GEOGRAFSKI OBZORNIK tičnih napotkih, pa v Metodičnih navodilih za geo- grafsko proučevanje domače pokrajine z ustreznim delovnim zvezkom (Domača pokrajina, Ljubljana, 1 989). S šolsko reformo so bili uvedeni tudi »nara- voslovni dnevi«. Tudi Slavko Brinovec je sodeloval pri pripravi ustreznih programov za »naravoslovne dne- ve« in zanje napisal več priročnikov in navodil (na primer Proučevanje tekočih voda, 3 9 strani; Varstvo okolja - zrak, 5 0 strani; Onesnaženost reke v nase- lju, 42 strani; Izkoriščanje voda, 3 7 strani; Divja od- lagališča odpadkov, 41 strani; vse je leta 1991 iz- dala njegova Terra, d. o. o, Kranj). Jubilantovo delo posega še na druga strokovna področja geografije. Pri tem ne smemo prezreti nje- govih prizadevanj na področju kartografije. Pri- pravil je Atlas Slovenije za šolo in dom (MK, Ljub- ljana, 1994) in 22 stenskih kart, ki zajemajo in pri- kazujejo slovenske regije, pokrajine in njihova ob- močja (1995). Posebne zasluge si je pridobil za urejanje Geo- grafskega obzornika med letoma 1982 in 1991. De- javen je bil tudi v okviru Geografskega društva Slo- venije: dve mandatni dobi je bil podpredsednik druš- tva in vodja njegove šolske sekcije. Predsedoval je Gorenjskemu geografskemu društvu in odboru za pri- pravo 12. zborovanja slovenskih geografov v Kra- nju in na Bledu. Na 13. kongresu jugoslovanskih geo- grafov je bil v Prištini leta 1989 izvoljen za predsed- nika Komisije za vzgojo in izobraževanje in v nje- nem imenu je pripravljal sedmi jugoslovanski didak- tični seminar pod naslovom »Aktualizacija pouka geo- grafije«. Uredil je tudi zbornik 12. zborovanja slo- venskih geografov (Gorenjska, 1981) in knjigo Mo- dernizacija pouka geografije (Ljubljana, 1980). Predstavitev našega jubilanta ne bi bila celostna, če bi prezrli njegove dejavnosti na področju športa. Več kot 45 let je bil dejaven v Plavalnem klubu Triglav. Več let je uspešno vodil kranjsko žensko košarkarsko ekipo. Med drugim je bil tudi predsednik Skupščine telesno-kulturne skupnosti Kranj in aktiven v delovnih telesih Telesno-kulturne skupnosti Slovenije itd. Za svoje vsestransko delo na različnih področjih je prejel številna priznanja. Leta 1982 ga je dobil od Geografskega društva Slovenije, pa od Plavalne zveze Jugoslavije (1971) in Slovenije (1976), zlati znak ZTKJ (1989), srebrni znak OF (1990), diplo- mo Zavoda SRS za šolstvo (1988), pa priznanja kranj- skih športnih društev. Dobil je tudi Bloudkovo nagra- do (1992) in državno nagrado za področje izobra- ževanja (1993). Kot prvi med slovenskimi geografi je dobil zaslužni naziv svetnik, ki ga podeljuje Mi- nistrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. Spoštovanemu in cenjenemu kolegu želimo še mnogo zdravih in delovno plodnih let. Da bi s svo- jim neumornim, iskateljskim in inovativnim delom še naprej bogatil slovensko didaktiko geografije in prispeval k uveljavitvi in utrditvi geografije kot temelj- nega izobraževalnega predmeta! POUČEVANJE NEJEZIKOVNIH PREDMETOV V TUJEM JEZIKU Vesna Krajnc Sem absolventka Pedagoške fakultete v Maribo- ru, kjer študiram angleški jezik in geografijo. Z ve- seljem sem se odzvala povabilu strokovne sodelav- ke, gospe dr. Branke Cagran, da sodelujem v pro- jektu »Poučevanje nejezikovnih predmetov v tujem je- ziku«. Navedeni projekt izvajam na Osnovni šoli Bo- jan llich v Mariboru, ki jo je za sodelovanje prido- bila Območna enota Zavoda Republike Slovenije za šolstvo v Mariboru. Za sodelovanje v projektu se je šola odločila predvsem zato, da bodo učenci zna- nje angleškega jezika poglabljali tudi pri predmetu »Spoznavanje družbe«. Zdaj poteka prva faza projekta. Projekt se bo vse do konca 8. razreda nadaljeval z eksperimentalno skupino triindvajsetih, iz petih razredov te osnovne šole izbranih učencev. Izbor je bil na podlagi »set- ting« modela storilnostne učne diferenciacije oprav- ljen v drugi polovici šolskega leta 1 9 9 5 / 9 6 . Pouk spoznavanja družbe imajo v angleškem jeziku in s tem so dve uri tedensko izločeni iz matičnega oddelka. Pri izboru eksperimentalne skupine so bili upošteva- ni naslednji kriteriji: • otrokovo zanimanje za učenje spoznavanja druž- be v angleškem jeziku, • privolitev staršev za vključitev otroka v eksperimen- talno skupino, • učna uspešnost v 4. razredu, • učna motivacija, učne navade, • splošne intelektualne sposobnosti in • rezultati individualnih svetovalnih razgovorov z učencem, njegovimi starši in razrednikom. V Evropi je vse bolj aktualna uresničitev ideje o združeni Evropi. Z uspešnim delovanjem Evropske zveze se bodo Evropejci povezovali tako v poklic- nem kot v zasebnem življenju. Za uresničitev tega cilja potrebujemo skupen jezik, ki nam bo orodje za spora- 28 GEOGRAFSKI