TRST, petek 4. novembra 1955 L*t0 XI. . št. 261 (3190) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638. 93-808, 37-338 »SIVO: UL. MONTECCHI It. 6, II. nad. — TELEFON »J-IM IN »4-631 — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA It. 2» — Tel. MALI OGLASI po 20 lir beseda. — NAROČNINA: mesečna 350. četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — FLRJ: Izvod 10,_mesečno 210 din »Uta. *“ Podruž GORICA: Ul S. Pelllco l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 ln od 15,-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Polt ni tekoči račun Založništvo tržaJkega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega Inozemskega tiska. Državna zaiozoa oiovenije, -T v Strini i stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir . Za FLRJ za vsak iran širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 30 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 -KB -1 - Z- 375 . Izdala založništvo tržaškega tiska o.zuz.- rra» ZAHODNI MINISTRI POTRDILI ZAVRNITEV •»jetskega predloga o „vsenemškem svetu11 ^Ues poudarja, da Zahod ne bo pristal na varnostno pogodbo, če ne pride lo združitve Nemčije - Soboljev odpotoval iz New Yorka v Ženevo - ZDA šilile omejitve za izvoz nestrateškega blaga v ZSSR in Vzhodno Evropo ■PBlNGTON, 3. — Ame-trgovinsko ministrstvo 'Hill. »tien ‘"Otri „r*dno sporočilo, da bo Bo nadzorstvo nad iz-'""V v nestrateškega blaga iz •#«*»» ZSSR in druge vzhod' f#i»iniPSke dr5ave- C8,iuie. da 3e Poročilo JS bil sklep H ^ »V ženevskem duhu* It /. J» njegov namen, kot *tr 'r Predsednik Eisenho-ki L,“* se ustvarijo pogoji, 4 ti državam pobu-ll»v. p0Večanje obsega izmeni* miroljubnega blaga v ior,tv ,Vatu»' Omiljenje nad-'kinit izvedeno v obliki hvoii . Posebnih izvoznih t5ttJenl> ki so bila doslej ll .“na za izvoz določene- Hki uateškeSa k>kaSa v so* •tli „ ,.*ok- Ukrepi bodo za-k “ljati konec leta. U0v‘nski minister Sinclair kij, le izjavil, da ta omi->ke ,"e velja za LR Kitajci, Ia ostale dežele Dalj* 5 r.V4*boda «s komunistič- 1Uvp i); Prav tako °" Stil "e veljajo za izvoz 'iton.k83 k>Iaga v vzhodno-ŽImb države. *!» 3. - Današnja * lb zunanjih ministrov 08t za preporod nem-j ,-I®'Htarizma. Zatrdil je, tli Atirje načelniki vlad \| 8*vodila v naslednjem W 1. Nemčija moro bit Si ,2. združena mora % svobodnimi volitvami, > (tlt«v mora biti v skla-ML nacipnalnimi interesi vi« Uudstva 4. pri zdru-\ treba upoštevati in- fD *Vr°pske varnosti. ',0v°vi predlogi, je na-Dulles, ne previde-•ortr?Ske združitve tem-t^kiin vanie med dvema j"a državama, in tudi Alki’ Slede ka o svobodnih Alki’ ®',ede katerih so na-jMil, ‘ad dali ministrom J Pod ZVEd Molotova, MSV°i predlog za C1 voH* ie s svobod" Lf* ... ‘‘Vami. K Sevami’ in naj e s tudi V.. mnenje o zahod- () Afto edl°gu o Nemčiji. V, 8W* Uulles poudaril, V"°stu0 h« bo pristal na * ‘ doicje P°g°dbo za Evro-ne bo sporazuma ‘ fr zdrt>žitvi načelnikov vlad J J tfj d*1 že ‘f Pi*nc°ski zunanji mi-(tl,tVodi?y se je skliceval '^'»dniu ^osežejo sporazum V ^ato • v°I>tvah v Nemški' bilPinay poudaril, j|J , v neki meri že fl .Ji. °Bila velik korak * ».''SitJ .Molotov pristal l* ir^isel Nemčije. Zavrnil Nd tesnJiinemSkega sve" k Jbo 7'Jših stikov med .kit bod ^ahodno Nemčiji ’ ko Potrebni samo *?, bod° predstav-«* ‘kom ^ehi4ij pridružili i 4oen„ 8Urih velesil, da Kn„. 0r>li o podrobno- NEW YORK, 3. — Od včerajšnjih izjav angleških in ameriških predstavnikov o možnosti novih sprejemov v OZN je to vprašanje v središču zanimanja krogov Združenih narodov. Kot zatrjujejo v kanadskih krogih, je odklonilno stališče ZDA do sprejema Zunanje Mongolije glavna ovira za odobritev kanadskega predloga za sprejem 18 novih članov. Po zatrdilih istih krogov je kanadski zunanji minister Le-ster Pearson med svojim nedavnim obiskom v ZSSR dosegel sporazum s sovjetskim zunanjim ministrom Molotovom o splošnih osnovah kanadskega predloga za sprejem novih članov. Predvsem sta se dogovorila, da bo kanadska delegacija predlagala sprejem Avstrije, Irske, Italije, Finske, NA KONGRESU RADIKALOV Volitve verjetno na podlagi dosedanjega volilnega sistema Sporazum v vladi glede povratka Ben Jusefa v Rabat P PARIZ, 3. — Ob 4 zjutraj je predsednik skupščine sporočil uradne podatke o glasovanju o zaupnici. 330 poslancev je glasovalo za vlado, 211 pa proti. Vzdržalo se je 14 poslancev, medtem ko se jih 56 ni udeležilo glasovanja. S tem je skupščina odobrila vladni načrt za predčasne vo. litve. Skupščina pa ni prišla do nobenega sklepa glede volilne reforme in za sedaj ostane še vedno v veljavi proporcionalni sistem s povezavami, na podlagi katerega je bila izvoljena tudi sedanja skupščina. Ce bo republiški svet odobril sklep skupščine, bodo nove vo- stranke neodvisnosti glede maroških državljanov židovskega porekla; 8. sprava in združitev Marokancev okrog Ben Jusefa-Poročilo dodaja, da so med razgovori ugotovili soglasnost pogledov in da je delegacija izrekla željo, naj bi se ob povratku Ben Jusefa v Maroku razglasila splošna amnestija za vse Žrtve zatiranja s povratkom vseh, ki so morali v izgnanstvo, in z vzpostavitvijo demokratičnih svoboščin. Jordana, Nepala, Ceylona.Kambodže, Laosa, Portugalske, Libije, Madžarske, Romunije, Bolgarije, Albanije, Zunanje Mongolije, Španije in Japonske. Med drugim je Molotov dejal Pearsonu, da se zdi položaj ugoden za tak predlog, obenem pa je opozoril, da je Japonska formalno še v vojnem stanju z ZSSR, ker med obema državama še ni bila podpisana mirovna pogodba. To vprašanje, so dejali v ZSSR, mora biti rešeno. Stališče ZDA do sprejema novih članov uradno še ni šlo preko torkove izjave ameriškega delegata pri OZN Cabo-tn Lodgea. Ta je izjavil, da ZDA «pozorno proučujejo* kanadski predlog in »aktivno delajo* za rešitev vprašanja sprejema novih članov v OZN. Za sprejem v OZN mora dobiti vsaka država, ki kandidira, vsaj 7 glasov izmed 11 v Varnostnem svetu; med njimi mora biti vseh pet stalnih članov (ZDA, ZSSR, Velika Britanija, Francija in Cangkaj-škova Kitajska). Doslej je edino ZSSR uporabila pravico veta za sprejem novih članov, čeprav se zdi, da se reševanje kanadskega predloga zavlačuje prav zaradi možnosti veta z druge strani, kajti mnoge države s seznama 18 kandidatov je mogoče označiti za protikolonialistične in Francija bi utegnila porabiti pravico veta v Varnostnem svetu proti sprejemu ene ali več teh držav. ZDA pa se upirajo, kot rečeno, sprejemu Zunanje Mom golije, medtem ko ZSSR vztraja na tej kandidaturi. V ameriških krogih trdijo, da so Romunija, Madžarska, Albanija in Bolgarija »zares države*, medtem ko da Zunanja Mongolija ni prava država, temveč »komunistični stvor*. Velika Britanija je spremenila svoje stališče do množičnega sprejema novih članov konec prejšnjega meseca in te dni je sporočila, da je pripravljena podpirati kanadski pred. log Skupno je postavilo svojo kandidaturo 22 držav, toda kanadski predlog izključuje Severni in Južni Vietnam ter Severno in Južno Korejo, ker gre za »razdeljene države*. Danes so nadaljevale z delom vse razne komisije glavne skupščine. Politična komi- BONNSKA VLADA ZAVLAČUJE pristanek na teinom ii Bonn bi želel počakati na repatriacijo vseh ujetnikov iz ZSSR • Brentano pravi, da možnosti za sovjetsko-nemško trgovino ne gre precenjevati BONN, 3. — V krogih za-1 Valerijan Aleksandrovič Zo- hodnonemškega zunanjega ministrstva izražajo mnenje, da bo verjetno poteklo več dni, preden bo zahodnonemška vlada dala svoj pristanek na imenovanje Valerijana Zorina za prvega sovjetskega veleposlanika v Bonnu. O izmenjavi veleposlanikov se je dogovoril kancler Adenauer med svojim obiskom v Moskvi, pogajanja za izvedbo tega sklepa pa so potekala v Parizu med tamkajšnjim sovjetskim in za-hodnonem.škim veleposlanikom. Kljub uradnim demantijem sodijo, da zavlačuje zahodno-nemško zunanje ministrstvo z izdajo privoljenja za Zorino-vo imenovanje iz diplomatskih razlogov. Kaže, da bi nemške oblasti hotele, da bi ZSSR najprej repatriirala zadnje nemške ujetnike, ki jih je še 3.000 do 4.000. Poieg tega bi nemške oblasti želele, da bi bilo sovjetsko diplomatsko predstavništvo v Bonnu številčno omejenp. Krožijo namreč govorice, da je ZSSR predlagala, da bi poslala v Bonn nekaj sto ljudi. Zahodnonemško zunanje ministrstvo še ni sklenilo, koga bo imenovalo za svojega predstavnika v Moskvi. Med najverjetnejšimi kandidati pa imenujejo veleposlanika v Tokiu Hansa Krolla, ki je bil pred tem več let v Beogradu. rin je bil doslej namestnik sovjetskega zunanjega ministra in velja za enega izmed najboljših sovjetskih izvedencev za evropske zadeve. Med Molotovovo odsotnostjo v Ženevi vodi Zorin zunanje ministrstvo v Moskvi. Rojen je bil leta 1902, leta 1941 pa je prišel v diplomatsko službo. Po vojni je bil veleposlanik v Pragi, v letih 1952-53 pa je bil stalni sovjetski delegat pri OZN, kjer ga je nato nadomestil Andrej Višinski. V svojem današnjem razgovoru s skupino ravnateljev italijanskih demokristjanskih listov, ki so na obisku v Nemčiji, se Brentano ni dotaknil vprašanja diplomatskih odnosov z 7^5SR, pač pa je dejal da med obema deželama zaenkrat še ni neposrednih trgovinskih odnosov. Dodal je, da obstajajo trgovinski odnosi z Vzhodno Nemčijo, ki morda služi tudi kot posredovalec za izmenjavo s Sovjetsko zvezo; vendar je obseg te izmenjave malenkosten. Tudi bodočih trgovinskih odnosov med Nemčijo in ZSSR ne gre podcenjevati, je dejal Brentano, «kajti upoštevati je treba politično realnost; to, kar mi lahko damo, Sovjetske zveze ne zanima preveč, če pa bi ji mi dobavljali strateško blago, bi bilo to isto kot samomor*. Bulganln obiSCe lilo, Bm In Afgisloo MOSKVA, 3. — Ob zaključku obiska burmanskega ministrskega predsednika U Nuja v Sovjetski zvezi so nocoj objavili skupno izjavo, v kateri U Nu in Bulganin izrekata upanje, da bodo štirje zunanji ministri v Ženevi dosegli vsestranski sporazum. Izjava obsoja nato politiko ustvarjanja blokov in poudarja, da politika neudeležbe v blokih jamči varnost narodov in ima pozitivno vlogo za vzpostavitev svetovnega miru. U Nu in Bulganin poudarjata dalje, da bi morali poizkuse z atomskim in termo' nuklearnim orožjem prepovedati, ter se zavzemata za znižanje konvencionalnega orožja ter za mednarodno nadzor, stvo nad oborožitvijo. Izjava poudarja tudi, da ie treba posvetiti posebno pozornost vprašanjem Azije in D ilj-nega vzhoda, ki bi se laliko rešila s pogajanji. Rešiti bi se moralo tudi vprašanje povratka Formoze in drugih otokov Kitajski. Nocoj so javili tudi, da na irerava Bulganin odpotovati skupno z delegacijo sov viških funkcionarjev 20. novembra z letalom v Indijo, kjer bo ostal 18 dni. Delegacija bo prekinila za nekaj dni svoje bivanje v Indiji, da obišče Burmo in se bo ustavila štiri ali pet dni v Afganistanu. DOVOLI ILIASUŠIVAN1 zaradi vojnih dugndlmi! Leta 1945 aretirani iašiat je done« gel včeraj v Bazoviei zasliševali je treh domačinov, ki to najnovejšo provokacijo najodločneje obsojajo MOSKVA, 3. — Izraelsko poslaništvo javlja, da je bil s sovjetsko vlado sklenjen sporazum, na podlagi katerega bo Izrael prihodnje leto uvozil iz SZ od 350 do 400 tisoč ton petroleja v zameno za cedrovo sadje. Po Bazovici se je včeraj kot blisk raznesla vest, da se je v vasi pojavil nekdanji fašist Qua~ trocchi, katerega imajo vaščani v dokaj slabem spominu zaradi njegove medvojne delavnosti v korist terorističnega fašističnega režima. Quatrocchi se je zglasil na policijski postaji in dejstvo, da so bili že včeraj od 16-do 18- ure zaslišani trije domačini, od katerili so lioteli vedeti, ali so bili člani narodne zaščite, če vedo, kdo naj bi ((izpraznil)) Quatrocchijevo stanovanje v Bazovici itd. Nadalje smo zvedeli, da je bil Quatrocchi zaradi svoje fašistične delat nosti v maju 1945 aretiran in da bi moral biti odpeljan iz Bazovice v neko drugo vas na Kra- NEW YORK, 3. — Severna Koreja je zahtevala od OZN, naj se ji dovoli udeležba pri Ji IVIC U arvupocmc, uuuu mu*c *u* , * * T. .. . . ,___ _ „ litve v prvi polovici decem-1 debati o Koreji, ki bo A dl* A Mf & iji»- 4 4J JV ei* N Scv,ahslt?Ure za volitve, i t« 8n n zVnanii minister **dn?„a zlasti pouda rSrl\ tB> točke: l. d( Jt| 'd; , mčije mora pri- i\t t,!iemijadrui'tev mora 'fS i^ljiva za nemško J tv. den» zdru*itev mora ,v okviru načrta i ki 8h arnost. Nato i* v v,'nov Podrobn° analizi-'hlčii.nažrt za združili! 