», «Ispettore Tibbs» ter seveda v prejšnjem «musicala» «Il violinista sul tetto», je tudi tu Jeivison zelo dober vizualizator,
V prvem delu se film zdi celo nekaj več, sai zadene marsikateri značaj oseb. Zgodba je verjetno že precej znana, saj je film posnet po gledališki rock operi, katere lepo glasbo je komponiral Andrew Lloyd Webber, besedilo pa Tim Rice. Gre tako rekoč za aktualizacijo Jezusovega življenja in smrti. A aktualizacija ni prava beseda, vsaj kar se tiče filma. Jeivison se namreč poslužuje zmesi elementov iz vseh zgodovinskih obdobii, kar mu omogoča veliko abstrahizirajočo silo.
Film je povzročil veliko diskusij med katoliškimi krogi, pred-
CIRIl GALEi
OBRAČUN V POSTOJNI |Jò7
vsem med prelati, saj gre za očitno zemeljsko, včasih ironično verzijo Kristusove zgodbe. Težko bi bila razumljiva naklonjenost, s katero ga je sprejel «Osservatore Romano», ko bi res film ne bil tako dvoumen predvsem na koncu, ko hoče očitno ohraniti jedro mita. Cerkev je pač danes pripravljena sprejeti katerokoli ohranitev lastne mitizacije in nerada seže v dogmatične razprave.
Z našega stališča je kljub o-mejenostim film priložnost za dostojno zabavo, h kateri pripomore vsa ekipa.
S. G.
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Luisi
je razstavljal v «Tergeste»
V galeriji Tergeste je razstavljal Marcello Luisi. Ne spada med vrhunske slikarje na Tržaškem, toda srečavali smo ga pogosto na skupinskih razstavah. Tokrat smo ga pa videli v širšem obsegu in zato nam je sedaj bolj razumljiv.
Luisi je po značaju bolj vase zaprt in navznoter poglobljen raz-motrivalec svojega okolja. Morda je prav zato tako vztrajno iskal o-sebnejši likovni izraz od običajnega krajinarstva. Zato je na tej razstavi bilo opazno, da je oboje dosegel v znatnejši meri in sicer tako v pokrajinah, kakor tudi v tihožitjih, vendar več v pokrajinah. Videz prikazanih krajev se nam zdi zelo znan, ostajamo pa vendarle v dvomu, kam bi jih postavili, če jih postavimo na obrobje mesta, ker rastejo stolpnice in tovarne z jeklenimi hranilniki ter žerjavi, je kmečka hiša z njivo v ospredju vse preveč pristno kraška, da, prav iz te ali one vasi v gornji okolici. In takšno nesoglasje lokacije se ponavlja v vseh teh pokrajinah, kjer med vaškimi hišami tečejo železniški tiri in izza vogalov hlevov štrle železni dinozavri,, dokler se ne zavemo, da Luisi namenoma povezuje preteklost z bodočnostjo, oboje pa hkrati s sedanjostjo. Upodablja kraje, ki jih danes ni več, upodablja to, kar naj bi bilo včeraj in kar bo jutri. Predvsem pa se zave dejstva, kako industrializacija mesta postopoma uničuje prabitno lepoto kraške pokrajine. Luisi pa^vendarle ne o-bv.puie nad bodočnostjo, ker vso to žaloigro prekriva, pestra luč MILKO ' BAMBIČ
KOLIKO OKUSOV MESA POZNAŠ?
v.
•f
Lep piščanec zaleže za itirll Ideja za tvojo mizo: piščanec, ki ga lahko pripraviš na tisoč načinov in vsakokrat bo okusen. Zavedaj se, da je piščanec ena izmed tradicionalnih jedi italijanske kuhinja (in tudi po zelo ugodni ceni).
Toliko je mesnih jedi, ki imajo vso pravico priti na tvojo mizo, pa jih niti ne poznaš, ali jih poznaš premalo: puran, ki daje zelo okusne pečenke in druge vabljive jedi; jagenjček in kozliček, ki sta kot pečenki izredno slastna; svinjsko in zajčje meso, ki se da izredno okusno pripraviti na toliko načinov. So to zelo okusne vrste mesa in zares tečne. O tem, da se uporaba te vrste mesa izplača, ni dvoma.
Izplača se torej «preizkusiti» te nove okuse: doživel boš le prijetno presenečenje.
■■'gsjssspi
fillr'
/Ministero Agricoltura e Foreste Ministrstvo za kmetijstvo in gozdove
mmm
TOREK, 12. MARCA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
9.30 - šola
12.30	Poljudna znanost: ŽIVLJENJE V FRANCIJI 12.55 Črncbelo
13.30	DNEVNIK
Danes v oarlamentu
15.00	- 17.C0 Šola
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše Ciondolino
17.45	Program za mladino DIVJE ŽIVALI V KLETKI
Dokumentarec, ki ga je pripravila madžarska TV
18.45	Poljudna znanost:
RISANI FILM
19.15	Nabožna oddaja
Danes v parlamentu in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 UNA PISTOLA NEL CASSETTO
TV priredba v dveh nadaljevanjih. Pripravil Gianni Bongioanni po si že ju Giuseppa D’Agate. Nastopajo Mario Valde-marin, Adolfo Fenoglio, Sergio Messina, Anna Lelio, Elena Saez-Persianj itd.
Mario Pagani je blagajnik v nekem velikem podjetju. Monotono delo, ki ga nekoliko poživi tedenski «dogodek», ko dvignejo v banki denar za plače delavcev. Zaradi naraščanja nasilja vodstvo podjetja sklene, da mora Mario, ko gre po denar, imeti samokres pri sebi. Čeprav je bil Mario vedno proti temu, ne more kar tako odreči se pokornosti. Težko pa mu je prepričati ženo Liso, da je to potrebno. Lisa je bila že prej vedrio v skrbeh, sedaj pa bo morala živeti v sobi z možem, ki ima pri sebi pištolo. Sicer pa to moti že samega Maria. Ko pa ga roparji napadejo, uporabi pištolo in rani dva napadalca. Policija, ki zadevo preiskuje, pa ugotovi, da ni nobene priče, ranjena roparja pa trdita, da je Mario streljal nanju samo zato, ker je vrišlo do trčenja. Več zvečer
21.45	Kdo. kje, kdaj: ALVAR AALTO
22.30	DNEVNIK
DRUGI KANAL
18.15	Poskusne oddaje za. gluhoneme
18.45	Športne vesti
19.00	PEPPINOVE FARSE QUALE ONORE
Enodejanka Peppina De Filippa. Režija; Romolo Siena, v glavnih vlogah Luigi De Filippo, Peppino De Filippo
20.00	Ob 20. uri
20.30	DNEVNIK
21.00	BESEDO IMAJO SODNIKI Nocoj je na vrsti enajsto nadaljevanje ankete «Besedo imajo sodniki». Anketo vodita Leonardo Valente in. Mario Cervi. V današnjem nadaljevanju sodeluje pet sodnikov, katerim se bo danes pridružil še Giuseppe Di Gennaro, ki je na mini strstvu za sodstvo odgovoren za probleme jetnišnic. Današnja oddaja je posvečena problemu družbenega reševanja jetni kov. Anketa bo prikazala zadevne poskuse v raznih jetnišni-cah v Italiji in v tujini.
22.00	Jazz na konservatoriju
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.10, 9.35, 10.05, 14.10, 15.35 in 16.35 TV ŠOLA
Od Panonije do morja, Češkoslovaška, Zapojte z nami. Ruščina, TV vrtec. Marksizem, Ohrid, Glasbeni pouk
17.45	Karel Čapek: PASJA PRAVLJICA
O skrivnosti, zakaj imajo psički nekatere za ljudi nerazumljive navade. Je to eden izmed šestih čeških veselih filmov po knjigi «Devet povesti».
18.00	Risanka 18.10 Obzornik
18.25	POGOVOR Z ANGELOM ČEMERSKIM, predsednikom ZK Makedonije
19.00	Starost in staranje:
' TELESNE ZNAČILNOSTI IN BOLEZEN V STAROSTI Da bi starost in pojave, ki starost spremljajo, bolje spoznati m ugotovitve posredovali občinstvu, so se pri RTV Ljubljana odločili za oddajo, v kateri prikazujejo vidnejše zunanje znake in tudi duševne motnje, ki spremljajo staranje. V oddaji avtor razčlenjuje tudi pojme o staranju ter o starosti, hkrati pa v nekem smislu obravnava tudi preventivo, torej možnosti preprečevanja prezgodnjega staranja.
19.20 Na sporedu je nemi film
19.45	Risanka «Luno»
20.00	DNEVNIK
20.30 Pogovor o jedrski elektrarni v Krškem
Da bolo jedrsko elekt-arno v Krškem gradili, je že določeno. Kljub temu se javnost ponovno sprašuje, kako je z nevarnostjo, ki jo bo jedrska centrala predstavljala. Hkrati se postavlja vprašanje, v kolikšni meri bi utegnila vplivati na vodni režim Save. Časnikarja Peter Likar in Tone Vahen sta pripravila razgovor o tej problematiki s predstavniki skupnosti za varstvo okolja, pa tudi z ljudmi, ki se ukvarjajo z n o« ®ner8e^skimi problemi in končno z investitorji same centrale.
