Ixh*j« vuk dan In primlW Ijtued dailj Sunday» and PROSVETA J* ik'- ' • ____ GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE # Uradniški in upravnllkl proatori: M8T South Lawndale Am Office of Publication: 1057 South Lawndale Am [Q—YEAR Cona lista jo 96.00 ■utter January IS. UK, at tha post-tha Act of Concraaa ot March S. 1ST*. CHICAGO. ILL« TOREK. U. JULIJA (JULY M). 1942 Acceptanoa for mallini at special raU postago provided tor to section 1109, Act of Oct 9. 1917, authorised on Juno Subscription 99.00 Yearly STEV.—NUMBER 14« 4, 1919. emška armadazasedla Rostov in Novočerkask Sovjetsko vrhovno poveljstvo priznalo padec obeh mest. Nemci prodirajo naprej proti Kavkazu. Srdite bitke se nadaljujejo pri Voronežu« Nemški letalci metali bombe na angleška industrijska središča, angleški pa na Hamburg. Novi napadi na pozicije osišc-nega vojaštva v Egiptu Moskva. 28. jul.—Vrhovno poveljstvo je priznalo, da je nemška armada 600,000 vojakov okupirala Rostov, sovjetsko trdnjav-sko mesto ob Donu, in Novočerkask, glavno mesto Dbnkozaške pokrajine, ki leži 25 milj severovzhodno od Rostova. Ruske čete so se umaknile iz obeh mest po ljutih bitkah z nemškimi oklopnimi in motornimi kolonami. Moskva priznava, da je padec Rostova, ki ima pol milijona prebivalcev, najtežji udarec, kar jih je dobila Rusija od začetka nemške ofenzive v Donski kotlini. Nemci imajo zdaj odprto pot za prodiranje proti Kavkazu, kjer so bogata oljna opija. (Poročilo angleške časnikarske aventure Reuters iz Moskve pravi, da so ruske čete v ofenzivi proti levemu krilu nemške armade, kateri poveljuje maršal Fedor von Bock, pri Nižnjedevi-sku, 40 milj južnozapadno od Voroneža. Rusi prodirajo proti Oskolu.) London. 28. jul.—Nemška bojna letala so se pojavila nad Londonom, toda bomb niso metala. Letela so proti Midlandsu, industrijskemu pasu, in bombardirala mesta. Sovražna letala so se pojavila tudi nad severno Irsko. Nemci so vrgli veliko število razstrelilnih in zažigalnih bomb na industrijska središča. Napad na Anglijo je sledil bombardiranju Hamburga, nemškega pristaniščnega mesta, po angleških letalcih. Ti so vrgli čez 175,000 bomb na Hamburg v 35 minutah, ki so zanetile ogromne požare. Napada na to mesto * je udeležilo 600 bojnih letal. Moskva, 27. jul.—Nemške čete. podprte s tanki, so prekoračile reko Don v dveh krajih in prodrle v Rostov, pravi danes objavljeno uradno poročilo. Sovjetske topniške enote so izstrelile ver ton granat in šrapnelov na Nemce, zbrane na vzhodni strani Rostova, da ustavijo prodiranje. Srapneli so razdejali najmanj devet mostov, ki so jih Nemci postavili čez reko. Rdeča zvezda, glasilo armade, priznava, da je položaj ruskih kritičen. Naciji so desetkrat Ugnali cote v napade na Ruse v aektorju pri Tsimlljansku seve-ovzhoflrio od Rostftva. Več nem-Ikih tankov je bilo razbitih in " Motim, vojakov ubitih. Reka *"'";išu trupa vojakov. No-1,1 ' so bile zagnane v na-niske pozicije pri Ro- M'Vli K'ii i" ,(11 pin P I; / i ru |t k.i' reki Volgi, ki so potopile tri ladje, dve pa poškodovale. Ruska obrambna črta na vzhodni strani reke Don je bila prebita v več krajih v naskokih nemških in rumunskih čet. Prodiranje se nadaljuje. Bitke so zadivjale tudi na južni strani jezera Ilmena, okrog 150 milj južno od Leningrada, drugega največjega ruskega mesta. V enem sektorju te fronte je padlo v bitkah z Nemci čez dva tisoč ruskih vojakov. V Berlinu so priznali, da so ruski letalci metali bombe na Koenigsberg, Prusija, zadnjo soboto. Bombe so porušile nekaj poslopij in zanetile požare. Kairo. Egipt. 27. jul.—Zavezniški letalci so izvršili več uspešnih napadov na pozicije osiščne-ga vojaštva na egiptski fronti in metali bombe tudi na Tobruk in Kreto, grški otok. Izgleda, da se feldmaršal Erwin Rommel, vrhovni poveljnik osiščne oborožene sile, pripravlja za novo o-fenzivo. Na egiptski fronti so se v zadnjih dneh vršile le praske med stražami. Francoski parnik, naložen z o-rpžjem in strelivom za Rom-, melovo armado, je trčil ob mino v bližini libijskega obrežja in bil je poškodovan. Parnik so na poti iz neke luke ob Sredozemskem morju v Libijo spremljale osiščne bojne ladje. Melbourne. Avstralija, 27. jul. — Japonske čete so prodrle do Bune, Nova Gvineja, kjer so se potem spopadle z zavezniškimi stražami. Okrog 60 japonskih vojakov je bilo ubitih v spopadu. Glavni stan generala Douglasa MacArthurja, vrhovnega poveljnika zavezniške oborožene sile, poroča o bitki z Japonci pri Sa-lamauju, v drugem kraju Nove Gvineje. Izid te bitke ni znan. Zavezniški letalci so bombardirali iz zraka Kieto, mesto na otoku Buku, ki so ga okupirali Japonci. Čungking. Kltajsks. 27. jul.— Kitajske čete so napadle dve mesti ob progi železnice Hang-čov-Nančang v provinci Kiang-si, se glasi naznanilo. V obeh mestih so koncentrirsne japonske vojaške kolone. Prej objavljeno naznanilo pravi, da so Kitajci reokupirali mesto Jingtan, ki leži deset milj severno od Kweika. Ljute bitke so v teku pri Hengfengu in Linčvanu. I 4 , I Velike demonstracije v Londonu Agitacija za ustanovitev nove fronte London, 27. jul.—Čez dvajset tisoč ljudi se je zbralo na trgu Trafalgar ju in demonstriralo zs ustanovitev druge fronte. Govorniki so naglaŠali, da je edino v ustanovitvi druge fronte rešitev Rusije in združenih nsrodov. Delavski minister Ernest Be-vin je istočasno v svojem govoru v rudarskem distriktu South Walesa apeliral na angleško ljudstvo, naj prepusti odločitev gleda ustanovitve druge fronte vojaškim voditeljem. Njegov govor je bil dokaz, da agitacija za ustanovitev druge fronte vznemirja Churchillovo vlado. "Naši prijatelji na levici podžigajo razkol z zahtevami za ustanovitev druge fronte," je rekel Bevin. "To je nebdpustljivo v tem kritičnem času, ko je enotnost potrebna." Bevin je okrcal levičarske elemente v delavski stranki, katere vodja je. Glavni govornik na shodu na trgu Trafalgarju je bil Will Lawther, član parlamenta in predsadnik močne rudarske unije. "Rudarji vedo, kaj pomenita smrt in trpljenje," je dejal. "KIJU!? temti so za ustanovitev druge fronte. Odlašanje lahko prinese katastrofo združenim narodom." napetost med francuo in ameriko Cestapovci love poiigalce v Berlinu Stockholm, Švedska, 27. jul.— Heinrlch Himmler, načelnik Ge-stapa, nacijske tajne policije, je apeliral na prebivalce Berlina, naj pomagajo policiji pri lovu na požigalce. Ti so po poročilu, ki ga je prejel švedski list Dag-gladet od svojega doplsniks v Berlinu, zažgali dve stanovanjski poslopji ponoči. Himmler je obljubil nagrado 2,000,000 mark za informacije o požigalcih. Dopisnik švedskega lista poroča tudi o dralkični omejitvi potniškega prometa na železnicah. Nobena oseba ne sme priti v prostore železniških postaj v Berlinu brez posebnega dovoljenja. Pariški lieti napadajo državnega pod ta j' nika Wellesa i i rV"fWl * DISKUZIJA O BOJ-, NIH LADJAH Vlchy. FrancU« 27. julija.— Vprašanje odnošajev med Francijo in Ameriko in položa) francoskih bojnih ladij v Aleksan-driji, egiptski luki, razburjata Lavalovo vlado. j Odnošaji so se poslabšali po itmenjavi not med Francijo in Ameriko glede francoskega bojnega brodovja. . Pariški listi, ki pišejo v prilog nacijem, napadajo ameriškega državnega podtajnika Wellesa in mu očitajo, da se je v kon-troverzi zaradi bojnih ladij postavil na stran Velike Britanije. List Matin pravi, da je Welles nesramen meftetar. Lavalova vlada je odbila ameriško ponudbo glede zaščita francoskih bojnih ladij in m tem demonstrirs-la svojo politiko kooperacije z Nemčijo. Poučeni krogi pravijo, da položaj zavisi od razvoja militari-stičnih dogodkov. Francoaka javnost ja tudi razburjena. Uradni krogi pravijo, da ja Lavalov apal na Francoze, naj gredo delat v nemške tovarna, dobil ugoden odfiv. V zadnjih : dneh ja okrog 40,000 francoskih | delavcev odšlo v Nenfttjo. Laval je zagotovil Francoze, da bodo vojni ujetniki izpuščeni iz nemških taborišč. Koliko ujetnikov je bilo Izpuščenih, odkar francoski delavci prihajajo v Nemčijo, nI znano. London« 27. jul.