Natoroznanske stvari.
Hrošči.
Rujavi hrošč ali navadni keber. *)
Rujavi hrošč ali navadni keber (der Maikafer, Me-lolontha vulgaris) je za palec dolg in ima zbočeno, ko-cinčasto črno truplo, ki se končuje v navzdol zavihan oster konec. Truplo ima tri glavne dele, namreč glavo, oprsje in zadek. Na glavi vidimo razun oči in klešča-stih čeljusti še tipalnici, ki ste na odebeljenem koncu iz mahalčasto nabranih listkov sestavljeni. Oprsje obstaja iz treh delov, in nosi krila in noge. Na prvem največem, prosto gibljivem delu (nadvratnik) je prvi par nog vraščen; drugi prsni del nosi zgorej roženati rujavi gornji krili z majhnim štitcem v sredi, spodej pa drugi par nog,  in tretji prsni del ima spodej tretji
v
*) Za pokušnjo iz gosp. Erjavčevega »Živalstva" iz V. vrste, to je, iz vrste zaželk (Insekten) in iz razreda L: „hrosči a) s petimi Členi na nogah."                                         Vred*
List 19.
par nog, zgorej pa kožnati krili, s kterima leta. Zadek obstaja iz sedem, roženastih, črnih, belopikastih obročkov. Hrošč se prikaže konec aprila ali v začetku maja ob času, ko večidel vsa listna drevesa listje poganjajo, in z objedanjem listja, cvetja in mladega sadja večkrat veliko škodo dela, posebno če se v velicih tropah prikaže , kakor ima sploh navado vsako četrto leto. Podnevi sedi mirno na drevji, zvečer pa roji okoli. Hrošči se kmalo spet zgube v zemljo, od koder so prišli; ondi ležejo jajca in potem kmalo poginejo. Iz jajic se izležejo čez 4—6 tednov črvom podobne ličinke (Larven) ali o grči (Engerlinge), ki se rede s koreninami. Ti ogrci (podjedi) so kaj požrešni, prerivajo zemljo na vse strani in tako žive 3—4 leta. Na zadnje je podoben dva palca dolgemu rumenkasto-belemu členastemu črvu, ki ima na prvih treh obročkih 3 pare nog. Na koncu četrtega poletja se zarije skoraj seženj globoko pod zemljo, se ondi zabubi in prihodnjo pomlad se pokaže kot popolen keber. — Ta mrčes se najbolje pokonča, če se otrese z dreves, pobere in ugonobi; pri oranji in prekopovanji se pokažejo ogrel, in vrane, kavke, škor-janci in druge tiče je kaj pridno zobljejo. Tudi krt ogrce zalezuje; netopirji, ježi, kune in lisice pa hrošče pokončujejo. — V juniju se pokaže po tratah hrošču podobna, toda manjša, dolgokocinasta, jasno-rumena prosnica (Juni- oder Brachkafer, Rhizotrogus solsti-tialis),   ki je ravno tako škodljiva in pogostna,   kakor
1          v v
nrosc.
Zlatokrilec ali zlata niinica.
Zlatokrilec ali zlata minica (der Rosenkafer, Cetonia aurata) je nekoliko manjša od hrošča, kteremu je sicer podobna in se lahko spozna po plošnatem truplu, ki se lepo zlato in zeleno spreminja.
Prav pogosto je po vrteh na rožah, kterim razjeda cvetje in zavoljo tega je škodljiv. Njegova ličinka (Larve) živi v mravljivščih, kar je posebno čudno.
Rogač.
Eogač (der Hirschkafer, Lacanus cervus) je eden največih naših domačih hroščev. Dolg je do 2 palca, barve je kostanjeve in se odlikuje posebno z velikima, pri samcu rogovju podobnima gornjima čeljustima. Dolgi grebenasti tipalnici ste v sredi kolenčasto preganjeni.
Rogač prebiva v hrastovih gozdih in se živi od soka hrastovih mladik, ktere z močnimi gornjimi čeljustmi vbode. Jajca leže v trohnela hrastova debla in ličinke žive tu kacih 6 let, da se popolnoma razvijejo.
Kresnica.
Navadna kresnica (der gewohnliche Leuchtkafer oder Johanniskafer; Lampyris noetiluca) je neznaten, podolgast, ploščnat, rujav hrošč, čegar glava z velikima očesoma pod nadvratnikom tiči. Samica, ki nima kril, je bolj črvu ko hrošču podobna. Pod zadkom ima rumenkasto piko, ki se ponoči sveti, dokler je živalca živa. Kresnice so ponočne zaželke, ki v toplih poletnih večerih, posebno konec junija (o kresu) kot žareče iskre po zraku letajo, ali v pa travi in grmovji leže. Ne žive povsod enako pogosto; leteč samec se ne sveti tako lepo, kakor samica, ki nima kril.
152