8,hi I s svobodnimi da L\se3 deželi in •X p°go£ Auje vse tri VTaJ Molnt MacMUlan j' V Ih t*8 Sto ov naiTi ln 2ahort stMišči Vzhod-zdoda* Nemčije o .» •4 ni n *itve tako raz" ^ilt^Zulto^ ovat' prak-'• > statfov °d dela vse-1?» j *ot0v ’ ki ga pred- UtSSSE Prekinitvi je ^ideva0,7’ D^a' !«• da , volit„„ otožnosti svo-iX icL v vsej Nem- Nii #meev k!r je stvar k *da povedo, li. t«. Naj. Pravl.1eni imeti uv o i Ponovil svo-f8 s Nen-^.TfSanostl voli,* h a*abitT ’ *ni V* ^ *1 na PvV* P° kate-VVmP8 j« ,°blast Hitler*. a,h v ^ naklonjeni .'“orau yse5 Nemčiji, ' K ik erJ' biti Pove-k' ’h 'J*81 nemškega BČo0 ^ronske varno' MNs£redl “ kNj> bra in skupščina bo razpu- sedanjem zasedanju OZN ščena 2. januarja 1956. Skupščina ima sedaj še ved. no možnost spremeniti volilni zakon. Za to ji ostane še deset dni. Dosedanja debata pa je pokazala, kakšna zmeda vlada glede tega, in zato je malo verjetnosti, da bi prišlo do spremembe in nove volitve bodo zelo verjetno na podlagi sedanjega zakona. Skupščina je bila sklicana za torek popoldne. Spopad med Mendes-Fran-ceom in Faurom pa se je sedaj prenesel na 50. kongres rudikalne socialistične stranke, ki se je danes začel v Parizu. Naloga kongresa je opredeliti taktiko in program sjranke ob volilni kampanji. Kongres se je začel pod predsedstvom Mendes-Fran-cea. Soglasno so navzoči sprejeli predlog, naj se Herriot povabi, da znova prevzame vodstvo stranke. Mendes-France je v svojem govoru opozoril zborovalce, da kongres ni bil pripravljen, kakor bi bilo potrebno, ker so bile splošne volitve predvidene za junij 1958. Zato se bo delovni program spremenil zaradi bližnjih volitev. «Zato bo potrebno, je pripomnil Mendes-France, da kongres o. predeli stališče stranke in da to stori v pogojih, ki ne bodo tako zadovoljivi, kakor bi že-leii*. V krogih blizu francoske Nujna posvetovanja v okviru OZN zaradi mii/ih spnpadoif v Palastini Izraelski oddelki so z močnimi silami napadli egiptovske oddelke na demilitariziranem področju - Boji so trajali vso preteklo noč 2.0A podpirajo Ben Gurlonov predlog za neposredne razgovore TEL AVIV, 3. — Izraelske čete so preteklo noč nenadoma izvršile lupad na egiptovske položaje v Sapha na demilitariziranem področju Auja. Izraelski vojaški predstavnik je danes izjavil, da je bilo nad 50 egiptovskih vojakov ujetih, 50 pa ubitih-Dodal je, da je bil namen te akcije pregnati egiptovske sija je nadaljevala s prouče-1 otjdelke, ki da so prišli na vanjem predloga za ustanovitev znanstvenega odbora, ki bi zbiral dokumentacijo o u-činkih atomskega izžarevanja. Posebna politična komisija na. daljuje razpravljanje o rasni diskriminaciji v Afriki, gospodarska komisija proučuje vprašanje razvoja gospodarsko zaostalih dežel, socialna komisija razpravlja o konvencijah o človečanskih pravicah, komisija za skrbništvo vprašanje jugozahodne Afrike, pravna komisija pa poročilo komisije za mednarodno pravo. izraelsko ozemlje pred osmimi dnevi in začeli kopati jarke. Predstavnik je dodal, da je načelnik komisije OZN za nadzorstvo nad premirjem večkrat zahteval od Egipčanov, naj se umaknejo, da pa se Egipčani niso ozirali na njegove pozive. Predstavnik egiptovskega ministrstva za vojsko pa je poveljstva oboroženih sil, ki pravi, da so »bili izraelski napadalci odbiti z vseh točk, ki so jih ponoči zavzeli na egiptovskem ozemlju*. »Egiptovska pehota je ob podpori oklepnih avtomobilov in topništva, pravi dalje poročilo, začela danes ob 11. uri močno protiofenzivo in ji je po štirih urah hudih bojev uspelo pregnati sovražnika z egiptovskega ozemlja. Ob 15. uri so naše čete v celoti obvladale področje Sapha, katerega del je sovražnik okupiral preteklo noč. Med vojaškimi operacijami, ki so se začele sinoči ob 22. uri m so se zaključile danes ob 15., smo zgubili 70 mož med mrtvimi in pogrešanimi, medtem ko znašajo nasprotnikove izgube 200 mrtvih in ve- izjavil, da so egiptovske če- liko število ujetnikov. Razen te v zgodnjih jutranjih urah izvršile protinapad na področju Sapha. Kairski radio je oddajal poročilo vrhovnega Italijanski opazovalec v Ženevi v »prisrčnem" razgovora z Molotovom Po enournem razgovoru je Bova beoppa izjavil, da obstajajo ugodne možnosti za sprejem Italije v OZN - Stassen v Rimu • Predstavnik palače Lhigi o kanadskem predlogu za sprejem 18 držav v Združene narode med štirimi zunanjimi mini- (Od našega dopisnika) RIM, 3. — Kot poročajo iz stri*. , _ 2eneve, se je italijanski opa- Kasneje je imel Bova bc0P* zovalec na konferenci zuna- Pa tiskovno konferenco, na njih ministrov, veleposlanik kateri je dejM, da je Molo- Henato Bova Scoppa, danes o- poldne sestal s sovjetskim zu. nanjim ministrom Molotovom. Sestanek je bil v sedežu stalne sovjetske delegacije v Ženevi pri OZN, v «Beli vili* na Avenue de la Paix. Italijanski opazovalec je imel že včeraj razgovor z nekim članom sovjetske delegacije, danes pa so ga obvestili, da ga bo opoldne sprejel Molotov. Razgovor je trajal eno uro. Po razgovoru je Bova Scop-pn dejal, da je dobil z razgo-j vora dober vtis. in pojasnil,1 da sta z Molotovom govorila o splošnem položaju, o vprašanju sprejema Italije v OZN ter o italijansko-sovjetskih od. vlade zatrjujejo medtem, da, nosih zlasti pa o tretji točki dejal, o u sveta da je lovltvi »prehod V l»v k »Prehod ’^ljebt|dni k.S',». medtem "i ni*_m'n>stri niso ,ar praktične-se omejili na \%\}' 0 vK * je n„ da so za- V.ol hoda ! PTe.d 5es,i- AIm 'hiški *v°ie pred-V>v ,’ združitvi da se ni predložil je bil na današnji seji vlade dosežen sporazum za bližnji povratek Ben Jusefa na maroški prestol. Faure je o tem govoril v svojem poročilu na seji in noben minister ni temu ugovarjal. Ben Jusef pa je danes nadaljeval svoja posvetovanja v Saint Germain En Laye. Sprejel je delegacijo političnega urada maroške stranke neodvisnosti. Po razgovoru je delegacija objavila poročilo, ki pravi, da so govorili o sledečih vprašanjih; 1. dan in način povratka Ben Jusefa v Rabat 2. bodoči odnosi med Francijo in Marokom na podlagi svobodnega sporazuma in na podlagi neodvisnosti in medsebojne povezanosti; 3. sporazumi v Aix Les Bainsu in v Antsirabe; 4. kronski svet 5. sestava maroške vlade, ki bo imela nalogo voditi upravne posle, izvesti demokratizacijo in se pogajati; 6. režim ustavne monarhije modernega Maroka; 7, »tališče dnevnega reda ženevske kon ference; odnosi med Vzhodom in Zahodom. Posebej je še Bova Scoppa izjavil, da je Molotov izjavil, da nima ničesar proti sprejemu Italije v OZN in da ugodno gleda na predlog kanadske delegacije za skupni sprejem 18 kandidatov. O razgovoru je bilo kasneje izdano poročilo, ki pravi, da je razgovor potekel v zelo prisrčnem ozračju in da sta Molotov ter Bova Scoppa med pjim razpravljala «o vprašanjih, ki so na dnevnem redu v Ženevi na konferenci štirih zunanjih ministrnv in ki posebej zanimajo Italijo: Združitev Nemčije in evropska varnost, odnosi med Vzhodom in Zahodom in položaj na Srednjem vzhodu*. »Italijanski opazovalec, nadaljuje poročilo, je načel tudi vprašanje sprejema Italije v OZN, ki sicer ni na dnevnem redu konference, ki pa bo gotovo prišel na vrsto v razgovorih tov prikazal sovjetsko stališče glede evropske varnosti in nemške združitve. Poudaril je prisrčno ozračje razgovorov, ni pa hotel odgovoriti na vprašanje, kakšno stališče bo zavzela ZSSR do kanadskega predloga za sprejem novih članov v OZN. Dodal pa je. da je po njegovem osebnem mnenju sedanji položaj ugoden za uspeh na tem področju. Na ponovno vprašanje je potrdil, da si je to mnenje ustvaril po razgovoru s člani sovjetske in britanske delegacije. Glede vprašanja stikov med Vzhodom in Zahodom je Bova scoppa dejal, da bo Italija sodelovala pri delu šti-ristranskega odbora, ki mu je poverjeno proučevanje tega vprašanja in da bo glede tega on sam navezal stike z izvedencem sovjetske delegacije, velposlanikom Vi-nogradovom. Dodal je, da je Molotov še posebej izrazil željo po razvoju stikov med ZSSR in Italijo, zlasti na trgovskem in kulturnem področju. V odgovoru na vprašanje je izjavil, da v razgovoru z Molotovom ni bila omenjena možnost potovanja sovjetskih osebnostih v Italijo in italijanskih osebnostih v ZSSR. Končno je Bova Scoppa še izrazil upanje, da se bo v kratkem lahko sestal tudi s Fosterjem Dulle-som in MacMillanom, medtem ko je že imel razgovor s pinayem. ja, ki se še mudi na Sardiniji, sprejel podpredsednik vlade Saragat. Razgovor je trajal pol ure in je bil vljudnostnega značaja. Stassen je v Italiji na vabilo »Centra za mednarodno pomiritev*. Na sedežu te ustanove je imel danes tudi predavanje o vprašanju razorožitve. Za to priložnost je poslal minister Martino poslanico, ki jo je navzočim prebral podtajnik v zunanjem ministrstvu Folchi. V svojem predavanju je Stassen prikazal ameriško stališče do vprašanja razorožitve in med drugim poudaril, da je razorožitev neločljivo povezana z miroljubno uporabo atomske energije. Človeštvo, je dejal Stassen. je na pragu velikega napredka, ki bo dosežen z uporabo nuklearne energije. Stassen bo jutri zjutraj odpotoval iz Rima v Pariz. Predstavnik palače Chigi je danes ugodno komentiral vesti o možnosti skorajšnjega sprejema Italije v OZN, skupno z drugimi 17 državami. Predstavnik je dejal, da je Italija iz načelnih razgovorov doslej zavračala rešitev, ki bi zanikovala pravico Italije, da je sama po sebi sprejeta v OZN. Toda če lahko s pristankom na kanadski predlog pomaga k razumevanju in pomiritvi, bo Italija to z veseljem storila. Verjetno je, da bo vlada izdala posebno izjavo o tem. Morda bo to storil Martino med bližnjo debato o statusu čet NATO v Italiji v poslanski zbornici. Med to debato bo nadalje gotovo nastala živahna polemika z levo opozicijo, ker ni verjetno, da bi V Rimu pa se mudi poseb- šla njena najnovejša prijazni svetovalec predsednika Ei-' nost do vlade tako daleč, da senhowerja Harold Stassen, ki bi glasovala tudi za te kon-ga je danes v odsotnosti mi-lvencije. nistrskega predsednika Segni-1 A. P, tega smo sovražniku zaplenili orožje in strelivo. Izrekamo priznanje majhni egiptovski postojanki, ki se je postavila po robu močnim izraelskim silam do 11. ure danes zjutraj, ko smo začeli našo protiofenzivo*. Se prej je kairski radio poročal, da je izraelskim četam uspelo zavzeti del egiptovskih položajev in da se boji nadaljujejo. Med dnevom je kairski radio oddajal tudi izjavo e-giptovskega predsednika Naserja, ki pravi; »Podlost Ben Guriona je šla tako daleč, da je začel veliko vojaško operacijo proti Egiptu, medtem, ko je arabskim državam ponujal mir. Sovražnik je napadel s silami, ki se cenijo 3.000 mož enega od dveh vrhov, ki tvorita postojanko Sapha. Medtem ko so sovražne sile z naskokom zavzele Sapho, so nekatera letala bombardirala to področje. Naši hrabri vojaki so si morali izkopati jarke*. Na koncu je Naser dejal: «Den Gurion hoče očitno vsiliti mir s silo orožja. Njegove lažno miroljubne izjave, ki jih je podal včeraj, so dejansko bile meglen zastor, ki naj zakrije ofenzivo, ki jo je on za kulisami pripravljal*. Tudi predstavnik egiptovske vlade je popoldne podal po radiu izjavo, v kateri je rečeno, da je izraelski oddelek, ki je napadel egiptovsko postojanko ob demarkacijski črti, štel skupno 3000 vojakov, egiptovska postojanka pa je štela komaj sto mož. »Očitno je, je izjavil predstavnik med drugim, da imajo taki napadi izključno propagandistični namen. Izraelska vlada želi dvigniti moralo svojih čet in svojega javnega mnenja. Dovoljuje take-napade, ker je prepričana, da egiptovska vlada ne želi razš1-riti tega spopada. Sedaj je jasno vsem, da vodi Ben Gu-rionova vlada napadalno in izzivalno politiko. Izraelski ministrski predsednik je včeraj ponujal mir arabskim državam. medtem ko je pripravljal napad, ki ga je izvršil nekaj ur pozneje proti našim četam. Sedaj je očitno, da predstavljajo izraelske mirovne ponudbe krinko za napadalno politiko*. Na drugi strani pa je izraelski vojaški predstavnik izjavil, da so »opoldne vse egiptovske čete zapustile izraelsko ozemlje*, ter je dodal, da je bil namen vojaške ope- racije v pretekli noči izgnati «egiptovske invazijske sile*. Obtožil je Egipt, da je že, prej večkrat prekršil premir-je. Pozneje pa je vojaški predstavnik dejal, da na južni fronti vlada mir po štirih u-rah