21.25	Hans Fallada: SAM MED VOLKOVI
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
20.00	Risanke za otroke 20.15 DNEVNIK
20.30 TONY
Celovečerni film, ki ga je režiral Jean Renoir,
22.00	VOJNA JE NJIHOV INTERES Film iz serije «Odiseja miru»
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 12.50 Pihala; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 19.00 Glas in orkester; 19.10 Jože Cesar, slikar in scenograf; 19.20 Pravljice in pesmi; 20.00 šport; 20.35 Leoncavallo: Glumači (opera); 21.25 Pogled za kulise;
TRSI
12.15 Deželne kronike; 14.40 Tretja stran; 15.10 Program po željah; 16.10 Deželni kulturni pregled; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
7.30,	8.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Na našem gramofonu; 9.00 Zbori in baleti; 9.30 Nasveti in glasba; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Jugoslavija v svetu; 15.00 Današnji kinematograf; 15.10 Valčki, polke in mazurke; 16.15 Poskočne; 16.40 Zbor 'Ermes Grion» iz Tržiča; 17.00 Mladim poslušalcem; 18.00 Parada orkestrov; 20.00 Za prijeten večer; 21.00 Ivo Andrič;
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 21.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Četrti spored; 13.20 Strnjena komedija; 14.07 Varietejski spored; 14.40 Radijska nadaljevanka «Amore e ginnastica»; 15.10 Program za mladino; 16.00 «Sončnica»; 17.05 Popoldanski spored; 17.40 Program za mladino; 18.00 Alberto Lupo in Paola Quattrini; 18.45 Sindikalno - ekonomska panorama; 19.27 Plošče; 20.00 Monteverdijev <Orfej»; 22.15 Skladbe Normana II PROGRAM
7.30.	8.30. 13.30, 15.30, 19.30 Po--očila: 7.40 Pojeta Gabriella Fer-
ri in Tony Ronald; 8.40 Kako in zakaj?; 8.50 Orkester; 9.05 Pred nakupi; 9.35 Radijska nadaljevanka «Vojna in mir»; 9.55 Pesem za vsakogar; 10.35 Glasbeno-govorni spored; 13.35 Srečanje z Wal-terjem Chiarijem; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.00 V svetu kulture; 15.40 Glasbeno-govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori;
III PROGRAM 9.30 Glasba za otroke; 10.00 Koncert za začetek; 11.40 Komorna glasba; 12.20 Sodobni ital. glasbeniki; 13.00 Glasba skozi čas: Filmska glasba; 14.30 Simf. koncert; 16.00 Brahm in Dallapicco-la; 16.30 Kvartet «Gaudeamus»; 17.25 Enotni razred; Vprašanje italijanskega Juga; 17.40 Jazz;
18.05	Vrstijo se skeči; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Pomoč ostarelim;
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja;
9.05	Radijska šola; Stavčna izreka; 9.35 Zbor RTV Beograd; 10.15 Simf. plesi na koncertnem odru;
11.15	Z nami doma in na poti; 12.10 Zvoki in barve orkestra;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Z domačimi ansambli; 13.30 Priporočajo vam . ..; 14.10 Ali jih poznate?; 14.40 «Na poti s kitaro»; 15.40 Iz opusa L. Škerjanca; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 Naš podlistek: I. Slamnik: Moj sin; 17.10 Pianist Pavel šivic, violinist Hyman Bress; 17.45 Dr. Predrag Vranic-kir Komunistično gibanje in marksistična teorija; 18.00 Aktualnosti;
18.15	Orkester Waldo de los Rios;
18.30	V torek na svidenje; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ljubljanski jazz ansambel; 20.00 Slovenska zemj/a v pesmi in besedi;
20.30	Roman Hlavač: Zadeva še ni končala; 21.23 Melodije; 22.15 Od popevke do popevke; 23.05 A. Mickiewicz; Krimski soneti;
primorski dnevnik
SPORT SPORT SPORT «
12. marca 1974
Italijanska nogometna prvenstva
aliga
IZIDI
Bologna . Cagliari	3:1
Inter - Foggia	2:1
Juventus - Genoa	1:0
Lazio - Cesena	2:0
L.R. Vicenza - Milan	2:1
Torino - Sampdoria	1:1
Roma - Verona	1:0
LESTVICA
Lazio 30; Napoli 27; Juventus 26; Milan 24; Inter in Fiorentina 23; Bologna 21; Torino 20; Cagliari 19; Roma in Foggia 18; Cesena 17; Lanerossi Vicenza 15; Verona 13; Genoa 12; Sampdoria 11.
PRIHODNJE KOLO
Cagliari - Verona, Cesena - Bologna, Fiorentina - Torino, Inter -Lezio, Juventus - Milan, Lanerossi Vicenza - Napoli, Roma - Foggia, Sampdoria - Genoa.
> JLs JL Iti Jni,
IZIDI
Arezzzo . Catania	2:0
Bari - Avellino	1:0
Brescia - Perugia	0:0
Brindisi - Spai	1:1
Catanzaro - Reggina	2:1
Novara - Como	2:2
Parma - Taranto	1:1
Palermo - Reggiana	2:2
Ternana - Ascoli	2:2
Atalanta - Varese	1:0
LESTVICA
Ascoli 34; Varese 31; Como 30; Ternana 29; Spai 27; Parma 26; A-vellino in Novara 25; Atalanta, Taranto, Palermo in Brindisi 24; Arezzo 23; Reggina, Brescia in Catanzaro 21; Catania in Reggiana 20; Perugia 18; Bari 13.
PRIHODNJE KOLO
Ascoli - Varese, Atalanta - Ternana, Avellino - Brescia, Brindisi -Palermo, Catania - Parma, Como -Catanzaro, Perugia - Arezzo, Reggina - Bari, Reggiana - Novara, Spai . Taranto.
Jugoslovanska nogometna prvenstva
1. ZVEZNA LIGA
IZIDI
Olimpija - Radnički	3:1
Borac - Vojvodina	0:0
Crvena zvezda - Beograd 1:1 željezničar - Dinamo	3:0
Hajduk - Bor	3:0
Vardar - Čelik	1:1
Zagreb - Sarajevo	0:0
Partizan - Velež	3:2
Sloboda — Proleter	1:1
LESTVICA
Hajduk 26; Radnički 24; Velež in Čelik 23; Crvena zvezda 22; Di-Mmo in Olimpija 21; Partizan, željezničar, Beograd in Proleter 20; Vardar in Sloboda 19; Bor 18; Zagreb 17; Vojvodina in Sarajevo 16; Borac 15.
PRIHODNJE KOLO Dinamo - Borac, Vojvodina - Beograd, Bor - željezničar, Radnički -Hajduk, Čelik - Olimpija, Sarajevo . Vardar, Proleter . Zagreb, Velež - Sloboda, Partizan - Crvena zvezda.
2. ZVEZNA LIGA - ZAHOD
IZIDI
Spartak - Karlovac	1:2
Igman - Šibenik	0:1
Iskra - Rijeka	1:1
Novi Sad - Dinamo (P)	2:2
Leotar - Crvenka	1:0
Famos - Mercator	3:2
Bačka - Dinamo (V)	2:1
Kozara - Maribor	1:0
Mura - Osijek	2:1
LESTVICA	
Rijeka 26; Osijek 21:	Bačka,
Iskra in Kozara 20; Dinamo (V), Novi Sad, Mamos in Igman 19; Crvenka 18; Leotar in Dinamo (P) 17; Maribor, Šibenik in Karlovac 16; Spartak 15; Mercator 14; Mura 12.
PRIHODNJE KOLO Šibenik - Karlovac, Rijeka -Igman, Dinamo (P) - Iskra, Crvenka - Novi Sad, Mercator - Leotar, Dinamo (V) - Famos, Maribor -Bačka, Osijek - Kozara, Mura -Spartak.
Rezultati osmine finala za	itali
janski polprofesionalni pokal: Monza — Modena	1:0
Solbiatese — Alessandria	1:0
Padova — Triestina	1:0
Sambenedettese — Rimini	1:0
Olbia — Turris	2:0
Massese — Siena	4:2
Pro Vasto — Nocerina	0:0
Lecce — Trapani	2:0
NOGOMET
'it
ITALIJANSKI POKAL
TBIESTINA IGRALA V PADOVI SLABO
Srečanje je delno zadovoljilo le v drugem polčasu
Padova — Triestina 1:0 (1:0)
PADOVA: Memo, Scalabrin, Tasca, Bigon, Furlan f Bot taro v 26. min.), Pandrin, Arrighini, Vanoni, Rossi, Mazzon, Vidoni.
TRIESTINA:	Marson, Pomaro,
Sabbadin (Piemonte v 70. min.). Albicocco, Riva, Gattai, Schillirò, To-setto (Berti v 59. min.), Rossi, Za-nini. Pagante.
SODNIK: Prestigiovanni iz Trapa-nija.
Strelec: Rossi v 6. min.
Poleg prvenstvenih porazov je v nedeljo triestina zgubila obe točki tudi v prvem srečanju osmine finala za italijanski polprofesionalni pokal.
Tržačani so v Padovi prikazali zelo slabo igro, na kar je vplival tu-
di podoben potek srečanja pri nasprotnikih. Glavna naloga je bila, da odigrajo srečanje do zaključnega žvižga, ni pa bil važen rezultat, saj ni nobeno od obeh moštev preveč zanimal italijanski nogometni pokal. Tako Padova kot Triestina stremita le za tem, da se obdržita v C ligi. Zato je tehnično vodstvo poslalo na igrišče skoraj izključno rezerve in pa tiste igralce, ki si morajo nabrati še nekaj kondicije. Med celotnim srečanjem je bilo na obeh straneh le malo nevarnih akcij, z izjemo ostrega strela padov-skega Rossija v začetnih minutah igre. ki je presenetil vratarja Mar-sona. Srečanje je bilo nato zelo e-nolično in se je nekoliko razživelo le v drugem polčasu, ko so gostje pritisnili, v upanju, da jim bo u-spelo remizirati. Vendar pa so bile njihove akcije neučinkovite, saj so naleteli pri domačinih na dobro obrambo, ki je nevtralizirala vse njihove strele.
Tržačani upajo, da bodo v povratnem srečanju vseeno premagali Padovo na stadionu pri Sv. Ani in se tako uvrstili v četrtfinale, ki naj
NOGOMET
V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE
Slovenske enajsterice niso dosegle v petih srečanjih niti enega zadetka
Zarja in Primorje bila premagana (z 1:0), Breg, Juventina in Vesna pa so remizirali (brez gola)
Breg — Duino
Q:0,trovko zaradi očitne roke Vidosa.
BREG: Favento, Manfreda, Rodete, Saxida, Vidos, Race, Samec, Čuk (Žafran), Mahnič, Markežič, Strnad.
DUINO: Danieli, Suligoi, Canduso, Valenta, Predonzan, Marani, Zol-lia L., Bardin, Zollia F., Tornaste, Puntin (Vettorello).
