PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO FRIMORJE Leto 2. štev. 460 * Cena 5 lir - 3 jugollre Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale TRST, sobota, 30. novembra 1946 UREDNIŠTVO in UPRAVA, PIAZZA GOLDONI št. 1 - I. Tel. št.: Ur. 93806. 93808 - Upr. 93807. Rokopisi se ne vračajo PODONAVSKO VPRAŠANO NA POTI REŠITVE Januarja podpis pogodb - spomladi začasna vlada v Trstu New York, 29. — Po bTskoviti Ureditvi tržaškega statuta je Svet Štirih 24 ur kasneje — to je na si-nornjt seji — zabeležil zopet znaten Uspeh. Sporazumeli so se namree 0 večini gospodarskih določb v raznih mirovnih pogodbah in z načelno rej tvijo podonavske plovbe so odstranil zadnjo večjo zapreko za .»klenitev mirovnih pogodb. |j. Dopisniki imajo včerajšnjo sejo n najbolj prijateljsko, kar jih je doslej imel Svet štirih. Prijateljsko razpoloženje je poglobila tudi okoliščina, da so pri zadnji točki dnev-®ega reda zamenjali reparacije s Purari. To spremembo dnevnega reda je predloži Ryrnes, ki je porabil ostale tri ministre v sosednjo *°bo, kjer je vodstvo hotela pripravilo. Štirim dva purana, ker ta dan Praznujejo v ZDA kot zahvalni dan IThanksgiving Day). Molotov je Smehljajoč se ugovarjal, češ da »pustil niso bili na dnevnem redu, tflarveč reparacije*, vendar se je Prikljnččl ostalim ministrom. To je še drugič v teim tednu da je Byrr,es Pogostil svoje kolege. Na sinočnji sej: je Svet v načelu odobril sledečo Molotovijevo izja-vo, ki naj bi jo vključili v deklaia-°iJo Sveta: »Plovba po Donavi mora biti svobodna in dostopna državljanom, trgovskim ladjam in blagu Vseh držav na osnovi enakosti gle-116 pristaniških in plovbenih Stroškov in glede pogoje, ki veljajo za trgovsko brodovje v okviru običaj-Mh trgovinskih predpisov. Biyrnes je izjavil, da bi morali Vključiti to določbo v mirovne pogodbe same, zlasti pa v pogodbo z Romunijo, ki je dajala nekaterim državam prednost pri plovbi po Do-®avi. Couve De Murville je pa hotel imeti točnejšo opredelitev besed ‘običajni trgovinski predipisi*. In ko je Molotov prosil za premislek o Ryrnesovem predlogu, so vso zadevo izročili v pretres namestnikom, ki bodo tudi opredelili pomen «ob,-^8-jn.ih trgovinskih predpisov*. Svet je nato sprejel besedila, ki vsebujejo v dokončni obliki sprejete sporazume o tržaškem statutu s prejšnje seje. Odobrili so tudi 27 določil gospodarskega značaja v vseh betih mirovnih pogodbah, ki ui-eja-jo terjatve bivših sovražnih držav do Nemčije, pravire zavarovalnih družb, petrolejske pravice in pre-, Vis umetniške lastnine. IJogovonli so se, da bo morala' Romunija razveijavti zakone, ki v Pogledu petrolejskih pravir ustva-riafa neenakosti do držav članic 2N. M so se pa mogli sporazumeti 0 ceni, ki naj jo romunska vlada Plača tujim petrolejskim družbam. Revln se je pritožil, da skoro polovico rwnunske nafte izvažajo v Sovjetsko zvezo na inčun reparac.j tako nizkih cenah, da so anglc-^tneriške družbe pred polomom. Molotov mu je odvrnil, da se to vpra-^hje tiče strokovnjakov In nima ^ skupnega z mirovno pogodbo. Nocoj se bodo ministri ponovno #?®tall k pretresanju poročil, ki so sestavili namestniki o vseh Se Nerešenih vprašanjih v petih mirov. pogodbah vštevši reparacije in ^hn pen zatilje. Italijanski zunanji minister Nen ^ je na sej! vlade izjavil, da 'tal!-khsko-jugoslovanski razgovori ni-*o dali do sedaj nobenega stvame-** uspeha, da pa upa. da bodo do-uspeh z neposrednimi! stiki, P razgovorih Bcvin-Carandlni javijo sedat, da sta se jugoslovanski ^bister Stanoje Simič In Italija n-veleposlanik v Franclji. Quaronl . Angleški delavci &Voti vladni podpori Francu London, 29. Tass. — Delavci In j^hieščcnci tovarne «Metro Vik-^s* v Manchestru so ustavili de-® električne centrale, ki so na-. ^bjene za Francovo Španijo. Vrh je 9prejel krajevni komite sin-'kata mehanikov v Manchestru *oludjo, kjer zahteva prekinitev Kovinskih in diplomatskih odno-J:v s Francom. * * tej zvezi navaja «Daily Wor-v r*. da je dosegel britanski Izvoz ^ Španijo in Španske kolonije v .l'v,h 9 mesecih 1946 vrednost > ^''jenov 828.000 funtov Sterlingov, 1^'em ko je znaSal v Istem času * 1,970.000 funtov Sterlingov. sto' razgovarjala o izmenjavi neuradn'h slovami pristal: na ta sporazum. Ju- dfplomatskih predstavnikov med Beogradom in Rimom. V newyor-ških krogih menijo, da neposredna pogajanja med Jugoslavijo in Italijo glede Trsta nilso dosegla nobenega stvarnega napredka, ker italijanska delegacija noče razpravljati o nobenem predlogu, ki ni skladen s francosko črto In z načelom Internacionalizacije Trsta. Newyorški krogi delajo sedaj o bračune o dosedanjem delu Sveta štirih mini strov zlasti glede dokončnega sporazuma o Trstu in o mirovni pogodbi z Italijo. Mnenja so zelo deljena o tem, katera stranka je bolj popust’la. Tistim, ki trdijo, da predstavlja ta sporazum anglo-ameriški uspeh, odgovarjajo drugi, da gre za sovjetsko zmago, ker sta zapadni velesili popustili zlasti v dveh bistvenih točkah im sicer g'e-de občutnega zmanjšanja okupacijskih čet v Trstu in določitve roka za njih umik. Posebno pozornost pripisujejo dejstvu, da bodo lahko izvajali določila tržaškega statuta samo v meri, M jo bo odobril Varnostni svet ZN. Izvajanje teh določil je namreč odvisno od Varnostnega sveta predvsem pa imenovanje guvernerja, dokončna odločitev o guvernerjevih izrednih ukrepih, odločitev o umiku zavezniških čet. Nekateri izražajo bojazen, da ne bo mogoče v praksi urediti tržaškega vprašanja, če bo katera velesila uporabila v Varnostnem svetu pravico veta v primeru, ko bo potrebna hitra odločitev za mirno rešitev nasprotij, ki bi se utegnila pojaviti na svobodnem tržaškem ozemlju. To bi utegnilo povzročiti težave pri izbiri guvernerja, ker mogoče zaradi tega ne bodo hoteli kandidati sprejeti guvernerskega mesta. Angleški list «Manchester Guardian*, k: ugotavlja, da so tako za-padne velesile kot Sovjetska zveza popustile v važnih zadevah, pravi, da sta odprti še dve kočljivi vprašanji. «Prvo vprašanje je izb'ra guvernerja, od katerega obzirnosti in odločnosti bo marsikaj odvisno. Iskanje tega redkega ptiča, ki bo sposoben za to delo in ki: ga bosta obe strani priznali, utegne bita dolgo in naporno. Drugo vprašanje pa tiči v tem, v kakšni meri bodo Ital'jani in Jugo- goslovanli želijo, da bi britanske in ameriške čete čim prej odšle (kar s; tudli mi zelo želimo). Italijani pa so se vedno bali umika zavezniških čet,in mogoče vidijo v novem sporazum samo sredstvo za končno izročitev Trsta Jugoslaviji. Poročajo, da je mnogo Italijanov preneslo svoje poslovne zadeve iz Trsta v Italijo. Se bolj vznemirljive so govorice, da skušata Italija, kakor Jugoslavija konkurati s tržaškim pristaniščem in sicer ureja Italija v ta namen Benetke, Jugoslav.ja pa Reko. Na ta način utegneta Rim in Beograd izjaloviti trdo delo, ki so ga opravili v Parizu in New Yorku». Po Reuterjevem mnenju utegne- jo podpisati mirovne pogodbe januarja v Evropi, ko bodo načeli nemško vprašanje. V tem primeru ne bo mogel priti Trst pod nov mednarodni režiim pred prihodnjo pomladjo, kajti preteklo bo nekaj časa, preden bodo ratificirali mirovno pogodbo, imenovali guvernerja lin začasno vlado. Danes je zaslišala gospodarska komisija Sveta štirih italijansko delegacijo, ki je predlagala spremembo meje na ta način, da bi Trst dobil dv; električni centrali, tako da bi dobivali Tržačani električno energijo brez vsake omejitve. Delegacija je hkrati stavila predlog za ureditev trgovinski ga premeta t?r_ obrežne plovbe med Trstom, Italijo in Jugoslavijo. Čestitke h jugoslovanskemu prazniku MARŠALU TITU, BEOGRAD. Praznik narodov Jugoslavije, ki so združeni v borbi dogradili novo državo, slavi tudi primorsko ljudstvo. Naj iivi Federativna ljudska £r republika Jugoslavija, veliki vzornik in motna opora slovenskih im-itaVjanskih ljudskih množio v njihovem boju za svobodo! Pokrajinski narodno osvobodilni odbor za Slov. Primorje in Trst. * PREDSEDNIKU NARODNE VLADE SLOVENIJE TOVARIŠU MIHU MARINKU, LJUBLJANA Pokrajinski narodno osvobodilni odbor za Slovensko Primorje in Trst se v imenu primorskega ljudstva pridružuje Vašemu slav- ZA8EDANJE POKRAJINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA V PAZINU Zgodovinski dan svobodne Istre L uflska skupščina ie sprejela odlok, ki odpravlja še zadnje siedove fevda" lizina v Istri in nopravlia krivico, ki 'e bila prizadeta istrskim Slovanom V Pazinu je bilo IV. izredno za-ssdanje pokrajinske ljudske skupščine za Istro v navzočnosti velike množice. Razen ljudskih poslancev je bilo navzočih tudi mnogo kmetov in drugega prebivalstva, ker je bilo na dnevnem redu važno vprašanje o ukinitvi fašističnih zakonov o priimkih in o razveljavljenju pris.ln.h dražo pod fašizmom. Predsednik izvršnega odbora tov. Edo Dmdič je pozdravil vse navzoče. prebral dnevni red in podal besedo tajniku izvršnega odbora tov. Dušanu Diminlču, ki je pedal dolgo poročilo o življenju kmetov pod fašizmom, ko so jih izkoriščali in jim nasilno jemali zemljo. Sedaj pa je prišel čas, ko je treba tudi formalno odpraviti če zadnje ostanke im. perialistienega in fašističnega vladanja v naših krajih. Nato Je tov. Sestan poudaril, da je naloga sedanjega zasedanja rešiti veliko zgodovinsko nalogo, to je, zabrisat; sledove fevdalnega sistema v Istri, popraviti krivico, k; je bila prizadeta istrskirri Slovanom ter izvesti zgodovinsko odloetev istrske ljudske skupščine z dne 13. Socialisti in Komunisti se bodo razgovarjali o sestavi nove francoske vlade Pariz, 29. — Po odstopu Bidaul-tove vlade, ki opravlja sicer še začasno vladne posle, ne more pa sprejeti nobenih važnejših sklopov, se je v Franciji ponovno zaostrilo vprašanje sestave nove vlade. Zdi se pa, da so največje težave že premagane, ker je socialistična stranka sprejela poziv komun stov k razgovorom o skupni akciji glede sestave nove vlade. Komunisti so povabili k sodelovanju