—Reprezentance Velike Britanijo in Amerike v Aleksandriji nadaljujejo diskuzije glede francoskih bojnih ladij. Predstavnik zunanjega urada ja namignil, da bodo ledje uničene, če bo Alekssndriji pretile nevernost osiščne okupacije. Lavalova vlada je odbila pred-1 log predsednika Roosevelts, nsj potegne bojne ladje iz Aleksan-drije in jih pošlje v luke otoks Martinika na Karibejskem morju. Devet francoskih bojnih ladij je interniranih v Aleksandriji. Lov na sovražne . tujce v Detroitu Detektivi zasegli orožje v navalih Detroit Mich.. 27. jul.—Fede-ralni detektivi in državni policaji so povečali lov na aovražne tujce in navalili na 120 stanovanj v Detroitu in okolici. V teh so zasegli orožje, aparata za prenoa radijakih poročil in kamere. Okrog petato sovražnih tujcev je moralo naatoplti pri zaslišanjih po izjavi Johns S. Bugass, načelnika federalnega detektivskega biroja v Detroitu. Pri nekem delavcu, ki je bil rojen v Nemčiji, so našli fotografije neke velike jeklarske tovaitjfe v Detroitu, načrt podmorniškege torpede in pisma, ki jih je dobival iz Nemčije. - Detektivi so v navalih na sta* novanje sovražnih tujcev sasegU 181 kamer, 106 radijskih aparatov, 75 pušk in revolverjev, 2835 nsbojev in veliko Število sabelj in nožev. Miaml Fle„ 27. jul.-Federal-ni detektivi so eretirali 34 sovražnih tujcev v tem mestu ln okolici. Med temi je 21 Nemoev, 12 Italijanov in eden Japonec. Vsi so bili prldržsni za zaslišanje. Jeklarska družba sprejela odlok delavskega odbora Chlcago, 27. jul. — Inland Steel Co. je naznanila sprejet-e odloka vojno-delsvskifli od- tov na dan delavcem, ki 90 upo-sleni v njenih tovarnah. Odlok velja zs vse kompanije "Mslegs jeklu". Te so lnlsnd Steel, Re-public Steel, Bethlehem Steel ln Youngstown Sheet it Tube Co. Manifest odstavijonih norveških škofov Stockholm, Švedska, 27. jul. — Sest norveških škofov, kstere je premier Vidkun Quisling, Hitlerjeve lutks, odstsvil zaradi odpora, je objevilo manifest, v katerem prsvljo, ds bodo vztrs-jsli v opoziciji. Msnifest vsebuje tudi neznanllo o ustanovitvi nove cerkvene organizacije ln da se ne bodo pofejali s neclj-skim režimom, dokler ne bo škof Eivandt Bergraav izpuščen tz zs-pora. Druga fronta v Franciji Sabotaža in odpor proti nacijem New York. 27. jul.—M. Adnen Tixier, načelnik delegacije Bojevite Francije, ki Je doupela v Ameriko, je dejal, da organiziran odpor in sabotaža v okupirani Franciji *ta druga fronta, katera je že piiscjana z mrtveci in ranjenci. Tixier je v «vojem govoru po radiu dejal, da so podtalne or-^ ganizacije, kstere tvorijo vsi sloji, sktivne v Frsnciji. Te bodo začele odprto revolto ns dsn. ko "ikr omenja srdite bit-'s"Vočerkassku, 20 milj '"«ino od Rostova, in pri | " ku, 120 milj vzhodno1 ' Sveže nemške di-biW» vržene v naskoke M pozicije. Komunike 0 Rusi zdrobili štiri ' (¿imrnte v tritedenskih 'azbili 328 tankov ter strojnic. 560 avto-l'ušk, 4« topov ter ve-streliva. 1 pri Voronežu se bit-' is' in Nemci nadalju-' manjšano srditostjo. t«-h reokupirali več ' " točk in vrgli so-i/;iJ z velikimi izgu- 7 jul —Prvi nemški_________ " 'ki. ki prodirsjo pro-1 MVezniki invadirajo Evropo On ' kji r no bogata oljna je dalje povedal, da ima Bojevi- '«vojevani v bitkah z u Francija pod vodstvom gene- '""ini m južni strsni rsls Chsrlesa de Gaulla armado I"-vi vrhovno povelj- ¿et 100.000 mož. bojno mornari-' • ^ bojna letala so co 50 ledij, 5 lavrev pe odpeljali v Nemčijo, kjer morejo < »pravi lati prisilne dela Okrog 1,600.000 kmetov, delavcev In trgovcev more graditi ceste in utrdbe sa Hitlerjevo oborofeno silo. Mikoiajeiyk Je deje I, da so nadji ustrelili čet 138.000 Poljskov V zadnjih eed-mih meeeetk s PROSVETA ICTORY PROSVETA THE ENLIGHTENMENT _ glasilo m lastitima slovdike mamodve podpobve jedmotf oI end puhlbhod by _ _____________I to »Tne vratejo RokopM UlamM tnMm (¿rttoo, _ Itd.) m tw)o pošUJalelJu to v »lučaju, te to prtlošU VlU Ml to ^_«ic, will Im tor »eU-eddreesed and Wmlev m vse. ter ta« stik s PROSVETA NI7 M S» Lewadato MTM1!*? OP THE FEDERATED PRESS naselbin Dalum v oklepaju pa primer Uuljr »1, 1042), poleg vsšega Imena ne iteatovu pomeni, d« vam Je • len» datumom potekla naročnine. Peno-Vito Jo pravočasno, da »e vem lift ne ustavi._ Tedenski razgled 1 Japonske podgane že nekaj čase nič ne "bllskovičljo." Z Molelo, Vzhodno Indijo, Burmo in Filipini »o odgriznile prevelik zalo-£ai ki se ne da Uko hitro pogoltniti. Nekaj glodajo ob ameriških Alevtskih otokih, ki pa so pretrdi in KlUjcl Jih zadnje čase zelo drezajo. Precej govorjenje pa je, da se Jeponci pripravljajo na naval v Sibirijo. K temu jih hudo priganja Hitler, ki bi rad videl Ruse na dveh frontah, da bi na U način razcepili svoje moči Japonci bodo poslušali Hitlerja, če jim bo kazalo. Ne bo jim pa kazalo, če je ne straii v Sibiriji močns ruska armade. • • 0 • i Stric Sam nI več tako potrpežljiv s fašisti tuje ln domače znamke. ki se plazijo po Ameriki. Bolj in bolj jih prijema. Federalna veieporota j« neprestano na delu v Weshlngtonu ln obtožnice padajo vsak teden. Jfcilnii i pp ja, kako se fašisti goreče zdaj sklicujejo na-demo-kracijo In svobodo, U katere so se še včeraj najzlobnejše norčevali Bile jim je "židovska" demokreclje, katero je treba zadaviti. .. Ameriška demokracija se bo počutila najbolj rta varnem, kadar bodo fašisti vsske sorte na vernem se omrežjem. - e e • 4 ' *.....j Zanimivo je tudi to, kako ameriški magnatje prispevajo za ruski rellf. Kvote sedanje kampanje se ruski rellf ne splošno po Ameriki ja Sest milijonov dolerjev, zs Chicago ps $420,000. Ze člkaške kapitaliste je bil uetenovljen poseben odbor zs nablrsnje prispevkov in na želu tega odbors je predsednik nejvečje člkaške banke First National Bank. International Harvester Compeny, trust za poljedelske stroje, Je sama dala $30,000 sa ruski rellf. To Je dobro. Enotne fronta! Delavci in kapitalisti solidarno prispevajo za Rusijo!—Stevlmo ps, kar hočete, da te solidarnosti ne bo glede rellfe sa našo staro domovino. V ta sklad moramo prispevati ml sami po centklh—in če bomo čakali, da bo "pot odr prta" v stari kraj, še teh oentkov ne bo. e e e Gandhi, vodje nacionalistične stranke v Indiji, je oni dan rekel, da reje umre, kakor da bi prijel za orožje v obrsmbo Indiie. Nja-govo sredstvo obrsmbe je nepokorščlns. Gandhi je rekel: Ce ne dobimo še danes, takoj, to minuto neodvisne Indije, bomo ne miru »rdeli In tudi s prstom ne bomo ganUi, ps naj počnejo Angleži z nami, kar hočejo. In če pridejo v Indijo Japonci, bomo storili isto. Ubogi Gsndhi! Ce pridejo Jeponci eli Nemci v Indijo, ne bo Gsndhi mirno sedel s prekrlžanima nogama, niti ne bodo sedeli njegovi nacionalisti. Vsi skupsj bodo kmalu—lešell In ne bodo se nič več ganili. .. Sreča sa fanatike Gandhlja, ds je Indija pod kontrolo Angležev! e e e O Kitajcih Imajo Američani danes na kupe slsvospevov. Amo-rifki tisk jih ne more prehvaliti zaradi njihove žclesne odpornosti napram Mepeom." KiUjci so zdaj prišteti k Združenim narodom lust—enakovredni bojevniki za demokracijo sveta. Ampak v federalnem ameriškem zakoniku so Kitajci še vedno— manjvredne raaa, katera je izključene Is priseljevanja v Združene država. Ras so s njimi vred Izključeni tudi "Japsi," Indijci, Poli-nezi. Burmenci In druga mongolska plemena U Azija, ampak KiUjci so toliko bolj ponižani, ker se štejejo za najkultumejše ljudstvo v Aziji, mi jih pe mcMno ne stopnjo malajskih divjakov. Ali je to demokratično ud Amerike? Amerika bo morala po Uj vojni radikalno revidirati nekatere svoja plemenske predsodke, če bo hotele dokasati svojo pristno demokratičnost v • Glas fy»roda je objevit avoje stališče glede JugosUvtje: "Zahtevamo obnovljeno in povečano Jugoslavijo (povežeta s onimi deli slovenska semlje. ki so po zadnji vojni pripadli drugim državam). . . Zahtevamo neodvisno Jugoslovansko državo. . . Vse drugo je postranska stvar... Po našem mnenju je sa eedaj vladna oblika bodoče Jugoslavije Uko poatranake važnosti, kot je pri človeku slepo črevo, o katerem zdravniki pravijo, da ge sploh ni treba. , To je jedro V članku je rečeno še mnogo drugege, a to je oanovni smlael. Med drugim je beeeda o "jugoalovanskem narodu," ki ga sploh ni. ampek to adaj ni važna Važno je to, da "mi zahtevamo" to m to glede Jugoslavije. Kdo pa smo "mi"? Ako smo drževljent Jugoslavije In podaniki nekega kralja, potrm je stvar v redu. če pe smo drUvIjanl demokratične republike Združenih držav, tedaj nimamo nobene pravice ZAHTK VATI nečesa, kar ne spade v naše področje! Vso pravico pa tms-mo. da izrazimo naše želja, nasvete in priporočila. epe Pošteno In pravilno sUltžče ameriških Slovencev, ki verujejo v demokracijo, bi btk> v tam osiru tole: Isllain da bi bUl eaft Slovenci v stara« kraja sdrušenl v dame-kremni Sloveniji, ki naj ba avtonemal dal demokratične J«*e> sUvtfe In ta to lahka del vaHo da«okretlšae ladarecUei bor fttvt mm v domohisllftel ropa bil M In VEMO. da to to aalbellša terma v etart ____.