13. številka. Ljubljana, ? torek 17. januarja 1905. XXXVIII. leto. Uhaja rsak dan zvečer, fcimSi nadele in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ograke deiele sa vse leto 25 K, za pol leta IS K, ta četrt leto S K 50 h, za ea mesec S K SO h. Za LJubljano i pokanjem na don za ras eto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta S K, za en mesec 2 K. Kdor hodi aam ponj, placa la vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za šetrt leta 6 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. Za tuj« dežele toliko to«, kolikor znala poitaiaa. — Ka naročbe brez istodobne vposujatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat, in po S h, če se tiska trikrat ali večkrat. — DepM *3i se izvole frankovati. — Rokopisi se se vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo jo v Knaflovih ulicah št. f>, iu sicer uredntStro v I. nadstropja, apraraiatTa pa ▼ pritličja. — Upramiitm naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacij«* oznanila, t, j. administrativne stvari. .Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 ta. „Narodna tiskarna11 telefon št. 85. i ji1 n Slovenčeva" znanost. i. (BSovcnčevimu „učenjakom" v spominsko knjigo napisal Pavel Grošelj.) In wie tiefem Irrthum also aind diejenigen befangen, weiche, nicht selten im Tone vrissenschaftlicben x harisaerthumes, un-tere Verbendung beklagen, bei Erk'arung der Welt ohne Bodursachen auskommen zu vrollen — Diese zeigennur, dass sie im Grunde nicht irissen, was Erkennsn sei. Ei gibt far uus kein anderet Erkennen, als das m e c h a -nische — and demgenoass nur Eine wahrhaft vrissen-achaftliche D.nkform, die phjsikalisch ■ mathe-mati sche. Emil du Bois-Revmend (Darwin versua Galiani. Berlin 1876 p. 26.) Četvero predavanj, ki sem jih govoril pred mnogobrojnim občinstvom v ljubljanskem „Mestnem domu", ni dalo spati „znanstvenikom" okrog „Slovenca*4. V dolgoveznem članka, polnem najpod-lejših podtikanj (očitajo mi „lažu, „pre-račnnjeno diletantsko omejenost in eno-stranost", nadeli so mi človekoljubno ime „monstrum ignorantiae" in še mnogo drugih krščanskih priimkov) — v Članka polnem podtikanj in nevednosti 60 se torej obrnile „Slovenčeveu znanstvene korifeje proti meni, ker sem se Že začetkom 20-ega stoletja drznil na Slovenskem obrazložiti širšemu občinstvu glavne rezultate moderne prirodoslovno vede. Iz delovanja neovržnih zakonov snovi in njenih sil izpeljujejo te vede postanek celega ve-soljštva od mrtve snovi tja gor do Človeka, trdno temelječ na nepobitnih znanstvenih aksiomih. Zadeva sama na sebi je torej strogo znanstvena, v znanstvenih stvareh pa se poslužujejo celo najbolj netaktni ljudje dostojnega tona, rzvzemŠi seveda „Slovenčeve" znanstvenike, ki so v omenjenem Članku zagazili v ton, v katerem pač lahko razpravljajo o znanstvenih stvaveh med seboj, ne pa pred slovensko javnostjo. V začetku 20-ega veka stojimo in ni nam Še dano, na Slovenskem odkrito in svobodno govoriti o obče priznanih znanstvenih stvareh, ne da bi se izpostavljali hndobni in plitvi kritiki. Previsoko so mi vzvišena znanstvena razmotrivanja, da bi te kritike posnemal v tonu, ki je zanje postal že kar^t'~"')t~ matičen. Ne izplačalo bi se sk.