tudi radikale in ostale zmerne levičarske skupine, ki se zbirajo okoli njih. Zbornica bo določila novega ministrskega predsednika v prvih dneh prihodnjega tedna, verjetno v torek. Najprej mora izbrati predsednika nove skupščine. Pričakujejo, da bo ponovno -zvoljen socialist Vincent Auriol, ki je zavzemal ta položaj v obeh prejšnjih zbornicah. Zaenkrat predseduje zbornici naj-starejši poslanec, komunist Marcel Cachin. Veliko pozornost je vzbudil včerajšnji Caehlnov govor, ki ga je imel po sporočilu, da je Bidault dal ostavko svoje vlade. Dvorana parlamenta je bila nabito polna. Posebno poudarjajo, da je Cachin odločno zahteval nadaljevanje čiščenja kolaboracionistov in pristašev vichljske vlade. Po ravnanju B'-daultove vlade je bilo namreč sklepati, da je imela čiščenje za končano. Cachin Je nadalje ostro obtočil Veliko Britanijo in ZDA, da no. cejo dati Francšjl njenih pravičnih reparacij, ki jih dolguje Nemčija, ter da nasprotno vzpodbujajo večnega napadalca in mu nameravajo podeliti prevladujoč položaj v Evropi. SociaKstlčna stranka je na seji izvršnega odbora pod predsedstvom Leona Bluma sklenila, da sprejme predlog, ki ga je v imenu političnega odboia komunistične stranke poslal Jacques Duclos o pričetku razgovorov, ki naj prouče skupno komunistično . socialistično akcijo za sestavo nove vlade. Socialisti so predlagali v ta namen, da se prvič sestanejo v soboto. Tako se zdi, da bo v Franciji mogoče sestavili levičarsko vlado pod komunističnim vodstvom. Protest wafdistične stranke pri ZN London, 29. — Egiptovska stranka Wafdistov bo pri Združenih narodih protestirala proti osnutku nove anglo-egiptovske pogodbe, ker so to pogodbo sastavlli pod pritiskom Velike Britanije. Wafdisti nameravajo razen tega v znamenje protesta napovedati splošno stavko. GOSPODARSKI USPEHI V JUGOSLAVIJI silami in sredstvi zgradijo tovai-j eiuocuje cio.m.k s ne, mostove, železniško omrežje. ^Ooslovanski narodi praznujejo da obdelajo polja, da zgradijo na *• n«,-..:.. atntisnOe hiš in dosežejo vredvoj- i-"ograd, 29. Tanjug. — »Bor- * Piobčuje (tanek z naslovom 'ember v znamenju velikih j, 39 pri obnovi in gradnji drla-u katerem poudarja velike so jih jugoslovanski dosrgli pri dviganju vseh njPo davkih panog z organizira-^ tekmovanj, da bi privedla ^''djcecj, in hajboljSi proizvodnji ),e naiugodnejši ceni. Vse tovar-’<*( rudniki, vso podjetja in Pr,'l"r>,>e tekmujejo med seboj In t. ” tako vasi in mesta. Dnevno Ugajaj o notri deloirodje, gradi-boljših strojev in raconali-kr, proizvodnje. Vrli se veli-t>i ekmovan• med vrsticami isti list fiz tega bi se dalo sklepati, da druge titalijanske stranke niso tako nahv’ ne fn da. po vsej verietnosti tudi one razpolagajo s podobnimi oblikami eosebnega poguma*). Zaključek, do katerega prihaja »La Voce lihem* pa je logična mojstrovina: iskati in najti orožje na sedežu sto višino, na kateri so to ital.janske*. Mislimo, da je to eden izmed primerov, kjer bi lahko tud; z dejanjem podkrepil to svojo izjavo. Pismo iz ČSR Jugoslovanaski mladinci, ki so Sli v bratsko češkoslovaško republiko na strokovno epopolnitov, da bodo ffim bolje prispevali k obnovi jugoslovanske industrije, so poslali primorskim mladincem tople in borbene pozdrave ter najiskrenejše želje. V pismu pravijo med drugim: »Ze šest mesecev je mirilo, odkar smo odpotovali iz naše mile domovine. Učimo se, da ji bomo lahko kasneje čim več dali. Razen učenja v tovarni imamo tudi šol?, kjer se učimo v materinskem in v češkem jeziku, prosti čas pa posvečamo svoji kulturni vzgoji. Naše m'sli nam vedno uhajajo y domovino. Vsak dan beremo časopise in se navdušujemo nad uspehi naših narodov, zlasti mladine; najrajši pa beremo o vaši borbi, predragi primorski bratje, borbi za vaše pravice jn za priključitev Primorske in Gorice k Jugoslaviji. Poleg tega vam čestitamo k uspehom, ki »te jih dosegli v obnovi zemlje in k vaši veliki pomoči pri gradnji mladinske proge. 7,eIImo vam obilo upehov pri vašem delu, v borbi! proti ostankom fašizma ter vas tovariško pozdravljamo*. Ljudska mladima Jugoslavije TInec na Sazavi TRŽAŠKI DNEVNIK Profesorji in demokracija Stavka v hrmlnsb) predilnici prenehala V četrtek zjutraj so se vrnile na delo v predilnico delavke, ki so v ponedeljek stavkale. Nasprotja, ki sc nastala msd delodajalci in delavci, so se v sredo i zgladila. Prodaja znakov za otroško boSicnico ZVU je dovolila, da sme mestni koordinacijski odbor za dečjo božičnico prodajati v soboto 30. novembra popoldn? in v nedeljo 1. decembra od 8. do 16. ure po vseh tržaških trgih in ulicah značko za dečjo bcžičnico. Mladinski odbori so se stavili na razpolago, da bodo prodajali značke po mestu in po bližnjih večjih vaseh. Meščani, sezite po teh znakih! Vaš prlspivek bo prinesel topel sončni žarek v srca ubogih otrok našega ljudstva. Policija zapira otroke V sredo popoldne so našli v jarcu, ki vodi iz Ronkov, truplo civil-lega policista, ki je utonil. V bliži-il se je igralo 5 dečkov, ki jih je lolicija aretirala. Obdolžili bo jih, la so se smejali in se igrrali tam v illžlni samo zato, ker je utopljenec irlpadal civilni policiji. Vseh 6 so idpeljall v zapore. Ko so pa zve-leli, da Je eden brat nekega poli-ista, so ga »pustili na svobodo te sti večir, »nedtem ko so morali tirje ostati v zaporu še dalje. Kam Gredo ribe Iz Tržiča? Tržiški ribiči se pripravljajo na oj tradicionalni ribolov. Govorijo, i bodo vlovili letos več sto stotov vovrstnih rib. Vse te ribe bodo itovo tudi letos kakor že prejšnja ta končal* na mizah milanskih m rinskih bogatinov. Zalibog je ved-t tako. Ribe, ki Jih vtovijo v trža-:em zalivu pokupijo veletrgovci, i jih potem predajo po visokih nah drugod. Kaj pa ostane v Trta? Prazni čolni, odpadki ln ribji obiž. Saj delavci in drugi prepro-1 ljudje lahko praznujejo Božič ribjimi ostanki. Ali bo tudi letos tako? Se bo-li igel kdo, ki bo napravil konec tem amotnlm špekulacijam? Pravijo t so se v Tržiču tudi letos že povili običajni prekupčevalci z ri- DAROVI IN PRISPEVKI Namesto cvetja na grob pokoj-»ga Ivana Sancina iz Bollne daljo I. Marc 500 lir za Dijaško m«, co in 500 Ur za sirote padlih partl-mov. Pretekli četrtek so morali profesorji na slovenskih srednjih šolah v Trstu podpisati v navzočnosti g. Simonija obvezo o tako zvan.h častnih dolžnostih slovenskih profesorjev. S tem podpisom so mera-II obljubiti, da bodo spoštovali določila in smernice, ki jih izdaja Za. vezniška vojaška uprava. Pri tem se nam takoj vsili vprašanje: Zakaj so deležni «dobrot» raznih častnih dolžnosti samo slovenski profesorji? Kako je pa v tej zadev; z italijanskimi profesorji? Sicer je nekdo pri ZVU ob neki pri. liki izjavil, da so lanj tud; italijan. ski učitelji in profesorji podpisali podobno izjavo Ko smo se pa informirali o tej zadevi pri nekem italijanskem aktivnem učitelju, je izjavil, da on; niso podpisali nobene izjave te vrste niti ob prihodu ZVU niti n« kdaj koli kasneje. Take izjave so nekaka specialiteta samo za slovenske učitelje in profesorje, ki so, kakor kaže, državljani druge vrste. Izjava omenja: «častne dolžnosti predstavljajo sporazum med profe. sorji in ZVU ter so jih podpisali vsj navzoči kot prostovoljno obvezo, s katero se obvezujejo, da se ne bodo udeležili nobene demonstracije ne politične manifestacje ne stavke.* Besede bi bile besede, ko bi ne bilo ozadja, ki je manj lepo m manj doneče. Za sporazum imamo predvsem le tak dogovor, ki Je oboje-stranki ln v katerem lahko obe strank; svobodno zastopati in zagovarjata vsaka svoje stal.sče. Kolikor pa je nam znano, ni bile tu nikakih pogajanj in so vse te častne dolžnosti samo diktat prosvet. nega oddelka zavezniške uprave. Ta diktat ne izgubi prav nič na svoj; prisiljenosti, čeprav pravi poročilo, da »so vsi navzoči podpisali izjavo prostovoljno in neprisiljeno.* Poleg tega nam je tudi znano, da je svoje dni pristojna stran v resnici dali izjavo, da učitelji in profesorji, ki se ne bi mogli ravnati po podpisani izjavi, lahko takoj in svobodno izstopijo iz službe. O velika demokracija! Kako očetovsko skrbiš za svoje nebogljene varovan, ce, ki jim daš svobodno izbiro, da lahko poginejo od gladu na cesti, če se ne uklonijo tvojim diktatom! V svoji izjavi so »e morali pro-fesorji obvezati, da «ee ne bodo ude. leževal; nobenih demonstracij, političnih manifestacij ali stavk*. Po tej obvezi bi se torej profesorji ne smeli udeležiti nobenih manifestacij, zlasti še ne naših, keT Imajo določeni krogi za navado, da proglasijo vsako našo kulturno prireditev za politično manifestacijo. Na ta način bi morali profesorji in učitelji, ki »e n« bi mogli udeležiti ne političnih ne kulturnih manifestacij, ostajati vedno le doma in vse njihovo življenje bi se omejilo na pot od doma v šolo ln obratno. Tako črn? dobe zaritarnja slovenski profesorji niso doživel; niti pod najhujšimi režimi v preteklosti. Prav te dni so na italijanskih srednjih šolah napovedali stavko. Radovedni smo, ali je tudi v tem primeru g. Simoni tako nastopil proti stavki in njenim organizatorjem, kakor je to napravil svoje dni na slovenskih srednjih šolah? G. Simoni je v svojem govoru tudi izjavil, «da bi se moral; profesorji seznaniti tako s slovensko kot z italijansko literaturo. Učence bi morali poučili, da bodo cenili tako slovenski kot italijanski jezik in kulturo. Na ta način bodo odpravili narodnostne meje in tako bo nedvomno dosežen mir.