___________ _____________V fta Med našimi pikalkarjI Akron. O. — Že Ukoj ob nastopu pikniške sezone dne 25. maja sem se podal v Cleveland na farmo federacije društev SNPJ, da sa Um udeležim prvega letošnjega piknika. Najprej sem se usUvil v SDD v Collinwoodu. Čakati ja bilo trebe no drugi trok, kajti prvi je boš pred mojim prihodom odpeljal plknlkar-je na jednotino farmo. To mi je dalo priliko, da se malo pomudlm v SDD. V zgornjih prostorih ti postrežejo s pijačo, v spodnjih ps balincajo in se lepo zabavajo. Kmalu se je zunaj pooblačilo ln pričelo je n^lahko deževati. Nekateri so Imeli svršnlke na sebi, zato je izgledalo jesensko bolj ko pomladansko. Kar nazaj bo treba, sem na tihem sklenil — ln že sem se peljal po St. Clairjevi cesti, zvečer pa nazaj v Akron. PoUklo je več tednov in večinoma vse nedelje, ki oo sledile, so bile bolj klavrne, deževne, toko da je vreme marsikoga odvrnilo od poseU napovedanih piknikov. Najbolj so se seveda priduševall društveni odborniki, kajti oni dobro vedo, da slabo vreme prinese dosti dela in skrbi, obenem po tudi slobo udeležbo, kar končno pomeni slab finančni uspeh za bUgajno, po keteri Uko rsdl pajki predejo svoje mreže. Ne vreto je prišel 5. julij, dsn skupnega piknika društev V boj št. 58 SNPJ ln Svobode 748 SNPJ, ki oo je vršil na jednotini farmi blizu CleveUnda. Spet sem se odpravil iz Akrona proti Clevelandu in opet so začele po doti deževno kaplje. V Prosveti sem čital, da trok odpelje ispred SDD no Waterloo ob 1.30 voe U sto, ki "šperamo" ovtne obode oziroma, ki nimamo svojih sa-modrčev. Čokolo nas je večje Število piknikarjev, voznika pa od nikjer. Ker smo v vojnem Času, ne smemo preveč kritizi roti zaradi Uklh piknlških zamud; če ne bo večjih preglovlc, to oploh ne pridejo v poštev. K orači je prišel rojek o svojo "ma-šino" in nas potegnil ns piknik Sedel sem poleg rojakinje, k ima MčezM blagajno društvo Svo-bode. Leni je ImeU no kolenih lepo dišečo potico in upal sem, da je bom deležen, pa nI bilo nič Od kod sem doma? Prihajam iz Akrona, rodil sem oe pa v Savinjski dolini, kjer ee Polu zll-vo v Sevinjo, po kateri oo nekoč epUvi vozili leo na Hrvežko ln naprej po modri Donavi. Is that's so? Dp, je. "Jaz sem po Iz Šoštanja, prvo postaja sever-no od Šmartno." Well, tisti kraji oo mi dobro znani. Okrog Žalca oo prideluje dootl hmelja, po gorkah pa oo lepi vinogrodl ln goadovl, sa hribi pe se vzdlgsjo Kamniške planine aH elpe. Krasni kraji oo to, zato je nek Anglež, ki je Um potoval, zapisal, da je tisti del Slovenije en sam krasen vrt. ker tudi je. Sploh je vsa Slovenija en sam kraoen vrt. Menda bo res, ko je Bog avet uatvsiil, da jo Slovence bogeto obdaroval s krasno prlrodo, dokaj skop po je bil z bogastvom in z vladavino, sedaj pe je nednje poalal še naclfoftl-stične totovsje. J Peljell smo se ob lepih poljih, pšenica oe je bohotito ob poti, lepe krave pa so se zadovoljno pasle na zelenem pašniku. Tudi sadno drevje je kazalo obilo letino. "Tudi grozdja bo letos," je dejal rojak. Res, vse kaže, da bodo ameriška polja letos bogato obrodila, tako da bo vsega dovolj ze Ameriko in Združene narode. Končno smo dospeli na ciljna jednotino farmo. Tam pri bari sem videl FranceU Barbi-ča, ki je bU zamišljen v groše in jih Izročil čarovniku, kateri jih je "spremenil" v pivske listke Barbič je bil za točaja in mi je rekel, da me želijo videti kuharice. Kar zardel sem ob tej novici, morda mi katera navije u-šesa, kajti lani sem se javno pritožil, ker nisem dobil potice Vendar sem se okorajžil in šel njim. Prvo srečam BarblČevo ženo ln njen prijazni pozdrav je znebil, da ne bo nič hudega. "Zal, da ti lani nismo mogle postrečl s potico, zato glej, do se je bpš sedaj najedel," je rekla eno izmed Svobodčank, ko je posUvlls krožnik predme. Na še rojakinje so res izvrstne kuharice, da jim ni para. Medtem se je nabralo mnogo piknikarjev, vreme je bilo idealno in ljudje oo se imenitno za bevaii. Videl sem več znancev in prijsteljev, ne pa ToneU in Cilke Jenkovič. Mladino se je vrteU ob zvokih Barbičeve godbe. Tam pod drevjem so bali-nali, na klopeh so se razgovar jale žene, otroČad je rajaU — vse je bilo židsne volje. V tak veseli družbi je človeku prijetno. Seveda se je pilo ne Um pikniku, ko j ti brez pijače ne gre. V Um hi nič napačnega, napečno pa je, če se ga človek preveč "natreoka", ker mu zna škoditi. Sploh je zmernost naj boljša v jedi in pijači ter v živ Ijenju vsepovsod. Pri bari sem že hotel treUt FranceU, kajti rad Bi bil vitje ča sna še kaj drugega srebrat kot mleko in vodo ter juho. Pe sem mu malce ponogajol, na, vendar zvrne enega, on pa se je odločno uprl, Češ, kaj bi rad videl, da bi umrl. Dobro ve on ln vem tudi jez, do bova oba umr la, ampak o stvarmi, ki nam škodujejo, si Človek le življenje krajšo. France oe trdno drži tega pravila. Prihodnjič bom s[>o-toma prinesel s seboj liter al dva mleka z Mlhevčeve farme, oko bo Uko naneslo. Bližal se je večerni mrsk. Pri stopili so L. Zorko, Jug iz Wsr rana in Jože Fobjančič, s katerimi smo Unl v Sharonu pri Va-lentlnčiču skupaj kramljali. Bill so v Girsrdu na pikniku, na katerem je bil tudi veliki Jež, Tonček ln več drugih. Trebe se je bilo posloviti, še prej pe sem morsl h kuharicam, ki oo mi teko zopovedale in ml Izročile večji zavitek potice; gotovo so s mislilo, da se je bom pač enkrat dovolj najedel. Lepo sem se jim zahvalil in oe poolovll od Riebe ae platafel Victor Kayfets. član "Modern Industry" kl to le naredil časnikarskega glide* prijazne družbe. Fabjančlič nao je kmalu pripeljal do SND ne St. Clairjevi cesti, kjer sva z Zorkotom izoto-plla, voznik po je odšel domov in neto ne delo. V domovom klubu smo se spet dobro imeli In Zorko mi je povedal, do kmalu odrine k vojakom. - Zorko je bil prej upravnik Cankarjevega Glasnika in aktiven na delavskem in kulturnem polju v slovenski metropoli že dolgo vrsto let. Želim mu obilo sreče, pa tudi to, da se bi z ostalimi vred zdrav ln vesel vrnil nazaj po zmagi nad osiščem. Imel bo zavest, da je služil v armadi dežele, ki se bori proti sužnosti in tiraniji, ds se ohrani in izboljša demokracije po vsem svetu. Kajti danes je Amerika v vojjji, da se osvobodijo podjarmljeni narodi, da se sUre brutalna sila mednarodinh gangežev in ban-ditov. To naclfašistično pošast moramo pomagati, poraziti vsi! Mi, ki ostanemo doma, pa se moramo zavedati naše svete dolžnosti, da storimo vse, kar je v naši moči, da pomagamo A-meriki in njenim zaveznikom do zmage. Zavedati se moramo dejstva, če bi zmagalo osišče, da bi bili pahnjeni v dolgo sužnost tudi mi. Zato pa moramo najeti vse sile v proizvodnji orožja in municije, da omogočimo zmago zaveznikom, kajti edino-le na U način oi bomo ohranili svobodo in demokracijo. To nam bo potem dalo priliko, da bomo še naprej delovali za izboljšanje naše demokracije. Le na ta na čin si bomo priborili še več socialnih pravic in več svobode. I Zorkotu sem rekel "Srečno!", nakar sem se poslovil od prijazne družbe in se odpeljal nazaj v mesto kavčuka, zadovoljen, do to pot nisem šel v Cleveland le na uro gledat. Joseph Innen« 535. Io Bela