*» C.t }m odgovarjam, vendar se mi -Ji ki listno, da se prepriča Širša javnost, kako nizkotni in nevedni ljudje so pri nas na Slovenskem vzeli znanost v zakup. Eden njihovih glavnih argumentov proti mojim izvajanjem je ta, „da še koprneče pričakujem prvih brčić." Ako merijo „Slovenčevciu duševno zmožnost in znanost po dolgosti brk, tedaj mora veČina duhovnikov nanjo resignirati. Drugi argument pa je prvemu enak in kulminira v tem, da je od mojih predavanj izostal „Pithecanthropus ere-ctusu (prehodna oblika med opico in Človekom) — in res konstatiram z zadoščenjem, da pri svojih predavanjih lis eni opazil nikakega nSlovenČevegau reporterja. Toda oglejmo si nekoliko podrobneje omenjeni Članek ! „Iz trigloditov (sic!) so se razvile ribeu, tako citira veščak moje besede. Človek, ki niti ne loči »trilobita", (v kambriJ8ki zemeljni dobi živeče Živali) od „troglodita11 (Človeka, ki je bival po duplinah), se hoče podajati v prirodoznansko polemiko? V tozadevnem predavanju sem namreč govoril o majhnih, rakom sorodnih Živalicah, o trilobitih, ki so Živeli v takozvani kam brijski intsilurski zemeljski dobi na dnu morja; nato sem prešel v prihodnjo dobo naše zemlje, v takoimenovano devonsko formacijo, in omenil, da so se v tej dobi pojavila na zemlji že višja bitja — prve ribe. In te trilobite je prekrstil v svoji nevednosti „Slovencev" učenjak v triglodite!! - in trdil gorostasnost, da so se po mojem izvajanju iz teh „trigloditov" razvile ribe. Ta stavek sam že priča o blesteči vaši nevednosti. Ljubi „Slovenec", tu bi bil na mestu izraz „monstrum ignorantiae !u Toda ta odstavek še ni višek ne- vednosti. Takoj nato čitamo sledečo veselo novico: „Ribe, katerim je v morju kmalu postalo „pretesno", so prišle na suho, kjer so se silno razmnožile ter razvile v vretenčarje.41 Ribe so se po „Slovencu** razvil« v vretenčarje (Wirbeltiere) 1 Glejte 1 Torej niti toliko prirodoslovne izobrazbe nima vaš veščak, da bi vedel, da ribe same že spadajo med vretenčarje, kar ve vsak kmet, ki je sploh kdaj kako ribo jedel. Gospodu, ki ne ve, da ima riba v svojem hrbtu vreteno (recte hrbtenico), bi svetoval, da si omisli Pokornega „Prirodopis Živalstva", predno se zopet loti kake slične polemike. — Toda čujmo dalje! -V mezozoiČni dobi nahajamo za urije in kuščarje. Tudi ti so se silno razmnožili; postalo jim je pretesno, začeli so mahati z udi in postali so ptiči,44 me citira dalje. Naš prirodoslovce, ki mu je paleontologija (nauk o pradavnih Živih bitjih na naši zemlji) španska vas, seveda zopet ne ve, da mezozoiČni kuščarji tudi spadajo med zaurije in tako jih navaja v svoji naivnosti ločene ene poleg drugih, nekako tako, kot Če bi jaz zapisal: „Na zemlji prebivajo ljudje in možje." It teh kuščarje*? ao se t resnici razvili ptici, toda ne na naiven način, ki mi ga v nevednosti prdttka nad veščak. Pri predavanju sem pokazal sliko takega kuščarja, ki je letal po zraku, dasi je bil še pristen kuščar. Sprednji udi ao se irtu nsmreč ras viti v mogočne perotnice, zove se P t ero d a cty I u s. (Primerjaj: K^rl Zittel — GrunH?ti^e der Palponto-logie; Leipzig 1895 pn 719 — 26) Na eni strani sem pokazal kuščarja, ki se oribližuje ptičem, na drugi strani pa ptiča, ki ae približuj** kuščarjem, namreč slavnoznano ptico Archaeop-teryx lithogrsfiea, ki je sicer že po polen ptič, odet v mehko perje, v svojem kljunu pa ima kakor kuščarji še močne zobe, v dokaz, da se j«* iz kuiearjev porodil (Z ttel 1. c. p. 738 Tu pile prtak palentolrg, da iiv rajo ptiči po vsej verojetnosti »aus repti lienartigen Vorfahren, wie die Orga-nisation des Arehaeopteryx beweiat der unter alleo bekannten Vogeln die meiste Aebnlichkeit mit Reptilien be-sitzt Der Umstand, dass viele meso-soieche VOgel bezahnte K*efer be-saseen, weist aui eine Eatstebung von Vorfeh'«i m tZ&bnen hita •) Le popolnoma neveden *'nvek mi more podtikati sgor«) i aveđen i naivnosti. Toda pojdimo zopet korak dalje — stopimo do pokolenja človeka, do problema, ki tako zelo skeli in skrbi mojega