* G. S.moni se je v tem primeru malo nerodno izrazil, čeprav je morda pravilno mislil. Na vsak način b; mu priporočali, da bi dal ta nasvet šovinističnim italijanskim profesorjem, ker med slovenskimi je že dovolj smisla za sporazum, če bodo šli šovinistični italijanski profesorji po tej poti tako daleč, kakor so šli slovenski, smo prepričani, da priporočilo g. Simonija ne bo več potrebno. POJASNILO V zvezi s člankom, priobčenem v »Primorskem dnevniku* dne 25. septembra 1946. pod naslovom »Jugoslovanski emigranti — trgovc: z mamili*, iz kat:rega se more sklepati, da velja tudi za gospoda Ha-lika Mira in Hribernika Franca, da sta vojna zločinca z okrvavljenimi rokami na begatvu pred ljudsko pravico, prinašamo sledeče pojasnilo: Ne glede na resničnost policijskega porečila o načinu preživljanja gospodov Halika M!ra in Hribernika Franca in ne glede na točnost ugotovitev, ki izhajajo iz obravnave pred tržaško preturo dne 25. oktobra t. 1., izključujemo, da bi s: trditev o »vojnih zločincih z okrvavljenimi rekami* mogla nanašati na gospoda Halika Mira in Hribernika Franca, ker bi v tem primeru ne bila resnična. Uredništvo «Primorskega dnevnika» Na fronti demokracije Naše žene v borbi za ljudsko svobodo in narodno kulturo Vse krivice, ki jih je v poslednjem času doživelo antifašistično ljudstvo na Goriškem, so bolestno Odjeknile tudi v »reih go riških žena, kar nam priča vzdušje, ki je vladalo n« proslav! mednarodnega ženskega praznika. Zaplemba Ljudskega doma. sežganje slovenskih knjfg, revij in brošur in zapiranje antifašistk so taki dogodki, da so so jih morale žene »pomniti tud! pri praznovanju svojega dne. Zato so o vsem tem pisale v »vojih resolucijah izvršnemu odboru Mednarodne demokratične ženske zveze, zunanjem ministrom v Parizu in goriškemu guvernerju. V resoluciji demokratičnim ženam so poiidaril«, da se na Gori- POD L ]) A BICMANJE Kulturna prireditev. V nedeljo je mladina iz Ricmanj uprizorila enodejanki «Junaki» jn »Dve tetf*. So-d3lovali so tudi pionirčki, društveni pevski zbor in godba. Obilo ploskanja je žel tudi gostujoči »Partizanski! pevski zbor*. Množi čini sestanek. Na zadnjem množičnem »ostanku smo obravnavali aktualna politična vprašanja. Vaščami so enoglasno izglasovali re. ,-lucijo Svetu štirih zunanjih mi-nfstrov v New Yorku. Za potittne pripornike. Za naše pripornike so zbrali delavci In leme tje iz Ricmanj 2235 lir in nekaj blaga. OPČINE Proslava obletnioe I. mednarodnega ionskega kongresa. Openske žene so obhajale 26. t. m. obletnico I. mednarodnega kongresa federacije demokratičnih *ena. Proslave so *e vaščani udeležili polnoštevilno. Na sporedu je bil govor o ženi v javnem življfnju. Sledile so pevske točke in recitacije in na koncu presta zabava. ŠTORJE Mlad na bi se rada učita. Mladina iz Štorij je sklenila, da se bo sedaj v zimskem času učila slovenščine. Zal je vojaščina zasedla vae javr.e prostore in tako imajo knjižnico v neki majhni in neprimerni sobi. Sklenili »o, da bodo z udarniškim delom popravili in uredili svojo knj’žnico in potem se bodo tam shajali ter skupaj člltali dobre knjige, da bi napredovali v jeziku in širili svoje obzorje. kazano pesnikovo umetniško izživljanje. Sledil? so recitacijske in pevske točke iz Gregorčičevih del. Posebno zahvalo je zaslužil domači pevski zbor. Splošna želja je, da bi s j taki večeri večkrat ponovili. Fizkulturno društva Sežančani so »i 27. t. m. ustanovili flzkulturno društvo z odsekom za telovadbo, nogomet, lahko atletiko ln odbojko. Fizkulturno društvo, ki! šteje 75 članov in članic, si je zadalo nalogo, da pritegne k masovnemu flzkultur-r.emu delovanju vse prijatelje telesne vzgoje v Sežani ln okolici. SKOPO Mlndina na delu. Mladina lz Skopega je sklenila prirediti zabavni večer. Cisti dobiček namerava pokloniti tovarišu, ki se Je vrnil bolan z dela in je sedaj v bolnici. Z udarniškim delom bo osražila in okra»'la dvorano prosvetnega doma, Nabrali so tudi 1343 lir prosto, voljnih prispevkov za Našega dijaka. Gregorčičeva proslava. Preteklo soboto so vaščani svečano proslavili 40 letnico smrti primorskega pesnika Simona Gregorčiča. Po govoru so mladinke dekl?,m!r-’e več njegovih pesmi. KRAJNA VAS Nov stencas. Vaški fantje so napravili krasen stenčas, za katerega vlada velko zanimanje. Pripravi je. nih jo zanj že precej dopisov. SEŽANA Proslava Simona GrtgorCiba. Kakor po ostalih vaseh našega ok a-ja se j? vršila v soboto tudi v Sežani pod okriljem prosvetnega društva proslava Simona Gregorčiča. V posebnem predavanju je bilo pri- Sporočil a Zveza primorskih partizanov iz tretjega okraja vabi vse svoje člane in aktiviste na sestanek, ki bo v nedeljo 1. decembra ob 9 uri zjutraj v kulturnem krožku kemikov v ul. Cooiti št. 11. Drugi tečaj slovenSčine Prosvetno društvo »Slavko Škamperle* javlja, da se bo pričel v ponedeljek 2. decembra na »veto.van-skl slovenski šoli tečaj za slovenščino In »leer v pritličju, sčba St. 2. V»e tiste, ki mislijo tečaj obiskovati. prosimo, da se udeležijo njegove otvoritvi. Vestnik SPZ Izšla Je 17. številka «Vestnlka» SPZ s prilogo za telesno vzgojo. Ima zanimiva poročila in članke, med katerimi je posebno važen o postavljanju spomenikov. Napisal ga je arh. Franjo Kosovel. Opozarjamo na njegova izvajanja posebno naše javne delavce, ki so dolžni poznati ta vprašanja. Prosvetno društvo v Rocolu bo imelo v soboto 30. t, m. ob 20. uri »voj aedni občni zbor v društveni dvorani «pri Lovcu*. Za člane je udeležba obvezna. ftportni klub Barkovlje Danes bo otvoril športni klub v Barkovljah svojo prenovljene društvene prostere. .Ob 20. uri priredi veselo tredejanko »Trije stntimen- talci*. Sodelovali bodi tudi člani prosvetnega društva s pevskimi točkami. V nedeljo bo priredil ob 7. ur. zvečer zabavo za svoje član? in njihove družine. Enotni sindikati E not m sindikati nueiav.e stroke. Val potujoči, trgovci In branjevci, ki še niso obnovil' svojega dovoljenja, naj bo zglasijo do 28. decembra v ul. Imbriami 5, soba št. 4. Enotni sindikati kovinarjev. V ponedeljek 2. decembra se bo sestal v prostorih organizacije voditeljski svet kovinarjev. Cene sedežev v kinu Rossetti» Komisija za cene je z odobritvijo ZVU določ la za kino «Rossettt» naslednje tarife: parterni, sedeži 60 lir, znižana cena 40 l!r, balkonski 40 lir, znižana cena 25 lir, na galeriji 25 lir, znižana cena 15 lir. Strelivo so našli Oddelek razstrcljcvalcov je našel vfvraj zjutraj na cesti proti Ko-lonkovcu tri ročne bombe in izstrelek kalibra 76 mm. Civilna policija pa jc našla ročno bombo v drug. m prehodu na ul. Fablo Severo. Bombe in munjcija Včeraj zjutraj »o mili v zaboju, ki je plaval po morju blizu obale Oktavijana Avgusta, ročno bombo, tr; naboje za puško in 20 nabojev za karabinko. KONTOVELJ Prireditev prosvetnega druttva. Dramski krožek prosvttnega društva «Ivana Vojka* na Kontovelju Je uprizoril v nedeljo šaloigro »Cigani*. Demača mladina, ki je nastopila sedaj že z drugim večj'm delom, se je potrudila in je n:kate-re vlcge podala dobro. Dobo so se odrezali policaj, avskultant, zaročenka in oba cigana. Rež Bor Je mnogo prispeval k uspJhu. Občinstvo je napolnilo veliko dvorano do zadnjega kotička. Sodelovala Je domača godba na pihala, k; Je brezhibno zaigrala nekaj težjih skladb. RICMANJE Gregorčičeva proslava. Prosvetno društvo je svečano proslavilo obletnico Gregorčičeve smrti. Ljud. »tvo je napolnilo dvorano. Spored je obsegal predavanje o pesniku, deklamacije in pevski zbor jo zapel več Gregorčičevih pesmi. Sodelovala je tudi godba z nekaj koncertnim; točkami, Ob tej prireditvi so se spomnil; Našega dijaka s pri, mernim prispevkom. VRHOVLJE Kabhalna akcija. Vdhovelj l:e žene so organizirale nabiralno akcijo v živežu ter ga podarile vdovi padlega partizana ;z Velikega Repna. To lepo akcijo Vrhovelj naj posnemajo tudi druge žene in pomagajo tistim, ki so izg i svoje naj-d ražje! ŠMARJE Drva za Solo. Medtem ko so uradi vojaške uprave lepo zakurjeni in topli, morajo šmarski šolarji zmrzovati in nosi jo v torbicah kurivo za šclsko peč. Zato so vaščani sklenili, da bodo z udam’škim delom preskrbeli šoli potrebna drva. Potreba Mladinskega doma. Vaška mladina nima svojega doma in se shaja vsak'krat na drugem kraju. Za policijo, M! se je nastanila v vasi, so takoj dobili prostore, za mladino to seveda ni mogoče. Potrebno bi bilo, da bi imeli vaščani več smisla za svojo mlad"no, ANKARAN PRI KOPRU Razdeijevanje SIA.U ixka»nio. Pred nekaj dnevi so tud v Ankira-no razdeljevali izkaznce SIAU. Ob tej priliki so imel; tudi sestanek, na katerem je tov. Pacanin poudaril vaanoet slovensko-italijamske-ga bratstva. Drugi tovariš je govo. rl! o prvem zasedanju slovenske ustavodajne skupščine. Ljudstvo je navdušeno sprejelo pozdravno resolucijo, k; so Jo poslali skupščini, STARANCAN Udairnilko delo. V nedeljo »e je mnogo delavcev in kmetov iz bližnjih vasi udeležilo udarniškega dela v Starancanu pri gradnji Prosvetnega doma. Kmetje so pr!81; na delo z vozmi in konj. ln prevažali material. Tako je ljudstvo zopet dokazalo, da Je med kmeti in delavci pravo bratstvo. Posebna zahvala gre tovarišem iz Doberdoba, ki »o prišli v velikem številu, čeprav so najbolj oddaljeni. Prijeli so Izsiljevalca V torek je Rudolf Barbo v Tržiču s trga Cavour sprejel izsiljeval-no pismo z B3htevo, naj položi pred županstvom kraj vodnjaka 50.000 lir dne 29. t. m. ob 1. uri ponoči. Barbo se ni prav nič prestrašil. Bel je pred vodnjak in položil pismo r.a določeno mesto. V pismu je napisal, da mu gmotno stanje ne dopušča izročiti 50.000 lir. B seboj pa je povabil tudi sina in tri njegove prijatelje, ki so se poatav.li v zasedo. Ko je položil pismo na tla, se Je Barbo mirno odstranil. Kmalu je prišel neki civilist in pobral pismo. Tedaj je skočil Barbov sin proti njemu in mu zakričali »Roke v zraki* Civilist je dvignil roke, čeprav je bil oborožen s pištolo, ln pismo je padlo na tla. Prišla je civilna policija, ki je najbrž slišala Barbov klic, preiskala navzoče, jih odpeljala na poveljstvo ter zaprla neznanca v zapor. Kasneje se je zvedelo, da je iz-siljevalec baje član civilne policije, po imena Silvano Prioni, doma iz Trata. Tatovi na delu Preteklo »redo »o obiskali tatovi restavracijo »Ai Giardini*. Vdrli so vanjo skozi okno in odnesli olja, mesn.h izdelkov, sira, masla in dru. gih živil v vrednosti okrog 175.000 lir. V skladišče Caternl Ivana v ul. Scuasa št. 10. so