dolino White Valley. Pe^-Postojon-ka *t. 25 JPO-SS v Claridgu še Živi, Čeprav se pekateri malo ali pa nič ne zanimajo za naše rojake v sUri domovini. Dne 2ß. maja je bil shod v Claridgu in smo nabrali $45—Imena darovalcev oo spodaj navedena. V White Volleyju je Jurij Previc 28. junija nabral $38.60, Mike Baloh je v Claridgu nabral $23, Slovenski dom v Claridgu pa je priepeval $100. Torej ime blagajnik na rokah $206.60. Če je on potem se kaj prejel ln če je bilo kaj preostanka na pikniku, ml ni znano, ker do sedaj še nisem bil obveščen. (Kakor se vidi, postojanka ne potrebuje Ujnika.) Noj omenim, da je bilo na prejšnji seji postojanke v Cla- ridgu sklenjeno, do imajo vsi Ujniki društev v tem okrožju pravico kolekUti prispevke pri svojih društvih za postojanko 25 JPO-SS. Dalje je bilo sklenjeno, da se denarni prispevki in imena darovalcev pošljejo tajniku postojanke, da jih vknjiži v svojo knjigo, denar pa pošlje blagajniku, kateri ga potem pošlje glavnemu blagajniku. Sklenjeno je tudi bilo, da imajo društva pravico izvoliti svoje kolektorje, kateri naj gredo od hiše do hiše, vsak kolektor pa mora darovalcu dati potrdilq za prejeto vsoto. Na shodu 31. maja v Claridgu so prispevali sledeči: Anton Ko-zoglav $10, po $2 pa Jurij Previc, Josip Pavlic, John £orče, Andy Preček, Anton Cerfc, Leopold PrisUv in I. Palčič. Po do-Urju so prispevali Louis Bregar, Mike Baloh, Matt Markovich, Louis Poglar, Anton Zornik, Fr. Suša, Fric Zekar, John Kastelic, Jakob Vehar, Louis Zupančič, Mike Kumer, Ana Kumer, Martin Kumer, Jennie Bergent, John Kvartič, Tom Mihalčič, Anton Rozina, miss Horvatin, Joseph Mahkovec, Blaž Likar, John Je-lovčan. Jurij Previc je nabral v White Valley ju: Po $10: društvo 116 ABZ, društvo 57 ABZ, društvo 232 SNPJ; po dolarju so prispevali: Tereza Home, Louis Home, Frank Kosmač, Frank Lavrič, Frank Kern, Martin Kukovic ml. (Manor), Andy BogaUj, Ana Umek (Delmont), Leopold Home 60c; Slovenski dom v Claridgu $100. Mike Baloh je nabral v Claridgu: Društvo 7 SNPJ je prispevalo $10, Mike Zupančič $5, Ana Ragina $2, po dolarju pa Math Drobtina, Viljem Smuk, Frank Žurman, Louis Šurla st., Martin Menart in John Mlakar. Upam, da se bodo še drugi bratje spomnili na naše nesrečne brate v stari domovini in kaj prispevali v pomožni sklad—kolikor vam je mogoče. Jaz vem, da je pri vsakem društvu kdo, ki se zanima za to akcijo. Torej nič bojazni in pojdite na delo po vseh naselbinah. Obenem se pa tudi jaz strinjam z drugimi dopisniki, ki pravijo, naj pomožni odbor pride na dan z bolj jasnim progrsmom, kajti mi nismo za nobeno kraljevino—vsaj jaz nisem. Jurij Pravic. Ujnik postojanke 25 JPO-SS. tudi pokojni Frank Kocjap ^ |oU skupaj spala. Tako poznamo še več članov in dopisnikov. Tudi Mary Udo-vichevo iz Chicaga, ki je moja prijateljica iz mUdih let. Tudi nje nismo pohabili. Zadnjič jqje nam omenil Frank Barbič ki nam je poslal karto iz Chicags 1 s svojih počitnic. Hvala lepi/ ■ Frank, za karto, na kateri so bi-le slike rojakov-^-spomin iz da-našnjih dni* Omenila bom še Canonsburg ali Strabane, čeprav je že dolgo. Bili smo na veselici društva 138 SNPJ in s sabo sem imela tudi ' dva maU otroka, ki sta že na veselici zatpafß. Po veselici smo šli k nekim prijateljem v bližini dvorane, kjer sem položila speča otroka na poden v sobi, da sta j spala naprej. Tam je bilo več ljudi, med njimi tudi znanec poj imenu Blaž. On gre pogledat speča otroka in vpraša, čigava sta. Pravim mu, da moja in naj jih ne budi. On pa hitro sleče suknjo, jo pogrne in preloži moja mala otroka na boljše ležišče. S tem je pokazal, da je ljubil male otroke. Ako je Blaž že umrl, naj mu bo blag spomin. Od tistih dveh otrok je sedaj moj sin pri vojakih in je že kor-poral. Ravno te dni je bil doma na dopustu deSet dni. Prišel je iz Fort Silla, Oklahoma. Vozil se je skozi St. Louis, Mo. Povedal mi je, da fem mu jaz prišla na misel, kajti sem večkrat pravila, da sem prišla v St. Louis iz starega akraja. No, sedaj se pa moj sin vozi skozi to mesto. Od tukaj zelo odhajajo k vojakom. Vsaka dva tedna jih spremijo z godbo na postajo. Fantje so odhajali ravno drugi dan, ko je prišel moj sin na dopust in je spremil več svojih prijateljev na posUjo. Razkropili so se po širni Ameriki. Goto-vo se ne bodo vsi nikdar več srečali, kajti poslani so daleč po svetu. Pri Ukih slovesih je velika žalost med svojci vpokli-cancev. Nekateri zapuščajo zelo stare matere-vdovice. Težko j« življenje za take uboge matere Nekaterim je vojna v hudo, drugim v dobro. Tukaj sta * dve ženski stepli, ker je prva rekla drugi, da želi, da b} vojni I trajala vsaj še deset let, da bi I njen mož še kaj zaslužil. Prej ni I delal nič, zdaj pa nosi domov veliko plačo. Druga jo pa pri teh besedah udari P° ustih rekoč: "Ti Uhko Uko praviš, ali jaz tem izgubila dva sinova na Havajih. Zdaj nimam nikogar, da bi me živel . . ." VideU sem, kako se je mati jokala v lepotičnici, da je morala deUvka počakati z urejanjem las, da se je umirila. Samo tisti ve, ki se je ločil od sina. Kako je vse prazno, kamor človek pogleda; najbolj tužno je materi, kajti ona je največ sam« doma. Iz toga mest« se je v Afriki smrtno ponesrečil leUlec poročnik Matth Vojtovich, sUr 22 let Njegovi starši so dobili obvestilo o njegovi smrti iz Washing-tona. Dne 16. junija so od njegi prejeli zadnje pismo iz Indije oziroma severne Afrike. Bil je poljske narodnosti in rojen tukaj. V šoli se je dobro učil in bil poznan med rojaki Agnes Pssarlch. Pred drajMtimi leti To ln ono Ellsabeth. N. J.—Ne smemo zameriti, če je Tone Jankovlch pozabil omeniti kakega dopisnika, kajti kdor nosi le v gUvi, lahko pozabi. Eden izmed naših sUrih znancev je John Terčelj Iz Strabana, Pa. Njega večinoma poznamo, ako ne oeebno. pa po Imenu. On je enkrat prišel v Thomas, W. Va., kamor je bil poaUn kot glavni odbornik SNPJ radi rudarske sUvke. Ko je povpraševal po Slovencih,^* ga poslali k nam. Pogovarjaj sva se o suvki in njenih dogodkih Ker zvečer ni bilo moških doma, kajti delali oo od 4. do polnoči, jih je počakal in prenočil pri nao. Drugo jutro oo.OO pogovorili q vsem. kar je hotel izvedeti. Pri nas je bil takrat na stanovanju (Iz Prosvete, 28. julija 1922) Domače veetL Uvodnik v Prosveti kritizira čikaško Tribuno, ki je napačno prevedla nelu Proovetin članek za svojo posebno rubriko "Kaj pišejo nsii tujejezični listi." Delavska vesti. V Pcnnl s» začeli o splošnim terorjem prod rudarjem v stavki. Tnosemstm Nemčija je spr* jeU drastično kontrolo sntan* nad svojimi financami »ntanu bo kontrolirala dohodke in * datke. Sovjetske Rusija. Sovjetski delegacija v Berlinu vodi c«® vrsto konferenc za oddajo W cesij v Rusiji. jarmljene ovme istre- upori h ^krajih ju^oslavije ^V poalednJlh *** I»1-¡^jV ameriški to resni drugi Tiri nove uporih t vseh krsf darij«. Spgail nekaj o ieh L hoče aistameUšno ilovenski in hrvslski Wod London. 17. julij« (ONA), slovanska vlada je M osno-rerodostojnih vesti danes ob-ila Italijo sistematičnega izganja hrvatskega prebivai-i in uničevanja vseh ostgn-r hrvatske civilizacije v po-,jini, ki jo je anektirala pre-o leto. rdijo, da so italijanske čete umja obkolile 10 vasi v tej-rajini, pobile 37 najugledl^j--meščanov, ostanek pa zapo-preko meje v Hrvatsko in «le vse hiše. Te vasi so: di Matej, Mladeniči, Blaiiči, asi, Široli, Brnaši, Srokl, rčelji, Glaviči in Šarsoni. ladalje trdijo, da so Italijani ga dne postrelili 12 oseb v ^ Kastvo in uničili 12 hiš v [ maščevanja radi uboja treh binjerjev. Prav tako javlja-da so postrelili 18 Slovencev da so porušili do tal 6 slo-skih vasi v Istri. Ne oziraje ia to pravijo, da hrvatski ln renski odpor raste. Rodolju-io nedavno ubili dva znana tlinga v Ljubljani, bivšega Inika lista "Slovenec" Frap-Itraha in občinskega tajnika wnnija Prinsija. Vojaško šče je obsodilo na smrt ro-uba Stanislava Bertola v obli, ki je v zvezi z ubojem Šti-italijanskih oficirjev v raz-krajih ljubljanskega okro-med katerimi sta bila Fran-o Fazzinati in brigadir Ma-Valento. lotlovanska čete napadajo vzdolž Donave mdon, 18. julija (AP).