kritika! Z otrorjm veseljem mi razklada, da sem lagal, ko sem trdil, da se je našla lobanja nekega bitja, ki tvori prehodno obliko med opico in človekom, češ, nailo se je samo teme, samo vrhnji del te lobanje, ki nikakor ne more biti odloČi len za ustroj cele glave. Presenetilo me je, da me tako profesorski poučuje, kateri in kolik del te lobanje je Dubois naiel na Javi, saj se še morda spominjajo moji slušatelji, da sem jim pokazal njeno fotografično sliko iz Duboisovega originalnega dela, (Eug Dubois: P-thekartr ropus erectus, eine menseherahnliche Ueber gangsform aus J»va Batavia 1894) da mi mora tedaj biti dovolj snana. Našli so torej teme te lobanje torej ravno oni del, ki brani možgane, najvažnejši del te napol opice, napol človeka, saj je menda pri pokolenju človeka iz opice najvažnejši moment umski, možganski razvoj; in za razmotrivanje tega možganskega razvoja se je obranil ravno najvažnejši del cele lobanje, oni de), ki je hranil možgane. Vsebina m žgan meri pri človeku 1400 cm9, pri gorili 465 cnr.s, pri naši prt h dni obhki pa, ki eo jo krstili Pithekanthropus erectus, stoje mo ?gmi ravno v sredi med opico in Človekom, saj m« r i o 984 cma. (Eog. Dubois ). c p. 9—11) S tem seveda še ne maram trdit', da je velikost roožgan edino odločilna za umsko višino kaktgi bitja. Cdlemu znanstvenemu avetu je znana žalostna vloga, ki jo je pri preiskovanju omenjene lobanje igral nemški prirodoalovec V i r c h o w Protivi! se je temo, da bi bilo to bitje prehodna oblika med opico in človekom, protivil isti Virch w, ki je leta 1870. zapisal o pokolenju človeka sledeče krilate besede: »Sittlich gew&hrt ea gewiss eine hohere Br friedigung, zu denken, dass der Menich duroh e'gene Arbeit aus jecem Zustande der Rohbeit, dsr Uovvissenbeit ur d Ua-fre heit sich zu Gesittung, Wissen und Freiheit erhoben bat, ala sich vorzusteilen, daaa er durch eigene Sohuld aua einem Zustande goti&hn-licher Hoheit und Vollendung in Niedrigkeit, Schmuts und Mlade ver-sunken ist, aus w-lehem die eigene Kraft ihn zu erosen susser Stande ist. — Und darum erscbeint die, Desoendenstbeorie — nicht nur a!s ein logi sche s, sondern auch ein sittliches Postulat« (Rud. Vircbow: M^uschen und AflLniekil del, Berlin 1870. p. 38) VircbtTv je namreč, »posvetivii svcje glavno delovanje polit čnim in socialnim smotrom, izgubil izpred oči velikanski napredek na drug h poljih bijologije« (Ernst Hteckel: De Le-benewunder, Stut'gart 1904. p. 370} in se uklonil zahtevam ntmške državne politike, ki je terjala od njega odločen nastop proti Dai\v ncvim naukom, češ, da ti nauki podpirajo raz* voj sccialno demokratičnih načel. Zrn Virchowom so učenjaki nanovo preiskali omenjeno lobanjo in izroča potrdili resničnost Duboisovih trditev — in ne dovolj! — v Krapini bo našli večje število lobanj, ki bo izredno slične P thekanthropovi, nov dokaz proti Virch' wu, ki je trdil, d« so le patološki, bolezenski pojavi bili virok opičjim karakterom Pitbekan-thropove lc banje, ki je bil po njegovem mnenju pristen človek. Tega poraza ni V.rchc w več doživel; a stadom se obračajo sodobni učenjaki od opisanega V.rcbcwega početja, ki je izviralo is nečistih nagibov in bo se v pretežni večini pridružili Daboiso-vemu mnfniu, da je PitheksntbropuB LISTEK Andrija Fijan. •Nastopi kot gost na slovenskem odru v Ljubljani dne ld. in 21. t. m.) Prvak hrvaškega narodnega gledališča v Zigrebu Andrija Fijan se je porodil v roešcnski rcdbini dne 4 septen bra 1851.1. V Zagrebu na Mirkovem trg-u t k starega gledališča. N,«*gov o&e Aadrija je bil krojač 8v j* otroška It ta je preživel v dobi, ko je