vdrli neznani zlikovci in odnesi; 5 kompletnih koles za avtomobile v vrednosti 200 tisoč lir. Tvrdka Canova Mansueto javlja, da so ji tatovi odnesli iz kamiona v v.a Sorgente zavitek s spodnjo obleko in perilom v vrednosti 30 tisoč lir. Tatovi so izrabili priliko, ko se je šofer za trenutek oddaljil od voza. Barko so izgubili Preteklo nedeljo je odplula Iz Kopira motorna ribiška barka »I-vana», ki je vlekla za seboj čoln »Semtdellc*. Na tej barki je bilo raznega blaga za skupno 300.000 lir. Ob pol devetih zvečer, kakih 25 milj zapadno od rta Savudrijo, se je vrv pretrgala in »Semedello* Je odneslo proti zapadu. Posadka »Ivane* je čoln iskala, toda brez uspeha. Barka bo morda nasedla kje v puljskih vodah ln zato pristaniško poveljstvo poziva vse one, ki bi jo Odkrili, da mu javijo, kje se nahaja. škeim bije oster boj proti ostankom fašizma, ki »e Je razbohotil pod varstvom zaveznikih bajonetov. Povedale so, da Je mnogo antlfašfstk v zapoiih in da javni organi ZVU ne prizanašajo niti nosečim ženam. Pregnali so iz Ljudskega doma an-tifaSstične organizacije, sežgali nad 2000 izvodov revije »Naša žena* in nad 1000 izvodov italijanske revije «Donne». PROPADANJE TRŽAŠKE ' male rniiuiiu: Žene so obračajo na mednarodno demokratično žensko zvezo, naj jih podpre v zahtevi po pravični rešitvi naših meja iln za priključitvi Gorice k Jugoslaviji, ker bi francoska črta. pomenila ponovno zasužnjenje go-riškega prebValstva, Za to pravično rešitev se bodo antifašistke nenehno borile, pa naj se zgodi kar koli. Tudi v reso!uc'JI! zunanjim ministrom v New York izražajo žene svojo zaskrbljenost spričo krivičnih odločitev, ki bi pomenile novo zatiranje našega ljudstva ter pravijo, da bo edino s priključitvijo našega ozemlja k Jugoslaviji za vselej rešeno življenjsko vprašanje našega ljudstva. G. guvernerju pa so povedale, da n’ bil Ljudski dom zaplenjen zaradi nujnih vojaških potreb, temveč zato, da bi zadali smrtni udarec vsem antifašističnim organizac*jam ter demokratičnim ustanovam. Ce bi temu ne bilo tako, bi naši! za organizacije nove primerne prostore. To nam postaja še jasneje, ko opažamo, da je v Gorici več vojašnic, k' so prazne in v katerih bi se bilo lahko vojaštvo udobno nastanilo. Trst je veliko mednarodno mesto, ki ga je zgradila še Avstrija, da bi ji služil kot uvozno in izvozno pristanišče zelo razsežnemu zaledju. Vse njegovo življenje ,n delovanje je imelo vedno pretežno trgovski značaj. Odkar sc je končala vojna in je bil Trst odrezan od svojega neposrednega zaledja, se je močno poslabšalo stanje njegove industrije in trgovine. Ze poldrugo leto, odkar je ozemlje v rokan ZVU, Trst samo še životari, ker je vsako delo le začasno. V trgovini ni več nobene terminske kupč.je ne na dolge pa tudi ne na kratke roke. , Tržaški trgovci so biti vedno skoraj brez vsakih stikov s Furlanijo, pač pa so mnogo trgovali z Istro in s tistim delom Krasa, ki je sedaj v območju cone B. Tako so praznovale svoj praznik žene kt »o znale tako hrabro umirati na gor iški fronti to so potem vztrajale vse do razpada nacizma. Teh žena tudi preganjanje novih oblasti ni upognilo ln narod, ki Ima take žene, ne more propasti. Godalni orkester GM na Opčinah Godalni orkester Glasbene matice v Trstu pod vodstvom pref, ravnatelja Karia Sancina priredi jutri ob 18. uri v «Prcsvetnem domu* na Opčinah svoj 3. konci rt. Med solisti nastopijo: koncertna pevka Justina Kralj-Vugova, pianistka prof. Mirka Sancinova in violinist dr. Vsevlad Sancin. Skrbno Izbran spored nam bo nudil obilo umetniškega Užitka, V. tržaško luko n; prišla po vojni nit; ena vrcca kive po morju, da-slravno je bil pod Avstrijo Ti st druga največja evropska uvozna luka za kavo. Vse blago za tržaški Lig se uvača sedaj preko Genove in Neaplja, od koder prihaja, po dragi zemski poti, po železnici ali po cest., v Trst. V Genovi morajo ladje često dolgo časa čakati, da pridejo na vrsto za razkladanje, ker je luka še vedno od vojne močno poškodovana. Tržaška luka pa, k; je cela, je prazna in neizrnb. ljcna. Blago, ki je namenjeno v Trst, tudi potem, ko Ježe namenjeno mestu, ne ostane vskladščeno v pristanišču, ampak ga veletrgovci drže v Benetkah, Padovi ln drugod, ker se bojijo, da bi zaradi nestalnega položaja ln nerešenega vprašanja pripadnosti ozemlja, ne prišlo do neprijetnih presenečenj. To povzroča zopet nove in ne majhne prevozne stroške, ki občutno vplivajo na ceno. Tret je sedaj najdražje mesto za razno kolonialno blago. Zaradi vojaške zasedbe trgovci ne morejo doseči in tudi ne dovoliti ne kratkih in ne daljših kreditov, pesebno še, ker denar nima nobene stabilnosti pa tudi nobene realne podlage, ampak samo neko trenutno zelo negotovo vrednost. Posebno pa zaradi obubožanja šlgokih ljudskih množic oziroma zaradi naglega naraščanja cen se je skrčil promet malih trgovcev samo na prodajo najnujnejših predmetov in živil, predvsem na tisti del, ki ga prejemajo na nakaznice od Scprala in se razdeljuje po kon. troliranih cenah. Vsi takozvani luksuzni predmeti, ki prinesejo običajno malemu trgovcu največ zaslužka, ne morejo v promet, ker je njih cena 50 do 100 krat višja sd prid vojne ln je za žepe večine odjemalcev previsoka. Tako nastane vprašanje, kako v takih razmerah trgovci sploh lahko še delajo. Doslej so imeli to olaj- IZP*” ED SODIbCA Obsodba izdajalca Včeraj Je izredno porotno sod'ščel Nemcem to začel izdajati svoje blv- sodiilo v odsotnosti Anastazija še tovariše. Scheta nu, ki »e je rodil pri Neaplju, Javr/i tožilec je v svojem obtožll-blval pa v Ronleh. Obravnava Je nem govoru dejal, da je Schettlrobila res Izredna, saj ni b'io ne ob- j va krivda popolnoma dokazana, toženca ne prič. Obtoženca tudi ni nihče ovadili ln obtožnica se je osla-njala na neko poročilo triišklh ka-rabinerjev Hz leta 1944., ki so ga slučajno našli. Iz tega poročila sledi, da je Schet-tln skupno z nekim prijateljem prišel v kinematograf «Azzurro» in zahteval prost vstop, češ da je ft-gen.t nemške policije, kar se je tud! kmalu izkazalo. manjkajo le točni podatki o posledicah obtoženčevih ovadb proti partizanom. Zato je predlagal 15 let kaznii. Sod/šče je sprejelo tožilčevo zahtevo in obsodilo Sehettina na 12 let ječe. Nova došieca sta namreč hotela v kinu aretirat’ dva člar.a UMPA-i (protiletalske obrambe), ki pa sta se aretaciji uprla, začela streljati, ranila Schet.tlra ln zbežala Kasneje so 'zvedeli, da Ju Je hotel Schet-tin aretira til, ker sta pomagala per-biBanom. Sehettina so prepeljali v bolnišnico, kjer ae je vpisal z imenom Rossi. Iz poročila karabinerjev tud! sledi, da je bil Schettln prej partizan, nato pa Je dezertiral k Oprostitev ko!abornc;onista Pred izrednim porotnim sodiščem se je zagovarjal tudi Otto SteinI, obtožen kolaboraclonizma, ker je sodeloval v organizaciji Todt. Stelna je izredno porotno sodiišče že oprostilo a svojo razsodbo dne 14. marca t, 1., javni tož/lec pa je vložTl proti oprostitvi priziv, nakar j« kasactjsko sodišče 3. junija sklenilo obtoženca postaviti ponovno pred porotno sodišče. Obtoženca je branil odv. Zenna-ro In oodtžče ga je ponovno opro-»tTo vsake kazni. Predsednik sodišča Nachfch, tožilce Okretič, OBRAČUN S FAŠISTI Obsodba dveh piranskih nožigalcev ln nasilnežev Ljudsko sodišče v Piranu je v torek obscdllo Bontempa Giovannija, bivšega uradnika v Sičolskem rudniku, na 6 l:t prisilnega dela to 3 leta izgube državljanskih pravic. Bontemipo Je kot prostovoljni miličnik v času nemške'okupucije sodeloval pri požiganju ln ropanju LAZAR LA0IN 29 niča „An ti KutovoJ nflkakor ni smej puBtitl krm!la to vsi trije člani posadke so bili ločeni eden od drugega ves čas, dokler Je pihal veter. A klejev se ni brigal za Kutovoja Zaupal j« njegovi Izurjenosti, zaupal Je veščim rokam izkušnega delavca. Z Vemiveherjem pa je bila stvar drugačna. B! je težko ranjen, izgubil je veliko mmoA no krvi, ležal je »kore eno uro brez vsakega znamenja življenja, Imel Je močno mrzlico, bil je zelo žejen m povrh vsega je moral ostati sam, brez družbe svojih tovarišev, v kajuti, ki Ji Je manjkala polovica streh«. Lin« »o Imele razbita stekla to kmalu bodo skozinje pljuskali valovi. Aklejev ni mogel nič pomagati. Lahko bi bilo še slabše. Na noben način nf bilo tu kaj Izbirati. Zgrabili j« vrv in »topil je proti ltolot strojnice ter povedal Kuto-voju, kakšen je položaj. Potem je pogledal skozi odprto streho še v kajuto 4n videl Vernlveherja, kako J« ležal na klopi. »Potrpi, Stefan*, Je dejal, »dokler bo trajala nevihta, boš moral ostati sam. Potrpi, kot se spobod! aa mornarja*. »Tako je. Potrpeti Ja treba, kot se spodobi aa mornarja*, J* odgovoril Vemlveher e šibkim glasom ta »e je celo malo nasmehnil. Bil Je hvaležen tovarišema, ne morda toliko zaradi tega, ker ata ga rella, ampak predvsem nato, ker mu nista prav ničesar očitala. Imel Je toliko poguma, da Je pomlelH. kako bi se on sam obnašal na njunem mestu in prtenati s< Je moral, da se ne U mogel vedržati ta bi ju obla-godairi! s kopico očitkov ln prikriti besed. Dolgo let Je sam sebe oemil zrlo visoko, »ed-ij pa so je smatral za slabšega, kot Je v reenloi bi. »Zdravstvuj, Stefani* mu je zaklical KutovoJ ln pomahal z roko skozi streho, preden je odhitel nazaj na svoje meeto. Prvih pet minut Aklejev ni lmol nikakega opravka. Potem Je prvi sur, e k pritisnil jadro ob kajutino zadnjo steno. Veter Je za hip ponehal, potem je pritisnil ša z večjo silo. Grozeči, vijoličasti oblaki so prepredli vse obzorje. Modro nebo to zelena voda »ta »e vodno hitreje pomikal proti jugu. Nobo in zemlja sta polagoma dobivala zoprno, svinčeno barvo. Naraščajoči veter je prinašal val za valoma proti pojemajoč,! sinjini. Vse nesreče, tudi one v naravi, so le relativne. C« bi Mia nevihta, ki se je pojavila tega dne, takšna, kot so često nevfhte poleti, in bi trajala več dna, ali kot so pozimi ln »pomladi, ko trajajo včasih po cele t< dne ter dvigajo velike