Dopisi in novice. Iz St. - Jerneja. Dolga časa ni nič čitati v »Tovarišu« iz Št. - Jerneja. (Kdo je temu kriv? Vr.) Pri nas se je pri šolstvu mnogo spremenilo. V jeseni je bila enorazredna ljudska šola spremenjena v dvorazredno, ter dobili smo učitelja g. Valentin-a Burnik-a, absolviranega osmošolca. Vpisalo se je bilo po stari navadi mnogo otrok. Obiskovali so pa to leto po zimi šolo zaradi velicega snega zelo neredno, ravno tako spomladi, Sedaj je nekaj boljše, kajti šolske zamude prav redno oddajamo krajnemu šolskemu svetu v Št. - Jerneju, kateri je bil perve vse oprostll, druge pa nasvetoval kaznovati z majhino kaznijo, kar je g. c. k. okrajui glavar iz Krškega stariše povabil v Kostanjevico k »Amtstag-u« in starišem po gospodu ostro zaterjeval, da naj otroke redno v šolo pošiljajo. Ker je fara velika, je tudi mnogo otrok, in tako žele, da bi se dvorazredna šola razširila v trirazredno. — Imeli smo 17. junija t. 1. v Št.Jerneju sejo krajnega šolskega sveta, k kteri je bil tudi gospod c. k. okrajni glavar —¦ Schonwetter prišel, da smo delali šolski okoliš (Schulsprengel). Dvakrat smo bili že poslali načert, ali ni bil ugodno sestavljen po novili postavah. Sedaj smo ga vendar sestavili in še dostavili, da bode v Št.-Jerneju treba trirazredne šole, in še v tej fari pri podružnici v Orehovcu blizo Tolstega verha (Feistenberg) nove šole. Pri tej priliki je prišel g. okr. glavar z udom krajnega šolskega sveta v šolo, ter v vsakem razredu po kake pol ure poslušal. Pokazalo in videlo se je pri tej priliki koliko se nauče otroci, kateri redno šolo obiskujejo, ako ravno le eni dopoldne, drugi popoldne v šolo hodijo. Na svetega Alojzija dan smo imeli sv. mašo ob osmi uri zjutraj; pri kateri so šolarji lepo peli primerne pefemi. Ob pol devetili se je pričela šola, in gospod c. k. okrajni šolski nadzornik, g. Mihael Wurner pride ogledovat in nadzorovat oba razreda. Dopoldne je bil g. nadzornik nekaj časa v pervem, a nekaj v drugem razredu, ko se je ravno flzika razlagala. Popoldne je prišel nadzorovat otroke, ki popoldne v šolo hodijo, najpervo v I. in potem v II. razredu. Po šoli imeli smo konferencijo in v protokol se, je zapisalo, da je bil g. nadzornik zadovoljen z napredkom in disciplino v obeh razredih. — V našem okraju se šolstvo razvija, šole razširjujejo, večjidel v dve- in trirazredne. Pri nas bodo mogli šolsko poslopje zidati, pa se ljudje boje — akoravno je upati obilne podpore. So tudi preveč boječi. Manjši fare narede prav pripravna šolska poslopja, tukaj pa je taka fara, pa ima tako majhine šolske sobe, da je učilnica sušilnica za otroke in učitelje. V četertek potem imeli smo v Kostanjevici zbor s 4 vprašauji. V nedeljo 9. julija je imel v Št.-Jerneju pomnoženi krajni šolski svet zopet sejo, v kateri je sklenil, dvorazredno šolo y trirazredno razširiti, in je vljudno naprosil c. k. okr. šolski svet v Krškem, da v ta namen potrebno ukrene. Prostor za podučevanje po tretjem učitelju upa kraj. šol. svet po potu najema ali s prenaredbo sedajnega šolskega poslopja dobiti. Nove šole pa še ne mislijo zidati, akoravno bi bilo zelo potrebno. Ker sta sedajna učitelja se zelo trudila v šoli in se še bosta,, je pomn. kraj. šol. svet tudi plače zvikšal tako, da ima I. učit. 650 gl., II. uč. 550 gl. in III. uč. 500 1. p. Bog daj tudi verlega tretjega učitelja. šcntjemejčau. — Iz tržaške okolice, 20. junija. Kakor slišimo, namerava tržaški municipij za prihodnje leto pomnožiti razrede nekaterih šol v okolici. K temu so ga menda prisilili od više strani in je tudi primoran od velike potrebe, ker kakor vemo, sedi v kakej šoli po sto in več otrok skupaj v enej sobi. Vendar pa nič ne slišimo, da bi nameraval municipij napraviti kje novo šolo, če prav bi bilo to v nekaterih krajih silno potrebno. Najbolj zapuščene v tem obziru so pokrajine: sv. Marija Magdalena zgornja, spodnja in Eocol, ker za nje ni nobene šole. Otroci iz teh pokrajin morajo boditi v daljne mestne šole in se polaščiti, ali pa nič ne hoditi v šolo in ostati v nevednosti in surovosti! Da laže okolico polašči, zida magistrat laške šole med mestom in okolico, da so okoličani prisiljeni svoje otroke vanje pošiljati, ker jim skerbni magistrat v okolici ne dii iiarodnih učilišč, kolikor bi jih bilo treba. Pred nekimi leti so zidali novo šolo v Ferrieri; to je v skrajnem Eocolu, le nekoliko korakov preč od druge šole na starej mitnici, da jim služi k poitalijančevanju okolice; od Ferriere do Ketinare, to je dobro uro hoda, pa ni nobene šole, prav tako od sv. Jakopa do Škednje ne! Naša misel toraj je ta, da je magistrat dolžan nam napraviti narodno ljudsko šolo za obe sv. Mariji Magdaleni in za Eocol v sredi kje med omenjenimi pokrajinami. Poslanci tržaške okolice, zlasti pa Vidva, gospoda Sancin in Muha kot naša zastopnika, oglasite se v zboru v tem smislu, ko pridejo na vrsto šolske zadeve! »Edinost.