vladal na Hrvaškem se oni kruti nemški absolutizem, ki je takrat dušil in zatiral VBfcko pravo narodno delovanje. C*lo gledališče je bilo takrat še popolnem nemško, opera pa je bila italijanska. Fijan kot sosed zahajal je večkrat v gledališče, kjer se mu je tudi kmalu rodila vr ča želja, postati danes ali jutri brv&ški rgraleo. Očeta je izgubil Fijan v starosti treh let. Skroela je potem zar j mati kitero so podpirali dcbri in usmiljeni ljudje. Ljudsko šolo je dovršil Fijan leta 1862 potem je vstopil v r** Iko v Zagrebu in na-pcsled 1. 1866 prsveti! se je na ta- mošnjem učiteljišču pedagn&tcim študijam, katere je dovršil 1. 1869. Kmalu prtem je prevzel mesto vzgojitelja na graščini Hrušovoe poleg Karlovca. Tu je ostal oelo leto ter ae ves čas bavil s čitanjem in priučevanjem hrvaške ia občesve-tovne, osobito dramske literature. L -t**, 1870 nastopi prvo svojo uči teljsko službo v Pušči, pa že 1. 1872 se preseli v Š-stne, kje te je tudi oženil s Ton co Ceraj-čeričevo is stare plemiške rodbine zagorska. V Šestinah je služboval do 1. 1878 Tu je imel ugodno priliko zahajati v bližnje mesto Z-greb ter t-top*.ti v dctiko c gladališoem, kjer bo takrat •lavno delovali umetniki kakor J s p Freudenreiob, Adam Mandrov ć, Iv. Stjevička, Mar ja Ruitčka-Sirozzi, Šandor Sajevič in drugi — sgolj moči, katerih imena ostanejo za večno spojena s slavno povestnioo hrvaškega narodnega g'edališča. Fijan je koprnel, da čim preje poskusi svojo srečo na vr< čih gledaliških deskah. Dne 27. marca 1873 je stopil prvič na oder kot diletant brez imena. Kritika ga ni niti omenila, kaj še, da bi mu bila priznala kaj uspeha. I^ral je Viadk* Đinjanina V Kukuljevićevi drami »Poturioa«. Prešinjen cd samozav*eti in prepričan O svojem prvem iif>p«-hu, krenil je Fijan t koj in brez pomisleka na trnjevo pot dramat-ške umetnosti. K temu ga pač ni zavedel zunanji blesk minljive gledal ške slave, temveč reson notranji pokl'o. To dokazuje vse njegovo poznejša trudspolno in uspešno umetniško delo. Bil je poleg Mtndrović* prvi, ki je umel povzdigniti hrvaškega iorraloa iz bo heme na umetniški nivo, prvi, ki mu je inal priboriti ugled in spoštovanje v narrdu in inozemstvu. 2e 2. aprila 1873 sklenil je takratni upravitelj hrvaškega gledal kila I?an Vardijan pogodbo s Franom ter ga neodpovedno naveial na hrvaško gledališče z mesečno gsžo 100 gld, katera se je imela stopnjt-ma povišati. Ta pogodba pa ni stopila v veljavo, ker Fijan takr*t še ni bil zadostil svoji vojaški d<>|tnosti. M »ral je ostati Še dobrih 5 1 t nadomestni rezervist brez stalne gledališke obveznosti V tem času j* učitel*eval v Š -t ni- h, se marljivo uč I in tu in tam igral kako vlcgo tako na primer K -ha v »Tenti«, JiZona v »Medeji«, Fctona v »Sipph<«, kralja S*lamona v »Zvonim-ru« M*rkovičevem itd. Ko so bile naposled srečno premagane vse zapreke; je nastopil Fijan svoj de lin tivni engagement na hrvaški pozornici dne 2. oktobra 1878 1, in s:cer v vlogi Freendre-g-»ta v Lnubejevem »Montrosu«. — Od tacaš naprej ga vidimo stalno in nepretrgoma na hrvaškem odru. 2-j v prvem letu svoje umetniške dobe je igral 75krat v 54 različnih vlogah, med temi Valerija (Tartufi ). Denbolma (Klevetnioa), Jjsipa (D bora), Jaromira (Praba-biOr) K «*nn, L-op-.Ida (Fouroham-b%uitov) Ferreola, gnfa Eistza, Melchtbala (Teli) Tankreda itd. Trebalo je izrednega dušnega in telesnega napora, da je m 'gel mladi začetnik zmagati tak materijal. — Toda Fijan je, kakor mslokateri umetnik, premagal v kratkem času vse zaprt k-*. Uiti in trudil se je marljivo noč in dan, žrtvoval umetnosti avoje življenji« sv* j * zdrav|e, svrji