valove, ki se zdijo, kot da bi Mil pokriti z živim srebrom, bi motorni čoln v neka minutah izginil v vodi. Moč vetra in hkratu nevarnost hude ure »e merita na morju po sVtemu dvanajstih krogel. VaJ za štiri krogle Je ravno tako nevajen malemu čolnu kot dvanajsti rogi ični križarki ali oklopnlci. Motorni čoln »o bičali valovi, gmaml od vetra, ki je meril enajst do dvanajst krogel. Veter je gnal drobno ladjico od obale, daleč na odprto morje s tako naglico, da bi bilo veselje pllutl tako naglo v drugačnto okoliščinah. Motorni čoln je bi-zel obrnjen In s kljunom proti valovom, dvigalo ga je na vrh in metalo v glob ne in škripal jo tako presunljivo, da je pričakoval n« samo Kutovoj, ampak tud? tako izkušeni mo'-nar, kot Je bil Aklejev, da ga bo vsak čae raztreskalo. Coln pa je le ostal cel. Neutrudno ta celo z nekakim poletom Je brzel od enega vala do drugega, »kakal preko njih ali švignil mtaio, »e spuščal po penečih grebenih navzdol, potrpežljivo prenašal vse navale hladnega vetra to bi zel vse dalje ln dalje po morju. Kutovoj In Aklejev sta vodila čoln brez kompasa, brez zemljevida alj orlcntsc’.iških točk. Skibcio ju Je aamo, da ne M Izpostavila Široke strani valovom ah vetru. Ce se Jim to posreči, »e bodo morda rešili. Ca ne, ss bodo prekucnili ta utonili. Problem, kako bi rešila čoln in preprečila, da ne bi bil izpostavljen vetru, se j« ponovil vsakikrat, ko se je kak val zagnal proti njemu. Kutovoj je krepko držal za krmilo in ko je čoln kljub njegovim naporom krenil iz svoje smeri, Je Aklejev, ki je b:l ves poten, prijel težko jadro na eni strani in ga obračal proti sebi tako, da je konica čolne rezala valove. Težava ni bila v krmarjenju »amen ali v neprestani nevarnoati, ampak v strašni enoličnosti dela ob krmilu in jadru. Ducat, stotina, tisoč valov in za temi drugih sto ta tisoč, da »e Je zdelo kot bi jih ne bilo nikoli konec. Vsak iaimed njih bi lahko potopil neznatno, leseno lupinico. Žalostni m težavni dan se .1« končal brez sončnega zahoda. Noč je r as to p! la nenadno, valovi pa »o se še vedno kopičil! drug za drugim, se razbijali ob razblčane stranice malega čolna, naraščali ali upadali za njim s svojimi bleščečimi in penečimi 'vrhovi, ter se umikal drugim, ki so jim »ledih. Naenkrat je začel padati topel dež ne krov in na kajutlmo stre ho. Dežja je padlo ravno toliko, da je popolnoma premočil Aklcjevo obleko. Potem j« prenehal ravno tako naglo, kot se je bil začel. ftkozi gosto pregrajo podečih ee oblakov »e je tu ta tam prikaza' ko« temnomodrega neba, na katerem so se zalesketale osamele zvezde kot svetilne'rakete. Odprtin« med oblaki so postajale vedno večje, dokler se ni zjasnila vse severna stran neba. Veter se Je zaganjal bolj poredkoma in pojemajoče. Okrog 5. zjutraj se je toliko polegel, da ni predstavljal več nobene nevarnosti, ampak Je blagodejno osveževal ozračje ln je služil kot gonilna aiia za motorni čoln. Nekaj ur pozneje Je nastopila popolna tišina. Zgodnje Jutranje sonce, ki še nj grelo, je plavalo po čistem, »in je m nebu. Breakrajno, modro morje, se je zopet svetlikalo v njegovih žarkih; valovi so postajali majhni in nedolžni valčki, po katerih »o je čoln pozibaval, kot da bk biA zasidran. (Se nadaljuje) po vaseh. Povzročil je internacijo tov. Radina Santa v koncentracijskem taborišču. Radinov sin jc pozneje zaradi nastalega pomanjkanja umrl. V sredo je ljudsko eodisče v Piranu Bodilo Adriana Martinija, čevljarja v Piranu. Tudi ta je sodeloval kot miličnik v prostovoljnih republikanskih formacijah. Preganjal Je protlfašlste vse do osvoboditve. Aktivno je sodeloval z vojnim zločincem Sambom. Ovajal in pretepal je mnego ljudi. V nifttcu 1944 je opremljal mladenič* letnikov 1923 do 1925, ki so jih peljali na prisilno mobilizacijo v Pulj. Ob tej priliki so bili blizu Pulja ubiti trije mladeniči, Segalla, Pero=sa ln Kozlovič. Sam obtoženec se je hvalil, da Je aktivno sodeloval pri njih umoru ta je to novico prvi prinesel v Piran. Bil je obsojen na 20 let prisilnega dela, 5 let Izgube častnih pravic ln na plačilo stroškov. ša vo, da so bile najemnine zaradi blokiranja lokalov še razmeroma nizke. Enako je bilo tud; z davki in raznimi pristojbinami. Davčna olajšave so sedaj prenehale, ker hočejo odmeriti nove davke na zlati podlagi in so že povišali dajatve za približno 1600% v primerjavi e predvojnimi. Zaradi omejitev ln ve-1 kega skrčenja prometa trgovci ne morejo obbriati uslužbencev in skušajo opraviti vse delo s pomočjo lastne družine, da tudi na ta način zmanjšajo svoje rež‘jsk« stroške. Mali trgovci z jestvinami so združeni v svoj; zvezi, ki šteje nad članov slovenske ta italijanske narodnosti, kar predstavlja skoro dve tretjini vseh tržaških trgovcev te stroke. Zveza jih zastopa pred oblastmi in povsod, kjer je potrebno, da se zavzame za težko preizkušenega malega trgovca. Zelja vseh trgovcev v Trstu je> da bi se kmalu napravilo konec te-, mu neznosnemu in negotovemu Pju-litičnemu stanju, ki traja že na,s' poldrugo leto in ubija vse trgovsko delovanje. Potrebno je, da Pri" de do prijateljskega dogovora s besedi, predvsem z zaledjem, ker Trsta, ki bi bil odrezan od svojeg« zaledja, ne mogla rešiti propast: nobena sila. Le s sporazumom ‘n takojšnjo rešitvijo problema tri4' škega ozemlja se utegne rešiti žaška drobna trgovina popolneg4 propada. Za sindikalno nnljo ne zadoščajo lepe besede Neka skupina delavcev v Tr®^ je sklenila, da bodo pobrali podpi« tistih delavcev, ki si želijo, da " se pospešila sindikalna unija. ranje podpisov se je začelo pretekj0 sredo. Delavci so se odzvali vabllu v velikem številu. Naenkrat P* ‘e krajevni CLN pozval »voje rilane, naj ne podpišejo omenjene resol1^ cije. Na vprašanje delavcev, a® F CLN za sindikalno unijo ali n«, >o gospodje odgovorili, da so za uniJ0> da pa nočejo podpisovanja, ker 0 njem niso bil; predhodno obveščen1. Zdi se nam, da j« vzrok, ki E4 CLN navaja, brez vsake podlag ker resolucija s podpisi ni inie nobenega naslova in tudi nikakeš4 znaka kakšne organizacije, amP4 aamo izjavo, da sl delavci ž*W° čimprejšnje združitve. Dejanja ljajo dosti več kot pa lepe KINOPREOSTAVE! ROSSETTI. Tehnikolor-fllm bin Hood*, E. Flj-nn, O. land. SUPERCINEMA. 16.30: «Nj. čansivo je zaljubljeno*, O. H4V' -dlja*, M Oberon, A Marshšl-IT ALJA. 16.30: »Ponos in Pr'a' sodki*, L. Oliver, G. Garson. ALABARDA. 16.30: »MaačavaK4* R. Warrick, D. Falibanks :>d-IMPERO. 16.30: »Kamenit. cvet»' Sovjetski film. VIALE. 16.30: »Hudičevi jezde0”' B. Crablc. f MASSIMO. 16.30: »Moja sestre vellna», R. Russel, B. Aherr.e-GARIBALDI. 16.30: »Hotel LU»4' soba 34», C. Geli., Campanlni- • NOVO CINE. 16.30: »Skrivno«1' vlak*. KINO MARE. 16.30: «Pesmi, P1£S’ harmonije*. Sovjetski film. , ARMONIA. 15.30: »Uporniki e *eu mih morij* Varietč. ^ ODEON. 16.30: »Njena pot*, Baarova. ne SAVONA. 16.30: »Pojem, toda 11 preglasno*, M, Lotti. , AZZURRO., 16.30: »Rumena n0 RADIO. 16.30: »To je moja 16.30: Ridolinl »Herojsko f* CENTRALE. Stani :o. MARCONI. 16.30 slanstvo*. VITTORIA. 16.30: »Moikl r nem življenju*, L. Joung. ADUA. 16.30: »Nemj Jezdec*. VENEZIA. 16.30: »Velika Iaž»' n)«- CARDUCCI. 16.30: »Junak; pre: >rir KINO »PROSVETNI DOM* - ^ BREŽINA. Danes ob 20. ^ j, nedeljo ob 17. in 20. uri sovj4^ ' K' film »Dva bojevnika*. ROMA 16.30: »Poročna noč*. RADTO TRST 1» SOBOTA, 30. NOVEMBRA 8 vesti v slov. - koledar; ° , lahka glasba; 11.30 radijska verza; 11.45 simfonična 12.15 zdravniška oddaja; 12.30 . mornl zbor (plošče); 12.45 nBr’°rfl? časa - vesti v slov.; 18.45 kult^j alrtiialnnafL 1Q nlnsna frlnshft! * ' aktualnosti; 19 plesna glasba: -slušna tgra: Snubač; 19.45 k'4^ skl koncert, štiriročno; 20 na.p^^je časa -vesti v slov:; vesti v slovenščini. 23.15 Odg. urednik DU8AN HRESCA* I Pokrajinsko avtopodj®1^ v Ajdovščini sprejme v službo več dobri KLEPARJEV naj3C za avtokaroBerije. Javijo na PAP* upravi AldovšCin' PROSVETNO DRUSFVO v TOMAJU na Krasu priredi v nedeljo dne 1. 12. 1946 ob 16 uri 'zaloigro MLINAR IN NJEGOVA HO VABLJENI VS * VABLJENI VSI! Prosvetno društvo »ZARJA* Povirja priredi v nedeljo dne 1. 12. 1946. ob 16 uri v 8E7,ANI enodejanko Gorbatova r VU slikah ' MLADOST OČETOV D. Vodopivca TTMOTAP^ Sodeluje pevski zbor iz Povirja . j Pb fjftt deklamacije. ’ ‘ *■ Vobljanl — 3 — SO. novembra 1946. France Prešeren S. decembra poteče stošest-inštiiid'seto leto, kar se je sRibičtvim* (tako so se po domače imenovali Prešernovi) in slovenskemu narodu rodil France Prešeren. Spr va nepoznanemu je zrasla po smrti slava preko slovenskega naroda daleč v širni svet. Sleherni drobec slovenstva je prepojen s srčno krvjo njegove neugasne pesmi. Osvobodilna fronta slovenskega naroda si ga je pripela na svoj prapor ter z i odbleskom njegovega neumrljivega duha korakala skozi mrak in noč okupacije, skozi krvave borbe vse tja do končne zmage nad silami zla in do osvoboditve. France Prešeren (1800 - 1849), ne j več ji slovenski poet, je duhovni brat Puškina, Mickirwicza, Mache in drugih slovanskih ter 'svetovnih pesnikov v prvi polo-Woi 19. stoletja. Z zvesto posneto, # duhovno prečiščeno in čustveno raztarjeno besedo slovenskega kmeta je pel v politični gluhoti in kulturni temoti avstrijskega predmarca, pred zlomom Metternichovega absolutizma, sredi komaj se porajajočega slovenskega malomeščanstva, nestrpnega janzenističnega duhovstva in preprostega, neukega ljudstva o svoji ljubezni in tvojem trpljenju. V iivth pesniških podobah in Premilih melodijah je izraSal temeljna dotivetja svojega srca in a in upodobil v svoji pesmi tudi narodovo in vsečloveško vero v pravico in upanje v svobodo. Lok njegove oblikovalne moči se strmo pne iz razposajene dijaške lirske popevke v vsebinsko ** oblikovno izvirnost prvih balad (n romanc (Povodni mos, 1825, Bčere svet, 1828, in drugo), v bistrovidno in pravično pesniško obsodbo družbenih in individualnih krivio ter napak dobe (Slovo od mladosti, 1830, Nova