boja v Nitzani (El Auja). Dodal je, da je egiptovske sile na področju Nitzana v demilitariziranem področju ter na egiptovskem področju blizu meje podpiralo tetko topništvo. Pripomnil je tudi, da so izraelske čete zavzele vse egiptovske postojanke na tem področju po prvih bojih in da so se potem vrnile na svoja oporišča. V egiptovskih vojaških krogih zatrjujejo, da so izraelske oblasti zabranile štirim opazovalcem komisije OZN za premirje, da bi prišli na področje spopada. , Kairski radio je tudi javil, da so se egiptovska lovska letala na svojem izvidniškem poletu nad krajem spopadov srečala z izraelskimi bombniki in se z njimi spopadla ter da so spravila vsa sovražna letala v beg. Demilitarizirano področje El Auja, kjer je prišlo do spopada. meri približno 260 kvadratnih kilometrov in je bilo določeno na podlagi izraelsko-egiptovskega sporazuma. Po tem ozemlju teče mednarodna meja med Izroelom in egiptovskim področjem Sinai. Tudi iz Damaska javljajo o obmejnem incidentu z Izraelom. Sirski list «A1 Inchaa Ree* piše, da so sirski »komandosi* odgovorili na včerajšnji izraelski napad ob meji ter zasledovali napadalce v -.otranjosti izraelskega ozemlja in zajeli 57 mož. V. zvezi z zaostritvijo položaja in zlasti zaradi zadnjega izraelskega napada. so predstavniki ZDA, Velike Britanije in Francije začeli danes v Nevv Yorku nova in nujna posvetovanja z glavnim tajnikom Združenih narodov Hammarskjoeldom. Razmišljajo o možnosti, da bi sklicali zasedanje Varnostnega sveta Britanski predstavnik je na vprašanje, ali so tri zahodne sile pripravljene ponoviti svojo izjavo iz leta 1950 o jamstvu meje med Izraelom in arabskimi državami, je izjavil, da morajo ta vprašanja počakati na zaključek sedanjih razgovorov. Predstavnik Fo-reign Officea pa je v Londo-cu izjavil, da je »vsega obsojanja vredno, da je Izrael izvršil ta napad, zlasti kmalu potem, ko je predsednik komisije OZN za nadzorstvo nad premirjem general Burns pozval obe strani, naj se vzdr. žita slehernega napadalnega dejanja*. Na vprašanje, ali namerava Velika Britanija napraviti nove diplomatske korake, je predstavnik odgovoril, da gre za stvar, ki spada pred. vsem v pristojnost OZN. V New Yorku so uradno javili, da je glavni tajnik OZN llammarskjoeld stavil danes predstavnikom Egipta in Izraela »nekatere predloge za vzpostavitev reda in stabilnosti na demilitariziranem področju Auja.* Istočasno so javili, da je Hammarskjoeld izrazil veliko zaskrbljenost izraelskemu stalnemu predstavniku v OZN zaradi vojaške akcije na omenjenem področju. Zlasti je opozoril na ovire, ki jih izrael- Predstavnik ameriškega dr žavnega deparmaja je izjavil, da bodo ZDA podprle predlog izraelskega ministrskega predsednika Ben Gurjona za začetek neposrednih razgovorov na visoki ravni med Arabci in Izraelci, da pride do prenehanja sovražnosti. Dodal je. da iščejo ZDA tudi pot in sredstva, da se ustavijo zadnji spopadi na meji med Izraelom in Egiptom, ki jih je označil za zelo resne. V Kairu pa se je francoski poslanik danes zjutraj raz-govarjal z ministrskim predsednikom Naserjem. Predstavnik francoskega zunanjega ministrstva je izjavil, da je francoska vlada »zelo zaskrbljena* zaradi zadnjih spopadov. Pripomnil pa je, da so še prezgodnje vesti, da namerava francoska vlada ponuditi svoje posredovanje. Glavni tajnik Arabske lige Raif Bellama je sporočil, da se bo politični odbor lige sestal na plenarnem zasedanju 9. novembra v Kairu, da prouči: 1. položaj, ki je nastal potem, ko so arabske sile pod vodstvom britanskih častnikov zasedle oazo Buraimi. 2. nedavne izraelske napade proti Egiptu, »ker so druge arab-tke države, ki imajo skupne meje z Izraelom, v enaki nevarnosti.* V zvezi z angleško zasedbo oaze Buraimi je Naser poslal kralju Saudu brzojavko, v kateri izjavlja, da Egipt podpira Saudovo Arabijo pri njenih zahtevah. 6u, vendar pa mu je uspelo baje med potjo zbežati. Sedaj se je omenjeni fašist zopet pojavil v Bazovici z namenom, da zadosti upraviči*. Njegova pojava je med vaščani vzbudila upravičen val ogorčenja, saj je videti, da ne gre samo za uveljavitev njegove ((pravice«, temveč da ima zaslombo oblasti, ki imajo morda namen inscenirati nekaj podobnega, kot so že storili s škedenjskimi ant fašisti- Pravijo celo, da ima možakar pri sebi samokres in da je med zasliševanjem grozeče dal roko na žep s samokresom z namenom, da s tem pokaže svojo «pravico«. Ni znano, ali ga je policija vprašala, da li ima predpisani orožni list. Ogorčenje vaščanov je povsem razumljivo, če pomislimo, da je policija začela zasliševati domačine zaradi dogodka, ki se je zgodil maja 1945- Res ne vemo, ali policija ne ve ali noče vedeti za mirovno pogodbo in londonski memorandum, ki izrecno prepovedujeta vsako preganjanje antifašističnih borcev in oseb, ki so se politično udejstvovale pri reševanju vprašanja Tržaškega o-zemlja. Spričo dejstva, da je na proteste zaradi podobnih policijskih zasliševanj pred nekaj meseci sam generalni cladni komisar izjavil, da so pro-tipostavna, pa pomeni ponovna poja\a fašista v vasi, kjer je izvajal direktive svojih zločinskih poglavarjev, pravo izzivanje. Naravnost nezaslišana provokacija pa je, da policijski organi, ki bi morali podpisane določbe sporazumov lojalno izvajati, na zahtevo osovraženega fašista naše ljudi po cele ure zaslišujejo- Mnenja smo, da je dovolj preganjanja antifašistov in da je skrajni čas, da sc podobna zasliševanja prenehajo. Namesto tega pa naj sodna oblast izpusti na svobodo zaprte antifašiste in ustavi sleherni postopek, ki krši mirovno pogoi jo in londonski sporazum! PRED SESTANKOM KARDELJA Z EDENOM IN MAC MILLANOM Predmet razgovorov bodo politične in go« spodarske teme ter medsebojno sodelovanje BEOGRAD, 3. — Dopisnik beograjske »Politike* poroča danes iz Londona, da bo podpredsednik zveznega izršnegn sveta Edvard Kardelj na vabilo britanske vlade prispel v ponedeljek 24. novembra v London. Čeprav program bivanja še ni bil objavljen, sodijo v Londonu, da bo imel Kardelj sestanek s predsednikom britanske vlade Edenom in več razgovorov z zunanjim ministrom MacMillanom in z raznimi visokimi funkcionarji gospodarskih resorov. V programu bo tudi obisk parlamenta, londonske občine in drugih ustanov. V Londonu pričakujejo, potoča »Politika*, da se bosta Eden in Kardelj raz-govarjala o širokem področju meddržavnih odnosov, pri čemer bodo vsekakor imele poseben pomen politične in gospodarske teme ter medseboj no sodelovanje. G miliiard din za gradnjo Gospodarski svetnik ameriškega veleposlaništva James Killen je izročil danes državnemu podtajniku za zunanje zadeve Hasanu Brkiču ček za 6 milijard din, s katerim se ta sredstva prenašajo na vlado FLRJ. Nobelova nagrada za mir OSLO, 3. — Odbor norveškega parlamenta, ki je določen za dodelitev Nobelove nagrade za mir, je sklenil, da bo to nagrado za leto 1954 podelil uraciu visokega komisariata OZN za begunce. Na seznamu oseb. ki so kan. didirale za nagrado, so bili med drugimi Nehru, Truman, Mendes-France, Eden in Chur. chill. Nagrada bo služila kot prispevek omenjeni organizaciji za izvedbo njenega štiriletnega načrta za begunce, ki je bil odobren v OZN. BEOGRAD, 3. — Med vladama FLRJ in ZDA je bil dosežen sporazum, da se del dinarskih sredstev za dobavljeno pšenico iz ameriške pomo-ske oblasti delajo opazovalcem I či uporabi za izgradnjo avto-OZN na tem področju. 1 ceste Ljubljana-Zagreb. BEOGRAD, 3. — Novembra bo prispela v Beograd kitajska gospodarska delegacija, ki se bo z jugoslovanskimi zastopniki razgovarjala o sklenitvi prvega trgovinskega sporazuma med obema državama. Med razgovori bodo verjetno proučili tudi možnost tehničnega sodelovanja, apomsjukl luvr.vi Na danatnji dan te leta 1889 umrl narodni buditelj ln učiteij pesnik Benetke Slovenije Peter Podreka. . Dan**, PETEK «. Kare! Bor.. Dravomff ^ Sonce v Me o\> 6.47 ipi 1» jJA ISffi DOUlna- ^neV-^3? Ah anes, Kticaiv Kare! Bor.. Kavoj* ,<03, j™ vflSe otTaO.44 in zatone ob »t ' Jutri, SOBOTA 5. novem*** Emerlk. Savina ^ OBRAČUN JAVNIH DEL ZA PRETEKLIH 12 MESECEV JAVNA DELA SE IZVAJAJO SAMO iz sredstev državnega posojila V prvem letu nove civilne uprave so licitirali za dve milijardi lir ved javnih del kot leta 1953, toda takrat so ta dela krili samo s sredstvi področnega proraCuna Javna dela predstavljajo že vsa povojna leta važno postavko področnega proračuna, ker so odgovorni jrgani vedno težili k neproduktivnim investicijam, namesto da bi podpirali predvsem »ra tnjo in modernizacijo produktivnih objektov,- Z javnimi deli so samo začasno zaposlovati določeno število delavcev in s tem le začasno reševali vprašanje zaposlitve brezposelnih. Tudi sedanja italijanska upra. va se je napotila po tej poti. V poročilu »Eno leto italijanske uprave v Trstu« vl3dn' komisariat še posebno poudarja, da je bila njegova prva skrb, reševati brezposelnost z izrednimi ukrepi in nato navaja vrsto javnih del, ki _ so jih začeli v prvem letu italijanske civilne uprave. Od 26. oktobra lani do danes, pravi poročilo, je bilo licitiranih za 7 milijard 43(1 milijonov lir javnih del. Poleg tega je treba upoštevati še 745 milijonov posojil «Ald-MO» in 496 milijonov del železniške uprave. S tem denarjem so začeli v teku minulega leta naslednja glavna javna dela: prva dela za združitev dveh železniških postaj na Oi>-činah in razna druga dela na tržaški železniški postaji v okviru večjih del. ki naj hi jih izvedli v bodočnosti; zidanje 77 hiš za ljudska stanovanja, zidanje 44 hiš za stanovanja za ezule; zidanje sole in otroškega vrtca v Križu; nadzidavo enega nadstropju stavbe liceja »Dante Alighie-rj» in liceja »G. Oberdan«; zidanje novega skladišča štev 57 in postavitev novih eiekr tromehaničnih naprav v pri idanišču; razširitev 14. odseku državne ceste Miramur - Ses ljan, razširitev avtoceste Pa-driče - Sesljan in podaljšan!'-1 te ceste od Sesljana do meje področja; gradnja novega trg« za prodajo sadja in zelenjave na debelo; dokončna dela zn obnovitev mestne klavnice p' Sv. Soboti; ureditev Istrske u-Jice in gradnja novega mostu; dokončna dela sovin šolskih stavb na Greti in pri Sv Jakobu- obnovitev predora ’ Sandrinelli in moravdo predora Montebello; popravilo valoloma pred s'-sim pristaniščem in valoloma pito novim pristaniščem; .dokončno gradbena dela nove univerze, obnovitev pomorsk" postaje m popravilo premičnih nr.estcv na pomolu »Bersagbcr«; nadaljevanje del za uretitev potoka Fugnan; gradnja kanalizacije ln popravilo pok-aj.liske ceste v miljski obe m, Šlcupno so v enem 'etu začeli z deli za 8 milijard 677 milijonov lir. Tn vsota je precej velika in bi bilo ptica-kovati, da bi s temi doli vsej začasno zaposlili več'a števno delavcev in tako zmanjšali število brezposelnih. V resnic; pa se število brezposelnih m zmanjšalo, kot tudi to r, povečalo število zapos,en'h. Fn tem pa moramo še poudarili, da so bila navedena javna de. la finansirana iz državnega posojila 30 milijard, ki b moralo predstavljati izredno nakazilo za javna in druga dela Če pomislimo, da je bivša ZVU 1953. leta nakazala v rednem področnem praručjnu 6 milijard 522 milijonov lir za javna dela. vidi mu. da je bilo letos nakazanih le nekaj nad 2 milijardi lir več, kljub temu, da je lani takoj po odhodu anglo-ameriških čet o-stalo brez dela nad 4.000 n-službencev, zaposlendi pri zn-sedbenth silah. Iz vsega tega je razvidno, da sedanja civilna Jpruvi u porablja 30 milijard .ir državnega posojila za tnkšn javna dela, ki jih je bivša ZVU z-vajala v okviru redn-1",) pro-računa. Sedaj pa f*i» IhLko upravičeno vprašamo; ka.c-rimi sredstvi bodo izvaja javna dela. potem ko ocd > iz. črpali denar državnega posojila? Letos se produ.tuv.ia sredstva niso skoraj nc iz boljšala. Tudi perspekt-ve za prihodnje leto piso preveč nate in bo Trst lahko računal le na rotacijski sl-..id. ki gotovo ne bo mogel nadome-.mi dosedanjih investicij r.a področju javnih del. Novi odloki vladnega komisarja roku šestih mesecev, ki začne veljati za Tržaško ozemlje od dne, ko je stopil ta odlok v veljavo (2, 11. 1955), postopek za prisilne izpraznitve, ki bodo zaradi tega potrebne, bo za Tržaško ozemlje isti, ki ga določa člen 3 odloka vladnega keneralnega komisarja št, 159 z dne 18. 5. 1955. Zakon št. 1009 z dne 25. 6. 1952 (predpisi za umetno o-plojevanje živali). Odlok predsednika republike št- 854 z dne 10. 