rodbino. Ii tako je kmalu dosegel občno primanje. in leta 1882. je postal glavni zastopnik stroke prvih junakov in ljubimcev. Do dne 20 travna 1898 1, ko je cficjalno slavil 25letnico svojega delovanja na hrvaškem odru v isti vlogi Vladka, v kateri je prv krat stopil na deske, je igral samo v Za-grebu v 355 različnih igrah 14tO4rat. Od tačas je naraslo to število v zadnjih letih zcpet izdatno. Ako namreč pr štejemo k prejšniemu številu še prilično 20 pred«uv na leto, katere je on od leta 1878. naprej do danes pr redil v raznih mestih na slovanskem jugu, se poviša omenjeno število gotovo na črei 2000 predstav. Koliko muke in truda stane toliko število predstav, koliko napori«, koliko poskušenj in priprav! Fijan je udomačil na hrvatski pozornici Snakespeara in najodlič-neje umotvore raznovrstnih svetovnih klssikov; igral je prve junake, prve ljubimce in prte bonv vante, in v vsaki tej striki ustvaril umotvor, ki ostane nepozaben onemu, ki ga je videl. Ii njegovega brg*t**ga re pertoira hočemo navesti le nekaj njegovih n ijinaroe: ife š h kreacij. — Največkrat je igral Hamleta in Re- Vaše veličanstvo naj bo prepričano [o moji hvaležnosti za izkazano mi milost. Usojaui si Vasema Veličanstva poslati svoje in svojih vojakov pozdrave. Ge-neraladjutant Steselj. Cesarjeva brzojavka na generala Nogija se glasi slično. Tudi Nogi se je v iskrenih besedah zahvalil za odlikovanje. _ Državni zbor. Dunaj, 16. januarja. V prvi seji dne 24. t. m. bo podal ministrski predsednik baron Gautsch posebno izjavo v obliki programa. Nato bo sledila debata, ki se je udeležijo vsi klubni voditelji in v kateri naznanijo svoje stališče napram novi vladi. Ta* koj v začetku prihodnjega tedna se zberejo klubi, da sprejmejo poročila svrj h voditeljev o konferencah z ministrskim predsednikom« — Parlamentarna komisija češkega kluba je ekiioana na dan 23, plenum kluba pa na dan 24. t. m. Dunaj, 16 januarja. Tudi gosposka zbornioa bo imela najbrže prvo sejo dne 24. t. m. Italijansko vseučiliščno vprašanje. Dunaj, 16. januarja. Konference, ki jih je imel tržaški namestnik knez Hohenlohe z ministrskim predjed nikom baronom Gautsch trn 80 se vrstile največ okoli vprašanja glede premestitve italijanske pravne fakultete V Trst. Knez Hjhenlohe je naklonjen italijanski labtevi, da dobi sčasoma Trst popolno vseučilišče. Volilno gibanje na Ogrskem. Budimpešta, 16. januarja. Razen drugih mnogobrojnih volilnih shodov so imeli take včeraj tudi vsi min etri: Tisza, Hieronvm: in Plosz v Budimpešti, Ta II i a n v Siegedinu itd. — Značilen je govor, ki g* le govoril grof Tiaza deputaciji iz MiŠkoloa, ki mu je prišla ponujat mandat. Gjvonl je o narodnostnem vprašanju, Češ, da s? mu je očitalo, zakaj je Rumunom dovolil volilne shode. Dovolil je to le za volilno dobe, sicer pa niso dovoljene nove organizacije po narodnostih, ker bi na ta način nastale nekake države ▼ drŽavi. Svariti mora, naj se narodnosti, ki so bile dosedaj vedno mirni in verni državljani, ne dajo po agitatorjih zavesti k državnosovražnim činom. Kar se tiče novega ljudskošolakega zakona, je rekel grof Tisza, da se na ta način le uvede obvezni pouk v madjarščini. S priučenjem madjar-ščine se nobenemu narodu ne vzame njegove narodnosti. »Ni je države na svetu (T), kjer bi imele narodnosti v cerkvi) šoli (?) in družabni organizaciji tako dalekosežno avtonomijo kakor na Ogrskem.« — Deputacija je molčala. Gibanje na Ruskem. Petrograd, 16. januarja. Zdr-žuje so vest, da ostane knez Svja-topolk Mirskv le še par tednov min ater, dokler ne izbere car pra vega naslednika. O Wtttejevi kandi- daturi pa nihče več ne govori, ker se je tudi sam iirati), da bi bilo tako imenovanje zanj pon!