GLEDALCEV: 80.
Brežani so v nedeljo osvojili prvo točko na domačem igrišču in drugi zaporedni pozitivni rezultat. «Plavi» igrajo zelo umirjeno. O-bramba je dobro organizirana in ne popušča nasprotnim napadalcem. Duino, ki zaseda sredino lestvice, predvaja dober nogomet predvsem na sredini igrišča, vendar napadalci niso vedno na pravem mestu.
Takoj po začetnem žv’žgu je bite razvidno, da sta si enajsterici bolj ali manj enakovredni. Brežani so v tem delu srečanja bolj pritiskali prori nasprotnim vratom, vendar zaradi nespretnosti svojih napadalcev niso znali izkoristiti nekaterih zete
bi vsaj delno potešil negodovanje | usodnih priložnosti. Devtečani oa
navijačev, ki se nikakor ne strinjajo s položajem Triestine na lestviji A skupine C lige.
Radi
niso nikdar resno ogrožali Favento-vih vrat, tudi zaradi netočnosti v strelih. Proti koncu polčasa bi lahko sodnik dosodil gostem enajstme-
IllllllllllltlllllllUlIIII III llllllllllllllllllllllllitllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii 11111111,11111111, ini,!, um m! m|,||||l||,|||,	j,,||||t),m,||l|,| 1,11111111111111111111111111111111111
V promocijski nogometni figi
Ponziani sc je zopet zataknilo
Ponziana — Manzanese 0:0
Ponziana se je le malo časa obdržala na prvem mestu lestvice promocijskega prvenstva. Potem ko je v zadnjih mesecih kazalo, da bo enostavno pometla z vsemi nasprotniki in je opravite res izredno «zasledovanje» Pro Cervignana, se ji je sedaj zataknilo in ji nikakor ne uspe, da bi si nabrala zadostno število točk za obrambo prvega mesta. Tržačani so tudi v nedeljo remizirali, tokrat proti Manzanese-ju. Igralci so pokazali tokrat precej pomanjkljivosti, bodisi v napadu kot na sredini igrišča in tudi v obrambi, ki ni več sposobna prenesti hudih pritiskov nasprotnikov. Nedeljski remi je več kot realen rezultat, saj se je na igrišču bolje izkazal šibkejši Manzanese.
Po nedeljskem remiju pa Tržačani niso več sami na vrhu lestvice, saj jih je dohitel Prp Cervi-gnano, ki je zmagal pròti Cremcaf-feju z 2:0. Delni spodrsljaj pa je doživel tudi Maniago proti Spilim-bergu. V nedeljo pa bomo lahko v Trstu prisostvovali derbiju med Cremcaffejem in Ponziano. Zelo težko je predvideti končni izid, saj so derbiji vedno zelo nevarni
V NOGOMETNI D LIGI
Po zmagi nad Lignanom boljši časi za Pro Gorizio
Gola za domačine sta dosegla Momesso in Furlani
Pro Gorizia — Lignano 2:0
(0:0)
PRO GORIZIA: Siricano, Sdrigot-ti. Campi, Zoratti, Torninovi, Furlani, Ridolfi, Barile, Momesso, Co-muzzi (Berlosso), Omizzolo.
LIGNANO: Niero, Bivi, Splendore, Zanfagnin, Virgolin, Pavan, Fiotto (Beltrame), Naldi, Ciclitira, Zanelle, Degli Innocenti.
SODNIK: Clapasson iz Aoste.
STRELCA: v 10. min. d.p. Momesso, v 17. Site. Furlani.
Pro Gorizia je v soboto popoldne gladko zmagala jjròti Lignanu in je dokazala, da jh'' prebolela krizo, ki jo je zajela v zadnjih tekmah. Sobotni nasprotnik je bil Lignano, ekipa, ki je imela točko manj od Pro Gorizie. Goričani so odigrali verjetno najlepšo tekmo prvenstva: borili so se do zadnjega trenutka
V okviru priprav za 8. zimske športne igre prireja SD Polet v torek, 19. marea
Smučarsko tekmovanje v veleslalomu
v črnem vrhu. Tekmovanje bo za posameznike, in sicer za naslednje kategorije:
1.	kategorija: deklice in dečki, letnik 1964 in mlajši
2.	kategorija: naraščajnice in naraščajniki, letniki 1963-1960
3.	kategorija:	mladinke In
mladinci, letniki 1959-1956
4.	kategorija: članice in člani, letnik 1955 in starejši.
Tekmovalna proga ne bo posebno težka in bo primerna tudi za manj izkušene smučarje.
Prvi trije uvrščeni v vsaki kategoriji (ženske in moški) bodo prejeli zlato, srebrno, o-ziroma bronasto medaljo. Tek-valka in tekmovalec z najbolj-
šim časom pa bosta prejela pokal Poleta.
Za tekmovalce in njihove spremljevalce bo poskrbljen avtobusni prevoz iz Trsta in o-kolice.
Vpisnina za tekmovalce znaša 3.500 lir, v kar je poleg vpisnine všteta tudi vožnja z avtobusom in kosilo v Črnem vrhu, medtem ko je cena vožnje za spremljevalce 2.500 Hr.
Prijave sprejema trgovina čevljev Marčete Malalan na Opčinah, Prnseška ulica 18, telefon 212136, oz. urad ZSŠDI v Ulici Geppa 9, tel. 31-119, do srede, 13. marca. JUTRI BO URAD ZSŠDI SPREJEMAL PRIJAVE TUDI OD 20. DO 21. URE. Podrobnejša obvestila bodo javljena naknadno.
in so predvajali tudi lep nogomet, tako, da so številni navijači večkrat s ploskanjem izrazili svoje zadovoljstvo. Po kritikah iz zadnjih tednov je trener Valentinuzzi nekoliko spremenil postavo ter postavil za vratarja Siricana. ki je letos prvič nastopil. Za levega branilca Campija ter za veznega igralca Comuzzija, ki se je izkazal z Mo-messom kot najboljši na igrišču.
V	prvem polčasu so domačini takoj jjrevzejj vodstvo igre v svoje reke in ga zadržali ves čas. Gostje pa so v napadu imeli le CicKtiro, 1 katčš-egH je -Torninovi dobro kril, tako da je rfapafialec v drugem polčasu zgubil živce te ga je sodnik zaradi tega ustno opomnil.
V	drugem polčasu se je igra še bolj razživela domačini so prišli do gola že v 10. minuti. Izven kazenskega prostora gostov je Momesso podal žogo Omizzolu, ki mu jo je takoj vrnil, napadalec je ukanil vratarja in poslal žogo v mrežo.
Pet minut kasneje so dosegli Goričani drugi gol po zaslugi Mo-messa. Na sredini igrišča je Momesso odvzel nasprotnemu igralcu žogo ter jo z leve strani podal prostemu Omizzolu; ta je opazil na sredini kazenskega prostora Furlanija ter mu je podal žogo, katero je vezni igralec brez težav potisnil v mrežo.
Po odmoru je Čuka nadomestil mladi Žafran, ki je prvič nastopil v tem prvenstvu. Zaigral je precej dobro, saj je primerno zalagal napadalno vrsto z dolgimi žogami, «črno-rdeči» so ostreje pritiskali proti nasprotni obrambi, misleč, da bodo realizirali, vendar je bil ves njihov trud zaman. Malo je manjkalo, pa bi celo domačini potresli mrežo.
Lahko rečemo, da je izid srečanja pravilen in primerno ustreza prikazani igri obeh postav. Kot zanimivost lahko dodamo, da je Duino e-dina. ekipa, ki ji ni uspelo premagati Brežanov.
Jote
Vesna — S. Anna	0:0
VESNA:	Rado Tence, Verzier,
Botti, Di Candia, (D’Agri), Sandor Tence, Skrem (k), Germani, Valente, Caharija, Bortolotti, Boris Tence.
S. ANNA: Verginella, Paronich, Gaeta, Francolla, Monzon (Pussi-ni), Gerbini, Giachin, Spadaro, Privilegi, Ive, Rizzotti.
SODNIK: Valvasori.
Gledalcev preko 300. Vreme mrzlo. V kriških vrstah je manjkal še poškodovani Kelemenic.
Kljub mrzlemu vremenu se je ob kriškem pravokotniku zbralo lepo število gledalcev, ki so od svojih varovancev pričakovali zmago. S. Anna namreč sodi med slabše ekipe v tem prvenstvu, Vesna pa je v zadnjem kolu doživete pekoč poraz proti Flaminiu. Kriški nogometaši so tako že v uvodnih minutah tekme začeli z napadi te so potisnili goste v njihov kazenski prostor. Še posebno podjeten je bil tokrat Germani, ki je igral v vlogi pravega napadalca. Tudi požtrvovalm Germani ni imel dovolj sreče, saj jo močno streljal proti nasrotniko-vim vratom, vselej pa je bil vratar S. Anne Verginella na mestu. O-brambna taktika gostov je torej dala zaželene sadove. Nogometaš' Anne so očividno dopotovali v Kr iž z namenom, da bi odnesli točko te so v tem tudi uspeli.