6. 1955 (decentralizacija službe visokega komisariata za higieno in javno zdravstvo). Ministrska odloka z dne 8. 3. 1955 in 10. 8. 1955, s katerima se dovoli za dobo šestih mesecev začasni uvoz raznega blaga, ki je navedeno v obeh odlokih. Nadaljnji odlok dr. Falama. ie vsebuje dopolnilne predpise k njegovemu odloku štev. 267/55, ki zadeva prostovoljno zapustitev službe osebja, ki ga je sprejela v službo prejšnja ZVU. Določa namreč, da lahko tisto osebje, ki nima italijanskega državljanstva, ako hoče, zaprosi, da mu preneha služba tudi pred 31. 12. 1955. ne da bi zaradi tega izgubilo posebne gospodarske prednosti, ki so predvidene za tiste uslužbence, ki sami zaprosijo za odpust iz službe. Isti Uradni vestnik določa končno, da ima neposredno veljavo na Tržaškem ozemlju zakon št. 908 z dne 18. 10. 1955 (ustanovitev rotacijskega sklada za razvoj gospodarstva na ozemlju Trsta in v goriški pokrajini); Uradni vestnik objavlja v celoti t» zakon. 25, t.m. pni izpili |VECEBNI TRGAJ! LEGE NAZ10NAIE PO VASEH THŽflSKE OKOLICE za davčne Izterjevalce Držnvpo tdžilitvo sporočaj da bodal usposobljenegtRi izpiti za davčne izterjevale* 25- novembra t. 1. (pismeni izpiti) in 30. novembra (ustni izpit) od 9 ure dalje v prostorih državnega pgavdnistvn v sodni palači. Prošnje, o-premljene z dokumenti v smislu 3. člena ukaza ZVU št. 79 od 12. maja 1951, je treba vložiti na tajništvu državne pravdništva, soba 245, do novembra t. 1. ega 10. Odklanjamo take tečaje ki stremijo za raznarodovanjem! Pri Domju, v Dolini in Ricmanjih bodo v kratkem odprli večerne tečoje, medtem ko ni o slovenskih ne duha ne sluha Razpis natečaja Ministrstvo zunanjih zadev je razpisalo izpitni natečaj za deset mest prostovoljcev v staležu tehničnih služb. V poštev pridejo prosilci z doktoratom v pravu, ekonomiji ali političnih vedah. Prošnje se morajo nasloviti na kolkova-nem papirju 200 lir na ministrstvo zunanjih zadev — glavno ravnateljstvo za osebje. in sicer do 13. novembra 1955. Vse podrobne informacije se dobe na prefekturi soba št. 49. Kakor smo že pred dnevi čejo ustanoviti večerne teča- poročali, namerava letos Ljud-|je so vasi: Domjo, kjer bodo ska univerza (Universita po- imeli ženski tečaj za pletenje polare), ki je v rokah šovinistične ustanove «Lega Na-zionale« prirediti v nekaterih vaseh na podeželju, zlasti v dolinski občini, vrsto večernih strokovnih tečajev Odsek omenjene univerze pri Domju je v ta namen pred dnevi nalepil razglase po vseh večjih vaseh dolinske občine in na safnem županstvu. V razglasu je napisano, da bo vpisovanje na tajništvu italijanske osnovne šole pri Domju do 10. novembra, 12. novembra pa da se bodo vsi vpisani zbrali za slovesno otvoritev tečajev. V seznamu krajev, kjer ho- 14. »KC KMBHA ŽAMIHIIVA HA/iPHAVA FRBItTH/AMKIM POBOTMIM »OlMUtlKM Skupina nevarnih zlikovcev bo polagala račune o svojem kriminalnem delovanju Izprijenci no obtoženi kroje avtomobilov, poskiitnih roparskih napadov, tihotapstva itd., medtem ko m bodo morali drugi zagovarjati zaradi posesti samokresov Pred nedavnim smo objavili prvi seznam razprav letošnjega porotnega sodišča. K ze objavljenim moramo dodati novo razpravo, ki so jo določili za 14. decembra letos. Gre za 17 obtožencev, nad katerimi visi obtožba organizacije kriminalne skupine, dveh poskusnih roparskih napadov, precejšnjega števila tatvin avtov in predmetov iz avtov, medtem ko *e bo moral del obtoženih zagovarjati zaradi posesti in trgovine s samokresi. tihotapstva Cigaret ter nakupa ukradenega blaga. 34-letni Ubaldo Indelicato iz Ul. Scuole Nuove, 24-letni Giorgio Gasperazzo brez stalnega bivališča in 23-letni Giorgio Ciave iz Ul. Media so obtoženi organizacije kriminalne skupina, ki je oborožena s samokresi skušala izvršiti v Furlaniji ' razna- "lcrimhflHna' dejanja. Pod ista obtožbo »o v zaporu v -ra*’ irave tudi 27-lefni Mario Mo-ek iz Konkonelske ulice 26, že znani 34-letni Carmelo Giorgesi iz Ul. Bergamasco in n O 1 _ j : ; intnt olrn iv T Uradni vestnik vladnega generalnega komisariata st. 31, ki je izšel 2- t. m., prinaša besedilo raznih odlokov dr. Palamare, ki raztegujejo na Tržaško ozemlje sledeče zakonodajne ukrepe, ki *o že v veljavi v italijanski republiki: Zakon it, 6r8 z dne 9. 8. 1954 (uvedba posebne ar.este-zijske službe v bolnišnicah); zakon predpisuje, da morajo imeti glavne bolnišnice v svojem staležu ustrezajoča ane-stezijska mesta, da bo s tem zagotovljena primerna aneste-zijska služba; nadalje točno določa dolžnosti zdravnikov anestezistov m pogoje za njihovo imenovanje, ki se mera izvršiti z javnim natečajem. Namestniški zakonodajni odlok Št. 387 z dne 9. 6. 1945 (Spremembe k enotnemu zakonskemu besedilu o zidanju kolikor gre za dodeljevanje stanovanj v hišah zavoda JNC1S in avtonomnih zavodov za ljudske *>1SC IACv.1‘erJ 5 v el j a v 1 j en je nezakomtihd od e-litev stanovanj, izvršenih po teh zavodih). Podrobno se določajo kategorije osehja. katero lahko dobi ta stanovanja v najem, odlok predpisuje d« -- morajo eventualne dodeli-- • bile izvršene s 26-letni Orsini istotako iz Ul Bergamasco. Prvi štirje so tudi obtoženi tatvine dveh avtov. in sicer Fiata 1100 oktobra 1953. leta in Fiat 500 decembra naslednjega leta. Nji« hovo delovanje pa se tu ne konča. Obtožnica namreč obtožuje Indelicata, Ciava in Mb-leka tatvine blaga v vrednosti 45.000 lir iz avta last Gugliel* ma Bucherja (septembra 1954), Gasperazzija, Ciaveja in Mo-leka pa tatvine fotografskega aparata in drugega blpga V skupni vrednosti pol milijona lir iz vozila Herbeta Coffiel-da, kamor so zlikovci vdrli s ponarejenimi ključi; Prvi trije so od oktobra pa do decembra 1594. leta ukradli več avtov, jz katerih so odnesli kar se je odnesti dalo in jih nato pustili v kaki ulici. Tako so n. pr. oktobra odnesli Hermanu Schuderbacher-ju Fiat 500 in si prisvojili tudi večje število moških in ženskih čevljev. 3. novembra je postni žrtev njihovega delovanja Van Hoogevest, 3 tedne kasneje pa avstrijski kmetova, lec Friedrick. ki sta morala prijaviti tatvino njunih Fiatov 1400. Decembra so zlikovci odpeljali neki Fiat 1100 in ker v notranjosti ni bilo ničesar vrednega, so se zadovoljili s tatvino usnjene aktovke in praznih steklenic. Istočasno pa je Ciave pomagal Moleku. s katerim sta ukradla v Zavijah Fiat 500 last nekega Vittoria Polverrigim-Ja. Zlikovci niso delovali po točno določenih skupinah; nasprotno, menjali so pajdaše in s tem prišli verjetno tudi do večjega dobička. Tako je Gasperazzo s pomočjo Ciaveja odnesel nekaj blaga iz. Fiat 1100, ki je stal na Sprehajališču Sv. Andreja. Gasperazzo je nato oktobra 1954. leta vzel s seboj Moleka in z njirn od-peljal Fiat 500 last Luigij« Marconija. To vozilo je Molek razstavil in nato posamezne dele prodal. S tem je potegnil za seboj v zapor in na zatožno klop ne le svojega 19-letnega brata Prima Moleka, ki mu je pomagal pri razdiranju in prodajanju, temveč tudi 56-letnega Gianonija Me-nottija iz Ul. Navali, ki je kupil za 30.000 lir nekatere dele ukradenega avta in 56-letnega Nicola Ruzzierja iz Opčin, ki je Moleku plačal . 28.000 lir za motor Marconijevega Fiata. Gasperazzo je tudi rad sam deloval, a ne tu V našem me-stu. temveč po Fužlaniji. Ta-jHomano ko je izprijenec ukradel ok- • tobra v Vidmu kovček in aktovko, v Padovi pa odejo iz | tovornika, ki je stal ob cesti.] Lakomnost po lahkem za-, služku je Gasperazzija peljala decembra lani. Tedaj so agenti finančne straže ustavili pri obmejnem bloku pri Devinu iivto, v katerem je bila skupina izprijencev. Vsi so imeli nam«*to čevljev copate in so bili vrhutega tudi oboroženi. Nadaljnja preiskava je ugotovila, da so hoteli tistega večera izvršiti prav na gangster*-ski način napad na lastnika bencinske črpalke v S. Giorgio di Nogarb. Da bi zadevo čim tiije izpeljali, so si namesto čevljev obuli copate. Seveda se bodo morali tudi z« to dejanje zagovarjati pred porotnim sodiščem. Druga skupina, ki so jo sestavljali Ciave. Giorgiesi in Orsini, pa je hotela izvesti napad v' škodo lastnika gostilne »Pri mostu« v Plavjah, a zadevo niso mogli izpeljati, ker so našli gostilno zaprto. '• Med preiškavb sč Je agentom posrečilo spraviti za za-jpah ,*e]o vr«to mladeničev, ki so imeli, seveda brez policijskega dovoljenja, samokrese v stanovaniu in so jih celo skušali prodajati. Pod to obtožbo so prijavili sodišču ne le celotno kriminalno skupino sestavljeno iz Indelicata, Gn-snerazzija, Ciaveja, Moleka, Giorgesija in Orsinija, temveč tudi 27-letnega Paola Ascolija jz Ul. Cologna, ki je posedoval dva samokresa in z njima trgoval, dalje 21-letnega Ce-sareja Lofana iz Ul. Machlig, ki se je vmešal pri prodaji in 22-letnega Virgilija Perca-lija iz Ul. dei Gradini, ki je posedoval in skušal prodati svoj samokres Mauser. Končno bo prišel pred sodišče zaradi posesti samokresa tudi 25-letni Umberto Nibbio od Sv. M.M. Spodnje. Preostala obtoženca, in sicer 49-letni Josip Vouk iz Ul. Sca-linata in 36-letna Amedea Vi-rial iz Ul. Torrebianca pa se bosta morala zagovarjati le zaradi nakupa ukradenega ^Za* razpravo, ki bo trajala verjetno več dni vlada že sedaj precej zanimanja se posebno ker gre za nevarne zll: kovee. ki so delali leto dni policijskim organom precej preglavic. V zvezi z razpravama proti Mariju Križmančiču na prizivnem porotnem sodisču, ki bi morali biti 13. in 20. decembra letos smo izvedeli, da sta bili zdruzem. Določeno je bilo namreč in to zaradi zahteve obrambe, da se o zadevi razpravlja 20. decembra. Seveda bo imelo prizivno porotno sodišče glavno besedo in samo porotniki lahko sprejmejo ali zavrnejo zahtevo obrambe po združitvi obeh procesov. Gre namreč za priziv proti Obsodbi zaradi obtožbe očetomora ter za drugi proces o uboju finančnega stražnika Buongiorna. na katerem pa je bil Krizmancič skupno z drugim obtožencem Brajnikom oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. Proti tej razsodbi sta vložila priziv tožilec in tudi obramba. vo razveselila vse one družine (seznam smo objavili v našem listu dne 6. avgusta), ki so nestrpno čakale, da dobijo stanovanje. Enotna komisija za dodeljevanje ljudskih stanovanj je že začetka avgusta objavila seznam 300 družin, ki so jim priznali pravico do stanovanja. Toda vselitev v nova stanovanja je bila odvisna od izida pritožb oseb in daužin, ki tokrat ni$o bile vključene v objavljen seznam in ki so smatrale, da se jim Je zgodila krivica. Sodišče pa je te pritožbe reševalo skoraj tri mesece, tako da je bilo 300 novih stanovanj ves ta čas peljali v pristanišče-, 224.000, praznih. Naravno je, da tak- ton . in3 odpeljali okrog 40.000 šen postopek ne more zado- voljiti nikogar, ker je nedopustno, da je pri takšni stanovanjski krizi, kakršno preživlja sedaj naše mesto, kar 300 stanovanj za tri mesece praznih. Zato bi morala komisija, ki določa ljudska stanovanja, določiti osebe oziroma družine, ki imajo pravico do razpoložljivih stanovanj vsaj nekaj mesecev pred dograditvijo stanovanj, da bi Oba sta padla na tla, pri čemer se je tudi otrok ranil po čelu in kolenih. Po zdravniški pomoči, ki so jo jima nudili na sprejemnem oddelku bolnišnice, so ju odslovili in jima priporočili nekaj dni počitka in zdravljenja v domači' oskrbi. Promet Javnih skladišč v preteklem mesecu Po bvedvidenlh *nč**n(h podatkih je promet skozi Javna skladišča* .triaSkega ,pristanišča dosegel v oktobru 264 000 ton. v tem mesecu so pri- ton blaga. Med pripeljanim blagom so na prvem mestu premog, železna ruda .in, staro železo s 154 000 tonamt, na drugem žitarice s 50.000 tonami, medtem k-d so pripeljali le 27.000 ton raznega blaga. Promet v oktobru se je v primer.invi z istim mesecem lanskega leta povečal za ca. 80.000 ton, saj so takrat pripeljali v pristanišče 137.165 ton blaga in odpeljali 47.625 ton. Povečanje prometa je nastalo skoro izključno zaradi povečanih dovozov premoga in železne rude. Okrajno sodišče rešilo stanovanjske pritožbe Okrajno sodišče je te dni rešilo vse pritožbe glede dodeljevanja 300 novih ljudskih stanovanj pri Sv. Ivanu in pri Sv. Andreju. Zato pričakujejo, da se bodo družine, in vezenje, za čipke, za telovadbo in ritmične plese ter splošna tečaja za nemščino in splošno izobrazbo; Dolina, kjer nameravajo ustanovil) ženska tečaja za pletenje in vezenje, krojenje ter šivanje, poleg