Ževalno. Petrogra d, 16 januarja. Strogo so prepovedani banketi s političnimi govori; polioija vdira zopt t v zasebna stanovanja, kakor za časa Pithvej* ter stika za zarotniki. Moskva, 15 januarja. Koncem t. m. se vrši tuksj prvi politični proces po novem zakonu. Pred porotnike pridejo tri osebe zaradi poliliČ nih agitacij. Konec Combesovega ministrstva. Pariz, 16. januarja. Rszni svobodomiselni poslanci so prigovarjali Combeau, naj ne odstopi, toda C »m* bes ostane pri svojem sklepu. Tudi ostali ministri, razen Pelletana, so za odstop. V Bredo zjutraj bo imel Loubet že posvetovanja saradi se stave novega ministrstva C >mbes želi, da bi mu bil naslednik Bris-so n, ki pa se brani te časti. Svobodomiselni politiki so prepričani, da bi le Brisson ali Clemenoeau nadaljevala Ctimbesovo politiko. Pruski državni zbor. Berolin, 16. januarja. Trgovinski minister je naznanil, da je mini strslvo uvedlo preiskavo zaradi rudniškega štrajka ob Rubri ter poslalo tja komisarje, da zaslišijo pritožbe rudarjev. Posl. W i e m e r je kritikova! preveč radodarno delitev redov inozemskim osebam. Mniiter baron Hammerstein je cdgovoril, da je treba biti cesarju hvaležnim, da je odlikoval vojskovodje Ste sija in Nogi j a z najvišjim redom, ker b deta v svetovni zgodovini ostala v*2no slavna. — Posl. Zaszewski (Po Ijak) je grajal 'Jadno politiko proti Poljakom. „Ljubljanski Sokol". (Konec. Starosta dr. Tavčar je izrekel tajniku dr Windisoberju t< plo za-j hvalo za točnost in trut, s Sat*-rim j je opravljal tajniški posel, zahvalil j se je mestnemu zastopa m županu Hribarju, narodnemu ženstvu in dr. Kušarju za priredbo kavalkade. Društveni blagajnik P. Skale je poročal o društvenem denarnem stanju. »Sokol« je imel lam 9416 K 24 h dohodkov in 8651 K 16 n str^ Škov; 8ruštarja, posestnika v Sft. Lambertu e kolom tako po levi roki udaril, da mu je zdrobil kost. Prepir se je vnel zaradi neke meje, ker je vsaki od njih trdil, da jo je postavil on. Vozel je bil obsojen na 6 mesecev ječe. 5.) Frančiški Kapelari, delavca ženi, je med tem, ko je šla na komaj Četrt ure oddaljeno njivo po repo, njena 3 leta stara hčerka Francka utonila v laži, ki se nahaja kakih 10 korakov od njenega stanovanja v Landolu. Hiša je last Marjete Lenasi, ki ni nikdar skrbela za to, da bi bila to lužo, ki je obenem tudi precej globoka, zagradila. Lenasi se zagovarja, da je bila luža od nekdaj ne-zagrajena. Sodišče je obsodilo Frančiško Kapelari v tridnevni strogi zapor, Marjeto Lenasi je pa oprostilo. 6.) Frančiška Rejc, posestnica na Križui gori, je pustila svojega 3 leta starega sinčka samega v kuhinji; na ognjišču je gorelo, mati je pa šla medtem podit tujo Živino, ki je delala na njivi škodo. Otrok, ki je bil brez varstva, je prišel z ognjem v dotiko, vnela se mu je obleka in ko se je mati vrnila, ga je našla vsega opečenega. Ne oče Janez Rejc kakor tudi mati nista skrbela za zdravniško pomoč iu otrok je brez zdravnika v treh tednih umrl po hudih mukah. Frančiška Rejc je bila obsojena na 5 dni, njen mož Janez pa na 3 dni zapora. — Tatvine. Delavcu Jakobu Jeriču je dne 10 t. m neki njegov dober prijatelj iz žepa ukradel srebrno anker uro z debelo oklopno ve r tiso, ki je imela za Obesek dva tolarja in ključ, vredno 54 K Jerin ee ga je kil nekoliko preveč navit kel in ko ga je »prijatelj« spremljal domov, mu je uro s verižico med p: tom ukradel. — Msriji Balohovi )* v nekem prenočišču v Kolodtorskih ulicah sinoči neka brezposelna dekla, e katare sta skupaj prenočevali, ukradla 10 K denarja in