Še posebno v drugem polčasu je Vesna navalila na nasprotna vrata. Sprožila je celo vrsto nevarpih napadov, predvsem po zaslugi mladega in tehnično dobrega Valenteia. Sorednia vrsta pa, žal, ni znala iz-koriš+iti teh ugodnih" priložnost'' m irid'je tako ostal do konca «bete
Vesna bi si zaradi večjega števila ugodnih priložnosti nedvomno zaslužila zmago, a «žoga je okrogla» in Vesna ni prišla do zadetka. Tako se je ponovno pokazala stara hiba: kriška vrsta nima pravega strelca, ki bi znal izkoristiti vsega
wfjmfWM

Bologna - Cagliari Foggia - Inter Genoa - Juventus Lazio - Cesena Milan - L.R. Vicenza Napoli - Fiorentina Torino - Sampdoria Verona - Roma Brescia - Perugia Brindisi - Spai Novara - Como Ternana - Ascoli Varese - Atalanta KVOTE
13 — 341.494.200 lir 12 —	6.044.100 lir
1
2
2
1
2
1
X
2
X
X
X
X
2
Trije remiji in dva tesna poraza, to je rezultat nedeljskih srečanj naših enajsteric v drugi amaterski ligi. Za «outsi-derje» so se zopet izkazali Brežani, ki so tokrat zaustavili Duino, potem ko jim je teden dni prej uspelo remizirati tudi proti prvouvrščenemu Stocku. Ta pa je s tesnim izidom 1:0 odpravil Bazovce, ki poraza vsekakor niso zaslužili. Nič ni pomagalo, niti dejstvo, da so zamenjali vratarja Babudra s Tassom. Smolo pa je imelo tudi Primorje, kateremu ni uspelo remizirati s Campanellami. Juventina je na tujem dobro branila neodločen rezultat, prav tako pa je tudi Vesna spoštovala napovedi in odščipnila močni S. Anni dragoceno točko. Na vrhu lestvice sta še vedno skupaj Flaminio in Stock, čeprav ima ta tekmo manj.
dete, ki ga moštvo opravi na sredini igrišča. Caharija je še mlad, mnenja pa smo, da se bo z bodočimi nastopi razvil prav v strelca, ki ga Vesna že dlje časa pričakuje.
Na nedeljski tekmi so bili najboljši: Sandor Tence, Valente in Germani.	b. 1.
Fossalon — Juventina
0:0
JUVENTINA:	Plesničar, Corva,
M. Tabaj, Tomažič, Nanut, Uras, Marvin, Montico, Sirk, Berdon, Ferfolja.
FOSSALON: Girotte I, Defendi, Sairan, Metti I, Pasian, Meret, Sgu-
IZIDI Breg — Duino	0:0
Fossalon — Juventina	0:0
Flaminio — Inter	3:1
Stock — Zarja	1:0
Campanelle — Primorje	1:0
Vesna — S. Anna	0:0
Libertas — Edera	1:0
Muggesana — Audax	1:1
LESTVICA
Stock in Flaminio 30, Muggesana 29, Audax in S. Anna 25, Campanelle, Dnino, Juventina in Libertas 20, Primorje 19, Zarja 16, Fossalon 15, Inter SS 13, Breg 4.
PRIHODNJE KOLO Duino — Primorje, Juventina — Muggesana, S. Anna — Libertas, Flaminio — Fossalon. Stock — Inter, Audax — Zarja, Edera — Breg, Campanelle — Vesna.
bin. Metti II, Terazza, Girotte U, Secchi
SODNIK: Puntin iz Ogleja.
Štandrežci so v Fossalonu osvojili dragocen remi. Že od vsega začetka se je morate Juventina potruditi, da bi domačini ne dosegli gol. Gostje so namreč nastopili v nepopolni postavi (manjkali so štirje standardni igralci). Kljub temu pa so se «belo-rdeči» dobro držali, posebno v obrambi te so tako preprečili Fossalonu vsako nevarno akcijo.
V	prvem polčasu je Juventina zaigrate zelo dobro na sredini igrišča ter v nekaterih slučajih tudi ogrožate domačega vratarja. Štan-drežcem sta se poleg tega ponudili dve izredni priložnosti za gol: prvič je Marvin streljal mimo vrat, drugič je Urasu vratar ubranil strel iz nenosredne bližine.
V	drugem polčasu pa so domačini ostreje pritisnili in večkrat o-grožali Plesničarja, ki se je v tej tekmi dobro izkazal. V tem obdobju premoči Fosalona pa je Juventina večkrat hotela ukamti domačo obrambo s hitrimi protinapadi.
Bip
| Campanelle — Primorje 1:0
CAMPANELLE:	Ferluga, Cafa-
gna, Ceglar, Messi, Zudich (Rio-sa), De Riz, Ausilio, Castellano, Bellanova, Olivo, Brandolin.
PRIMORJE: Stecca, Blažina Vi-sintin. Versa, Vatta, Segina, Bol-čič. Tomizza, Rustja, Barnaba, Husu.
STRELEC: Brandolin v 25. min. prve«a polčasa.
Primorje je zopet doživelo poraz, ki ga ni zaslužilo. To pa tem bolj, ker je edini gol tekme, ki je tako odločil srečanje, padel iz razdalje kar 30 metrov in bi ga morda lahko vratar Primorja z nekoliko več sreče tudi preprečil. Da so imeli Prosečani precej smole, potrjuje
'' podatek, da so zadeli kar dvakrat vratnico in enkrat prečko, če bi vsai eden od teh strelov skon-čal v mreži, bi se srečanje končalo tako, kot bi bilo nainravičnejše: namreč z delitvijo točk.
(Nadaljevanje na 6 strani)
DHUGE ŠPORTNE VESTI NA ŠESTI STRANI
ifliiiiiiiiiiiiiiliiiinHiMuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiMiniiiiiiiiMHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif
V NOGOMETNEM PRVENSTVU 2, AMATERSKE LIGE
Bober dobska mladost zmagala kljub nepopolnemu moštvu
Isonzo premočan za Sovodnje - Remi Olimpije
Mladost
Staranzano 2:1
MLADOST:	Pieri, Ferfolja, A.
Peric, B. Cotič, Devetak, Donco-vio, Pahor, B. Peric, F. Marizza, G. Marizza, A. Cotič.
STARANZANO: Devide, Broggian, Faccio. Broggia, Longo, Balducci, Vianello, Colnago, Pasian, Ronca (Benci), Gergolet.
SODNIK: Bregant iz Krmina.
STRELCI: v 25. min. p.p. Donco-vio (11-metrovka); v 5. min. d.p. G Marizza, v
Kljub nepopolni postavi je dost na domačih tleh premagala'el' kipo iz štarancana; ki se^-je pred* stavite na igrišču z namenom, da bi odtrgate doberdobskim fantom celoten izkupiček. Igra je bite vseskozi zanimiva in borbena.
V	prvem polčasu sta si bili ekipi enakovredni, kljub temu pa so Doberdobci prišli v vodstvo v 25. minuti igre z golom Doncovia iz 11-metrovke. V kazenskem prostoru Staranzana je namreč Longo igral z roko.
V	drugem polčasu je Mladost zaigrate živahneje in je podvojite že po petih minutah igre s strelom G. Marizze. Po tem golu so nasprotniki pričeli uspešno napadati in so dosegli gol v 32. minuti. Ko so igralci Staranzana uvideli, da bi lahko tudi remizirali, so pritisnili ostreje in doberdobska obramba je imela veliko dete, da je preprečite delitev točk.
K. F.
Libertas Barkovlj'e — Primorec 2:3 (1:0)
LIBERTAS: Delich. Legiša, Močnik, Bresta. Lucatelli. Ramani, Carretti, Cherubini, Zaiti, Bartole, Pasquotto. (12 Rosman, 13 Terlizzi).
PRIMOREC: Kante, Sosič, Sluga, Čuk, Stranščak, D. Možina, D’Este, V. Možina, Pavel Kralj, Mervič. Rado Križmančič, 12 Vladimir Kralj.
Gledalcev približno 100, sodnik Bandi (Trst).
Primorec si je praktično zagotovil drugo mesto na končni lestvici, čeprav so Trebenci stopili na igrišče brez bolnega Borisa Kralja, So vseeno našli pot do gola. predvsem po zaslugi D'Esteja, ki je s tremi neubranljivimi zadetki praktično sam
prinesel zmago Trebencem. Primorcu je takoj v začetku tekme kazalo slabo. V 25. min. so morali že zasleciu vati domačine, katerim je sodnik nerazumljivo dosodil enajstmetrovko v korist, kar je Zaiti uspešno izvedel. Trebenci so stanje izenačili v 11. min. d. p. z D Estejem. Domačini so takoj odgovorili. V 24. min. so povedli spet z napadalcem Zaitlom. Pet minut .kasneje in sicer v 29. min. so Trebenci spet izenačili. Domačini so napravili prekršek izven kazenskega r0Stdwb»*#|eljal je. P'Este in spet neubranljive izenačil. y 37. min- je Jrjmorec povedel. ^Slup 'je podal 'žo-go prču'Flrria"TRTJu, 'domači branilec pa je z roko zaustavil žogo prav sredi kazenskega prostora, tako da je bil sodnik prisiljen dosoditi enajstmetrovko. Streljal je spet D'E-ste in povedel Primorca v vodstvo. Do konca tekme so imeli domačini še eno izredno priložnost, a treben-ski vratar Kante je z lepim skokom le odbil žogo v kot, tako da je o-stal rezultat nespremenjen.
Bruno Križmančič
Sovodnje — Isonzo	0:1
SOVODNJE: Marson, Collini, Kovic, Gruden, Ferfolja, Petejan, S. Fiorente, Trampuž, P. Florenin, Sambo, Pozzo.
ISONZO: Topan, Zimolo, Nenes, Bonaldo, Bevilacqua, Ceccone, Sam-martino. Culot, Lorenzut, Boscarol, Baccileri.
STRELEC: v 25. min. p.p. Lorenzut.
OPOMBE: v 20. min. d.p. je sodnik izključil P. Florenina in Boscarol a.
Sovodenjci so proti prvim na lestvici zabeležili drugi zaporedni poraz. Gostujoči Isonzo se je izkazal kot zelo dobra ekipa, ki povsem zasluženo zaseda prvo mesto na lestvici. Moštvo ima zelo uigrane posamezne vrste, tako da ni igralca. ki bi izstopal, ampak igra zanimiv. skupinski nogomet.
Proti tej ekipi so Sovodenjci zaigrali zelo dobro, toda sreča jim ni bite naklonjena te so prejeli gol iz prostega strete.
Sovodenjci so stalno napadali in »ostje se morajo predvsem zahvaliti svojemu vratarju, če niso domačini prišli do gola. S svoje stra-
ni pa so napadalci Isonza sprožili vrsto nevarnih protinapadov, ki so resno ogrožali vratarja Marsona.
—jo-
Olimpija — Virtus
0:0
OLIMPIJA: Suzzai, Husu, Trampuž, Štoka, Manzutto, Blažina, Verginella D., Rebula, Verginella S., Milič.