pisarija, 1830, Bonetje nesreče, 1832 l.i in naglo raste v rahločutno neinost ljubezenskih Gazel (1832), dokler ne doseZe zenita v Sonetnem vem cu (1834 k). Prav v vrhuncu te pesnitve v 7. in 8. sonetu se razkolje pesnikovo srce sredi najbolj prisrčne ljubezenske izpovedi v presilni ljubezni do domovine, do trpečega, duhovno razdvojenega, socialno in nacionalno zasuZnjt-nf go slovenstva. Pesnik — erotik se je preobrazil sredi plamteče ljubezenske poslanice v pesnika — domoljuba. Nerazumevanje izvoljenke, Primčeve Julije, kateri je posvetil Sonetni veneo, in krivična kritika povzročita močno naraščanje resignacije v njegovi pesmi, ki drhti zdaj kalcor natrgana struna v ljubezenskem upu in strahu. Tu vzplamteva v plahem upanju, tam ječi v Žgoči bolesti, a se polagoma umirja v vdanosti silnemu bremenu pesni- ške genialnosti v neurejenem in preprostem narodnem občestvu. V novi vrsti ljubzenakih sonetov (1834-1837), v pretresljivih avtobiografsko zajetih lirsko-epskih baladah (Prekop, 1835, Ribič, 1833), zlasti pa v lirsko-epskem spevu Krst pri Savici (1836) se pribori pesnik po krčevitih notranjih bojih do jasne zavesti, da mu je prav zaradi neino čutečega srca, ki je poglavitni pogoj njegovega pesniškega daru, usojena bridka in ponosna naloga pričevanja o neizmernih globinah in višinah lastnega ustvarjalnega duha. (Pevcu, 1838). Po večletni ustvarjalni tišini se mu vnovič zgane v JOtih letih tvorna domišljija v popolni preprostosti čiste lirske pesmi. V njej poje v p6-Zlahtnjent ljudski besedi in v mu- zikalno ter metrično prečiščeni obliki narodne pismi o zadnjih spoznanjih dobrega človeka in velikega poeta. (K slovesu, 18!,1, Ukazi, I842, Pod oknom, 1842, Zgubljena vera, I842, Sila spomina, I843). Na koncu pesniške poti razreši v elegijah V spomin Andreja Bmoleta (I844), V spomin Valentina Vodnika (I845), V spomin Matija Čopa (18)5), v baladah: Judovsko dekle (18451 in Neiztrohnjeno srce (I847), posebno pa v Zdravljici (1844) še zadnje čustvene in miselne konflikte Življenja in ustvarjanja. Njegova pesniška moč nepretrgoma raste in doseZe v Poezijah (konec 1846), v katerih je ubral najlepše tvoje pesmi v čudovito komponiran pesniški zbornik, umetniški vrh in iivljenjski smisel. Prešeren je pevec ljubezni. Njegova pesem poje najrajši o ljubljeni Zčnski, a zajema v svojo svetlo melodijo narod in človeštvo in se iskri kljub pesnikovi Življenjski nesreči v mogočnem ustvarjalnem optimizmu. Prešeren je ustvaril slovensko umetno poezijo, podal v svojih pesmih najglobljo dušeslovno in sociološko oznalto slovenskega Človeka, začrtal Slovenski kulturni program in nam izklesal našo narodno in človečansko idejo. A. SLODNJAK nmiimomi Vsi vzvišeni ocenjevalci slovenske umetnosti, ki niso nikdar ničesar čutiti do ljudstva in ki so v službi domačih ati tujih izkoriščevalcev vodili borbo proti koristim širokih ljudskih plasti, so si edtn’ v tem, da mora bit umetnost «čt-stas, nCista umetnosti, so zanje neka vzvišena čustva, daleč od vsega človeškega, daleč od življenja, še več, so skrivanje resničnih razmer, težkega življenja ljudskih množic, nasilja nad njimi, krivic, ki jih morajo množic« prenašati iz dneva v dan. Skratka, »čisto umetnost*» je tisti nestvor, s katerim pobija reakcija resnično umetnost, ono, ki gre vštrio z življenjem delovnega ljudstva. Kadarkoli se pesnik dotakne resničnega, bednega življenja tlačenih in izkoriščanih, vpijejo, da to ni več pesem, ampak odurna apolitična pesem*. Kolikor imamo Slovenci pomembnih pesnikov, vsi so posta- ZnORIlZHlSTVO MA GORIŠKEM Zadružništvo je razmeroma zelo mlada organizacijska oblika gospodarstva. V svoji domovini, Al»glijl, je staro sto let, pri nas Oa Primorskem komaj 50. To je gospodarsko organizacijo mnogo prekratka doba, da bi Se mogla popolnoma razviti in pokazati vse svoje dobre in slabe strani. Kot množenstveno gibanje zajema zadružni val že tretji«! naso deželo. Dvakrat je šel preko nas in obakrat v različnih političnih in gospodarskih razmerah. Sedaj se zadružno gibanje zopet siri in tudi to pot v novih okoliščinah, ši so zelo neurejene in to ne po aaši krivdi. Težave, s katerimi se moramo pri nas boriti, so večje kakor drugod, kjer si naši bratje sami kujejo svojo usodo bi bodočnost. Nekaj zgodovinskih paberkov Od zadrug, ustanovljenih v zad-njih petdesetih letih, nam je la •halo ostalo. Ce ne štejemo mlekarskih zadrug, ki so bile po večini zelo majhne, m obnovitve-8 h zadrug, ki so bile kratkotrajnega življenja, Je bilo ustanovljenih samo na Goriškem okrog 600 vsakovrstnih zadrug. Od teh jih danes životari približno 40. Ostale so propadle ali pa so bile mrtvorojeni otroci, ki sploh niso dali hobenega glasu življenja od sebe. Prvi val zadružništva je šel preko nas v letih 1895 do 1910. V tem «asu je bila ustanovljena večina haših znanih zadrug. V letih pred prvo svetovno vojno Je ustanavljanje zadrug prenehalo. Dežela b bila a njimi že nekoliko nasičena in nastali so že prvi polomi, ki so navdušenje ohladili. Proizvodne in potrošne zadruge •e proti vsakemu pričakovanju hleo obnesle. Mnogo takih zadrug le propadlo. Druge so samo životarile alt pa sploh niso začele poslovati. Le prav majhno število se 111» je ohranilo In Se te le zato, ker so Imele kako posebno predat ati; pa prav spretno upravo. Drugi val zadružništva je zajel hažo deželo po prvi svetovni vojn! v letih 1920 do 1928. Po vojni smo l*č skušali vse, obnoviti in tako *hdi zadružništvo. Pojavite so se hove zadruge vojnih oškndovan-Cfrv. Zaradi neurejenih gospodar-hklh i«n političnih razmer, zarod! Zgrešenega načina likvidacije In plačevanja vojne odškodnine, k^rad! špekulacije in čeato slepfl-ki so bile združene z raznimi *l*vbnlmi zadi-ugami, »o te zapu-•tlie prt naših ljudeh zelo nepristen spomin. Naša dežela st se-ne sme obnavljati s takimi zamigam) in ne tek način, kakor je obnavljala prviS. Za zadružno gibanje po prvi žavl Toda fašizem, ki je stremel po našem popolnem političnem In gospodarskem zasužnjen ju, je že poskrbel, da nami je zadružno pot gospodarske neodvisnosti zaprl. Fašizem - grobokop slovenskega zadružništva / Nesrečne vojne razmere zo zlomile posojilnice, ki so bdle hrbtenica vsega zadružništva. Brez ce nenega kredita proizvodne in potrošne zadruge ne morejo uspevati. V posojilnicah se je med prvo svetovno vojno nabralo mnogo denarja. Varnih in plodonosnih naložb ni bilo in posojilnice so morale zlepa ali zgrda podpisati znatne vsote vojnega posojila. Fašistična Italija je sicer nagrabila na Primorskem ogromno bogastvo — železnice, gozdove, rudnike, mornarico, pristanišča, javne zgradbe itd. — in pomnožila z novimi prebivalci svojo davčno moč, a mi niti priznala avstrijskih dolgov. Po neki zelo čudni morali je trdila, da ji t cer priUiče neka bogata dedččtna, da pa ni prisiljena plačati dolgov, ki te dedščine obremenjujejo. Zaradi vojno na našem ozemlju so morale mnoge posojilnice prenesti svojo sedeže v druge kraje Slovenije. Ob zlomu so ostale znatne naložbe onkraj demarkacijske črte. Prav tako so osiale preko te črte naložbe posojilnic, ki so dslovale na bivšem kranjskem ozemlju, ki je sedaj prišlo pod Italijo. Italija teh naložb sploh ni zamenjala ali pa jih Je zamenjala zelo pozno, kar Je prineslo posojilnicam veliko škodo. Enako se Je zgodilo z naložbami pri Poštni hranilnici na Dunaju. Nekatere posojilnice so utrpele znatno škodo pri zlomu posameznih italijanskih bank. Od teh udarcev sl večina naših kreditnih zadrug sploh ni mogla več opomoči. Fašistična vlada se ni niti najmanj zganila, da bi jim pomagala, dasi je bila ravno ona kriva gospodarskih težav. Pač pa je storila nov gospodarski zločin, ker Je uničila 1. 1928. zadružni zvezi v Gorici in Trstu. Takrat je začelo veliko umiranje naših posoj!lnie in važnejših zadrug. V prvih desetih letih po svetovni vojni j« bilo ustanovljeno ve-l'ko število zadružnih mlekarn, ki so bile zelo majhne. Večina Je poslovala do druge svetovne vojne. Politika fašizma je pustila mnogo ruševin. Med drugimi Je v ruševinah tudi naš* zadružništvo Kako velike so te ruševine in koliko težav bo, preden zadružništvo obnovimo, ve le malokdo. Stvarno smo v takem položaju, da moramo začeti vse znova. Veriame- Goriški udarniki gradijo cesto v Bukovici vojni je bilo značilno, da . 1* * njim Skušal gospodarsko ~^an#ti naš narod, ki je bH oro- j - m nog, h osnovnih piavJc in življenja v lastni dir- mo v —so moč In smo prepričani, da bomo znova obnovili zadružništvo, ki bo bolj močno kakor kdaj prej in bo vedno važnejši gospodarski člnltelj, vili potuhnjene branilce reakcije na laž, tudi največji med nj mi, France Prešeren: prav ta še posebno. Bkozi vse Prešernovo delo se prepleta politična pesem, tudi skozi višek njegovega genialnega ustvarjanja, skozi sonete. Domovinski motivi so za Prešerna tako značilni, da si pesnika ne moremo misliti brez njih. Doba, ki je v njej živel naš veliki genij, je bila doba izrazitega pritiska na slovensko ljudstvo. Teplo ga je fevdalstvo, tepel ga je naglo rastoči kapitalizem, tepla ga je birokracija, vsepovsod ugnezdeno uredništvo. Vse trt šibe so bile v eni roki, vihtelo jih je nemštvo. To je Prešeren čutil na svoji koži prav tako m še bolj kot slovensko ljudstvo samo, in ne bil bi pesu’k, če ne bi dal v svojih pesmih izraza tudi čustvom, ki so rasla v njem, kakor so se razvijala v zavesti slovenskih množio. Pri/i nosilci ljudske miselnosti V nasprotju s fevdalstvom, s posebnimi pravicami plemenita-Ske gospode, so se že pred Prešernovo dobo med Slovenci pojavili prvi znaki demokratizma, zavesti veljave ljudi, ki nimajo modre kivi, ampak navadno, in ki I>-ve brez baronskih in viteških naslovov. Posebno med slovenskimi izobraženci se je razvijala tanka plast naših prvih demokratov. Prešeren in njegovi vrstniki so bili njihovi nasledniki, nosilci ljudske miselnosti, ki so razvijali njihove ideje še dalje. Prvotno