krilo, ter se pi tatvini neznano kara odpeljala s vlakom. — Pekovskemu mojstra g J B šu pa G inoah je včeraj njegov vajenec Fran Jeršin ukradel bt K denarja in pobegnil. — N*takarioi Mariji Fajdigovi |e včeraj is gostilne v Kolodvorskih ultsah i»ev. 21 neka mlada, brezposelna dekla ukradla pelerino. — G. Ivanu Labudi je dae 15. t. m. njegov prijatelj, ko ga je prišel obokat, uzradel iz odklenjene misniee 30 K denarja in po tatvini nesnano kam odšel. — Agent z benderčkom. Včeraj je aretovul na južnem kolo- dvoru službujoči nadstrainik Nikolaj Večerin nekega Antona Sedmaka is Št. Mthela v postojnskem okraju, ker je skupljal ljudi za agenta Bihlja v Buchsu, odkoder bi jih poslali v Ame riko. Bihelj je Sedmaku obljubil za vsakega potnika 10 K. Aretovaoeo se je nekaj Časa sukal po kolodvoru in nosil na suknjiču barderček, po katerem bi ga biti v Buchsu spoznali, toda mesto tja je pa prišel v zanrr Imel je nabranih le 13 osab. M d njimi je bil tudi neki Jožef D rok, katerega jo h tel Sedmak spraviti v Ameriko rred izpolnitvijo vojfeške dolžnosti, Todi ta je bil aretovan in bode mor&l ako hnđe hotel videti Amerik^ pr^i nasiti voj«ikn suknjo. — Božjasi je vrgla dantrs zjutraj dh Manpnt-m trgu Antonijo Jagrovo. Ker zaradi hudega mraza m bilo mod čak ti rešilnega voza, ]e stražnik naprosil dva posireićka, da ata Jšgrovo prenesla na policijsko stražnico, kjer je dcb-.la pomoč, da se je zopet zavedla. — Poneverb«! Pekovskemu mojstru JoŠefa Oaornu je njegov ▼ * jenec Fran Jeriču poneveril 10 K 20 vin., katere je bil skupil pri strankah za kruh, ter jo odpih%l. — Nesreča. Včeraj so pripe ljali v deŠelno bolnišnico delavca Jerneja Kamnikarj?, kateremu je voz zlomil v tovarni za olje na Zadanem mostu desno roko in nogo. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južoega solrdvcra v Ameriko 100 Hrvatov m 40 Slovencev, nazaj pa je prišlo 70 Hrvatov in 80 Slovencev. — V Inoniost se le odpeljalo 25, v Heb pa 17 delavcev. — Na Dunaj se je odpeljalo 16 Ko-čevar;ev, v Hrušico 30, na Jesenice 25, v Bohinj pa 16 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 30 M&cedoDcev in 41 O^rov. — Izgubljene in najdene reči. Irma Aiman, blagajničarks, je ngubiia Črno denarnico z dvemi predali, v kateri je bilo 14 K denarja. — Ignacij Zupančič ie lrgubil rujavo denarnico s 5 K. — Jerica Peterijeva je izgubila na poti od Sv, Florijana do Krojaških ulic srebrno uro, vredno 20 K. — Frančiška Bučarjeva, služkinja iz Gaberja, je našla hranilničnc knjižioo z večjo vsoto denarja. — — Hrvatske novice. Vsa boru se je nadaljevala debata o proračunu. Posl. T oma c je interpehral deželno vlado, zakaj ni bila zastopana pri beatfikaciji nekega Marka Križevčanina (4i si ga svoje mađarski in hrvatski klerikalci) v R>icu ter je zahteval, naj se dan beatifikacije proglasi za hrvatski narodni praznik, Sekeijski načelnik pl. C h a v r * k mu je odgovoril, da je bila to zgolj cerkvena svečanost, h kateri ni bil nihče pri vladi vabljen,— Volkovi v Bosni. V Barajevski okol ci se po javljajo zadnji čas volkovi v ceiib tolpah, prihajajo do človeških bivalitč ter kradejo iz slabo z«pirajo6ih ae hlevov živino. Posameznim kmetom so odnesli že 20 do 25 glav drobnice. Okrajni urad v Sarajevem je razdelil 16 pušk med vaške atarešine, da preganjajo predrzne tatove. * Najnovejše novice. Deset let ministrovanja je obhajal predvčerajšnjim minister L u k a c s. Cesar mu je zelo laskavo čestital. — Društvo p r o t i c e s t n e m u prahu se je ustanovilo na Dunaju za celo Avstrijo. — Ukraden dota. V VŠetino na M Dravskem je vzdignila nevesta ondotnega protestantskega