tega pa še splošna tečaja za nemščino in splošno izobrazbo; Riomanje, kjer hočejo ustanoviti ženski tečaj za pletenje in vezenje ter splošna tečaja za nemščino in splošno izobrazbo. Tečaji so brezplačni in Ljudska univerza obljubila, da bo tudi brezplačno dala tečajnikom učne pripomočke. Na županstvu v Dolini smo vprašali, če kaj vedo o zadevi, saj bodo tečaji, kakor kaže. v šolskih prostorih, za katere skrbi in odgovarja občinska uprava. Dolinski župan nam je odgovoril, da kakor za otvoritev nove italijanske šole v Dolini, tudi v tej zadevi ga ni nihče obvestil niti vprašal za dovoljenje zn uporabo šolskih prostorov. Z druge strani pa smo izvedeli, da je prefektura naročila u-pravi dolinske osnovne šole, naj pripravi eno učilnico za omenjene večerne tečaje. Vsekakor se nam zdi čudno tako ravnanje. Občinsko upravo postavijo pred izvršeno dejstvo, ne da bi jo prej niti obvestili in vendar mora občinska uprava skrbeti za šolska poslopja, za kurjavo in za luč ter plačevati snažilko. Ce velja tako ravnanje glede teh večernih tečajev, potem bi v šolah kdor koli brez dovoljenja občinske u-prave lahko imel sestanke in razne prireditve ter tečaje. Kakor je znano, so slovenski šolniki že pred časom zaprosiji na pristojnem mestu, pri najvišji tukajšnji šolski oblasti, za otvoritev večernih izobraževalnih tečajev v raznih večjih vaseh, kot n.pr. v Dolini, v Boljuncu, na Opčinah in drugod. Ravnatelj za šolstvo pri gen. vladnem komisariatu je izjavil, da se s tem strinja in to odobrava omenil je celo, da so mu v to svrho obljubili iz Rima 1 milijon lir, da pa bo moral zadevo še proučiti. Preteklo je že več kot eno leto in otvoritev sloven- skih izobraževalnih tečajev še vedno »proučujejo«, medtem pa italijanska šovinistična ustanova, kot je »Lega Nazionale#, ki jo naše Ijud- tečajev in jih končno ustanovitvijo, kar bi bilo zelo potrebno in koristno. Pomorske proqe v novembru Število rednih odhodov ladij iz tržaškega pristanišča se bo v novembru povečalo na 92, medtem ko je v istem mesecu preteklega leta doseglo le 72. Proti pristaniščem Jadranskega morja, Sicilije, Tirenskega morja in Španije bodo zabeležili 13 odhodov (lani 5), proti Grčiji, Turčiji, Siriji, Libanonu, Izraelu in Egiptu 35 (38), proti Afriki 10 (9), Perzijskemu zalivu, Indiji, Pakistanu in Daljnemu vzhodu 6 (3), Avstraliji 1 (0), Zapadni in Severni Evropi 8 (7), Severni Ameriki 8 (7), Centralni Ameriki in Severnemu Pacifiku 8 (5) in Južni Ameriki 3 (3). Sestanek Kmečke zveze v Križu Jutri 5. t m. ob 19. uri bo v Sv. Križ« »estanek članov Kmečke zveze, na katerem »e bo razpravljalo o perečih kmečkih vprašanjih. « ( OUBPALlSČA GLEDALIŠČE VERDI Prihodnjo nedeljo ob 21. uri bo v gledališču Verdi koncert orkestna miilansike Scale ood vodstvom dirigenta Guida Canteltlja. Koncert organizira koncertno društvo. Na sporedu so Vivaldi, Brahms. Caselda in Debuss.v. Danes se prične pri gledališki blagajni prodaja razpoložljivih vstopnic za nečlane, S, Marco. 14.00: »Vdor !rs.wrsrtssa* Moderno. 14.00; »Dekle ? u„ižeii ’ Bin« Crosby, VVilllam in Grace Kelly. Savona. 14.00: »Redila * *5 Va* S prstom v stroj Okoli 16. ure se je z rešilnim avtom zatekel v bolnišnico 15-letni mesarski pomočnik Aurelio Matiz iz Drevoreda R. Sanzio, katerega so tudi odslovili. Mladeniču so namreč ugotovili precej globoko rano na prstu, katero si je napravil med delom v mesnici «Križ-mančič« v Ul. Kolonja. Matiz je namreč hotel zmleti nekaj mesa, pri čemer pa je bil tako nepreviden, da je pritisnil prste na rezila. Rana pa ni tako nevarna, kot je mladenič spočetka mislil, vendar se bo moral sam zdraviti kakih 8 ali 10 dni preden bo zopet sposoben za delo. , pritožbe reševali v času, ko ______________________________ se stanovanja še gradijo inlstvo dobro jiozna in katere da hi se družine, ki imajo | cilji so popolnoma jasni, od-pravico do stanovanja, vselile pira italijanske tečaje v po- Nezgoda na delu 52-letni Anton Košuta iz Ul. D. Chiesa ni imel sreče včeraj na delu. Ze zgodaj zjutraj se je namreč ponesrečil, zaradi česar so ga morali odpeljati v bolnišnico, od koder pa so ga poslali domov. Zdravniki so mu namreč ugotovili majhni rani na dveh prstih leve roke, za kar pa ni potrebna zdravniška nega. posuta je izjavil, da. se mu je nezgoda pripetila n« trgu na debelo, ko mu je krmilo ročnega včzička, katerega So nekateri njegovi kolegi porivali, stisnil roko ob zid. Okreval bo v nekaj dneh. takoj ko razpolago. so stanovanja na O Županstvo sporoča, da bodo tudi letos izdajali dovoljenja za prodajo božičnih drevesc na javnih prostorih osebam, ki imajo dovoljenje za potujočo prodajo cvetja ali sadja ter osebam, ki imajo dovoljenje za stalno trgovino s cvetjem (cvetličarne) in bi želeli prodajati drevesca v drugem kraju izven svoje ki jim Je bilo stanovanje do- i trgovine. deljeno že pred tremi mese- Prošnje je treba vložiti na ci, v kratkem vselile v no- županstvo 4o sobote 12. nova stanovanja. Vest bo goto-1 vembra 1955. polnoma slovenskih vaseh, Tudi tu je jasno razvidno, za kaj gre. Glavni namen teh tečajev je raznarodovanje slovenskega življa. Pri tem naj omenimo, da ‘ »Lega Nazionale« in »Universita po-polare« uživata v znatni meri javno denarno podporo, medtem ko oblasti imajo za slovenske kulturne ustanove v tem pogledu, kljub obljubam, še vedno gluha ušesa. Take tečaje po naših vaseh odklanjamo, obenem pa zahtevamo, da oblasti zaključijo «proučevanje» vprašanja slovenskih izobraževalnih ftigava ie denarnica? Predvčerajšnjim zvečer se j* oglasila na kvesturi Libe-ra Degrassi por. Pagan in iz-ročila dežurnemu funkcionarji denarnico z 10.000 hram., ki io je našla na Korzu pri filobusni postaji v višini Nea-peljske banke. Denarnica, v kateri ni bilo nobenega dokumenta, je na razpolago lastniku v palači kvesture v Ul. del Teatro Stara mati In vnuk 2rtvi prometna nezgode V prvih popoldanskih urah Eh£SS. Si! ga je namreč odkrila ter ga Trga C. Alberta in njeneg obtožbo. Z njim se bodo mP-prijavila sodišču tudi pod io rali zagovarjati zaradi tistega prekrška tudi Ciave in Molek nri katerih so ddknh «Saturnio» si je ogledalo veliko število Tržačanov pasi lili SSi , , :-i .,V "«¥ | Potniško ladjo »Saturnia», ki je predvčerajšnjim priplula v naše pristanišče, si je včeraj ogledala velika množica Tržačanov. Ladja bo proti Neto Yorku odplula 8, t. m. 6-letnega vnuka Alessandra, stanujočega istotam. Pitacco-va, ki je krvavela iz nosa in je imela razne praske tako ns nosu kot na nogah, je iz-vnukom ho- 14 6 kE cigaret. V njihovi sku- javila, da sta z nini ie tudi 32-letni Savino tela prekoračiti Ul. Hermet, Gallo iz Ul. Commerrlale. kliko je v njiju trčil 7. majhnim je hranil kar 13 kg cigaret, (trokolesnim tovornikoni vrste Delovanje te kriminalne Lambretta 21-l*tni Giorgio «*rt> Vi so bile liviflciic js ueiovanjc te ***»1*11».*»*»•». utam**«-*-» kršitvijo zakona, razveljaviti v | skupine pa se Je končale 29. Tommasi ii Ul. Battera. Izredni veliko število Tržačanov si je včeraj ogledalo motorno ladjo «Saturnia» ob pomolu pomorske postaje. Ta množični obisk predstavlja nekaj več kot običajno radovednost, katero vzbuja velika prekooceanska potniška ladja s svojimi razkošno urejenimi kabinami, saloni, obsežnim pogonskim aparatom in vrsto zapletenih navigacijskih naprav. Ta obisk je pomenil predvsem izraz zadovoljstva, da se je ladja po tolikem času in številnih peripetijah končno le vrnila v domače pristanišče. »Saturnia« in «Vulcania» sta razen lega edini veliki tržaški ladji, katere so tržaški mornarji vojnih nevarnosti rešili. «Saturiia» je namreč po ukazu odplula 5. septembra 1943 iz Taranta v Trst, da bi tako prišla v roke Nemcem. V tržaškem pristanišču so takrat že bile »Vulcania«, «Dui-lio«, »Giulio Cesare« in »Sa-baudia«. Samo «Saturnia» in »Vulcania« sta se rešili, ker so mornarji ob 15.30 1. septembra odpluli z obema ladjama iž tržaškega pristanišča najprej v Benetke, pozneje pa se predali zaveznikoni. Prvo vožnjo sta kot zavezniški ladji za prevoz čet naredili iz Taranta v Malto z vkrcanimi britanskimi vojaki. Pozneje pa so ju poslali v ZDA, kjer sta bili preurejeni za prevoz čet. Do konca vojne sta nato obe ladji prevažali zavezniške vojake v Francijo. Po vojni so obe ladji kmalu vrnili nazaj družbi «Italia», ki ju je na novo preuredila in postavila na redno pomor sko zvezo med Genovo in New Yorkom. Tu sta »Saturnia« in «Vu!cania» dolgo vrsto let opravljala dragoceno delo, saj sta pritegnili na tisoče ameriških turistov in predstavljali osnovo za obnovo trgovske mornarice. Družba »Italia« jih je pred nekaj leti zamenjala z novimi moderni mi prekooceanskimi ladjami tipa «Cristoforo Colombo«. ?.e takrat se je pričakovalo, da bodo ladji končno le vrnili v Trst, vendar so še enkrat zmagali genovski pomorski krogi ki so dosegli, da sta bili ladji prestavljeni sicer formalno v Neapelj, v resnici pa še vedno sluzili predvsem genovske mu pristanišču. Nergoda tržaškega varilca v Genovi Včeraj je neki tržaški list objavil vest, da se je v Genovi ponesrečil pri delu na ladji #Mina D’Amieo» tržaški delavec Eugenio Indrigo iz Ul. Montecchi 5. Indriga, ki je po poklicu elektrovarileg, je ravnateljstvo CRDA skupno z drugimi delavci kazensko odpustilo za časa dolgotrajne stavke. Bil je več mesecev brezposeln. Nedolgo od tega je dobil zaposlitev pri družbi «Remo», ki ga je tudi poslala na delo na omenjeno ladjo v Genovo. Prekop grobov 2upanstvo sporoča, da bodo 1 kratkem prekopali XV in XIX odsek občinskega pokp-pališča pri Sv. Ani, kjer počivajo posmrtni ostanki umrlih od 27. januarja 1944 do 15. januarja 1945. Družine ali ustanove, ki smatrajo, da bi treba v pogledu kakšnega pokojnika iz vajati pdredb* v smislu zakona št. 204 od 9. januarja 1951 glede počastitve padlih v voj' ni, naj vložijo do 30. novembra 1955 prošnjo s potrebnimi dokumenti na odsek za po. kopališča — 12. oddelek — pri uradu za javna dela — Ul, del Teatro št. 5-V — soba 43. Obenem sporoča županstvo, da bodo prekopali tudi XVII odsek na omenjenem pokopa* lišču od 2. do 22. vrste, kjer počivajo posmrtni ostanki u-mrlih od 9. februarja 1945 do 9. junija 1945. Kdor želi prenos posmrtnih ostankov tu pokopanih, naj se obrne na gori omenjeni urad v Ul. Teatro 5. V ostalem veljajo sedanji predpisi glede prevzema nugrobnih spomenikov. Od 1. februarja 1956 naprej ne bo več dovoljen prenos posmrtnih ostankov iz omenjenega odseka; nagrobni spomeniki pa bodo od tega datuma na razpolago občini. VREME VCEHAJ Najvišja temperatura 14,4, najnižja 8,2, ob 17. uri 13 stopinj, zračni tlak 1013,6 stanoviten, vlaga 65 odst., veter 16 km na uro vzhodnik, nebo 8 desetin poobla-čeno, morje lahno razgibano, temperatura morja 14,1 stopinje, PRAZNIČNA SLUŽBA LEKARN Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2; Godina, Čampo S. Giacomo l; Alla Minerva, Trg sv. Frančiška 1; Praxmarer. Trg Unitš 4: Ros-settl, Ul. Schiapparelli 58; 9lgno-ri. Trg Ospedale 8; Tamaro e N eni, Ul. Dante 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN Barbo-Camiel, Trg Garibaldi 5: Benussi, Ul. Cavana 11: Al Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); Alla Minerva, Trg S. Francesco 1‘, Ravasini, Trg Li-berta 6: Harabaglla v Barkov-ljah in N keoli v Skednju. tfifiG ZA TRŽAŠKO OZEMLJE bo uprizorilo V nedeljo 6. novembra ob 17. uri v dvorani na stadionu «Prvi maju Eduarda De Filippa »FfLUMENA MARTURANO« 6. t, m. ob 11. uri bo v Ul. Montecchi 5 proslava desellatnice PO »Ivan Cankar« Po kulturnem sporedu prosta zabava Vabljeni vsi člani in prijatelji GLASBENA MATICA TRST JUTRI 5. novembra ob 20.30 v dvorani stadiona « PRVI MAJ » javna produkcija gojencev Glasbene šole s sodelovanjem gojencev Srednje glasbene šole in šole »Center« iz Ljubljani) Nastopajo io^enci oddelkov za solo petje, klavir, violino, čelo, flavto, oboo in klarinet ter šolski orkester. Prijatelji' m l a'd i n e vljudno vgbjjeni. Sporedi bodo na razpolago eno uro |>red pričetkom. SKOZI TEMO IN VIMJE V NOVE ZARJE... je naslov spominske razstave slik združene z razstavo umetniških posnetkov, ki jih je napravil MARIO MAGAJNA Otvoritev razstave bo v nedeljo 6. t. m. ob 10. uri v Ul. Montecchi 6 - III. Vabljeni vsi člani in prijatelji DP «Ivan Cankar« Vstop prost da«, Judv Garland, ... v« Viate. 14.00: «Ob 10. uri P* ura«, Claudio Villa. . in Vittorio Veneto. 