« — Okrajno nčiteljsko zborovanje sa mesto Ljubljansko. (Konec.) III. točka. »Eealije v ljudski šoli.« Poročuje g. J. Tomšič (glej vvodni članek) in priporočuje te-le točke v sprejemanje: 1. se sprejme brez ugovora; pri 2.: realije naj se v spodnjih razredih ne razpravljajo preobšinio in na kvar vajam v branji nasvetuje vodja A. Praprotnik naj se reče: na kvar jezikovemu pod u k u, ker šole v Ljubljani podučujejo v dveli jezikili, a prav tako podučevanje zaderžuje, da se ne morejo realije obširno razpravljati, a »Prap.« nasvet ostane v manjšini; 3, 4, 5 in 6. točka se sprejme brez ugovora. IV. Volitev stalnega odbora. (Ostanejo 1. 1. izvoljeni g. g.: Linhart, Praprotnik, Eaktelj, Tomšič.) V. Poročilo bukvarničnega odseka in volitev. 0 stanji bukvarnice poročata učitelja Bizjak in Kokalj, rekši, da je bukvarnica odperta vsaki četertok od 11—12; bukev je sedaj 322 in 3 slovenski zemljevidi, razposojenib bukev želita do 20. julija nazaj, nekaj novih bukev se je nakupilo med temi: Dimic-eva zgodovina kranjske dežele, denarjev ostaja sedaj 1 gl. V odseku ostanejo vsi poprejšni gospodje: Belar, Kokalj, Praprotnik, Eaktelj, Bizjak. — G. predsednik sklene zborovanje s trikratnem slavoklici »Njih Veličanstvu«, se zahvaljuje poročevalcema za nijujni trud i. dr., a g. podpredsednik Zupančič se zahvaljuje predsedniku za modro in previdno vojenje. Konečno povabi g. predsednik navzoče na večer v zabavni razgovor v »Zg. Šiško« in seja se konča ob 11. uri dopoldne. In tako je bilo zborovanje mestnih učiteljev tretjo leto, odkar ravnatelj Hrovat obravnave vodi. — V Kamniškem šolskem okraji zborujejo učitelji 3. avgusta. Dnevni red je: 1. Predsednik otvori skupščino in volita se zapisnikarja. 2. Naznanijo se najvažnejše šolske postave od poslednje konferencije. 3. Opazke c. k. šol. nadzornika. 4. Kaj in kako se ima podučevati v risanji? in dotični ukaz sl. c. k. ministerstva. 5. Podučevanje v kmetijstvu v Kamn. okraji. 6. Podučevanje v povestnici v ljud. šoli in učni čertež. 7. Poročilo bukvarničnega odseka; nove volitve. 8. Posamezni nasveti. Učitelji so se razdelili v tri oddelke, 1. bode imel poročati o risanji; 2. v kmetijskem poduku in 3. o povestnici. — — V Kranjskem šolskem okrajn zborujejo učitelji 10. avgusta v Kranji. Začetek ob 9 v šolski izbi IV. razreda. Na dnevnem redu je: 1. Opazke c. k. nadzornika. 2. Kedaj in kako se ima začeti s spisjem, in kako naj se jemljejo vaje v spisji po selskih šolah (poroč. g. Černilec). 3. 0 naravoslovskem podnčevanji predava g. Jožef Traven. 4. Česa ima rabiti učitelj v šoli, da zbuja in vzderžuje pozornost pri učencili (poroč. g. Černilec). 5. Kako naj se pri številnih vajah rabi računski stroj? (poroč. M. Krek.) 6. V čem je heuristiona učna oblika, zakaj se ta oblika ljudskemu učitelju in pii katcrih naukih priporoča? (poroč. g. France Gioss.) 7. Kaj je nalog in namen sedanji ljudski šoli; katere so zapreke, ki ji napotje delajo, in kako jih odstraniti? (poroč. Valentin Lindner.) 8. Nadaljno izobraževanje učiteljevo (poroč. Vinc. Kmet). 9. Poročilo predsednikovo o okrajni bukvarnici in volitev novih opravnikov. 10! Predlogi. — Zrelostne skušne na žensk. učiteljišču so bile končane 18. julija. Izprašanih je bilo 16; dostale so vse, a 3 z odliko, le 1 bode čez 2 mesca ponavljala skušnjo iz nekega predmeta. Na m o ž. učiteljišču so bile končane skušnje 24. julija. Narejalo je izpit 23 pripravnikov, a 1 je izstopil med spraševanjem, in 2 učitelja bivša že v službi. — Dostalo jib je 19, 3 imajo ponavljati skušnjo v jednem predmetu. Dva sta bila veržena za 1 leto. — K zborovanju učiteljev iz šl. okraja Ijublj. okolice je prišlo 20 učiteljev, med njimi 3 učiteljice. Navzoč je bil tudi gosp.pl. Fladung, okr. poglavar ljublj. okolice. Zborovanje je trajalo od 8—12 ure. Prihodnjič kaj več.