medla zavest, kaj je narodno, kam hočemo Slovenci, se je prav v Prešernu razvila do viška, ki ga drugje ne vidimo tako jasno in razločno. Čemu je Prešeren pelt Ne samo, da bi ute-til svoje ljubezensko hropenenje, ampak še zato, da bi zdramil k narodni zavesti vse Slovence, da vzbudil bi Slovenšč’no celo*, ka kor sam pra-vi v sonetnem venou na čast Juliji Prinčevi. Značilno je za našega največjega pesnika, da ne pozna države, o kateri je dejal velik češki rodoljub, Prešernov sodobnik, da bi jo bilo treba ustvaidti, te ne bi že obstojala. Res je z Avstrijo kot državo, M je v imenu nemštva tlačila in zatirala slovensko ljudstvo, obračunal že Valentin Vodnik. Napisal je slavospev tlliriji oživljeni*, ko je Napoleon I. usta novil sJlirsko pokrajino*, ki jo je iztrgal Avstriji. Toda Vodnik je svoje pogumno dejanje zatajil z slinijo zveličano*, ko je Avstrija leta 1813. spet zasedla slovensko zemljo. Tudi drugi slovenski pesniki so se klanjali avstrijskemu nasilju, še več, valjali so se v prahu pred nemškimi mogotci. Zadnje hlapce nemštva smo srečali v letih osvobodilne borbe, ko so organizirali slovenske belogardiste, da so pobijali borce za slovensko neodvisnost, "za slovensko državo. Slovenec že mori Slovenca, [brata — kako strašna slepota je človeka! Tako zapiše Prešeren leta 1836. v ?Krstu pri Savici*, ko govori o bratomornih boj!h med poganskimi in krščanskimi Slovenci v 8. stoletju, človeku se zdi, da so verzi napisani za naše dni o onih slepcih in prodancih, M so prelivali slovensko kri za judeževe srebrnike. Ko je Prešeren živel, Je Jovan Vesel - Koseski lakajsko proslavljal Avstrijo in njene vladarje, in takratni slovenski veljaki so mu lakajsko ploskali v imenu gesla *vse za vero, dom, cesarja!* Prešeren je nekaj let prej napisal, da so «očetov razprtije obložile s Pi-pinovim — nemškim — jarmom sužno ramo* Slovencev, da «na tieh leže slovenstva stebri stari*. Bogataške hiše Slovencev, ki so si posebno v dobi francoskih vojn ustvarile trden gospodarski položaj, kakor tudi cerkvena organizacija na Slovenskem so za drobtine z bogatinove mize ubogemu Lazarju politično hlapčevale Dunaju in nemškim zatiralcem. Naravno, da je to ^slovenstvo* zatajevalo Prešerna in dušilo njegovo besedo. Dosleden borec za prat/ice svojega rodu Mirno lahko rečemo, da je bil Prešeren ne le kot demokrat, kot človek iz ljudstva, marveč tudi kot Slovenec načelen do skrajnih meja. Kot človek, ki vidi v prihodnost, ndpove čase, ki bodo prišli. Vremena se bodo Slovencem zjasnila, zasijale bodo milejše zvezde. Res: «Le tujcem sreče svit se v [Kranjd žarl!» Vendar pesnik ne obupa. Kdor se hoče podati, kdor hoče živeti v slišnosti rneproste dni, noččm enake*, naj gre svojo pot. Tako govori po Crtomtru slovenskim bor- cem. Toda pot junakov je druga. Slovani imajo ogromno sveta, živijo na svoji zemlji brez tujih gospodarjev; sami si izbirajo vero, nihče jim je ne vsiljuje z mečem, sami si dajejo zakone. Ce se ne uklonimo, če sc bomo borili, bomo dosegli svobodo. 'Boriti se zanjo je vredno, saj je smrt, noč v grobu manj strašna, kot so sušni dnevi pod svetlim soncem. ' Evo politične ]iesmi po reakcionarnih nazorih o lepoti! O prostosti slovenskega človeka, Iti Ječi pod tujim jarmom, se ne sme govor’ti. Branijo zakoni o — lepoti. Kot bi ne bila borba' za tlačenega človeka nekaj nujnega, nravnega, lepega, kar je vredno pesnikove besede! Kot bi se u-metnost omadeževala, umazala, kadar skuša na svoj način pomagata trpečemu človeku, ki je pripravljen na vsako žrtev za blaginjo človeštva! V borbi za velike ideale je največja lepota. Toda reakcionarju ni do lepote. Ko govori o njej, laže (n z lažjo pokriva svoje prave namene, ovirati na vse načine prizadevanje izkoriščanih, da bi zrušili izkoriščevalski družbeni red. Ko so prvi slovenski pol fevdalni pol meščanski polit’kil uvedli v politiko hlapčevstvo, je bil Prešeren revolucionar. V , (Piazza Goldoni 1-1, cel. št. 93806), in mestni Koordinacijski odbor (ul. 3alatti 20, tel. 68-89). 'pišita to-kej. yio.snjLC& pošteno in krepko Misli s prvega kongresa književnikov Jugoslavije Dve leti po osvoboditvi Beograda in poldrugo po popolni zmagi nad nacifašističaim okupatorjem so se v Beogradu sestali književniki iz vsoh federalnih republik Jugoslavije, da kritično premotri-jo svoje dosedanje delo, ugotovijo njegove uspehe ter nedostatke im dolcčžjo smernice za bodočnost, ki bodo odgovarjale veličini izbojevane zmage nad okupatorjem in mogočnemu poletu množic pri obnovi in graditvi boljše bodočnost! FLRJ. Na sporedu sta bili tudi organizacij! Zveze književnikov FLRJ in postavitev njenega statuta. Da bi ustvarili nekaj boljšega Prt sprejemu književnikov je maršal T’.to dejal med drugim: »Književnost in literarno delo morata imeti določeno smer. Književnost nam mora dati tudi sliko, neke dobe, da na ta način »poznamo zgodovino te dobe... Pri nas so ljudje zelo žejn! znanja. Poglejte, naše ljudstvo se Je v vsakem pogledu kolosalmo tzkazalo. Sijajno se Je Izkazalo v vojni, vendar se ni borilo samo zato, ker je, kakor se je govorilo, bojevito ljudstvo. Mi smo se bojevati zato, da bi ustvarili nekaj boljšega; naš boj je imel velike cilje, ki jih sedaj v miru naglo uresničujemo... To jc.ros velka stvar, imeti tako ljudstvo, kot je naše. Zaradi tega mislim, da morajo naši književniki pričeti z energičnim delom In ustvarjanjem...* Glavni referat na I. kongresu književnikov v Beogradu je Imel srbski partizanski pesnik Radovan Zogovlč, znam po svoji pesnitvi o Titu, ki je v narodno-osvo-bod/llml vojni podžigala narode Jugoslavije k še večjemu odporu. Po Izčrpni analizi sedanje dobe, »najbolj pretresljivih in najbolj daljnosežnih dogodkov in prelomov v zgodovini naših narodov*, po pretehtani ocenitvi književnega dela v narodno-osvobodlini vojni tn doprinosa naših književnikov v njej, ter po temeljtem prereše-tanju uspehov !n neuspehov književnega dela po osvoboditvi je prešel Radovan Zogovlč k nakazovanju smernic in nalog ki se stavljajo dandanes Jugoslovanskim književnikom. Dejal je med drugim: Povedati svojemu ljudstvu kaj vse je storilo, kaj vse mora kljub vsemu se storiti ANTON SLODNJAK Neiztrolmjeno srce Franci Prešeren ob izgubi prijatelja Matije Čopa Bilo je drugi ponedeljek v Juliju, ko je spet prišel Matija po Franceta, da bi Sla na sprehod ob Savi. Francetu pa se ni ljubilo v soparno poletno popoldne. V pisarni se je ukvarjal z zamotano pravdo, prejšnjo noč pa je spet enkrat pokrokal. Kljub temu si je prinesel papirje iz pisarne, da jih doma v miru pregleda kajti ta reč mu ni bila nič kaj vStČ. Slutil je v njej prevaro, ki bi lahko oškodovala več siromašnih kmetov. Ko sta bila le v besedi, Je potrkal Kastelec, rekoč, da bi se jima rad pridružil, če st pojdeta kopat. To je odločilo. France se je izgovoril na nujno delo, Cop In Kasteleo pa sta odšla, oba nekoliko poparjena, p. prav zato pripravljena h kljubovanju, France jima Je namreč nasvetoval, da bi se sprehodila samo Pod tumor«, ter M se sešli čez kaki dve url pri Ornem orlu. Po njunem odhodu mu delo ni dišalo, misli so se mu trudno motale po glavi, potisnil je papirje od sebe *n le hotel za njima. Mar tijev nasmeh pri slovesu ga je vabil za prijateljem. Toda saj ne bo mogoče spregovoriti nobene pametne besede. Kasteleo bo obrnil vse na svoj mlin ter ju bo moril z neslanimi dovtipi in sebičnimi namigovanji. Rajši nekoliko lete in zadremlje, potem pa pojde k Črnemu orlu pogledat, morebiti sta ga res samo potegnila. Toda ni mogel zaupati. V polsnu je doživljal čudne reči. Izdeloval je pravdo za Hrovata tn se hudo potil z njo, kajti naenkrat se je vse obrnilo, očitna krivica se je ošabno kazala kot popolna pravica, in Se se je trudil Se bolj, ni ji mogel do llvega. Osebne In stvarne priče so bile e njo. Na drugi strani pa Je srrremljal Matijo. Toda to ni bila pot na Posavje, po kateri sta hodila sama. čeprav sta slutila, da je Kasteleo nekje zadaj. eKaj je resnica t* Spraševal je samega sebe In »e premetaval na postelji, zdramiti pa se ni mogel, čeprav je menda sVSal tudi Katrine korake iz kuhinje. Ali m to svetla pot, po kateri je hodil tisto noč, preden ga je oče povedel k stricu na Kopanj t Gotovo, saj sliši mogočno pesem, ki ga je takrat zvabila za seboj. Toda saj ni res, to je samo krik prevaranih, katerim ni mogel priboriti pravice. Strašno trpi in se hoče zbuditi. Toda u-trujUnost je usmiljena. Zdaj čuti, kako tone v miren sen. A spet Je s čopom na tisti svetli poti. Vračata se k luči, iz katere sta bila izšla. Nič več ne dvomi v Matijeve besede, saj uidi, kako teža-reva svetlobo in hiti pred njim... Krčevit glas se mu izvije iz prsi, i rokami bije okoli sebe hoče ga obdr-tati,.. Prebudi se In gleda, prestrašeno v strop, a še vedno vidi gamo, kako se Je razpršila in prelila Matijeva podoba v svetel nič. Plane pekon-»1 in teka v blaznem nemiru po sobi. Skrb »nti stiska srce, da se počuti slabega tn bolnega. Ne more strpeti sam, beži k sestri, a je ne najde. Zdi Se mu, da je sam na vsem vesoljnem svetu, Čeprav sliši korake A »Književnost mora povedati našemu ljudstvu kaj vse Je storilo, da el bo postalo svesto svojega dela kot zgodovinske celote, kot temeljnih prelomov Sn iz njih izvirajočih perspektiv, da si bo postalo svesto svojih neizčrpnih sil tn zmožnosti, da »i bo postalo — ko bo vedelo, kaj vse je storilo — svesto tega, kaj vse lahko stor!, kaj vse, kljub vsemu mora še storiti. Povedati to vse ljudstvu z jasno in preprosto besedo, ki: slika - prav to je naloga, namen, vee-btlna, smisel, književnosti, naloga in smisel, ki ji ga Njegoš tudi določa. A tako pojmovanje smisla književnosti Je v osnovnem že rešitev važnih teoretičnih in teore-tlčno-praktičnih vprašanj literature: vprašanja resnličnostl književne slike, vprašanja realizma, vprašanja heroja v literaturi, tako Imenovane distance, tako Imenovane tendenčne in čiste književnost!.,. Naša sodobna književnost stoj) predvsem pred nalogo, da umetniško, široko In živo prikaže našo sodobno zgodovino, njena težka in slavna poglavja, našo družbo sodobnega človeka. To pomeni praktično, da Je književnik postavljen pred nalogo, da oceni votike In prelomne dogodke in dejstva petih let rarodmo-osvdbo-dikie borbe, sledečih let obnove in graditve dežele, obnovo enega in razsula drugega človeka — In dalje naprej. Zla tiste, ki so v aktivni praksi doživljali te dogodke In dejstva, pomeni to, da morajo ohraniti svoj neobdelani material pred pozabo, da ga morajo urediti, sortirati, Izbrati Iz njega bistveno In tipično, otresti «e nebistvenega in netipičnega. Ze druge pomeni to, da morajo pazljivo raziskovati ta material, proučevati ga podrobno in sistematično, proučevati ga po zgodovinskih dogodkih, po ustvarjalcih naše najnovejše zgodovine, ki še žive ali žive samo v legendah ljudstva, po njihovem delu...