14.30: m-eso«, Lana Turner, viri, p-geli. Prepovedano im*" pod 16. leta. mr. Azzurro 14.00: »Bolj živ k®t tev«, Dean Martin. J-Belvedere. 14.00: «KociS«0V R. Hudson in B. Ru*^,i |l* Marconi. 14.30: nPotoplJ^n^ klad«. J. Russell, O, "T# Masslmo. 14.00: ((Plementk1^, nos«, Jane Russell. J. 5-Novo cine. 14 00: «N-I več)* bezmi«, Antonella Lualdi. * Odeon. 15 00: «Ra,zporoka » bežni«. C, Inge, Egger. Radio. 14.30: (('Trije Am«^ v Parizu« , „ 0 Venezia. 14.00: «P»trulj» B ba Ala-gi«. Skedenj. 16.00: «Sin Ali Kino na Opčinah. 16.00; dirkalni avto«. PETEK, 4. novembr* J* TKMT POSTAJA * tli. 8.30 Lahke melodij*. ^ Brahms: Nove ljuba vrve .J#* 9.19 Berlioz: trije stavki ", j,# ta-te «Faustovo pogubljenj*?^«; Sohuman: Fantazija \ 10.00 Predavanje; 10.15 "jJjmi; rini: Koncert za čelo in t".1«] k 10.36 Melodije Iz revij; >*• & M. Škerjanc: 3. del kantat' ^ netnii venec«; 11.22 Zabav' ^ ba; 12.00 Fantazija operet" jgr lodij: 12.30 Ravel: sodija; 12.45 Slovenski ‘h pi-13.30 Glaaba po željah; 'uUlC-rada lahkih orkestrov; •■F. ioj* ni pevci; 15.30 Cajkov#®- ](.(» cert za violino v Shakespeare: »Othelo«, J, ji#. 5 dejanjjh, igrajo član ofgt 18.00 Donizetti: stavki "pi}# »LJubavni napoj«; 19-00 j jt-Aleksander Brailovski: ..iLhljen* la ln vzgoja; 19.30 PrX V* melodije: 20.00 Šport: 2“'v ipi" sela glasba; 20.30 Vokal«' tet; 20.50 Paul Dukas: |rf kov vajenec; 21.00 TržaLy«i€ turni razgledi; 21.15 •v*/#' zbori; 21.40 Dvorakovi »".jlJ**; plesi; 22.00 Iz slovenske rf. nosti in umetnosti; 22.15 « jjj Simfonija št. 2 v D-duru-Večerni ples. I' K M I' I. 11.30 Orkester Komorna gla^hiio Milleluci• 12-30Jj-efF! meranz-Brandi: 14.15 Centi; 15.15 Meilhac in 3 « «Lepa Helena«, opereta \-erfU 19.15 Orkester Guido ,jrgH 21.15 Simfonični koncert. Paul Klacky. Ii 1» I* 1-1 It 1.4 Slovenska poročila: **•-13.,id. 14.30 19.30 lil - , Ih valita poročila: vsak 4 lil 20 ,, |K Italijanska poročila: 6.1-'1 19.00 In 23.00 a F 6.00 Jutranja glasba'- , (jž' tranji koledar, vremenSjfA : 7.0SjrjJ slovanski zadrugi«;' U-3..J! Ji; ved, napoved časa: za dobro jutro; 7.30 Za JpU ne: 11.00 So-iska ura: V& Iz filma ((Sneguljčica«; oč afe red domoljubnih narod"!!, 14.45 Narodne pesmi in Miško, spremlja vaSKLij 17.15 Glasbeni mozaik; V,»ga,»)5 in črno; 18.00 Iz delavsk? ta; 18.15 Narodne P*5^«!^: Šport: 20.00 Priljub!jc"*j|ri»5( je: 20.40 Istrske in "(filjti pesmi; 21.00 Melodije I* ,,1 F«| filmov; 21.30 Ob 62-le‘"T fr I. Čajkovskega; 22-->“ -■* I. 41 \ K iV J •* * P. melodije. 327.1 m. 202.1 m. V Poročila ot> 5.00. . -i3.v',4 13.00, 15.00. 17.00, 19.00. , jt 11.00 Radijski kole^j % Gospodinjski nasveli; V-jc1*’»s-retne melodije; 11.45 — dober dan! (Vošči M piekj-fii manova); 12.00 PoJ* zbor IV. gimnazije \-i«v» .jj* in moški zbor DPD -*'- vora« p. v. Rajka SjkV' Popevke io ritmi; 13-3”3j PLANINSKO DRUŠTVO SEŽANA priredi Jutri 5. novembra ob 20. uri v prostorih hotela Triglav PLANINSKI PLES Na sporedu srecolov in šaljiva pošta VLJUDNO VABI JENI ! Ljudska prosi/oia Prosvetno društvo »S. Škamperle« Javlja, da bo 10. t. m. ob 20. uri Vlil. redni občni zbor v društvenih prostorih na stadionu #Prvl maj«. Vrdelska cesta 7. Hossettl. 14.30: »Vera Ctuz«, G. Cooper ln Burt Lancascer Eicelslor. 14.30: »Lepa mlinarica«. Sophla Loren in Vittorio De Sica. Fenice. 14.00: »Don Camillo in on. Peppone«, Fernand-el, Ohio Cervi, Leda Gloria. Nazionale. 14.30: »Lepotica iz Rima«, Silvana Pam-pamni. Fllodrauunatico. 14.00: «Tujka«, Greer Garson. Dana Anbrevvs. Superciuema. zaprto zaradi obnove. Arcobaleno. 14.30: «Do!ga siva vrsta«, Tyrone Povvei, Mau-reen 0’Hara. Astra Rojan. 14.30: »Sabrina« Audrey Hepburn, H. Bogati. Capitol, 14.00: »j*-* slovi v Toko-Riju», VVilliam Holden. Crlstallo. 16.00: »Zelen ogenj«, G. Kelly, Stevvart Granger. Grattacielo. 13.30: «Najl*oša žena na svetu«. Gina Lollobrlglda. Alabarda. 14.00: »Irski upornik«, Rock Hudson ln Barbara Rush. Arislon. 14.00: «Steza slonov«, Elizabeth Taylor, Peter Finch. Armonia. 14.00: »Nad nami — morje«, J. Mills, J. Greyson. Aurora. 13.00: »Sedmero nevest za sedem bratov«, Jane Potveil in Hovvard Keel, Garibaldi. 14.00: »Veliko »lovo«, L. Rossi, D. Maggio in mali Angelo. Ideale. 15.00: «Ma šter na Koplšniku: I-F,e F »e in narodne pesmi zbor «Graflke»; tiček; 16.10 ['opoidanšk'^« ni kon-cert; 18.15 91»^, rodne pesmi: 21.20 *(,a; orkester radia Ljum/jiflifl’-Glasba iz revijskih U l HVI*,J jjnl^vr 15.00 Šport: 17.30 "^iiia^l-cola pisana«; 21.05 etr0£ic" lier: »Trinajsti stol«* r h s Ul. sv Frančiška 20/IIL tel. J7-338 sprejema to* serate. mai« oglase, osmrtn"-’* iJ. od 8. do 12 30 •» 18. ur«- ADRIA EXF Ul. Cicerone 4 Predstavnico (jno, Radensko S anU iP Rogaško S1* Dobrno vskl5' Preskrba vadnih, tu^-UiaOv tranzitnih J v iJ< za jugos' i*L5r pr,r.vs*, x Milano, dnevn ob 21 jr*1* Genova Por?,e, " g, petek ob 21 ,01« delja ob 21 (Udineh ?.j0 *" Videm (ur «30 odhodi ob o 8.30. Belluno, dne vol ob 6.30 Treviso, dne ob 8.30 vol pi odt>oii M lenih Sloueishega etnografa- 1 mariiiue delavnosti siovensmit einografou * časom smo že o-Hj.1’ da je iziel novi let-jn 'Slovenskega etnogra-k’ ta smo opozorili na i, da v tej reviji so-tttdi italijanski et-jr**®/* in da 10 njihovi iJ** tamkaj objavljeni (i w originalnem jeziku Prispevki drugih so-(■Tjdcou, Ici niso Slovenca objavljamo ie dalj-y,e»tao«Jc o tem zborni- L ^>Vn°*t slovenskih etno-,e Je žele po osvobo-SV|Li®rav razmahnila. Etno« m.u«j v Ljubljani, ka-'itm ,®‘lno vodstvo z direk- :!Vi?r’ (3rlom na delu> ie % j vsega snovanja, je ''•ho pre<* dvema letoma Hj,’*' trideseto obletnico 'i 1 obstoja. Vendar velja, !,»bost venska etnografska •Ptjv i *ele v zadnjih letih enf'te etnografske znakov,*« že posebno revija ■tja etnografi), ki jo iz-ltblja mografski muzej v Slovenski etnograf, b stavlja odsev znanstve-Pr°"*evanj in dognanj \ 'h etnografov, izhaja ''la ; ,enem zborniku. Nedavni VfS(Se* letošnji letnik, ki je 'ka,, 1 že osmi. Čeprav mo-u8otoviti, da je Sloven-\9nograf pretežno znan-’li j bablikacija, pa je ven-V>>va tudi za nestro-bi n-j • Res morda niso to 'lil ^evki. Toda večina °d-VShave teko snov, ki ! ‘tliva tudi za ljudi, ki \r.av' domačih in ne-lt»»Ve'uiih etnografov. Te fktku’ k* tvorijo jedro > {W, d°P0'njuje spomin-**' posvečen pok. Nkih K°tniku, nestorju s' dvoi etnografskih delav-. h •.* Poročil in na kon-, ’ Med taih poročil'in o-1 hjvri,Vae te prispevke pa . Ulil nen‘b že dvanajst sll-S' «iLrU°S. troje kart in t,1 tiy med tekstom. iql|bj|vj.11*men podajati oce-i, "t k ^ Prispevkov, zlatil, jPrav in strokovnih 'ik • Nt°. ie stvar strokov-2ato kot kronisti tij,v o v.jamo nekaj ugoto- H, \V prispeval Boris Orel, čigar sestavek pa predstavlja šele del večje etnografske razprave. Avtor ugotavlja imena, obliko, značilnosti in uporabnost tega orodja na raznih področjih slovenskega ozemlja. Ob-iirna in zanimiva izvajanja dopolnjujejo fotografije in risbe tega orodja. Tončiča Urbas je prispevala razpravo »Nekaj ugotovitev o pohorskem ralu kavlju*, Fanči Sarf pa razpravo o brani na Gorenjskem. Zanimiva je razprava Franja Baša o motikah na Slovenskem. Avtor obravnava 28 različnih enot motik, v katere je zdruiil vseh 300 različnih vrst motik, kolikor jih je bilo mogoče u-gotoviti na Slovenskem. Pri tem prikazuje oblike motik, kje so jih uporabljali in za kakšna dela so jih uporabljali. Posebno so zanimiva njegova izvajanja o proizvodnji motik na našem ozemlju. Se er. sestavek ja posvečen kmečkemu orodju. Angelos Baš obširno razpravlja o orodjih na kmečkih gospodarstvih pod Mariborom v 18. stoletju- V drugem delu je deset prispevkov, med njimi tri razprave inozemskih etnografov. Težišče tega dela pa je na dveh končnicah, torej na področju, razpravah o naših panjskih kjer prav tako čaka naše etnografe že mnogo neobdelanega gradiva. Zanimiva je razprava Marije' Jagodic o motivu »Krnet ziblje Francoza«, ki se pojavlja' na slovenskih panjskih končnicah in ki mu navezanost samo na slovensko ozemlje daje svojevrsten pečat. Predaleč bi nas zavedel podrobnejši prikaz vseh sestav-kov letošnjega letnika Slovenskega etnografa. Naj omenimo vsaj prispevek italijanskega etnografa Alberta Cireseja, ki poroča o svojevrstnem spomladanskem obrednem običaju »pagliara«,. neke vrste našem Zelenem Juriju, v nekaterih vaseh Južne Italije, kjer so se ohranili potomci slovanskih naseljencev z druge strani Jadranskega morja. Nekaj povsem novega predstavlja nedvomno tudi razprava Milka Matičetovega «Umita in v Drt zavita lobanja pri Slovencih«. V tem svojem sestavku razpravlja Matičetov o starem slovenskem običaju v zvezi s ponovnim pokopom lobanje, najdene v odprtem grobu, o-pirajoč se pri tem na ugotovitve ankete Inštituta za slovensko narodopisje pri Sloven-I ski akademiji znenpsti in u-metnosti. Med avtorji moramo omeniti tudi Ivana Grafenauerja, Nika Kureta in Dušana Ludvika, ter dva tujca: Angleža Paula Brewsterja, ki piše o igri »škarjice brusiti« na slovenskem ozemlju in Italijana Evgla Gasparinija, ki razpravlja o obliki »dvojnega« pokopa pri Južnih Slovanih. Letošnji, osmi letnik Slovenskega etnografa, katerega poglavitne značilnosti smo zgoraj navedli, je nedvomno dokaz živahnega delovanja slovenskih etnografov, katerim se vsako leto pridružuje več novih, mladih .sodelavcev. Vsekakor dokazujejo objavljena dela razmah slovenskega etnografskega delovanja in vso resnost znanstvenega prizadevanja. Zato zasluži, pa tudi potrebuje njih delo vso podporo javnosti. Sl. Ru, s. •--n?: • ■ ‘ _ .CA ** ••V- -iKč.- **. -'»V« ‘.v V- Na istrski obali (Foto Magajna) Belgijski socialisti in kolonialno vprašanje Na zadnjem zasedanju ge-1 Iv članku i v izjavah mineralne skupščine OZN je bi- nistra Spaaka se v prvi vrsti v- —.—n---------- — j . -—j1 poudarja pravna plat omenje- nega vprašanja. »S pravnega vidika,« je rečeno, »se stališče Francije m 26 držav, ki so jo podprle, ne more obsoditi, zakaj vse dežele na svetu priznavajo Alžir za del franc> skega ozemlja«. Sodeč po teh besedah bi potemtakem alžirsko vprašanje šlo smatrati za izrecno notranje vprašanje same Francije, češ da je tudi v listini ZN, in sicer v čl. 2. paragrafa 7, natančno določeno, da taka vprašanja ne sodijo v kompetenco OZN. Kar zadeva pravico narodov samoopredelitev pa je lo postavljeno na dnevni red tudi alžirsko vprašanja. Smatrajoč, da to pomeni vmešavanje v njene notranje zadeve, je francoska delegacija, kot znano, v znak nasprotovanja zasedanje zapustila, kar je v mednarodni politični javnosti odjeknilo na različne načine. Zanimivo je stališče, kot so ga glede tega na pr. zavzeli belgijski socialisti. To stališče je razvidno tako iz nekega članka v strankinem organu »Le Peuple« kot iz izjav, ki jih je v ZN in potem, ko se je vrnil iz New Yorka, dal belgijski zunanji minister Hen-ry Spaak. KRVNA OSVETA KORZIČANOV NA PARIŠKIH ULICAH « Kri je mogoče oprati le s krvjo » •Kri je mogoče oprati samo s krvjo* — zveni nekako strašno in srednjeveško. Človeku se zdi nerazumljivo, da se take stvari dogajajo tudi danes. In vendar so Korzičani ohranili do danes te svoje okrutne tradicije tudi izven svoje ožje domovine. Vse je ostalo isto: zob za zob, oko za oko, le sredstva so se spremenila in modernizirala: mračne ulice so zamenjale grmičevje, avtomobili konje in pištole nože. Zakon krvne osvete je za mnoge Korzičane svetinja, na katero ni mogla vplivati niti civilizacija niti današnja atomska doba. Angelo Salicetti Angelo Salicetti je imel 23 let, ko je leta 1937 zapustil svoje rojstno mesto na Korziki in prišel v Marseil-les. Veliko mesto in tuji ljudje so ga skoraj pogoltnili. Ni vedel, kje bi začel in česa bi se lotil. Potepajoč se po ogromnem pristanišču je naletel na neko čedno dekle. Slučaj je nanesel, da sta se Salicetti in dekle used la za mizo, pri kateri ja že se3el kralj marsejskih gangsterjev, neki Graziani. Dekle je prebledelo, a Graziani je razdraženo vzkliknil: •Kaj boš s tem bedastim zelencem?* Cl6bini letošnjega let- etnografa. (Lis v ao lahko ugotovi-v. ' zh ie letošnji etno-(. hetp rt°Jn'k v svojem bi-* to med raz‘ sestavke Reforma šolstva v Jugoslaviji (Od našega dopisnika) BEOGRAD, Prvi °r°dju, drugi pa i so posvečeni k** v-nPr*dvsem a 1» ** t^končnicHm. Seveda ra*prav obravnava ■ T0VrtPra*anja duhovne i da vse razprave s J^terialne kulture ^ Vključno kmeč- ts*6blUvam je na čelu 1 n., ^tavoi ..... vStiskfitaljedelsko orodje '■i.