OBZORNIK zumevanje in izmenjavo izkušenj. Če želimo v združe- no Evropo, moramo učencem že v osnovni šoli nudi- ti možnost, da tuj jezik spoznavajo ne le v že uve- ljavljenih jezikovnih urah, ampak tudi prek nejezikov- nih predmetov. Poučevanje angleškega jezika naj bi ta- ko postalo tudi vsebinsko zasnovano. Takšno učenje bo kasneje učencem omogočalo uspešnejše vključeva- nje v različne življenjske tokove. Osvojeno znanje an- gleščine določenega strokovnega področja (na pri- mer geografije, zgodovine, biologije, ekonomije, so- ciologije...) bodo lahko koristno uporabili v poklicnem življenju, pri komuniciranju z drugimi narodi združe- ne Evrope, pri prebiranju strokovne literature, pri izme- njavi izkušenj in pogledov ter doseganju različnih ci- ljev. S poučevanjem nejezikovnih predmetov v enot- nem tujem jeziku, angleščini, bi lahko vzgojili učence za boljše razumevanje med narodi, medsebojno spo- štovanje, uspešno vključevanje v gospodarsko, poli- tično in kulturno življenje narodov združene Evrope. Pri uvajanju angleškega jezika nikakor nismo osamljeni; zanimanje evropskih držav za takšnen na- čin poučevanja je izredno veliko in precej jih je, ki ga že izvajajo. V Avstriji, na primer, že obstaja dvo- jezična šola, imenovana »GIBS«, kjer se vsi nejezi- kovni predmeti poučujejo dvojezično. Izrednega pomena je skupinsko delo učiteljev, saj so vsi pred- meti med seboj usklajeni. Vse strokovnjake, ki imajo izkušnje na opisanem področju, oziroma vse, ki jih izvajanje opisanega pro- jekta zanima, vabim k sodelovanju. GEOGRAFSKA EKSKURZIJA V BOSTON IN NA PACIFIŠKI OBOD Anton Gosar Na pobudo dr. Antona Gosarja namerava Na- cionalni komite Zveze geografskih društev Sloveni- je leta 1998 organizirati strokovno potovanje na 94. kongres ameriških geografov. Udeleženci ekskur- zije bodo spoznali izbrane geografske značilnosti za- hodnega dela ZDA in Havajev. Ekskurzi ja, ki bo potekala med 25. marcem in 13. aprilom 1998, ima bogat program za vsak dan. Sreda, 25. marec: Zbor potnikov na izhodiščnem letališču, polet k medcelinskemu letališču in nadalje- vanje poleta čez Atlantik. Prihod v Boston v poznih popoldanskih urah. Transfer in namestitev v hotelu. Četrtek, 26. marec: Ogled mesta pod strokovnim vodstvom: najprej peš po središču mesta, ki je evrop- skim CBD-jem dokaj soroden (po t. i. Freedom Trail), nato prerez skozi mesto z avtobusom in zaključek do- poldanskega ogleda v mestni četrti Cambridge, na koncu ogled ob reki Charles River široko razprostra- njenega visokošolskega središča z Massachusetts In- stitute of Technology (MIT) in Harvard University. Po- vratek v hotel. Petek, 27. marec: Prevoz in sprehod do kongre- snega središča. Predavanje o organiziranosti ame- riških geografov in delovanju stroke, združeno z in- formacijo o organiziranosti 94 . kongresa ameriške- ga geografskega združenja (AAG). Sodelovanje na plenarnem zasedanju in okroglih mizah oziroma ude- ležba na problemsko naravnanih ekskurzijah po me- stu in okolici (individualne prijave: program možnih aktivnosti in cene bodo znani novembra 1 997). Po- poldan bo v kongresnem središču voden ogled raz- stave knjig in računalniške opreme za potrebe geo- grafske stroke. Povratek v hotel. Sobota, 28. marec: Dopoldan prosto oziroma in- dividualna udeležba na zasedanjih 94. kongresa AAG oziroma ustreznih ekskurzijah. Popoldan: trans- fer na letališče in polet v San Francisco. Namestitev v hotelu (ob letališču). Nedelja, 29. marec: Turistični ogled mesta (CBD četrti, diferencirane po socialni in nacionalni segre- gaciji, Golden Gate, pristanišče). V popoldanskih urah vožnja po Zalivu oziroma na otok Alcatraz (opcij- sko). Organizirana (zgodnja) večerja v Kitajski če- trti. Povratek v hotel. Ponedeljek, 30. marec: Dopoldan obisk Berke- ley University, sprehod po visokošolskem središču, og- led osrednje knjižnice, sprejem na Oddelku za geo- grafijo, predavanje o pomenu in vlogi Carla O. Sa- uerja. Popoldan organiziran obisk industrijskega par- ka v Silicon Valley in nadaljevanje vožnje v Carmel po 1 1th Mile Road. Pozen povratek v hotel. Torek, 31. marec: Dopoldan prosto oziroma po želj i transfer do bližnjega nakupovalnega središča. Popoldan transfer na letališče in polet na otok Oa- hu v sklopu Havajskega otočja. Namestitev v četrti Waikik i i . Sreda, 1. april: Dopoldan turistični ogled mesta Honolulu in mestnih znamenitosti (Punchbowl, Diamond Head Crater, kraljeva palača). Opoldan vožnja z lad- jo po pristanišču Pearl Harbour (Arizona Memorial). Popoldan obisk geografskega oddelka na univerzi in fizičnogeografsko predavanje. Povratek v hotel. Četrtek, 2. april: Celodnevna ekskurzija po oto- ku Oahu z naslednjimi strokovnimi temami: turizem - 2 9