—Tu-iji jugoslovanski krogi jav-i, da operirajo jugoslovanski dki četnikov pod generalom ijlovičem vzdolž Donave in ogrožajo ..nemški prevoz iz Rumunije. Z važnim na-om na Železno Kapljo na po-, katero morajo prebroditi ri, bi mogli zadati ljudje ge-ila Mihajloviča težak udarec jski vojni- mašini, ki zavisi olja. > nekem poročilu nemške ia-»e agencije DNB je bila nemška mornarica na >vo, da uniči gibanje uporna To je obenem tudi potr-v obvestil, da so četnikl ti Donave še vedno zelo mi. upljiva poročila s kontinen-ovore o novih nacijsklh regijah v zasedenih deželah, t razprostirajo od Norveške )* do Balkana. ■ Srbski upor v Bačld ockholm, 18. juUja (Poseb-•oročilo iz New York Time--To nedeljo je bil madžar->remu>r Nicholas von Kallay Nan V svojem parlamentu 0 priznati, da je prišlo pre-januarja do resnega od-v Bački, v deželi, kt so jo *ri zasedli po zlomu Ju-pije. ¡»tor Kallay je izjavil, da ' ki je bil udušen in ¡¡¡"" h- bilo ubitih it »"I rezultat pollet- P>dtalnega delovanjs ko- ¡¡¡"■■'' ' inozemskih sgen- ™ Mialno delovanje ps-^'^inologljl «U agite torjev- r i i"'. "kiinalnrÍM. y dežrl Jsrnjo P K »kti; »»a. • Tli' priman j "kupatorjem k i so pod osišč-r,xls izjava pre-J« doaedej edt-Hitlerjeve štreni. Victory» army" lz-^H ( ele pokrajine. I ku** oroiia KLTv 'J* i Posebno po- > TimeM^lS L ,wn optimističnim Zu - enere- ■ lu.. ; - Prihajajo L, *ko *rnatrsmo zs ■| ntrti »a novem po* manjkanju vojnega materiala in da so utrpeli njegovi oddelki občutne izgube v bosanski in dalmatinski kampanji meseca julija. Poročila, ki prihajajo Iz balkanskih krogov, trdijo, da štejejo njegovi oddelki po ba fikem krvoprelltju v maju, ju nlju in v začetku julija, seda, manj kot 150,000 vojakov. Od Belgrada do Sofije List "Corriere del Ticino" pri naša članek P. Genttzona pod naslovom "Od Belgrada do Sofija." V tem članku pravi: Železniška proga od Belgrada proti vzhodu je velike važnosti za sile osišča, ker je to direktna linija železniškega prometa med zapadom in Bolgarijo, TurČijp, Grčijo ter z bližnjim sredozemskim vzhodom ... Po tej poti vozi dnevno veliko število vlakov. Eni vozijo direktno v Sofijo in do bolgarskih pristanišč *v Črnem morju, Varno in Bur-as. Drugi se odcepijo v Nišu er vozijo v smefi proti Solunu, 'romet osebnih vlakov je zelo omejen. Ob času mojega bivanja v Belgradu so imeli potniki na razpolago samo dva voza vsako nedeljo proti Sofiji, Pri vsakem potovanju so bili vagoni nabito polni, tako da so zasedli vse hodnike. Uvedli so najstrožjo kontrolo. Potniki morajo imeti poleg vozne karte in potnega lista še neko posebno uradno« pismeno dovoljenje, ki označuje kraj, kamor potujejo, Na zadnji strani tega dovoljenja za potovanje je napisana sledeča opomba: "Kdor vstopi brez dovoljenja voznega šef s v drugi voz, ali potuje šele naslednji dan, bo moral takoj zapustiti vagon in bo kaznovan." V...- zverstva, ki vedno bolj Akcija proti sversivu oslščs London, 20. julija (Posebno poročilo Chicago Sunu). — Vsera-stoča nacijska zverstva v okupirani Evropi v poslednjih mesecih so napotila vodje osmih vlad, ki imajo s vole začasne sedeže v Londonu in boreče se Francoze (ki so sedaj vsi pristaši generala De Gaulla), da naslovi apel na predsednika Roosevelta, premi-erja Stalina, Churchilla ln papeža Pija XII. ^ V nekem poročilu,, ki obsega osem strani o tem nacijskem zverstvu, opisujejo boreči se Francozi strahote, ki jih je narod pretrpel od nacijske roke. Memorandum apelira, naj se prouči vsa situacija in da se na) podvzamejo potrebni koraki, tako da se ustavi val tega nacij- skega raste. Poljska vlada daje v svojem memorandu sledečo izjavo: "Po dve in polletni nemški okupaciji ni dvoma o tem, da hoče raj h biološko uničiti poljski narod." Jugoslovanska vlada je prav tako podala poročilo o neprestanem terorju v Jugoslaviji Odkar so Nemci bombardirali Belgrad, t. j. meseca aprila 1941 ln v tem bombardiranju ubili in ranili nad 30,000 oseb, se seatoji nacjjski rekord v Jugoslaviji iz ogromne kronike ugrabitev, koncentracijskih taborišč, talcev, streljanja, usmrtitev, ubijanja v masah ln uničevanja celih mest in vasi. V .. . -Sodelovanje albanskih uporni-koy s srbskimi četaa^ Carigrad, |7. julij« (Posebno poročilo Christian Science Monitorje).—Vedno večje nezsdovolj-stvo in upor zahtevsta od Italijanov, da sežejo po vedno bolj okrutnih sredstvih. Posebno vznemirjs Italijane dejstvo, da sodelujejo sedaj albanski rodoljubi z oddelki generala Draže Mihajloviča v Črni gori. Nedavna Mihajlovlčeva evakuacija Bosne in njegova povra-Čltev v težko dostopne črnogorske planine ter medsebojno sodelovanje Albancev in oddelkov ¿enerala Mihajloviča, predstav-jajo veliko nevarnost za Italijane, Nepremagano ljudstvo of War Information Washington, D. C. I Le ono, kar je nizkotno, sramotno ln podlo, se zatajuje—nikoli pa ne junaška resnics. Povsod so ljudje, kateregesibodi >lemena, ki zaničujejo sami seje, kadar se vedejo niskotno in ne marajo govoriti o tem. Ljudje pa so povsod ponosni na junaštvo svojih rojakov in govorijo o istem, Če tudi morejo umreti za to, ker govorijo . . . In tako vetrovi svobode, oni vetrovi, ki nikdar ne nenehajo pihati, nam prinašajo povesti o unaŠtvu v premaganih deželah. Premaganih? Povesti, ki jih vetrovi svobode prinašajo, zopet >ričajo, da svobodni ljudje ne morejo biti premagani. Izdajal-stvo ln oborožena moč tiranstvs Jih more trenotno potreti, sli oni, ki živijo, bodo govorili in zopet govorili, dokler se svobo-ds zopet ne vzpostsvi. To so nsčini, kako nsm prihajajo glasovi iz dežel, ki jih je osišče poskušalo zasužnjiti: Prihajajo k Združenim narodom, ki se morajo boriti za svojo osvoboditev, v vtihotapljenih pismih. Ljudje, ki so ušlj, povedo < boju, ki nikdar ne peha. Kratkovalne radlovesti s taj nih postaj, upravljanih ob nevarnosti, mukah ln smrti, prodirajo skozi tajinstveni eter, do« kler ne pridejo do ušes pazljivih poslušalcev. 1 Časopisi,* ki se širijo na skrivaj, gredo is roke v roko, dokler ne pride do svobodne meje. Agentje vlad v pregnanstvu dobivajo zaupna poročila, ki jih objavljajo skrbečemu svetu. | Ali to niso edini nsčini, kako svet doznava, da Norveška ne klone, da Holaivdska nI bila zatrta, da ljudje Še vedno hodijo z glavo pokoncu v Belgiji, v zasedeni . Franciji, Čehoslovakijl, Grčiji ln Poljski in med junaškimi Jugoslovani—da, vsepovsod se "novi red" »aničuje ln izpodkopava. Kakor stvari stoje, doznsvs-mo tudi o Quisllngih in drugih plačancih "novega reda". TI plačanci od časa do časa objavljajo v svojih časopisih nove odredbe proti sabotaži in nove odločbe proti upornosti. Morsjo nalagati nove kasni ln novo mučenje ljudem, Hi ne marajo prenehati s svojim bojem za svobodo in ki nadalje pripovedujejo na kak način svojo junaško borbo. , Evropa vrača udarce. S kontinenta prihajajo veeti o upornosti proti Hitlerju v zasedenih dešelsh. Mi pa bomo podpihovali pismene upornosti, ds vam —v deželah še svobodnih—pokažemo, da naša vzajemna stvar je pravične, naš pogum vlaok, naša vera neomahljlvs. Se le tedaj, ko bo doseiena končna zmaga Zdrušenlh narodov, se bo mogls povedati vsa pripovest o tej junUkl upornosti. Črns zaveza tlranstva je sedsj spuščene dez Evropo. Včasih pa se zavesa trenotno pri-' vzdigne in zegledamo kontinent, Id se bori v svojih verlgsh. Čutimo ono mrzlo nepopustljivo besnost, ki nsvdaja miroljubne občane proti onim, ki so bombardirali njihove domove In lini Čili njihovo svobodo. Vidimo topa, brezizrszns Ucs zasedsjo-Člh vojakov—ljudi, obdanlh od nevldljlvegs sldu zaničevanja, vedno na strsži in vedno kora-kajočih po cestsh, katerih ssm tisk jim je sovražen. / Čutimo tudi silo narods, združenega v boju, ki ne zna za meje—kako posamezni Norvežan pritrjuje Poljaku, Nizozemec Cehu, vsi zssedeni narodi drug drugemu misleč: "Ven s sovrstnikom!" Čutimo tudi, da je iz bede, ki jo je Hitler navalil no »THE WAR SHOULD END IN 1942 \ ^ (FOR SOME PEOPLE) HgjLiin^PO Evropo, vstalo novo bratstvo ljudi, ds je vsak čin upornosti proti