^Sota, ,etnografiji». Boris V*ta )a’ da je bilo po-Imjtfti 0r°die v slovenski Vtiaji ®in°grafiji deležno \n' POzornosti. Slo- V ora|‘mam° etnografije .V^ljivn ‘n Pi'aV tak0 Je Vil-unaSe znanje o ši i* in lopatah, kosah V 'Ul i po^obnem orodju. S h^Som’ ko se staro 'šein feie umika nove-X So tudi mnogo o-** j ho j ga v poljedelstvu S .«i.a a hporebljali. Tako !'t i.hštri Je Povsem po ne-1 1 biora^Ubil° vse t'3*0’ 'fsL^iboo 1 0 orodju vedenj '>,'*gO(j0vskei!a ali gospo-'hik mnskega vidika. V izPonm • nskeEa etno" ‘C v*. h niuie to vrzel. %itleisketnasvečene našemu Nhi4bl'ana^, orodju’ . na3'm Jo sj 111 in motikam, >>*!! */ P™i, vendar ’*l *tn0„ k naSega na- grafskega dela v V.* Q J"' ■VV° <(Pra»eC Prispeval \ V bila V letlh « , bna / lQm posvečena V,»tnib rnost- Poroči ugotovitvah j novembra — Komisija za reformo šolstva jugoslovanske zvezne skupščine bo verjetno na prvi prihodnji seji razpravljala o predlogih, ki sta jih izdelali posebni komisiji za reformo osnovne in srednje šole. Pedagoški strokovnjaki predlagajo uvedbo osemletnega obveznega šolanja od 7 do 15 let starosti. V osemletkah bi učenci dobili osnovno znanje o vseh znanstvenih in družbenih vprašanjih, sliko o svetu, naravi, družbi, ljudskem mišljenju, o dialekt ično-materia-listični osnovi. Osemletke bi bile na svojih področjih kulturna središča in žarišča napredne misli. One bi prispevale h harmonični intelektualni, telesni, moralni, estetski in splošno-tehnični izobrazbi in vzgoji zavednih graditeljev socializma in razvijale pri mladini socialistični humanizem, patriotizem ia pravi in- ternacionalizem. Istočasno bi osemletke seznanile učence s pridobitvami in prispevki narodov k materialnemu, kulturnemu in splošnemu napredku človeštva. Drugi predlog se nanaša na reformo dosedanje gimnazije, v kateri bi absolventi 0-semldtk nadaljevali štiriletno šolanje, ki bi jih usposobilo za nadaljevanje študij na univerzi. V gimnazijah bi dijaki izpopolnili svoje znanje iz raz-nih področij znanosti, kulture in tehnike. Tu bi dijaki dobili celoten marksističen znanstven pogled na svet, naravo in družbo, kar bi jim omogočilo, da brez predsod kov razumejo vprašanja družbenega razvoja. Gimnazija bi pomagala dijakom, da na glavnih dogodkih iz zgodovl ne, borbe človeštva za napredek spoznajo zakonitosti družbenega razvoja in se usposobijo za aktivno delovanje v sodobni družbi. V gimnaziji se bodo dijaki nadalje sezna mil s preteklostjo narodov Jugoslavije, z njihovo borbo za neodvisnost, s političnimi, gospodarskimi in kulturnimi razmerami v preteklosti in sedanjosti, s težnjam in razvojem ljudske misli v sodobnem svetu, z idejemi socializma. V prvi polovici šolanja v gimnazijah bi bil pouk enoten. V višjih razredih pa bi se dijaki glede na nadaljnje študije in nagnjeno- sti lahko opredelili za: narav-no-matematično smer, za humanistično in za gospodarsko-tehnično smer. Pripravlja se tudi predlog za reformo učiteljskih in strokovnih šol. Vsi predlogi za reformo šol so rezultat dolgotrajne študije, proučevanja dokumentarnega materiala in elaboratov, V tem delu niso sodelovali samo člani podkomisij, temveč številni drugi, strokovnjaki, člani združenja prosvetnih delavcev in gospodarski strokovnjaki. Predlogi, ki jih bo na zasedanju v tem mesecu sprejela komisija za reformo šolstva zvezne skupščine, bodo izročeni v javno diskusl jo preden bo o njih razpravljala zvezna skupščina. Pred pisi, ki jih bo sprejela zvez. na skupščina bodo določili o-snovo, smernice in osnovne elemente, ki bodo omogočili izgradnjo in razvoj socialistične šole. BOZO B02IC Ko je Salicetti odnesel s seboj s Korzike grablje, ni niti slutil, za kaj jih bo prvič uporabil, kajti po teh žaljivih gangsterjevih besedah je njihov ročaj krepko odskočil od Grazianijeve glave. Kralj gangsterjev ni bil navajen na dolge izjave: krepka klofuta je Salicetti-ja potisnila na stol, s katerega je bil malo prej vstal. Od tega trenutka je nastala »korzikanska vojna«, kakor so jo imenovali francoski časopisi. Na mizi prefekta pariške policije se je zaradi te klofute s časom grmadil plaz aktov, ki je trajal polnih 18 let. Krvava kronika te »vojne« predstavlja v letopisu kriminalistične policije dogodek, ki ga Francozi dolgo ne bodo pozabili. Zaradi klofute - Štirje streli Po dobljeni klofuti Salicetti ni več mislil na *cilj, ki ga je dovedel v Marseilles. Deset dni po dogodku v krčmi, 24. septembra 1937, je stal pred barom «Cours» s pištolo v roki. Ko se je kralj gangsterjev pojavil na vratih, je Salicetti mirno dvignil roko: ustrelil je štirikrat, in Graziani se je zrušil mrtev. Salicetti je priznal umor in je bil obsojen na 7 let ječe. Medtem je izbruhnila druga svetovna vojna. MoZi-lec je pobegnil iz zapora, sodeloval v vojni in bil večkrat odlikovan. Ko se je vojna končala, so Salicettija pomilostili. Toda Graziani je bil prav tako Korzičan. Medtem ko je bil Salicetti v zaporu, so na misteriozen način ubili v Farizu brata njegovega ujca, Marcela Raffaelija. Salicetti je zato prišel v Pariz in začel z raziskovanjem. Sum je končno padel na Grazia-nijevega prijatelja Fontano. Vse ostalo je bilo lahko. Po »atiSju se veriga nadaljuje Omenjeni Fontana je 7. oktobra 1944 sedel na terasi neke kavarne. Nenadno se pojavi avtomobil. Fontana se ni utegnil niti premakniti in že se je znašel v avtomobilu. Dva dni kasneje je policija našla njegovo truplo v nekem pariškem predmestju. Ko je Salicetti teden kasneje zgodaj zjutraj odhajal z doma, ga je presenetil re-volverski strel. Krogla se j« zapičila v zid blizu njegove glave. Napadalec je bil neviden, a Salicettiju se je zdelo, da ve, od kod je prilete- la krogla. In 0. decembra i-stega leta je bil ubit Silvester Nicolai, Grazianijev stric, in to v strogem pariškem centru: dobil je pet krogel iz avtomatike pištole, ki so jih izstrelili iz neznanega avtomobila. Nensdno je padla nova žrtev v decembru 1945: nesrečnež je bil najboljši Salicetti-jev prijatelj in barist v lokalu, ki ga je Salicetti kupil pred nekaj meseci. Ubili so ga za točilno mizo, ko ni bilo nikogar v baru. Preiskava je ostala brez uspeha. Sum je sicer padel na nekega Cor-ticiattija, a so ga hitro izpustili zaradi nezadostnih dokazov. Toda nezadostni dokazi niso bili zadosten razlog, da bi Corticiatti ostal živ. Njegovo truplo so nekega zgodnjega februarskega jutra našli na ulici, tri mesece po umoru v baru. Morilca niso našli. Krvna osveta je še nadalje razsajala. Sledeči prizor se je odigral v restavraciji «L'Holande». V njem so se zbirali v glavnem Korzičani. Nekega dne, ko je bila restavracija polna, so se nenadno odprla vrata. Avtomatska pištola je zaregljala: Jaques Morassini, Salicetti-jev rojak, je ostal na mestu mrtev, medtem ko so bili hudo ranjeni trije drugi Korzičani. Policija spet ni imela dokazov. Dva meseca po tem umoru se je Salicetti vračal domov v spremstvu žene in strica, Benedetta Pietriia. Nenadno sta se pojavila dva oborožena moža. Salicetti je komaj vzkliknil »pozor!«, ko so s« zaslišali streli. Pietri se je zrušil mrtev, medtem ko ata bila Salicetti in njegova žena le laže ranjena. Zvesti Salicettijev prijatelj, Mattia Costa, ni mogel prenesti žalitve nekega Fe-deriecija in mu je zato poslal nekaj krogel v trebuh. Toda policija Coste ni mogla najti; a našli so ga Korzičani in ga ubili. Costo so pokopali 29. avgusta. Ob tej priliki sta šla za pogrebom tudi Salicetti in njegova žena. Pojavil se je črn avtomobil, iz katerega sta gledali dve strojnici. Salicetti je opazil nevarnost in z revolverjem prisilil šoferja taksija, v katerem sta se vozila z ženo, da je zavozil z avtom na desno, kraj pogrebnega avto- mobila, medtem ko je črni avtomobil ostal na levi strani. Končno se je moral črni avtomobil umakniti. Smrt zadnjega povzročitelja drame Vendar Salicetti ni ostal živ. Ko je opazil, da ga sovražniki stalno > spremljajo, je o polnoči 9. decembra 1950 skušal zbežati iz Pariza. Vsedel se je s svojo ženo v svoj plavi avtomobil, a veliki črni avtomobil mu je že v Parizu prestregel pot. V nekaj sekundah je bil plavi avtomobil preluknjan na 17 mestih. Salicettiju ni uspelo izstreliti niti ene krogle, medtem ko so1 njegovo ženo hudo ranjeno prepeljali v bolnišnico. . Malokdo je imel tako veliko spremstvo, kakor Salicetti, Za mrtvaškim vozom je šla ogromna povorka avtomobilov. V črni limuzini so sedeli najbližji pokojnikovi sorodniki, medtem ko so se v jlrugih avtomobilih vozili do zob oboroženi policaji. V dvajsetih naslednjih avtomobilih so sedeli novinarji in fotoreporterji, ki so upali, da se bo kaj zgodilo. In dejansko niso se zmotili, užaloščena rodbina jih je nagnala s kamenjem s pokopališča. Tako je bil odstranjen še drugi povzročitelj te verige krvne osvete. Toda »korzi-kanska vojna« ni prenehala. V naslednjih štirih letih so ranili še pet Korzičanov, medtem ko so tri ubili. Po 18 letih je policija končno ujela samo izvršil-ca zadnjega umora, nekega Roberta Juana. Vsi ostali so se izognili kazni, a ne zakonu krvne osvete. Zaradi ene klofut« je do sedaj padlo 16 ljudi; Pariz in Korzika pa se sprašujeta, ali bo kdaj vsemu temu konec. Elektronska punčka Med najnovejšimi igračami, ki jih bodo francoska podjetja vrgla na trg letošnjo Zimo bo tudi elektronska punčka, narejena iz plastične materije in ki bo na željo otrok lahko zapela neko narodno pesem •-li pa povedala pravljico o lisici zvitorepki. Spaak v svojem govoru pred generalno skupščino izrazil mnenje, da to ne predstavlja edino človečansko pravico, ki jo je treba zaščititi. »Kaj bi pa nastalo iz OZN«, se vprašuje Spaak, »če bi generalna skupščina skušala raziskovati, kako so zagotovljene določene človeške, na pr. socialne pravice, v posameznih deželah-članicah?« In celo dejstvo, da v Alžiru teče kri, ni za Spaaka »dovolj prepričljivo«, ker baje ZN nimajo nobene pravice, da v takih primerih intervenirajo. Po njegovem mnenju ni namreč OZN nikakršno mednarodno razsodišče, pred katerim bi se mogle države medsebojno obtoževati, marveč predstavlja organizaoijo, ki .e osnovana na določeni listini z določenimi klavzulami, med temi so tudi one iz čl. ?. Gledano tako, meni dalje Spaak, postane postopek Franclje, namreč njen demonstrativni odhod iz generalne skupščine, povsem razumljiv in o-pravičljiv. Francija ima prav, pravi, »zakaj to, kar se je zgodilo, je le malo preveč«. »Le Peuple« pa je kratkoma-lo in jasno zapisal: »To, Kar opravičuje umik Francije, je določeno stališče nekaterih dežel, ki so domala vse nerazvite in med katerimi niso vse kvalificirane, da sodijo Franciji».Dobesedno tako stoji zapisano. Kako pa more časopis, ki se smatra za glasilo socialistov, zapisati podobne besede, je nerazumljivo. Drugič: v stališču Spaaka in belgijskih socialistov se v zvezi z obravnavanim vprar RF- j k. & 'm$m Heatker Bee, žena indijskega fakirja, Je vnet pristaš «yoge». Vsak večer nastopa v Londonu skupno s svojim možem. Tu Jo vidimo, kako brezskrbno leži na žebljih TEHNIČINE ZANIMIVOSTI] Gina Lollobrigida Je na turneji po Evropi, kjer predvajajo njen najnovejši film »Najlepsa žena sveta*. Tu Jo vidimo na Nizozemskem, kjer pita svojega moža s slanikom. De gusli-bus.., Z jadralnim letalom v stratosfero Kljub temu, da imamo letala in rakete na reakcijski pogon, so se nekateri raziskovalci stratosfere vrnili k mnogo skromnejšemu letclu, namreč k jadralnemu letalu. Izkazalo se je namreč, da pod ugodnimi pogoji lahko jadralno letalo doseže višine, ki so drugače dostopne le letalom na reakcijski pogon. Pri tem imajo jadralna letala ie to prednost, da lete mnogo bolj poiasi in so zato mnogo bolj pripravna za opravljanje natančnega proučevanja kakor letala na rekcijski pogon, ki lete z o-gromno brzino. Zaradi tega so predlagali, da bi se zgradilo jadralno letalo s kabino za pritisk, opremljeno z vsemi napravami, ki so potrebne za polete v največji višini in ki bi nosila ne le številne instrumente, ampak naj bi omogočila tudi učenjaku daljše bivanje v stratosferi. In tu nikakor ne gre za fantastičen načrt. V poslednjih šestih letih so člani jadralskega kluba južne Kalifornije dosegli s svojimi jadralnimi letali tielike višine, v katerih so mogli leteti brez kabine za zračni pritisk, umetnega o-skrbovanja * kisikom in ogrevanja. Rekord je