VIRTUS: Pischiutta, Cardea, Bal-larin, Giotto, Capitanio, Corsi, Mosetti, Menardi, Billia, Roversì, Mosetti G.
Olimpija je iztrgala točko Virtu-su in upajmo, zaključite serijo slabih rezultatov, ki so potisnili ek'po na dno lestvice V preostalih tekmah bi morate nabrati še par točk, da bi se rešite dosedanjega nesrečnega položaja.
Tekma z Virtusom ni bila preveč zanimiya, igralce je motite burla, pa tudi sodnik je večkrat po nepotrebnem posredoval in ustavljal i-gro. Tržačani so igrali umirjeno, metdem ko so domačini požtrvoval-ne skušali priti do zmage. V zadnjih minutah tekme so si ustvarili nailepše priložnosti. Občutiti pa 'e bilo pomanjkanie odločnega strelca. Edini, ki se je deloma obnesel, je bil Veroinella, ki pa je bil preveč osamljen.
O. G.	
	
itili	5 Ir 1j 1 ^
1 — 1. Dum	2
2. Ournellie Rainbow X	
2 — 1. Uskub	X
2. Veti ver	2
3 — 1. Bowling	1
2. Maslova	1
4 — 1. Cofanar	1
2. Rudv	X
5 — 1. Sebane	X
2. Quack	2
6 — 1. Carroccio	X
2. Bruma	X
KVOTE	
12 — nobenega zadetka 11 - 838.600 lir	
10 -	63.300 lir	
TONE
SVETINA
«S kam te namerava oče omožitd?» je vprašal. NI mogel boriti nevolje in ljubosumja.
«Ne bo me moždl on. Jaz se bom omožila. Izbrala bom ■ama. Toda želi si zeta.»
«Koga, sd izbrala?»
«Tebe hočem, če me ti hočeš.»
Presenečen jo je objel okoli ramen in jo privil k sebi.
«Koga pa naj bi izbrala?!» je dahnila in veselo nadaljevala: «Ce se poročiva, prideš k nam. Veliko hišo imamo. Zjutraj ti ne bi tulila sirena. Obdelovala bova zemljo, gostilno imamo in... imela bi otroke.»
Zastrmel se je v vodo. Beseda mu ni šla z ust.
«Tinca, ne morem se še poročiti... Tebe si želim. Imava se rada. Toda Jaz nisem ne za polje ne za gostilno... Ali si na to pomislila? Jaz sem zapisan goram...»
«Kaj to pomeni?» se Je začudila. «Se mar zaradi gora ne moreva ljubiti?»
«Lahko se imava rada. Toda Jaz sem se zaobljubil, da bom, preden se oženim, preplezal osrednji steber Severne triglavske ■tene.»
Zavzdihnila je, razočarana. «Tistega, ki ga ni še nihče preplezal...» Spomnila se je črnih prepadov in gladkih skal, kjer
še misel oledenl od tesnobe.
«Tistega, da, ki ga ni še nihče preplezal...»
«Smrti si se torej zapisal? Tam prideš ven ali ne... in mene boš pustil samo...» Njen glas je bil poln očitka.
«Ne smrti — življenju sem se zapisal! Ne maram, da bi steber prvi preplezali Nemcd!»
«Več ti je do stene kot do mene...» je rekla prizadeto. «V resnici me ne ljubiš...»
Med njima je zazijala praznina
«Ne očitaj... Kako naj ti drugače dokažem svojo ljubezen?! Ne zapletaj stvari... Naslednje leto bova s prijateljem preplezala steber, potem se zmeniva midva. Samo leto dni boš počakala.»
Na njen užaloščeni obraz se je vrnil smehljaj.
«Potem boš prišel k nam? Mi obljubiš?»
«Obljubim, da se bova vzela, če boš za to... toda zakaj ne bd prišla ti k nam? Ne morem pustiti matere same...»
«Pri vas je dosti otrok. Jaz ne morem pustiti očeta samega. Na to misli... že vidim — vse skupaj, kar je med nama, se bo razdrlo...» Spet so ji solze zdrsele po licih. Obmolknila je Ni je znal potolažiti. Samo svoj obraz je pritisnil k njenemu in na svojih ustih je začutil grenak okus njenih solz.
Iz meglenih zastorov Je segla nevidna roka doline in postavila mednju prvo nevidno steno. Zanj je bila strašnejša kot steber. Na njej ni bilo oprimkov, pa tudi tako neskončno visoka je bila, da ni mogel videti njenega vrha...
Po utrudljivih ovinkih vojaške poti sta skozi skalovje Komar če sestopila na dno. Med potjo sta se ustavila ob slapu. Ob njem se je vedno ustavljal, kadar je šel v gore in kadar se ie vračal. Navlekla sta si na glavo kapuci vetrovk in se spustila prav v kotanjo, h gladini vode, kamor je strmoglavljal orjaški curek in se razbijal na milijone kapljic. Pred pršenjem sta se stisnila pod skalni previs.
Zastrmela sta se v bruhajočo vodo. V zamegljeni višini je
bilo videti, kot bi se preklalo nebo. Spenjena voda se je valila čez zlizane skale in v enakomernem ritmu bobnela v ponor. Zdelo se mu je, da mu slap pada v dušo, da se pretaka po njem in razliva po vseh žilah, mu oplakuje srce, odnaša z njega vso dolinsko nesnago, ga liže in gloda kot tisočletja to kamenje, da ga napaja z močjo iz neder zemlje, z močjo neba, z minulostjo za prihodnost...
Pritiskala se je k njemu kot ptica s strto perutjo. Predala se je njegovim varnim rokam in očiščujoči moči pršečih kapljic. Zaželela si je, da bi se kot te kaplje oba razbila v atome in se spremenila v pršenje, da bi padla v to divjo razpenjenost, se zlila v potok in umirila v daljnih vodah. Kaj smo ljudje? Ali nismo kapljice na koncu listja? Kapljice, ki čakajo, da zdrsnejo v žilo in odpotujejo v svoje morje, kjer se izgube v globinah? Dokler jih nebo ne potegne nazaj in pošlje na novo pot...
14
Minila Je zima, ne da bi se zgodilo kaj posebnega. V dolino med gorami je dahnila pomlad. Tinca se je oglasila s pismom:
«Prebolela sem udarec usode, ki nisem bila nanj pripravljena. Čakala te bom, da preplezaš svoj steber. Vem, da ne smem biti neučakana, čeprav očetu to ni po Volji. Živim od spominov. Saj je bilo prelepo, da bi se lahko nadaljevalo Drugo mi ne preostane kot upanje Trdno verujem, da boš preplezal steno m da bova oba prišla čez oviro, ki je zaprte najino pot. Ne smem te pustiti samega in tudi ti me ne smeš pustiti.»
Pozimi se je nekajkrat vzpel na hrbte Karavank. Gledal je v daljavo kjer je v globeli slutil njen dom Sklenil je, da ne pojde k njej, da ne bo povzročil novih zapletljajev. Ni se maral srečati z očetom. Vedel je, da mu mož ni naklonjen. Z željo, dobiti njo, mu je v duši rastla volja, da si nabere čim-prej toliko moči, da se bo brez velikega tveganja lotil stene. Zato je vso zimo vsako nedeljo zahajal v gore in si nabiral
moči.
S pomladjo so gore oživele. Tople sapice so prinašale zvok novih življenj. Bil je to krik ljubezni, življenja, ki klije pod snegom. Hrumeli so plazovi, pokal je led in vsepovsod so se cedile vode, se stekale v tokove, šumele prek žlamborov v potoke in reke.
«Joža, ruševci tako pojo v robeh, da je veselje,» mu je dejal brat Francelj, ko se je vrnil z zalezovanja petelinov v Karavankah.
Kot bi vedel, kako sd želi krivcev! Vsak fant, ki je hotel kaj pomeniti pri dekletih, jih je nosil za klobukom... Pa da jih on ne bi imel? Pripenjali so si jih navzgor, na korajžo' Tako si jih bo pripel tudi on, ki hoče preplezati steno. Želel si je, da bi se v njem naselilo veselje in bojevitost krivorepcev, ki se prav tedaj tako brezobzirno tepejo za neveste. Brat Francelj ga je razveselil.
«No, če si res tako želiš krivcev, pojdeš z menoj Pravico imam pihniti enega petelina. Odstopil ti ga bom. Saj so krivci od ptiča, ki ga upleniš sam, mnogo več vredni od tistih, ki ti jih prinesejo drugi.»
Prelep je ruševec — ne vem, če ga bom mogel ustreliti,» je ugovarjal bratu.
Ta pa ga je nevoljen okaral pred materjo:
«Mati, poglejte ga! Ali domač petelin, ki ga zakoljete, ni lep? Pa ga poje in tudi zajca, če ga prinesem! Kako mu diši omaka, o gamsovi juhi se meni vso jesen in zimo! E, čuden si, Joža! Svoje kosti tehtaš nad prepadi, prav nič se ti ne smilijo. Vse drugo pa je usmiljenja vredno Ali ni vs=enc, če ga pihneš — pravzaprav je to še bolje zanj, kot če bi poginil v orlovih krempljih ali pa bi ga zadušite zama ped /mrzlim vejevjem! Dal ti bom starega petelina, takšnega s petimi krivci, ki mlajšim ne pusti peti in ploditi. Oa) ti bom pretepača, ki mora stran, ker bi ga sicer mlajša slej ali trnej okljuvali do smrti »	(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir.
Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan»
V SFRJ posamezna Številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.—
letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.  din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374	Stran 6	12. marca 1974
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» • DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I,
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja in tiska ^ ^ ZTT - Trst
ROKOMET
V FINALU SP V BERLINU
Romunija ponovno najboljša na svetu
Jugoslovani so s tretjim mestom v glavnem izpolnili pričakovanja
ATLETIKA
EP V DVORANI
KOŠARKA
F PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
BERLIN, 11. — Na osmem svetovnem prvenstvu v rokometu je spet zmagala Romunija, ki je tako že četrtič osvojila ta naslov. Romuni so v nedeljo premagali v finalu za prvo mesto Vzhodno Nemčijo, ki je igrala pred domačim občinstvom, s 14:12 (7:8). V začetku srečanja je sicer kazalo, da ne bodo imeli večkratni svetovni prvaki prevelikih preglavic z domačini, nato pa so morali krepko pritisniti, da so sploh obdržali vodstvo. Nemci so namreč vodili z 9:7, potem ko so zgubljali s 5:7, vendar pa so se Romuni nato «segreli» in so s petimi zaporednimi goli opravili z vsemi iluzijami nemških navijačev (in seveda igralcev).
Na tretje mesto se je uvrstila Jugoslavija, ki je v soboto premagala Poljake in tako ohranila bronasto odličje z zadnjega SP v Parizu Olimpijski zmagovalci niso imeli v Poljakih enakovrednega nasprotnika. Vendar pa predstavlja tretje mesto za jugoslovanski rokomet na prvi pogled neuspeh, saj so «plavi» še pred dobrim le tom osvojili v Muenchnu na olimpijskih igrah zlato kolajno. Izkazalo se je, da ni bila ekipa v svoji standardni formi, tako da lahko ocenimo to tretje mesto že skoraj kot delni uspeh. Slabše pa so se odrezale nekatere druge re-
prezentance, ki so še pred nekaj leti prevladovale v tem športu, koit Danska, ki je klonila v boju za sedmo mesto, potem ko se je na zadnjem prvenstvu v Par.zu borila z Jugoslovani za bron.
Frontali proglašen za najboljšega trenerja
Sinoči so v časnikarskem krožku podelili letošnjo nagrado za najboljšega in najbolj požrtvovalnega tržaškega nogometnega trenerja. Nagrado «Panchina dell’anno» je prejel trener Rosandre Flavio Frontah, ki je trofejo prejel iz rok trenerja italijanske državne reprezentance Ferruccia Valcareggija. Združenje tržaških trenerjev je nato podelilo nagrade še drugim krajevnim strokovnjakom. Prejeli so jih Covacich (Ponziana), Giovannini (Inter SS), Pescatori (Costalunga) in Ventura (Esperia).
Slovesnost je bila pod pokroviteljstvom tržaške hranilnice, prisostvovale pa so razne osebnosti iz športnega sveta. Poleg Valcareggija so bili prisotni še Rocco, Cola-ussi, Pasinati, občinski odbornik za šport Lanza, predsednik deželnega nogometnega odbora Meroi in predsednik mladinskega odbora Magris.
Sušanj in Pavličiceva zadela B0r0yCi proti Sagradll za Jugoslavijo dvakrat v črno .»i. ■	.	,	. ■
v„u JL, cJ,.. Dionisiju,,	osvojili drugi par točk
Jugoslavija je imela na EP v dvorani v Gbteborgu gotovo eno najmanjših predstavništev: le dva tek movalca je poslala, vračata pa se z dvema prvima mestoma!
Prvi dan prvenstva je potekal ob dobrih in rekordnih dosežkih v večini panog. Poleg svetovnega dvoranskega rekorda v troskoku je presenetljivo zmagal še Francoz Bo-neheme v daljini (817 cm), šapka je drugič osvojil skok v višino (222 cm) med izredno konkurenco kjer je kar 13 atletov skočilo 217 cm ali više, v ženskem metu krogle pa je Fibingerova iz ČSSR zadala odločen udarec Sovjetinji čižovi z odličnim metom do 20,75 m.
Med drugim dnevom je v polfinalnih tekih na 400 metrov za ženske Sovjetinja Koleznikova dosegla nov svetovni rekord 52”44, v finali pa jo je že med prvim krogom presenetila Jugoslovanka Pavličiče-va, ki je nato zdržala oster finiš sovjetske tekačice in zmagala z 52”64, 2 desetinki bolje od njenega lanskega rekorda na prostem. Pav-ličičeva je na mah postala velesila in velik up za letošnje evropsko prvenstvo na prostem v Rimu.
Isto velja za Sušnja, tudi če je njegov tehnični dosežek plod spretne taktike. Sušanj je že v soboto skrbno preizkusil svoj načrt. Po razmeroma počasnem začetku mu v zadnjem krogu nihče ni bil kos. Fi-
MiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiujuiii mn limili iiiiiii 111111111111111111111111111111
ODBOJKA
V 1. MOŠKI DIVIZIJI
Nezadržni Borovi fantje «meljejo» vse nasprotnike
Tudi Dom je osvojil dve zelo dragoceni točki • V ženski C ligi presenetljiv poraz Brežank
Bor — Noncello	3:0
(15:5, 15:2, 15:6)
BOR: Požar, Nadlišek, Vodopivec, Neubauer, Plesničar, Može, Kodrič, B. in E. Kralj, Ugrin.
NONCELLO:	Bazzo, Da Ros,
Schober, Pezzutti, Zotti, Tre Picasso, Da Re, Pigozzo, Pizzinato.
SODNIKI: Totaro (GO), Doriguz zi in Russo (TS).
Niti četrtouvrščenemu Noncellu ni uspelo pripraviti presenečenja. V vsej tekmi so gostje iz Pordenona zbrali komaj trinajst točk in niso upravičili položaja, ki ga zasedajo na lestvici. Čeprav so doslej največ pokazali prav na gostovanjih, kjer še niso doživeli poraza, pa so tokrat mladi odbojkarji Noncella povsem odpovedali. Do «plavih» so imeli morda preveliko spoštovanje in to so borovci tudi spretno izkoristili. Ne glede na to okoliščino pa je Bor odigral eno izmed lepših tekem letošnjega prvenstva. Sl venski zastopniki so po daljšem času zopet prikazali učinkovito odbojko, z različnimi napadalnimi kombinacijami. Bili pa so nekoliko nezbrani v obrambi.
V	zadnjem setu je Neubauer poslal na igrišče mlado šesterko, ki pa ni veliko zaostaiala za izkušenimi soigralci. Odlično razpoloženi «plavi» so brez velikih težav našli pot do gladke zmage, ki je že šesta s 3:0.
Do odločilnega spopada z Aurora loči tako borovce le deset dni. Medtem bodo «plavi» nastopili še v Gorici proti Domu, nakar bo na vrsti snopad med obema neporaženima šesterkama letošnjega prvenstva. Slovenski igralci so dokazali, da so dobro pripravljeni. Nekoliko zaskrbljenosti povzroča le poškodba Fučke. Vsekakor pa so «plavi» vsi optimistično razpoloženi in verjamemo, da ne bodo razočarali.
Mig.
Torrlana — Dom 0:3 (14:16, 14:16, 13:15)
DOM: Komel (k), Klanjšček, Prinčič, Černič, Devetak I„ Cijan, Peric. Corva in Devetak K,
TORRIANA: Muner (k), Vittori, Bo-scarol. Catane, Cesaeion, Covini, Co-delupa, Panozzo, Vescovi in Zanella.
Sodnik:	Ragni Marco; stranska:
Dario Paron in Luciano Susič: (vsi iz Gorice),
Ta je bila druga zaporedna zmaga domovcev v letošnjem odbojkarskem prvenstvu.
To je bila gotovo najboljša tekma goriških igralcev, saj so v tem srečanju pokazali izredno borbenost in mirne živce v kritičnih trenutkih, ki jih v tem srečanju prav res ni bilo malo. Tokrat je treba pohvaliti celotno ekipo. V prvem setu so domačini vodili že s 6:0, ko Se je Dom komaj prebudil in začel zbirati točke. Proti koncu seta pa je Torriana vodila še s 14:12, a zadnje točke ni bila zmožna zbrati.
V	drugem je bilo stanje do polo I vice izenačeno. Nato pa so se doma čini oddaljili na 14:10, Po minuti odmora so «belo-rdeči» odvzeli Torriani servis. Na servis je nato prišel Komel, kateremu je uspelo šestkrat zaporedoma servirati, kar je pomenilo osvojitev drugega seta. Tretji je bil ponovitev drugega: izenačen do osmice, nato vodstvo Torriane s 13:9,
takoj zatem pa odločen napad Doma, z borbo za vsako žogo.
Točki, ki ju je Dom izbojeval v gosteh v Gradišču, sta bili' nujno po1 trebni za slovensko društvo, ker je bilo njegovo stanje na skupni lestvici že kritično.
Po dveh zaporednih zmagah (PAV in Torriana) pa se je stanje bistveno spremenilo. Predzadnje mesto, ki ga je Dom zasedal pred dvema tednoma je že daleč, saj je sedaj že na petem mestu.
V	prihodnjem kolu čaka Dom težka naloga. V gosteh bo namreč imel prvouvrščenega na lestvici, Bor iz Trsta. Tekma Dom - Bor bo v soboto ob 21.15 v Gorici, v telovadnici Stella Matutina. in bo veljala tudi za «Turnir prijateljstva».
L K.
ŽENSKA C LIGA Primavera Noventa - Breg 3:2 (9:15, 15:9, 11:15, 15:12, 15:9)
BREG: Klabjan, Slavec, Kofol, Hmeljak, Lovrečič, Pavletič, Ludvik, Sancin, Olenik, Meneghetti in Trenta.
PRIMAVERA NOVENTA VICENTINA: Ragoso, Covolo, Volpiana, Menara, Paiola, Spiandore, Verdolin in Negretto.
V	soboto so Brežanke nepričakovano zapravile veliko upov na končno zmago. Po tem porazu na domačih tleh bo zdaj težko obdržati celo drugo mesto na lestvici, čeprav imajo naša dekleta razmeroma lahek koledar, če pomislimo, da pri; dejo v goste v Dolino še Corridoni in Monselice, konkurenta za končno zmago.