Hitlerju, naj bo še tako slsboten, del te nove edinosti. Iz te bede združeni narodi Evrope zapisujejo plemenito stran Zgodovine človeške svobode. Hitlerjeve zmage so prišle ta-kp nenadno, ds je bilo nekaj časa ljudstvo v zasedenih deželah omamljeno čez mero. Glavni problem je bil, kajio naj človek ostane šiv, kaj naj je in kje spi. Povrh tega je bilo poatopanje nemških Čet v deželah kot je Francija, Belgija ln Norveška, zamišljeno tako, ds bi delo vtis Čim bolj mogoče "korektnosti". Del Hitlerjeve strstegije je bil te, da bi l}ila njegova vojska navidezno dobro razpoložena in uljudna. Nacljl so verovali, ali so pretvezno verovali, da ljudje, katerih hiše so bile rsvnoksr zbombardlrane ln katerih mesta so blls rsvnoksr uničena, bi vzljubili napadalce. AH po svoji sami naravi ni mogel "novi red" dalj časa zatajiti svoje resnične nsksne: celotno oropanje zasedenih dešel, odstranjen je vsskega sledu osebne svobode, popolno nacllikecljo. Zasedene desele so kmslu razumele, da so bile porešene ne po častivrednem vojaškem nssprotniku, marveč po divjem sovražniku, ki je imel namei) zasužnjiti jih ln nsprsvitl jih zs vedno podložne njegovi volji. Polsgoms so se vneli msli ognji odpornosti po kontinentu. Upornost je sscetkoms zavzemala ¿no«tavne oblike, Izražajoče globoko mržnjo in zaničevanja nsprsm novemu gospodarju. Ker je bilo prepovedano Izžvlžgatl nacijske mogotce, ko so se prikazali na fUjpu, so oni Parlžani, ki so prisostvovsli kl-nematograflčnl predstavi, sskaš-Ijsli in zakihnllj ns vso moč. Poalušslstvo v ensm gledališču je kalij a lo tako dolgo ln teko glasno, da Je bilo gledališče zopet razsvetljeno in je neki ns-cijski častnik skočil n« ocfer jp zsvpil: "Kdo je kašljal?" Ni bilo odgovora, p*č pa je neki starček v ozadju gledališča vzkliknil: "Nihče nt tukaj kašljal." drl nacijT^'&poznanl junaî?' Je stsrček mirno odgovori}. Lani ob dnevu premirju to mi meografirani letaki krožili po Bruslju, noseči podpise "Vive la Belgique Independente". Tvegajoč svoje Življenje so meščani Bruslja demonstrirsli pred grobom Nepoznsnega Junaka in ve-like množice so polagale cvetje na ta grob. Avtomobili nemških štebnih častnikov so se le ftežka mogli pomikstl skosi gnečo. Čuteč oni čut odinpst! In mol Spomini slovenske družine 'l ki Je bila Junija 1941 lagnana U Maribora v Srbijo (Izvirno poročilo Proaveti) Vrnitev od vojakov in aretacija Ko sem se vrnil -po končani vojni meseca aprila 1941 domov v Maribor, sem našel svoj kraj zelo spremenjen. Ceste so bile temne, nikjer žive duše, vse ks-ds bi dalo vtis kor izumrlo, le tu ln tam so krožili oddelki nemških straž, deloma peš, deloma na motorjih. Srečno sem prišel neopažcn mesto in do svoje hiše. Ne, ne bom opisoval svidenja. Bilo je ganljivo v tako žalostnih okolnostih. Zvedel sem nam reč, ds so je po mestu rssšlrlla novica, ds sem v vojni padel. Med tem so se zbudili otroci, s}arl tri, deset in trinajst let ln v nekaj urah smo si izmenja 11 na kratko svoje dogodivščine. Odložim svojo oficirsko obleko ln si prlprsvlm za drugi dan civilno. Nobenemu izmed nas se seveds še ssnjalo ni, ksj nas drugi dan čsks. Vohuni so takoj naslednjoga dne zavohali plen ln ravno na svoj rojstni dan sem bil od "gestapa" aretiran in s svtom odpeljan v meljsko vojsšnleo, kjer Jo bilo tsborlšče zloglasne nemške tajne policije. Cvetke tega vrta nemške kulture hočem v glavnih potesah narisati, ds bo mogoče lašie razumeti globi ne vse tragedije, ki se Je tu odigravala v teku mesecev. Naj podam najprej zunsnjo sliko nemškega gestapovcs: črni pruski škorenj — zsčenjsm s o-pisom pri poteh, ker v glsvl ta vrsta tsko nič nims — črne js-halne hlsče, črns vojsšks bluss mrtvaško glsvo ns ovrstnlku ln črns krsvsts s kravatno iglo, ki ime znak kljuksstsgs krlžs v krogu. Ns glsvl črno plesksns Čelada, ns kateri je ob strsni pasllkan kljukasti križ. Ugotoviti moramo takoj v ss- Četku, da se te vrste ljudje, s f ko- AJrr vila, ki dostikrst prešinjs gnečo, so Belgijci zsčell glasno psovati Nemce ln IzzvsM skupino oholih čgstnikov, dokler gl eden izmed njih zsgrsbil revolver in ustre-ns ljudi. Neki mladi britanski bombni nsrednik, povrnlvši se na Angleško po vzletu nad kontinentom, je poroČsl, da so bile bol njive tullpsnov tsko de so bile podobne velikim ho-lsndsklm zastavam. Glavni ho-lsndskl časopisi so bili prisiljeni ponatisniti posmrtniee ho-landsklh necljev, padlih na ruski fronti, s pripombo, da so dolžniki pg Jo nekdaj peli trubadurji, ge te brlpo-edke Širilo f vrhi Norveške do ones Grške ln s vsebino Povsod drugačno sli bistveno slič^e in vedno odsevsjošs neki fiit hu . morjs, ki ss zna preritl tqdi ob »nalnostih v pisarni izročen teh težkih čssih in s/norčuje iz stražnikom, ki so U s puškinimi tatirslcev Na primer trlpove kopiti auvsli. kamor je pedlo, duje se o nacijsklh vojakih, ki so brcni» U s škornji, ksmor je se up!Jan!!! v nek! not vsški vest priletelo, bokseJI, če nisi bil uren o*> morju, zaplenili neki iVfomo in te podili v prazno sobo. kjer bi! in sdrvell po uliceh. Jfcpnčn< so te poete vili ob steno in t! so za vozili v pomol in štrbunk rekli, da boš takoj ustreljen ■Ujetnik Je more! gledati v steno, a oni so sred! sobe repeti-rell puške, rožljnli s petroni, kot de bodo zdaj, zdaj streljali. Ko je U živčni teater trajal nekaj čaae. Je prišel drugI stražnik ln povedal, de bo ta ujetnik šele drugi den ustreljen, ali kaj •ličnega. S sadistično naslado I so opesovsli smrtni strsh ln gro- v vodo, kjer so hitro utonili Ge stepo Je prihitela na liee mesu in vprešete staro Ženico ob pomo lu "Ali ste videla avto, ko Je se vozil ns pomol?"—"De," Je odvr nile. "Zakaj pa ga nieto ustavi l§r S9 se zadrti. "Čemu?" Je vzkliknila starU. M tal i le de se ne pot! na Angleško."! (Nadaljevanje flitrtdk.) zo nekaterih, ki so bili bolj slabih živcev. Nato so ga poginili med pretepanjem, kletvami ln zasmehovanjem z drugimi ujetniki v skupno sobo. Na stranišče je bilo dovoljeno hoditi le v skupinah po pet ljudi in sicer v diru! Ce je Is mogel, je kak stražnik temu ali onemu nastavil nogo, da Je padel po kamenltem hodniku, nakar so tako žrtev še obrcsli. Ns stranišču Je moral ujetnik prve dneve opraviti svojo potrebo pri odprtih vrstih in je pri tem ges-tapovec s puško meril nanj. Nazaj v sobo je bilo zopet treba leteti, kolikor so te nesle noga. To je bilo zlsstl za starejše jetnike zelo težko ln nI Čudno, ds najstarejši te prakse sploh nipo zdržali, temveč so vsled popolne telesne ln duševne izčrpanosti pomrli po bolnišnicah, kar smo pa le slučajno izvedeli, ker so pred nami vse zakrivali. Kako je izgledala jetniška soba? Po tleh nastlana slama, v sredini meter širok hodnik, pri stenah ps zložene naše stvari, kar jih je kdo Imel. Jas hisem Imel s seboj nič, zato sem mo-rsl več dni kar oblečen ležati, ker bi me sicer ponoči zeblo. Da je bil zrak v sobi obupen, nI treba poudarjati. > Zvečer od devetih smo Šli spat in zjutraj ol> peti uri smo bili zbujeni po strsžnlku, ki je zjutraj strsžll. V vsak! sobi in teh Je bilo v taborišču 80 -je bil lzbrsn Izmed ujetnikov eden zs sobnegs stsrešino (Zlm-merrsltester), ki je bil komandi tsboriščs odgovoren sa red v svoji sobi. Tudi ts nehvaležni posel sem opravljsl več kot «n mesec do odhode v pregnanstvo. Zjutrsj se je takoj prlčelci kričanje ln psovsnje gestapov-sklh stražnikov. BIH smo vse, ssmo ljudje nsl Ko smo se u-mili, smo pometli sobe. umill hodnike ln počistili strsnijče. Naj na tem mestu omenim, de so večkrat prisilili duhovnike, do ksterlh so imeli nsrsvnost besno sovraštvo, da so morali s golimi rokami nositi li prepolnih stranišč človeško blato v greznice ... Po čiščenju smo se postavil! v vrste, kjer smo čakali včasih po celo uro ln tudi več. Tu su so-pet pokazali strešniki svojo ls-volbanost v kričanju ln pruskem psovanju. Z bajonetom na puški in z ostrino naprej j« šel stražnik ob vrstah in vsakegs, kdor n! bil točno v vrsti, dregnil t nožem. Tudi, če Je bilo vse v m 'hi in skoraj tiho kot v otr-kvl, so se drli ne vse grlo: "ftuhel Hlsr Ist kelne