* O književni kritiki je Radovan Zogovič dejal: «Resnična, neumorna vzgojna, znanstveno književna kritika je potrebna literaturi in ljudstvu v dneh, kakor so naši, ko sol zemlji. Kritika mora spremljati tisto velikansko množJno prevedenih in domačih knjig, ki se dan za dnem tiskajo in ki novi čltalec željno sega po njih. Kritika mora pojasnjevati smisel knjig, jasno !n objektivno presojati njihove vrline in nedostatke«.* Realisticnaknjizevnost in element romantizma Kakšna književnost nam je torej potrebna? «... Nam se zd!», je nadalje Izvajal Zogovič, »da Je to realisbič- in govor z ulice. Vr2e se spet na posteljo, zvije se v klobčič, da bi čutil vsaj dotik lastnega telesa, ko se je vse drugo spremenilo v nič. Brezčutno idi in se čudi, zakaj Se ni nikogar, ki bi mu naznanil, kaj se je zgodilo. Ta mi- sel mu vrne zavest. eLepo so mi zaigrali Sivci*, »i misli in vstane s postelje ter sede k mizi. eProkleta pravda*, zamrmra in zažene papirje na tla. cffrovat me go- ni kakor vola, in ni hudič, da se ne bi človeka lotevala blaznost.* Kri bo treba spet puščati. Preveč se redi in to slabi »iv-čevje. Sicer bi morda bilo najbolje, če b( človeka oplazila poštena kap. Zdaj pa bo res moral pogledati za Matijem. Ne pove mu, kaj se mu je sanjalo. Tako se te veseli na njegov nasmeh, ga l njim pozdravlja zadnje leto. čuden je ta nasmeh, nekaj otroškega je v njem in nekaj starčevskega, morda »e nezemskega. na književnost, in sicer — v naših pogojih — real.stična književnost z neogibnim elementom romantizma kot »oznanjanja aktivnega odnosa do stvarnosti, kot oznanjanja dela in vzgajanje volje do življenja, kot zanosa graditve njegovih novih oblik in kot mržnje do starega sveta, kot smelost volje in razuma*. — (M. Gorki)*. Zogovičevemu tehtnemu in spodbudnemu referatu je sledila živahna diskusija o posameznih in splošnih problemih književnosti. Govorili so tudi gostje — zastopniki naprednih književnikov Franclje, M ad žarek e, Poljske, Češkoslovaške, Bolgarije itd. Največjo pozornost so zbudile izvajanja zastopnika sovjetskih književnikov Ivana Ivanoviča A-nisdmova, namestnika predsednika komiteta za kulturo In umetnost ZSSR, ki je burno pozdravljen repliciral na razna izvajanja navzočih to med drugim dejal: »Književnik ustvarja velika dela samo tedaj, če odkriva nekaj novega v človeku. In glejte, zdi se mf, da vi, prijatelji 8rbl, Hrvatje, Slovenci, Makedonci, Črnogorci, s prav posebno Tahkoto odkrivate to novo, s čimer je prepletemo življenje vašega ljudstva... Mar ni visoka, odlgormost pred ljudstvom vir tvornega patosa in na vdihnjen ja ?» Izpolniti morate svojo dolžnost do herojske domovine. Pišite torej resnilco, pošteno In krepko, tako, kakor Je patetično življenje vašega ljudstva...* S prvim kongresom knjlževn/t-kov Jugoslavije ae je začrtala nova in svetla pot jugoslovanski literaturi. Zakaj književniki bodo deležni vse mogoče podpore ljudstva, ljudske oblasti, kot je v svojem razgovoru z zastopniki književnikov dejal maršal Tito: »«.Ce vam je potrebna pomoč države, jo zahtevajte in država vam jo bo dala...* , VL. B. 1 ' *... ' Udi Goriški udarniki gradijo cesto v Bukovici ODKOD PAPIR Odkod prihaja papir, ki ga poz-namo v različnih oblikah in izdelavi? Odkod papir, na katerem Je tiskan ta časopis? Večina čitate-ljev bi odgovorila: Papir prihaja iz norveških in švedskih gozdov. V teh deželah raste bor; iz njegovih vlaken se izdeluje zmes, iz' katerih izdelujejo papir, katerega predelujejo tovarne papirja za praktično porabo. Toda to ni pravi odgovor. Kdo Je Iznašel papir? Papir so prvi začeli izdelovati Kitajci. Grkt In Rimljani so rabili papir, ki je bil izdelan iz stržena blljke, imenovane papiros. Prvi papir, izdelan iz zmesi krp ter podoben današnjemu finemu papirju, so izdelovali Kitajci. Iznajditelj papirja Je neki Caj Lun, ki je živel v 1. stoletju krščanske dobe v malem hunanskem mestecu. 8 kom govon Katra t Zakaj je zatulila na glast Z vso silo vsta-se, butne ob mizo, da jo prevrne, in »e stoji na pragu. *Matijal* Pa je bil Kasteleo. Zdaj je vedel vse, tMolči, strahopeteol* rKatra tarna in vpije z zoprnim glasom: sTak dober Človek! Tako fle-ten je bil! Zmeraj mi je rekel gospodična. Bog mu daj mir boiji!* Franoe pa molči in gleda Kastelca. Kamenito je njegovo sroe, čeprav čuti, da bi moral zdivjati. predložilo samo 57, dokazuje, d® ne gre le za intervencijo levega krila laburistične stranke, kar pri socialističnih vladah podobnega kova n; nič neobičajnega' marveč za značilno, Bevinovi P0'*’ tiko odločno nasprotno orientacijo britanskega javnega mnenja. Laburistčn; uporniki niso homogena skupina, ki bi tvorila osnovo za kako novo stranko, po veliki večini niti niso bog 7* kaj borbeni ali napredni; njihova funkcija je v glavnem podobna funkciji laburistov pod konservativno vlado. Osrednjo skupino je predstavljala Crossmanovi grupacija — 45 sicer načelno ne-orientiranib, vendar v bistvu P°’ štenih poslancev. Skupina tesnemu sodelovanju s SZ naklonjenih Zilllacusovih in Dribedgovih pristašev šteje 8 mož; najodločnejsa in najnjprednejša skupina, ki j° vedi Platss-Mill, pa štiri poslance. Barometer britanskega javnega mnenja Konservativni tisk poskuša P1-1' kazati dogodek kot »upor rntelel1' tualcev to poklicnih poli t. kov*-Vendar to ne drži in stvar je ra>' nejša: izmed 57 je 48 novih P0-sianicev, polovica med njimi P® se je pravkar vrnila iz vojske, kar je znač'lno za duh v armadi. Med njimj je 6 sindikalnih funiicfona-rjev (med volilno borbo so b-'® sindikati glavna Attleejeva in vinova trdmjava), ki so do3l®i podpirali vlado. Kapetan Hevvi4' son je vodja zveze občinskih delavcev s 600 tisoč člani, Joseph Reeves pa član zadružnega odbora, ki predstavlja 7 milijonov čl» nov. Petonlca med njimi »o P®*1' tajniki raznih ministrov, Jentfv Lee, pa colo žena ministra 1* zdravje Aneurina Bevana. Tesn° povezani! z uponvki so ministri Stafford Cripps, Shinvvell, Str«' chey in Bevan ter Bevinov podtajnik Hečtor MacNeil. Značilno za kritiko je to. da 3® naperjena tako proti Bevinu ko proti ZDA in njihovi imperiaVsod-ni poKtiki ter proti maršalu Mont gomery-ju, ki forara vojaško ®°' delovanje z ZDA. Zavzema se 28 čim večjo samostojnost britanske politike. Komentatorji; primerjaj0 ta nastop Wal1aceovemu puntu v Ameriki in imajo prav: oboji spoznali, da z nadaljevanjem **" danje politike ne gre, manjka P* jim orientncMa glede konkretn® nove smeri, kt bi b’la dejansk0 napredna in demokratična. Cesar ta upor poštenjakov brjj jasnejšega programa ni mogel? ne more opraviti, pravi Pieri* Courbade v l'stu HumanJtž, V k h k V> uresničil staln) pritisk zatiran iih in ogroženih narodov, kajti V°G čila iz Grčije, Egipta, TndJje in °° drugod kažejo, da niso pov*0” omahljVl kot Crossman in da h so vri upori zgolj parlamentarn • PENIČIH cucLeJmo izdhmiižo N Okoliščine, ki so združene z odkritjem penicilina, predstavljalo morda eno najsenzaclonalnejšlh poglavij v zgodovini zdravstva. Penicilin, to čudežno zdravilo, Je ena največjih pridobitev sodobne zdravstvene vede ln v celi vrsti bolezni eno najmočnejših orožij proti smrti. Kar jc najbolj zanimivo, je ravno dejstvo, da je treba pripisati golemu naključju, da »i je človeštvo osvojilo to izredno učinkovito zdravilo. Z gotovostjo, ali vsaj z veliko verjetnostjo, lahko rečemo, da premaga penicilin ravno one bolezni, pri katerih Je smrt še do nedavno terjala tako ogromne *rtve. To so bolezni, prt katerih bakterije povzročajo obilna in razaeina gnojenja in katerih izid je pogostokrat smrt kot poslfdlca zastrupljanja krvi. 7-e dolgo so raziskovalci na polju zdravstva skušali izkoristiti kemične snovi v zdravilne »vrhe. To se Je posrečilo-z ugotovitvijo velikega učinka sulfamldnlh snovi. Kljub znatnim uspehom pa je vendar vladalo v zdravstvenih krogih nezaupanje do kemničnih snovi kot uspešnih zdravil ln Je šele odkritje penicilina s svojimi nespornimi in presenetljivimi u- spehi dokončno ovrglo neupr«vl čene dvom:. __ . Kakor sulfamldni zdravilni pf* 1 tako je tudi peni®1’"* 1 onih« sta-d» je sredstvo proti parati, učinkovito obolenjem, ki so izzvana P° filokokth, ki Imajo lastnost, povzročijo gnojenja in vslcd e neredko smrt kot posledico kih komplikacij. m Pvi pojavi v zvezi z odkr^‘*j’ penicilina segajo v leto 1929., je zdravnik Fleming v svojem boratoriju v Londonu ugotovit se je med bakterijami, ki jih P imel v stekleni cevki, pojavil *-leni madež, okoli njega P* na. Videl je, da se v cevki %°ei nekaj nenavadnega, da nam bakterije okoli madeža pog’ Zeleni made* ni bil nlj! druf * kot plesen gljlvlc, ntutvari.h P nicilium notatum, In kemični s vi, ki jo je goba izločala, Je pripisati uničujoči učinek na ^ terlje. Vendar snovi ni bil0 ,0 goče ugotoviti ln tako j® h10 ^ preteči še celih 10 let, Pr'e ,e.h j* nadaljnja raziskovanja, ki J vodil prof. Florey dognala n4 ki je danes »e splošno doB'/ti-ln kateri se ima zahvali« n seče ljudi. d£ so tiMi sic®n bežni smrti. _ jj. inej°’ !