Sobotna tekma je bila zelo napeta in privlačna ter podobna prvi, ki sta jo obe ekipi odigrali v prvem delu prvenstva. V prvem setu so takoj povedle Brežanke in obdržale vodstvo. Drugi set je bil izenačen do stanja 6:6, nakar se je poškodovala Meneghetti jeva. Brežanke so se znašle s kar dvema igralkama manj, ker je morala v prvem setu z igrišča tudi Klabjanova, ki je i-mela poškodovano ramo. Trener Jurkič je ostal brez menjav in tako je šel drugi set po vodi. V tret-jem setu so Brežanke prikazale prav lepo igro in so večkrat navdušile občinstvo Igra je bila stalno izenačena in šele proti koncu je u-spelo Brežankam priboriti si prednost. Obratno pa je bilo v naslednjem nizu, kjer je Primavera takoj povedla s 7:2. Nato pa je uspelo Brežankam pečasi nadomestiti zamujeno in remizirati piri 12:12. Gostujoča ekipa pa je osvojila še tri točke in tudi set. Zadnji set je bil tudi izenačen do menjave igrišča, ko so bile Brežanke v vodstvu za eno točko. Tedaj pa so se dekleta iz dolinske občine zmedla in so osvojila do konca seta le še eno točko.
Primavera se je tako oddolžila Brežankam za poraz v prvem delu prvenstva. Priznati pa moramo, da je gostujoča ekipa zaslužila zmago, čeprav ne moremo trditi, da so Brežanke zaigrale slabo. Če pomislimo, da so igrale precej okrnjene, moramo reči da niso razočarale. \ ključnih trenutkih pa so odpovedale v obrambi. Skozi vso tekmo pa so Brežanke odpovedale na servisih, ki so bili vedno hiba dolinskih deklet.
V	soboto se bodo morale Brežanke podati v Trento, kjer bodo morale igrati proti ekipi Sala, ki so jo
v prvem delu premagale z veliko lahkoto. Tokrat bo ekipa odpotovala verjetno ?elok. okrnjena.
VAM
★ * *
V 1. ženski odbojkarski diviziji je Julia premagala Bor s 3:0.
KOŠARKA
V MOŠKI B LIGI
Patriarca odpravila Duco
Patriarca — Duco Mestre 80:74 (30:28)
PATRIARCA: Devetag 5, Furlan 8, Marušič, Soro 2, Mauri, Pieric 37, Del Ben, Flebus 22, Bruni 6, Glessi.
DUCO: Corradin, Quinta valle 12, Dalla Costa 10, Cedolirà 4, Fermenti 4, Villalta 14, Facce, Suzzavo 10, Gracis 15, De Stefani 5.
SODNIKA: Carmina in Giuffrida iz Milana.
PROSTI METI: Patriarca 12:22, Duco 8:12.
Vodeči Duco je v Gorici klonil Patriarci. Bolje rečeno: gostje so klonili Piericu, saj je goriški pivot dosegel sam 37 košev in je zaigral, verjetno, mnogo bolje kot številni drugi igralci v višji ligi. Od vsega začetka je bil Goričan zelo točen pri metanju na koš ter je v obrambi prestregel več žog.
Že pred tekmo samo je bilo navijanje zelo burno. V prvih petih minutah prvega polčasa so domačini pokazali vrhunsko košarko ter so vodili z 12 koši prednosti. Gostje pa so igrali umirjeno in so zaključili polčas le z dvema košema razlike.
Kazalo je, da bo drugi polčas precej uravnovešen. Patriarca pa si je (s Piericem v odlični formi) takoj pridobila prednost (približno v 10. minuti igre je znašala prednost Goričanov 16 košev). Le pri koncu polčasa so gostje ostreje pritisnili in nadomestili 12 košev ter se nevarno približali domačinom.
Preudarna igra Picrica, Deveta-ga in Flebusa pa je to preprečila. Ob koncu tekme je bilo veselje Goričanov veliko, saj lahko Patriarca spet upa na vstop v finalni del, kljub zmagi drugouvrščenih ekip Brine in Alpeja.	P- B-
GRENOBLE, 11. — V C skupini svetovnega hokejskega prvenstva, ki se odvija v Grenoblu, je včeraj Italija premagala Bolgarijo s 3:2. Največji uspeh je zabeležila Švica, ki je odpravila Avstralce kar z 20:0, Francozi so premagali Sev. Korejo z 12:4, Kitajska in Madžarska pa sta remizirala z 2:2.
KOLESARSTVO
RIM, 11. — Jutri se bo pričela profesionalna etapna kolesarska dirka dirka od Tirenskega do Jadranskega morja. Največji favorit je Belgijec Ro Per de Vlaeminck, ki je že zmagal dvakrat in meri na tretjo zaporedno zmago. Proga dirke bo dolga 780 kilometrov in bo razdeljena na pet etap, s precej zahtevnim sporedom, saj ne bo manjkalo vznonov in ciljev na vrhu vzpetin. Dirka bo služila kolesarjem, ki ne nastopajo na tekmovanju od Pariza do Nive, kot prinrava za ponedeljsko klasično dirko od lombardske prestolnice do ligurskega Sanrema.
naie je kazal slabo, ker so se skoraj vsi močno zagnali na progo, vmesni čas po 400 metrih pa je pokazal, da ritem teka le ni bil tako hiter. Res je v zadnjem poldrugem krogu Sušanj z veliko lahkoto prešel z zadnjega mesta na prva in je v zadnjem krogu tako silovito potegnil, da je bil za vse trud zaman. Sušanj spada že v tisti elitni krog tekačev, ki ne dosega izrednih časov, zna pa zmagovati.
Veliko pričakovanja je bilo za snopad med ženskami na 60 metrov. Prvič sta si stali nasproti Stecher-jeva in Pursiainenova iz Finske. Finalistke so bile vse izredno živčne in so (tudi po krivdi počasnega starterja) zagrešile celo vrsto napačnih startov. Ob pravem strelu je Finka «zaspala», srečno pa je začela mlada temnopolta Angležinja Lynch, katero je Stecherjeva ujela in le za las prehitela prav v zadnjih centimetrih.
Izredna je bila borba v krogli. Dva atleta sta se približala 21 metrom, zmagal pa je Anglež Capes z novim osebnim rekordom. Emile Puttemans je imel zelo resne namene na 3000 m. Izgledalo je, da bo po polovici teka že za cel krog prehitel kakega tovariša, proti koncu pa je vidno popustil in na koncu imel celo majhen naskok.
Poljak Szordykowski se je docela specializiral za dvoranska prvenstva in je že četrtič osvojil naslov na progi 1500 metrov. Od tekov velja omeniti še prvo važno zmago med člani za 20-letnega Belgijca Brydenbacha, lanskega evropskega prvaka med mladinci.
Skok s palico, ki naj bi bil osrednja točka nedeljskega programa, je končal klavrno. Tako Dionisi kot Kalliomaki sta precenjevala svoje zmožnosti in sta spustila že lepe višine. Pri nadaljnjih skokih sta oba po trikrat podrla in dokaj presenetljivo je zmagal Poljak Sluciar-ski. Kalliomaki je bil drugi, z enako višino pa tretji Sovjet Lauris. REZULTATI moški
400 m L Brydenbach (Bel.) 46”69 800 m 1. Sušanj (Jugosl.) 1’48”07 1500 m L Szordykowsi (Poljska) 3’4L”78
3000 m ovire L Puttemans (Belgija) 7’48”48
60 m ovire 1. Mošašvili (SZ) 7”66 palica: 1. Sluciarski (Polj.) 5,35 m krogla: 1. Capes (VB) 20,95 m, 2.
Rothenburg (VN) 20,87 m
ženske
60 m 1. Stecher (VN)	7”16
400 m 1. Pavličič (Jugosl.) 52”64
1500 m 1. Petrova (Bolg.) višina: 1. Witschas (VN)
4T1” 190 cm k. b.
Eddy Merckx vodi na skupni lestvici
CHATEAU CHINON, 11. — Francoz Bernard Thevenet je zmagal v drugi etapi kolesarske dirke Pariz — Nica. Na 202 km dolgi progi od kraja Sully sur Loire do Chateau Chinona je prehitel Belgijca Pintensa in Guimarda, ki je zmagal v sprintu glavnine. Na skupni lestvici vodi še vedno E. Merckx.
Po sobotni zmagi v predetapi na kronometer je Merckx zmagal tudi v nedeljo, ko je premagal v sprintu Poljaka, svetovnega amaterskega prvaka Szurkowskega. Kot je znano, nastopajo letos prvič na tej francoski etapni dirki tudi amaterji. V teh prvih etapah pa se amaterji, razen Szurkowskega, niso preveč izkazali. To pa je tudi razumljivo, saj so se profesionalci začeli pripravljati že pred dvema mesecema, amaterji pa so s pripravami začeli praktično sedaj, saj niso bile vremenske razmere na Poljskem doslej primerne za treninge.
Kontovel je igral dobro le v drugem polčasu
Bor — Sagrado	76:68
BOR: Barazzutti 16, Kapič 13, Kralj 7, Pertot 6, Fabjan 21, Hrvatič 4, Francia 2, Klobas 4.
US SAGRADO:	Silvani, Scara-
mella 23, Zamolo 8, Vittori 2, Pil-lon 2, Monorchio 4, Marsoni 19, Domini, Bon 10, Aglialoro.
SODNIKA:	Striscia in Modolo
(Trst).
Prosti meti: Bor 11:12, Sagrado 14:26.
Pet osebnih napak: Vittori (68 proti 73), Monorchio (68:73).
Borovci so na domačem igrišču proti Sagradu iztržili pomembno zmago in so tako osvojili drugi par točk v tem prvenstvu. Brez poškodovanih centrov (Korena in Raž-ma) je bila naloga borovcev še težja. Ne smemo namreč pozabiti, da je Sagrado pred dvema koloma premagal kar Libertas, ki je bil prvi v lestvici. Tokrat pa so «plavi» končno zbrano zaigrali v obrambi, v napadu pa niso zapravili običajnega števila žog s slabimi podaja mi ali zaradi «korakov». Razveseljivo je tudi dejstvo, da so naši košarkarji v drugem polčasu zaigrali boljše, medtem ko so v prejšnjih srečanjih v tem delu vseeno popustili. Za zmago so seveda za-
tiiiiiiiiiiriMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHfiiiiiiiMiiiuniiiiiiiiiiiiiiiitiMmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii
SMUČANJE
V TEKMOVANJU ZA SP
V zadnjem
npi •	•
Inom prvi
slalomu na cilju
Zelo dobro je vozil tudi Jugoslovan B. Križaj
SKALNATE PLEŠO. 11. — Letošnje tekmovanje za svetovni smučarski pokal se je zaključilo s slalomom, v katerem je zmagal trikratni zmagovalec svetovnega pokala Gustav Thfini. Svetovni pokal pa je šel Pieni Grosu, ki je sicer v poslednjebi nastopu ostal praznih rok. Po sobotnem polomu Thònija, ki je hotel na vsak način zmagati tudi v veleslalomu, da bi se lahko še potegoval za to lovoriko, je nedeljska zmaga
kaj pičla tolažba za tega odličnega smučarja.