Judenschulel hier spricht nur elner und der bln - Ichl" Ko smo hodili v tej U-lostni procesiji od nadstropja do nadstropja — kuhinj« Je (bi)a namreč na dvorišču ln sloer poljska vojaška kuhinja — smo se ob tej priložnosti vsaj videli in spoznali, kdo vse je saprt. Med ujetnik! je bilo tudi okoli 100 žensk, učiteljic ln uradnic. Te so bile saprta v posebnih so-bsh ln mortm pripomniti, ds_ so se nekstere Izvrstno držsle, ker o vseh ne moremo trdit!! De ne bo krivice, nsj omenim, da smo Imel! tudi moški nekej cvetov med seboj, o katerih ne morem nič lepegs povedati. Tu in tam si Je kdo s teko hlepčev-skim obnašanjem prihranil pregnanstvo, toda mnogi so bili kljub temu pognan! po svetu. T! so bili žalostne izjeme, keterih najHbJše slučsje »mo s! zspom-nili. V splošnem pe vss čsst sotrpinom, k! ao se vzorno držsl! ' v teh temnih dneh nsše narodne nesreče. (Nedaljevanje v četrtek.) SLOVENSKA MABOPMA PODPORNA JEDMOTA iedeJs svoje publikesUe In le ter društev ia šianstva In sa «ande svojih Idej. «anisad J« le naanantta sffsatssslj In njih ae ne peštljaje lltf» Dr. Georg« W. Taylor, vojno-delavakega odbora. PROSVETA "PAIN IN THE NECK' HEMBIK M AM V SRCE NOVELE PreložU IVAM ALBREHT IGRALKA (Nadaljevanje.) Zatem je odšel k skušnji v veseli gotovosti, da je obračunal s svojo ljubeznijo. Ko pa se je vrnil, ga je popadla iznova—čisto tako, kot da je v somrsku sedela v njegovi sobi, pripravljena na skok. V razuzdanem navalu poltenosti je planil pred njeno stanovanje. Stala je lepo oblečena tam in je likala nohte s koecem usnja. Kapelnik ni ubiral ovinkov, ampak je hrapavo izpragovoril z bledim glasom, zabriaanlm od strshu, nekaj besedi, ki jih je pognala v njih valujoča usoda njegova v neskladnost. Kakor bi treščilo sojo vrgel prednjo na kolena in hotel ujeti njeno roko. Loonija je kriknila: "Pusti me!" in "Zoprn si mi !"' Vsa iz sobo jo uprla roko a koecem usnja v njegov bridkostno k njej koprneči obraz. Izgubil jo ravnotežje in jo Ul prisiljen, loviti so zadnjiški, pa jo pomislil: "Sove, do tege mora priti, kadar jaz enkrat zdivjam." . ' Ona jo stopila nazj in je zacepetala, razdražena do solz. "Kaj ti pride na misel — kako me moreš prijemati — kaj takega je vendar zoprno!" Kljub lastni nezmernosti so mu je zdelo to pretirano. Postavil se je na noge, rekoč: "Pusti to, doto; kadar boš enkrat ssms za-, ljubljena, boš gledala to reč drugače." Ona pa je kriknila: "No, nikdar!" Ko pa ao je obvladala, jo rekla v oblastnem navdušenju — z nadihom skrivnosti: "Nič dotikanja: nikoli! Telesa svojega ne morem dati nikomur: dokler živim, ne!" "Kaj pa jo?" je vprašal ganjen in skušsl uj ti njeno roko. "Nič. Pusti mo. Zdaj veš." "Kaj naj vem?" "Joli kaka resna ovira vmes?" je pomislil.' Omote» vsled toga nenadnega udarca ae jo sesedel na stol in tiščal glavo v dlani. Po mučnem premolku se mu je posvetilo ono: Na ta način on ni edini, ki ga zavrača. Ona zavrača vsakogar. To je precej manj brezupno! $o ao Jo vzravnal, Je bila Loonija spet pri svojih noh-tovih. "Razloži mi, prosim, to reč še malo natančneje. Kakšna plehka ideja pa jo to?" "NI mogoče vsakemu razlagati —" pa nI niti dvignila, oči. Stopil je zopet proti njej, s sklenjenimi ro- "Pa nekomu, kl to Ima selo, zelo rad — kl bi prehodil s teboj vso goro Kalvarijo?" Dosegel Jo Jo njegov dih, ki Je dišal po smod-kah, da ao jo razarjona odmaknila. "Pusti me v miru! Kaj ao brigam zate!" Tolikšna trdoba ga Jo odbila. Se lahko zgodi," Jo pripomnil. Nato ae Jo čutila ona prisiljeno, da malce popusti. "Sploh nas umetnike telesnost slabi," Jo pri pomnila. "Mi ae moramo ohraniti čisto ln krepko." Ni ss mogel premagati: "Posebno zdaj, ko no dobiš nobene vlogo." Laonijt Je planila kvišl^u: "Kdo po je prevll, da ml jih proakrbl? Kdo ae Jo behal, da mi lahko eminentno mnogo koristi?" Čutil jo hipoma, kako ga Jo zbodla, kor jo mislil ves čas le naae in glodal samo na to, kako bi veseljačU ž njo po zabavah, žel čast od njo — ln končno dobil še njo. Toda hitro jo premagal grizočo vest. Kaj neki mlali, da bi bril nJega dobila tudi lo "goepo pl. Valfon-talne"? Natanko lahko ve, da mora biti hva- ležna za to vlogo Junaku, ki je imel svoje vzroke, da je delal drugi na kljub.—Izgledalo je, da preide pogovor, ki se je pričel na koleni, v prepir med kolegi. "Pustiva raje to," je menila Leoni ja. i ar cest pojdem ven — saj so suhe?" ■ Med natikanjem rokavice: "Kogar ne opozori moja roka nase, me sploh ne ljubi tako kakor hočem biti ljubljena jaz Ta me sploh ne vidi" Kapelnika je od jeze oblila živa rdečica. Kakor da bi ne bila njena blazlničasta roka z dolgimi, pravilnimi prsti prvo, kar je opazil Izza Leonijlne velike Izpremembe! Sunkoma je povedal, da bo torej v bodoče opeval vsak njen ud posebej. "Na svoje roke sem ponosna. Rothaus jim pravi madonske roko." "Kako novo!" so je porogal in se je zunaj, spotoma še nadalje pečal z Rothausom. Da jI li ne zveni ves Človek napačno? Da li ni to nedostojno profinesovanje, ki si ga dovoljuje človek le zbog svojega denarja! Naj bi enkrat pomislila v njegovi prisotnosti, kakšna Je bržkone bila govorica njegovih dedov in kakšne običaje so nsjbrže imeli, pa bo takoj videla, da je ves Rothaus tak, da bi človek počil kraj njega. "Pa že ne," je zatrdila Loonija. "On, oziroma rodbina njegova ima vsekakor baš toliko milijonov, kolikor šteje Harry let." 'Harry?" je pomislil kapelnik ln nI mogel več govoriti. 'Zato pa njegovi predniki tudi niso napačni. Bili so pred inkvizicijo ministri v Španiji. Dejal mi je: Ko so bili Zldje izgnani, ni bilo več jega rodu; da ne bi bilo v njem nekaj njihove krvi." Ce reče on . . ." Je dostavil kapelnik samo še z žalostjo, Leonija pa Je povedala do konca. "Pa kljub temu! Seve, kdor ne izide nikjer kot popolnoma nomlnljlv, se ne more nikakor izogniti Umu, da ne bi vplivalo to na način njegovega zavedanja. V kakšno duševno napetost mora to uklepati človeka! Ker ga vsi silijo v dvom, začne še sam tako in je vodno bolj tuj in osamljen, pa se razkraja in nemirno goji svojega duha. Lo no misliU vi drugi, da sU Uko naobraieni kot on! Co sU naobraženi, je to pri vaa šport. Pri njem pa Je prlmora-nost — zaradi latrjevanja svoje samobitnosti. Najpreje so UpeJU za Uko dvomljive kot on potom šolo IsvobU, kaj Jo kultura. "Dovolj," jo menil kapelnik bridko "Na noben način nI dovolj. On baš nI prevzet, ampak slaboten. Njegova neodločnost, baha-vost, morda oelo laž njegova ln mržnja do ljudi — vso to Jtvira pri njem baš lz tega, ker se no prevzema, pa ao tudi noče. On išče le sebe in to, kar Jo nopojasnjenega v njem. Nekaj celotnega — dragi moj!" "Hvala . . .Kako spremljati?" "No boš prav do hoUU." "A, greš voftarjat! Z ... ?" "O, midva Jova zdaj akupaj vsak večer, ka dar som proeta. SpgznsU sva, da lahko govoriva in poslušava drug drugega brez dolgočasja. No, ln kor to ni vsakdanje .. ." 'Torej mnogo zabave," je dejal zagrizeno ln Jo pobledel. Pogjod mu Je zablodil — pa je zdirjal od njo v prepričanju, da že ima Leonija ljuba vi*o razmerje s tem človekom. 