znašal 13.275 metrov. Pri tem so naleteli ter, ki prihaja s Tihega oceana in v Kaliforniji udarja v strme stene Sierrn Nevade, od koder se dvigne visoko v atmosfero, Strokovnjaki so prepričani, da bi ta veter zmooel ponesti posebno zgrajeno jadralno letalo s širokimi nosilnimi površinami celo na Višino 21.000 metrov. Jadralno letalo bi bilo opremljeno z vsemi znanstvenimi in tehničnimi napravami, let pa bi trajal tri ure. Stroški za izgradnjo takega letala bi znašali okrog 200.000 dolarjev- Televizija Amerika-Evropa Predsednik neke velike a-meriške radijske družbe je izjavil, da bo do čez pet let prenašali televizijske programe iz Amerike, v Evropo. To bo o-mogočila veriga postaj na mikrovalove, ki bodo premostili ocean. Hkrati je dejal, da bodo v desetih letih pošiljali programe iz Združenih držav tudi v Azijo. Material visoke trdote Mnogi proizvodi se izdelujejo v prahu. Da bi jih mogli zdrobiti do take mere, jih je treba drobiti z materialom, fci je trši od njih samih. Toda od znanega trdega materiala i-mu jeklo to slaho stran, da se spaja z mnogimi kemičnimi proizvodi; porcelan je lomljiv: na enega najbolj zanimivih I kremen drobi samo v ploščno-tračnih tokov: nesel jih je t>e-| ti, teže v obli obliki. Franco- zi so sedaj našli nov material, korindur, ki bo v industriji rešil mnogo problemov. Korindur je težji od porcelana in kremena, a je trši od vseh do sedaj znanih snovi, razen diamanta. Avtomobil na sončni pogon Pred nedavnim so se inženirji podjetja «General Electric » sestali v največji tajnosti na dvorišču istepa podjetja v Chicagu, da bi prisostvovali poskusni vožnji ma(epo avtomobila, dolgega komaj 45 cm. Ta »žepni« avtomobil je p ran gotovo toliko revolucionaren, kot je bila poskusna 0* tomska bomba, ki je 16. julija 1945 eksplodirala v Alamogor-di. Omenjeni avtomobil je prvi stroj, ki ga žene energija sončnih žarkov. Električni tok. s katerim se oskrbuje motor, se ustvarja na edinstven način: s pomočjo sončne svetlobe, ki pada na baterijo. Težava, ki za sedaj preprečuje ost-varitev velikih avtomobilov je v tem, da pri povečanju naraščajo hitreje potrebe motorja kakor površine avtomobila, medtem ko je energija sončnih žarkov proporcionalna le površini avtomobila. Benilofon Kakor more pilot za določen čas prekiniti s pilotira v bodoče vodja trgovskega podjetja skupno z vsem osebjem mogel zapustiti podjetje, ki ne bo zarodi tega prenehalo delati. Naprava, hkrati telefonist in sekretar, bo sprejemala naročila in jih točno zapisovala. Ta senzacionalna novost se imenuje benilofon, težka je komaj 5 kg in je po-dobna gramofonu. Učenjak je predstavnikom tiska pokaral kako dela njegov »troj. Kdor pokliče po telefonu trgovino sliši glas lastnika naprave, ki jih prosi, naj pusto naročil3, ime in številko telefona. Ve« to se snema in reproducira lastniku po njegovfm ppvrat-ku. Naprava je zlasti navdušila direktorje podjetij. «Ko je naša tovarna zaprta — pravijo, je prijetno vedeti, da se od petka do ponedeljka zaptjujejo naročila klientov Tako moremo v ponedeljek izvršiti naročila brez vsakršne izgube. Proizvodnja avtomobilov v Italiji Kako- javlja radio Italija, bo avtomobilska proizvodnja •> Italiji dosegla letos rekordno število nad 270 tisoč avtomobilov. To vest javlja nacionalno združenje avtomobilske industrije v Turinu. Tudi iz-vo- je v porastu. Nad 58.900 motornih vozil so izvozili Avstrijo, Nemčijo, Švico, Bel* njem in prepustiti letalo ao-|pim. Švedsko. Nizozemsko in tomatskemu pilotu, tako bo [ Indijo. lanjem postavlja tudi vprašanj* učinkovitosti jrodobnih »• krepov v okviru OZN, namred ukrepov kot je postavitev na dnevni red alžirskega vpraša« nja. Po Spa-akovem mnenju je to popolnoma nekoristno, ker OZN lahko od Franclja zahteva samo to, da poišče rešitev, ki bi nanjo pristala večina Alžircev, za čemer pa francoska vlada tako sama stremi. Sprejemati podobna neučinkovite ukrepe pomeni potemtakem, tako pravi Spaak, potiskati v stanje neučinkovitosti tudi samo organizacijo (Organizacijo združenih narodov, op. ured.), s čimer se prizadeva njen moralni prestiž. Dalje je po Spaakov«m mnenju primer alžirskega vprašanja v generalni skupščini potisnil na površje tudi »nujno potrebo za evropska dežele, da se združijo. Rekel je: »Jasno, da bi rezultat glasovanja bil obraten, ko M vse dežele-članice atlantskega pakta zavzele enako stališče-Potrebno je, se je izrazil, da te dežele vzporedijo svoja zunanjepolitična gledišča in da se" glede določenih zunanjepolitičnih vprašanj bolj pogosto posvetujejo, zakaj, kako j« mogoče upati na uspešno sodelovanje v vojni, če ni med članicami potrebne enotnosti tudi v miru, V svoji četrti bistveni pripombi je Spaalc izrazil prepričanje, da je kolonialUem v resnici že mrtev in da se Je treba samo še otresti dediščine XIX. st. s tem, da se poišče rešitev, s katero bi se hkrati zavarovali interesi tako določenih dežel kot, in to še prav posebno, domačinskega prebivalstva. Izhajajoč iz takšnega svojega stališča Spaak zaključuje dve stvari: prvič, da je treba Franciji zaupati, ker dejansko njena politika ni tako »okrutna* in »reakcionarna«, kot Je to pogosto čuti v OZN; drugič, 1 da bi azijsko-afriški narodi v svoji borbi proti kolonialnim ostankom mogli odigrati koristnejšo vlogo, če bi njihove intervencije težile k umerjenosti. Po njegovem mnenju so se ti narodi pustili obvladati od določenih strasti, ki lahko postanejo skrajno nevarne. Da bi se našla neka pozitivna rešitev pa je potrebno imeti občutek za mero in medsebojno razumevanje. Ko bi hoteli v kratkim izraziti, kar je hotel belgijski zunanji minister s svojim stališčem povedati, bi zaključili, da mu pri tem ni šlo samo za to, da opraviči postopke Pariza, marveč se je obenem postavil v obrambo določenih širših političnih koncepcij, ki po navadi skupaj imenujemo »kolonializem«. Pri tem ne preseneča, da v svetu še obstajajo pristaši in zagovorniki omenjenega že preživelega družbenega pojava, temveč, da so med temi tudi predstavniki političnih skupin, ki nosijo naziv socialistične. V našem primeru gre za socialistično stranko Belgije. Za to stranko je sploh značilno, da se nikoli, odnosno le redkokdaj loti obravnavanja kolonialnega vprašanja, dasl prištevamo Belgijo k tako imenovanim kolonialnim silam. V strankinem tisku je tem v zvezi malokdaj kaj napisanega. Tudi na strankinih kongresih se o tem ne razpravlja, a na tretjem kongresu Socialistične internacionale leta 1963, kjer je bilo govora tudi o kolonialnem vprašanju, se belgijski delegati sploh niso prijavili k besedi. Zanimivo je, na kakšno stališče se belgijski socialisti postavljajo v odnosu do svojih kolonij v Afriki. Stališče: belgijska prisotnost v Afriki ima za cilj vzgojiti domače prebivalstvo, ki je politično še nezrelo, tako da bi nekoč postalo sposobno za samostojno politično življenje, kar pomeni, da je prisotnost Belgije v Afriki koristna in pravilna. Pada v oči podobnost med tem stališčem in nekaterimi o-snovnimi teoretičnimi postavkami francoskih eocialistov o kolonialnem vprašanju. Tako ent kot drugi si laste pravico, odnosno nalagajo »dolžnost«, da prispevajo k »vzgoji« in »blagostanju« kolonialnih ljudstev, vtem, ko gre v resnici za navadno apologijo kolonializma kot takega, za ohranitev kolonialnih posesti in njihovih bogastev, za čisto navadne prikrite špekulacije buržoaznega značaja, at so daleč od socializma in njegovih načel kot zemlja od sonca. Nič čudnega torej, če je Spaak smatral postavitev alžirskega vprašanja na dnevni red glavne skupščine za vmešavanje OZN v notranje zadeve Francij«, saj obstaja nevarnost, da bi tak prece-dent slabo koristil Belgiji, če bi se nesoč postavilo pred OZN tudi vprašanje belgijskega Konga. Le da v Um primeru ni vad moč govoriti ne o socializmu n« o socialistih, zakaj ti pojmi se neločljivo povezani 1 borbo zasužnjenih narodov proti kolonializmu, aa načelo samoopredelitve ur nacionalna auvaroooati, GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK OB ZBOROVANJU DEMOKRSCANSKIH VODITELJEV V GORICI NAJBOLJŠI BOKSARJI po podatkih do 31. oktobra 4. Eduardo Lausse (Arg.), 5. Holly Mims, 6. Ralph »Tiger* Jones, 7. Bobby Dykes, 8. Milo Savage, 9. Gen Fullmer, 10. Artie Towne. Srednjelahka: Carmen Basi-lio, 1. Tony Demarco, 2. John-ny Saxton, 3. Virgil Akins, 4. Vince Martinez, 5. Ramon Fuents, 6. Isaac Logart, 7. Joe Miceli, 8. Flanagan, 9. Hector Constance (Trinidad), 10. Chi-co Vejar. Lahka: Wallace »Bud« Smith, 1. Jimmy Carter, 2. Duilio Loi (It.), 3. Ralph Dupas, 4. Fran-kie Ryff, 5. Cisco Andrade, 6. Kenny Lane, 7. Johnny Gonslaves, 8. Joe Lopes, 9. Orlando Zulueta (Kuba), 10 Arthur Persley. Peresna: Sandy Saddler, 1. Ciro Morasen (Kuba), 2. Ray Famechon (Fr.), 3. Taddy Davis, 4. Carmelo Costa, 5. Bul-ly Kelly (Irska), 6. Hogan (Kid) Bassey (Nigeria), 7. Lauro Salas, 8. Fred Galiana (Sp.), 9. Flash Elorde (Fil.), 10. Sh:-geru Keneko (Japp.). Bantan: Robert Cohen (Fr.). 1. Willie Towel (Juž. Afr.), 2. Mario D’Agata (It.), 3. Bil-ly Peacock, 4. Andre Valignat (Fr.), 5. Raul Raton Mačja (Meh.), 6. Hilaire Pratesi (Fr.), 7. Jose Leopez (Meh.), 8. Emile Chemana (Fr.), 9. Little Cezar (Fil.), 10. Chamroern Songkitrat (Tail.). Mušja: Pascual Perez (Arg.), 1. Leo Espinosa (Fil.), 2. Young Martin (Sp.), 3. Dan-ni Did (Fil.), 4. Dai Dower (Angl.), 5. Kake Tuli (Juž. Afr.), 6. Tanni Čampi (Fil.), 7. Nazzareno Giannelli (It.), • • • Kanadski prvak težke kategorije Earl Walls se je umaknil iz ringa. «Umikani se, je dejal, dokler sem še v dobri kondiciji.« Walls, ki ima 27 let, je veljal za enega izmed pretendentov za dvoboj z Ro-ckyjem Marcianom, svetovnim prvakom. * • • Američan Dany Giovanelli (srednjelahka kat.) je premagal s precejšnjo težavo Paola Melisa, bivšega italijanskega prvaka, v 10 rundah po točkah. Vsako leto bodo na osnovi zakona štev. 640 zgradili 80 stanovanj - Prizadeti zahtevajo stanovanja z zmernimi stanarinami Na nedeljskem pokrajinskem shodu voditeljev krščanske demokracije so med drugim razpravljali tudi o stanovanjskem vprašanju v naši pokra, jihi. Poslanec Baresi in dr. Polesi sta namreč sporočila vest, da je posebna posvetovalna komisija ministrstva za javna dela dodelila goriški pokrajini na podlagi zakona It. 640 o gradnji ljudskih hiš 80 stanovanj na leto za dobo iest let, kar bi skupno predstavljalo 480 stanovanj. Skupno bo torej potrebna približno ena milijarda lir, katero bo potrošila UNRRA-CASAS. Nedvomno je smatrati gradnjo 480 stanovanj v naši pokrajini prispevek, s katerim se bo mogla omiliti stanovanj, ska kriza, ki je na Goriškem, zlasti še v Gorici zelo občutna. Nikakor pa s temi stanovanji to vprašanje ne bo rešeno, kajti znano je, da potrebujemo po uradnih številkah v naši pokrajini okoli 3.800 stanovanj, da bi vsaj približno zadostili povpraševanju številnih zainteresirancev. Pomanjkanje stanovanj kažejo tudi dodelitve raznih stanovanj, ki Košarkarsko moštvo Storm Varese se v letošnji sete nja na sposobnost Grka Matheoua, ki ga vidimo ' O njegovih kvalitetah res ni mogoče dvomiti. SedaJ stal v tem moštvu igralec-trener, potem ko J« ■ nik kluba odpustil ameriškega trenerja Bougha. s vsi odborniki podali zaradi protesta ostavko, toda 1 nik je dejal, naj le kar podajo ostavko, češ da bo sam voditi moštvo naprej. Zmanjšane kazni nekaterim igralcem RIM, 3. — Na današnji seji Je Zvezna prizivna komisija ItalijansKe nogometne zveze sprejela sledeče sklepe: Manucci Ettore, tekma Pro Patria - Udinese, 31.5.1953, diskvalifikacija se zniža na tri leta. Donati Spartaco, tekma Pro Patria - Udinese, 31.5.1953, diskvalifikacija se zniža na dve leti. Igralcu Travia (Juventus) se diskvalifikacija 30.11.1955. Trčenje dveh vozil Motoristu ugotovili pretres možganov V noči od 2. na 3. november se je 41-letni Giovanni Princi iz Ul. Caterini 43, zaletel s svojim motorjem v lahko motorno kolo, ki ga je nekdo peljal po Kornu. Princi se je pripeljal iz Ul. Car-ducci in je bil namenjen v Ul. Silvio Pellico. Trčenje je bilo tako hudo, da je Princi z motorjem drsel še kakih 29 metrov po cesti. Z avtom Zelenega križa so' ga pripeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu ugotovili pretres možganov ter hude poškodbe po čelu in temenu. RIM. 3. — Za tekmo ^ B - Madžarska B so ^ 1$ če ne cene vstopnic: 1 ' in 400 lir. Me enajstmetrovka -