Dobro se je odrezal tudi mladi Jugoslovan Bojan .Križaj iz Tržiča, ki je v hudi mednarodni konkurenci zasedel odlično šestnajsto mesto v veleslalomu in 21. mesto v slalomu, Gašperšič pa je bil 24.
Zmago v slalomu si je Thoni zagotovil že v prvem teku, medtem ko je v drugi vožnji zmagal Šved Stenmark, ki je nato v skupni uvrstitvi zasedel drugo mesto.
služni vsi Borovi košarkarji, ki so se požrtvovalno borili z višjimi nasprotniki. V naših vrstah pa bi vseeno pohvalili Borisa Fabjana in Pavla Barazzuttija, ki sta s koši od daleč razbila nasprotnikovo cono.
Sodnika sta na splošno zadovoljivo opravila svojo nalogo, čeprav je bil mladi Modolo le prestrog pri dosojevanju napak.
b. L
POM — Kontovel 59:42 (38:17)
POM: Misciali 9, Tortora, Benigni 4, Ardessi 2, Russi 22, Davanzo 6, Bobig 4, Furioso 6, Calci 6, Soranzo.
KONTOVEL: Bukavec, Daneu 4, Štoka, D. Zavadlal 5, Kante, lisjak, Starc 15, Kralj 6, A. Zavadlal 12.
PROSTI METI: 8 na 12.
PET OSEBNIH NAPAK: Ardessi v 9. min. d.p
SODNIKA: Visintin in Micheli iz Tržiča.
Kontovelci so tokrat gostovali pri solidni peterki POM iz Tržiča. Ta je sestavljena iz skoraj izključno mladih igralcev, ki so med seboj zelo dobro uigrani. Presenetili pa so predvsem V obrambi, saj so se Kontovelci le poredkoma prebili skozi homogeno obrambno črto in so bili skoraj prisiljeni iskati pot do koša le z meti, pri katerih pa so bili dokaj netočni. Druga hiba so bile podaje, katere so domačini spretno prestrezali.
Za Kontovelce je bil usoden prvi polčas. Igrali so brez zagrizenosti in so pustih, da se je nasprotnik svobodno premikal po igrišču. Glavni pobudnik domače ekipe je bil Rossi, Id je dal za svoje moštvo kar 22 košev, poleg tega pa je opravil veliko dela tudi v obrambi. Našim košarkarjem se na ta način ni obetalo nič prida.
V drugem polčasu pa so začeli zelo dobro. Igrali so napadalno in povezano. Drugi polčas je potekal v znamenju enake vrednosti. Igra je bila tudi bolj dinamična in ne več tako suhoparna in enolična, kot v prvem delu. Kontovelci so bili predvsem bolj točni pri metanju na koš in bolj pazljivi v obrambi. V napadu so zopet dobro zaigrali Starc, Kralj in A. Zavadlal, v boljšo formo pa je prišel tudi D. Zavadlal.
Kontovelci so v drugem polčasu zaigrali kot v resnici zna io in niso prav nič zaostajali za domačini.
H. L.
Izidi naših mladinskih moštev:
MLADINCI
Polet — Radiči Arte B	n.o.
(zaradi pomanjkanja sodnikov)
KADETI
Lloyd Adriatico — Bor	85:54
DEČKI	
Kontovel — Italsider	60:40
MIMBASKET	
Skupina B	
Inter Aurisina — Bor	
Skupina A	
Kontovel — Saba	42:40
Polet — Fornis A	42:13
niiiiiiiittiiiinlliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiililiiiiiiiiiiiiii/liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiii,,iiiliiilli,,il„tiiiiilliii,mn,n,m,min,1111111,1,1
•	1 ...—....................................m........... - -------------------------------------......'....................................................................



i
■.............................................................................. m ■iiflftiiÉÉMr"

mr m
*1
i\a Črnem vrhu nad Idrijo jc bil v nedeljo «1. trnovski maraton», na katerem je nastopilo več kot 500 tekmovalcev iz vse Slovenije ter nekaj iz drugih jugoslovanskih krajev in zamejstva med temi tudi iz Trsta in Gorice. Najhitrejši tekač maratona je bil znani jugoslovanski reprezentant Filip Kalan, ki je 25 km dolgo progo presmučal v 1.14T7”6 in je osvojil prvo mesto med kategoriziranimi tekači. Med nekategorizi-ranimi pa je zmagal Kobilica s časom I.21’43”. Tekmovanje je uspelo zelo dobro. — Na naših slikah vidimo zgoraj start tekmovalcev, spodaj pa udeležence iz Trsta	••	(Foto Edi Šelhaus)
TRŽAŠKA KOŠARKA
B liga — Lloyd k.o.
S porazom na lastnih tleh z Brina Forli (74:82) si je Lloyd zapravil poslednjo možnost, da bi se u-vrstil na eno od prvih dveh mest in tako upal na napredovanje v A ligo. Kljub izredno dobri igri Bas-sija (26 točk) in Pozzecca (25), pa Lloydu ni uspelo premagati o-dlične goste, ki so si proti koncu tekme priigrali zanesljivo prednost in so tudi zasluženo zmagali. Lestvica je po 18. kolu naslednja: Duco Mestre 28, Brina Forli in Alpe Bergamo 26, Patriarca 24, Lloyd Adriatico 20 itd.
C liga —
Italsider brez upanj
Italsider je gostoval v Padovi, kjer je zgubil proti domačemu Zin-galtu z 68:71 (40:33) in si je tako zapravil še zadnjo možnost, da bi ogrožal vodečemu Cerieru prvo mesto. Lestvica po 18. kolu: Cerier 30, Dienai 26, Vicenza, Italsider in Romolo Marchi 22 itd.
Ženska B liga —
Ginnastica poražena
Po lepem uspehu proti prvi ekipi z lestvice je Ginnastica nepričakovano zgubila v Rovigu proti Mirandoli z dvema točkama razlike (52:54). S tem porazom pa je Ginnastica zgubila tudi prvo mesto v lestvici.
V tržaškem derbiju je zadnja v léstWci1, Julia, premagala Darwil s 67:62 (44:31). Po vsej verjetnosti ne bo ta zmaga omogočila Juli! obstanek v B ligi. Lestvica po 16. kolu: Ginnastica je druea z 22 točkami, Darwil sedmi z 10, Julia pa na zadnjem mestu s štirimi točkami.
b. 1.
Olimpija — Asvel
za polfinale
Drevi se bosta spoprijeli Olimpija in Asvel v odločilnem, tretjem srečanju, veljavnem za vstop v polfinale za Koračev pokal. Srečanje bo v Milanu.
Kot je^ znano, je bilo po zmagi LjubUančanov nroti Innocentiiu s 24 točkami razlike potrebno tretje srečanje med Lečičevimi varovanci in francoskim moštvom. Zmagovalec v. tem srečaniu bo igral že v četrtek proti italijanskemu Forstu.
__________ b. 1.
Občni zbor Bora
Sinoči je bil na stadionu «1. maj» v Trstu redni občni zbor Bora, na katerem so izvolili za novega predsednika Emila Gombača.
O občnem zboru bomo podrobneje še poročali.
■ IIIIIIMIIIII||||||||||MIIIIIII,llll|„.,|„||||||||||||||||||n
Slovenske enajsterice
(Nadaljevanje s 5. strani)
Zarja — Stock 0:1 (0:0)
ZARJA: Tasso, S. Križmančič, Komar, Primožič, Darij Marc, V. Križmančič, Grgič, Bon, žagar, R. Marc, Ražem, Kalc, Babuder.
STOCK: Ellero, Zaratini, Maran-zana, Tremul, Tuljan, Fontanot, So-linas. Puntar, Lanza, Monzom, Sama ssa.
SODNIK: Severo iz Krmina.
STRELEC: v 38. min. d.p. Solina s.
Zopet je bazoviška Zarja okusila grenak spodrsljaj v nedeljskem srečanju s Stockom. Vsekakor Ra moramo reči, da so Bazovci igrali zelo dobro, toda v zaključnih akcijah niso imeli sreče, da bi dosegli gol. Vzrok poraza tiči v tem, da predvajajo Tržačani res lep nogomet, s podajami in odprto igro. Vsekakor Stock zasluži, da igra v tej ligi. čeprav so bili poraženi, so Bazov-ei neprestano napadali in so večkrat zaposlili nasprotnega vratarja. Že v 15. min. jc Grgič z izrednim strelom skoraj dosegel gol, toda sodnik je nato prekinil akcijo. Sredi polčasa pa je grozila nevarnost bazoviškim vratom. Monzoni je (sam nred Tassovimi vrati) močno streljal, toda strel je bazoviški vratar z lepim naskokom ubranil ter poslal žogo v kot. V drugem delu tekme se je ponovila igra iz prvega polčasa. Zarji ni uspelo povesti. Edino priložnost ža gol je imel Komar, ko je v 35. min. d.p. z močnim strelom poslal žogo naravnost v levo vratnico. Žoga pa se je odbila izven igrišča. Tri minute kasneje je Stock povedel. Od vratarja Bassa odbito žogo je Solinas (pri praznih vratih) streljal ter poslal žogo v mrežo. Do konca tekme se ni zgodilo n'č pomembnega in Zarja je po nenotrebnem odšla pora-
I žena z igrišča.
I	Aleksander Ražem