'To histerično mallkovonjol Meni niti ne bi ugajalo to!" Tisti tehtni govori preje v njeni sobi so bili komedija in aloporija. "Zbala se me je, pa mi jo milo igrala»" (Dalje prihodnjič.) I Marsikdo od nas bi se moral od Eakima učiti. V Um oziru lahko posUvimo Eskime med naj-I bolj raz vi U ljudstva: mnogoter 'kulturen" narod atoji niže kot Ioni. (Daljo prihodnjič.) fUOVEMSKA NARODNA PODPORNA JEDMOTA Isdaja svoje publikacije In še »e Ust Vzeeveta se ko. " trebno agitacijo svojih in Idej. Mlkakor pa ae m daleč U pa sploh smem Narod, ki izumira Po Nsnscnu priredil IVAN BEŽNIK (Nadaljevanje.) Ko so prišli Evropejci, niso ra zumeli ne ljudstva, no njegovih zahtev, ampak so zagnali kratko-malo vse njih naredbe ob tla Ur jim vailill svoje — to Jo. hoteli so napraviU drugo ljudstvo, da-si so bili prtšedšl Evropejci v mnogih ostrih sUbši kot dame-činL Keko je mogočo spremeniti U neeUlno lovsko ljudstvo na utuh tleh? Kaj Jim oaU ne* Cirenlandci so začudeni poslu Uit nove gospodarje in niso mogli razumeti vsega tega. Evrop-ce so imeli sploh .ao alabe, po-kvsrjene ljudi. Ko Je prišU leU 172« v Oodt-haeb ledje s moškimi In ženski-mt naseljenci, so so nekateri vedli Uko aUbo. da ao ae pegsnt vpraševali začudeno, "odkod to. da Je med Evropejci toliko sls-bih ljudir Sploh Jo gledel E-sktmo e prezirom "nove ljudi", ki ao lepo govoriti, slabo delali in ss niso nič razumeli na lov, i so tujci smogalt vsaj deloma, in ustvarili mešanico surogrenlandskih in novoovrup- skih šeg ln mešanico, močno s t-vropako krvjo pomešanega naraščaja. Kljub temu pa se Eskimo še vedno drži mnojprterlh svojih na-vsd. Kot pri vaeh lovskih plamenih (ljudstvih). Je tudi pri skimih pojem laftnine selo omejen. Eskimo razločuje lastnino posameznika, drufine. hišnih a stanovalcev, sorodstvs in v nem krsju bivsjočih družin. Popolno last posanpznik* je kajak, njegova oprava ln orodje; toga se ne sme doUkniti nihče, tudi gs ne izposodi nikomur V prej šniih časih je Imfl vsakdo po dva k/jaka, a zdaj Je redko ta Ski. ki so Jih uvedli Vvropci, so tud lest posameznikov, a jih vendar vzame lahko y«*kdo, ne da bi vprašal goapodarja. Poleg obleke ln lovskih potrebščin Je treba imenoveti še nože. pile, žage. To Je last enega, ali družine. Šivalna priprava Je last žene, kl Jo Ima. Vsa druga hišna oprave pe Je last družine ali vseh soeUnoval-eev. Ženski čoln je lest družino šotor tudi Hiše Je last družino, ¿v stanuje več družin v nji. Jo last vseh skupaj Poeeeti zemlje Eskimo ne , zna. Toda navada Je. da na mestu. kjer stanujejo še drugi, ne| i posUviti brez dovoljenja nihče ne šoUra, ne hiše. Pripravljeni les je Uga, ki ga je prvi dobil, naj bo kjerkoli Ce ga privleče do brega in potegne iz vode, zaznamuje kakorkoli in gre, je prepričan, da ga bo maga-ri čez leU našel ravno Um, seveda, če niso medtem Evropejci prišli mimo. Eskimo ima do te lastnine veliko spoštovanje. Ce kdo komu kaj jposodi, bodisi čoln, ali orožje in se to na lovu pokvari, recimo, da tjulenj strga čoln, gre to na račun lastnika. Ce si pa kdo izposodi kako stvar, da lastnik ne ve o tem in se mu pokvsri, mora povrniti škodo. » Ce kdo kaj kupi in mu blago ne ugaja, ga pošlje lahko nazaj, četudi je že prošlo dokaj časa od tedaj. * . Ce kupi kdo kako dražjo reč, Id je ni v stsnu plačati takoj, mu U da na upanje, dokler ne more poravnati. Ce pa dolžnik poprej umrje, opusti upnik svojo terjatev. To so občutili posebno evropski trgovci, ki so morali dajati na upanje, a jim je mnogoletni dolžnik ušel s smrtjo, "Počakajte, da poginejo vaaj uši v njegovem grobu", so mu odgovarjali Eskimi, "potem razpišite eksekucijo." Eskimo ne zbira bogastva. To mu Je tudi skoraj nemogoče. Niti vse živali, ki Jih ujame, niso popolnoma njegova last. Njemu samemu ln njegovi družini pripada samo aUk, groenUndski tjulenj, toda tudi od tega dobe solovci svoj delež. Druge vrste tjulenjev razdelijo med seboj solovci; navadno diobi vsaka hiša dotičnega okraja po en kos. Posebno rszdelijo različne vrste ki tov, od katerih dobi lovec navadno le neprimerno majhen kos, četudi je žival ubil popolnoma sam. Ko privlečejo kiU do brega, pridejo vsi prebivslci vssk s svojim nožem in plsnejo nsnj, ds si oddelijo svoj delež. Pri tem delu je taks gnječa in se vse vrši s takim ognjem, da pogoetoma v naglici drug drugega porežejo. Ta praviU pa ne veljajo samo zs večje živali, ampak tudi za razne vrsU rib. Ce Jih lovi več skupsj, dolo- čajo naUnčni predpisi, čigsva je živkl. Pri lovu na severnega jelena je žival onega, ki jo je prvi zadel, četudi ga je neznatno ranil. Isto velja* tudi o tjulenjih. Le če najdejo to žival mrtvo s harpuno v telesu, tedaj dobi o-ni harpuno nazaj, a žival osUne v rokah najditelja. Ce je v kraju lakoU, je Eskimo dolžan od živali, ki pripada sicer samo njemu, pripraviti o-bed za vse, ali sploh odstopiti nekaj mesa. Ce je bil lov bogat, tedaj napravijo pojedino, kjer jedo, dokler kdo more.. Ce ne morejo vsega pojesti, tedaj spravijo za zimo. Kadar nastane pomanjkanje, tedaj dajo oni, ki imajo, tistim, ki /limajo, dokler imajo kij. Potem stradajo vsi skupaj. V tem oziru so Eskimi usmiljeni ko otroci. Prva in najvišja postava jim je: pomagati bližnjemu. Trdo življenje ga je izučilo, da je, kljub lastni moči in spretnosti včasi vendarle navezan na druge, zato rad pomaga tudi sam. "Kar nočeš, da ti tvoj bližnji stori, tega ne stori ti svojemu bližnjemu." Eskimo je gostoljuben. Potnik lah&o krene v prvo hišo, ki jo najde, in ostane, dokler se mu zljubi. Vsega, kar premorejo, mu dajo. Ko odide, mu naložijo brafoja za na pot. Tudi Evropejca sprejmejo gostoljubno, ki jim pa poplača gostoljubnost z malo kave, ki jo nosi v ta namen s seboj. Da je gostoljubje dolžnost, o tem pripoveduje kapiUn Holm. Morilca Maratuka, ki je umoril svojega očims, so sprejeli njegovi sorodniki v goste in gs dolgo gostili, četudi je bil silno nepriljubljen. H gostoljubju so jih silile pri-rodne razmere. Slabo vreme jih je daleč od doma sililo pogosto, da so morali stopiti v tuje hiše. Vendar pa je začelo to gostoljubje s prihodom Evropejcev pone-havati. Iz vsegs tega je razvidno, kako so vsi zakoni te grenUndske drŽsve zgrajeni ns temelju med-sebojnegs braUtva. Podpirsnje in ljubezen so jim glavni cilj. a U. a Imps ta Na« Cal MS. Gertruds L Man, O Clark. O ilii it H lila. Ps; tslisa« ta sas «f Um aran _____ef tke _ _________ Uit la Hfl« aw <ûrk)t Ust, L CUT. Raa. jrMit Hill* wtth Äs — - e - ' fCsaOalfir-M Sloveneko-amerieki DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK _;-Priredil LEO ZAKRAJIEK-- Priporočamo ga vsem, ki še niso državljani, in onim, ki so že. Vsebuje za oboje bogato informativno gradivo in še posebno pouk za nedržavljane. Stane 50 centov V zalogi imamo ie Louie Adamičevo TWO-WAY PASSAGE ($2.50 s poštnino vred.)—In druge njegove knjige,—Velika zaloga drugih slovenskih in v angleških knjig.—Pišite po naš novi cenik! KNJIGARNA PROLETAREC 2301 SOUTH LAWNDALE AVE. CHICAGO. ILL TISKARNA S.N.P.J. j T *———— sprejema vu ■ v tiekareko obrt epadajoča dela Tiaka vabila zk veselice in shode, vizitnice časnike, knjige, koledarje, leUke itd. slovenskem, hrvaUkem, slovaškem, česker* angleškem jeziku in drugih .... VODSTVO TISKARME APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARN .... Vsa pojashiU dsje vodstvo tiskam« .... Cene smerne, unljsko delo prve vrsb Pišite po informacije na naalov: SNPJ PRINT ERY 2957-59 S. Lawndale Avenue - - Chicago. IUI«* TEL. ROCKWELL 4904 naroČite si dnevnik prosveti Pe sklepu U. redna konvencije se lahko naroči aa Ust Prosvstsk prišla)a eden. dva. trt štiri ali pat članov Is ene drušina k ani nsr* nlnl. > List Presveta stane m vse eneka. m člane ali aečlana « 00 s eno letno naročnino. Kar pa člaal še plačaja pri ssssmeniu U*" tednik, se Jim to prišteje k naročnini. Torej sedej ai vsroks. na da Je Ust predrag sa «aae SMPJ. List Proseete Je veta lastnias a gotovo Ja v vsaki drušial nekdo, ki bi rad čital lisi vsak daa. Pojasnilo:—Vselej kskor hitro kateri teh članov preneha biti M SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahteval sam fvoim tednik, bode moral tisti član lz dotične družine, ki je tako »kup» naročena na dnevnik Prosveto, to UkoJ naznaniti upravniStvu M in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako trt» "J stori, tedaj moro upravniitvo znižaU datum za to vsoto nnroeaa«j Cena lista Presveta Jat Za Zdruš. dršaee la Kanado 94 06 Za Cicero la Chkaeo ia 1 tednik la ______________«... 4J9 I tedalk la ................ I tednika Im ............. 3.90 i 2 tednika la ........ 9 tednike la ................ 2.49 3 tednike in ............... 4 tednike In................1J9 4 tednike ia — 9 tednikov ia ................ nič I tednikov in Za Evrope Je_______________________99.9® I spolni te spodnji kupon, priložite potrebno vsoto danarjs Money Order v pismu la si naročite Prosveto. Ust. ki Ja »asa Is«»-» PROSVETA. SMPJ. 1997 Oe. lawndale Ava. Chícete. IIL « r Pvflošoae pošiljam naročnino sa Ust Prosveto vsoto I 1. lâw ČL društva it 1 la fa pripišite k