župnika v hranilnici svojo doto 14000 K Denar pa ji je bil še tisto noč ukraden. Ali bo ostala pastorjeva ljubezen pač še stanovitna? — Poštnega defravdanta Perlmutterja so prijeli v Galiciji. Dobili so pri ni»m še 14.000 kron. — Zopet poštna tatvin«. Na gališai postaji Chrzanov sta bi i iz postnega voza ukradeni dve vreči s 183 000 K. Tata sta bila postni sluga in postiijon ter bo dobili pri njima še skoraj ves denar. — Splošni štrajk je proglašen za vse rudnike ob Ruhri. — Plinarna je zletela v zrak v Debrecinu. — Za pospeševan;« z n c n o ati in umetnosti na vseučilišču v Jeni je podaril prof. Abbe nad milijon mark. * Najvišjo knjižnico ustanovi italijanska kra'itca Margerita na vrhu gore Po d' OUvn (2909 m) v spomin na soproga kralja Umbert«*. Knjižnico otvori kraljica osebno, kakor brž bo vreme pripustilo. Najznamenitejši učenjaki in alpinisti iz Evrope in Amerike so darovali svoja dela 0 planinski književnosti in al ke, tako da bo knjižnica nejpr p >inej4a svoje vrste. Obenem se napravi široka steza na vrh gore, da bo lahko vsakdo složno dospel do knjižnice. Italijanska vlada je kraljico * pri njenem načrtu krepko podpirala. * Bolgarski princ Borie je položil pretečene dni s ooiičmm uspehom sprejemni izpit za gimna- zijo pred posebno komisijo v na« vzoČnosti naučnoga ministra dr. Sš monova in raznih dvornih dostojanstvenikov. Izpit je trajal pet ur. Po izpitu je povabil knez Ferdinand člane izpraŠevalne komisije k svečanemu obedu, pri katerem se je na pivalo mlademu »učenjaku«. 1 Katoliaka podivjanost. S^nzacijonalno vest prinašajo prav sedaj čikašti dnevniki, vest ki se odlikuje po barbarstvu in zvenustvu. Ciovek ne veruje, da ie sploh kat uličnega mogoče, ker še krvoločne zven ne zvršujejo takih dejanj, ne zapuščajo svojih mladičev, kakor je to zvršila Uprav te dni dtčna in do - * »katoliška« zakonska dvoj o*. 18 etna sopr ga R h.rda Donovan, katolišk* g* I ca je povila dne 25 novembra 1 t. d"te. Zdravnik, v čigar h ši je stanoval Donovan je pomagal \Y\ porodu. Tri tedne kasneje je izginil otrok. Zdravnik, sluteč kaj sla bega je pričel preiskavati vso afero. In izvedel je, da je zverinska mati odnesla otroka v St. Vinoencijevo sirotišnico, da bi ga kam oddali. Z lažjo, da otrok nima očeta in jezuitsko zvitem hlinjenjem, da je grozno gro* Šila, ko je iigubila »venec nedolžnosti«, je preslepila tamošnje sestre, dm so otroka sprejele v zavod. Pred sodnikom je Donovan izjavil, da je rodom Irec, rimski katolik, po obrti strojnik, in da skrajno sovraži otroke. Živinska mati je pa izjavila: »J z ga nisem mogla pogledati! Nikdar ga nisem pestovala. Kadar sem ga pogledala, hotela sem ga umoriti. O, kako sem ga sovražila! Edino mej mcž mi je ubranil, da ga nisem vrgla v peč. Upam, da ne porodim nikdar več.« »Končajte, to zadostuje«, je re kel sodnik. »Slišal sem marsikatero hudodelstvo, ali kaj takega še ne. poslušati vaju ne morem. Pojdita, kaznovati vdju ntmorero, ker za tške zločine še ni zakon«; kaj takega se še ni zgodilo. Žalim pa, da bi vaju mogel poslati v dosmrtno ječo.« Po naravi je materinska Iju-beien do otroka — posebno do prvo rojenčka — najbolj goreča ljubezen Prava mati l;ubi svofega otroka, le ta katoliška propalica je dejala: »Jas ga nisem hotela pogledati!« Te dni ie bil pogreb na 401 N. Pavlina uhci Zakonski dvojici Bart je umrl petoro-jenČok. Gospa M«ry Bart je zagrabila mrtvo dete ter branila pokopati je. Po pogrebu je izjavila: »Nihče razen mene ga ni dobil v roke, ljubila sem ga nad vse, ker je bil edini deček. Svoje življenje bi dala za njegovo. Se li potem čudite, da ga nisem hotela dati od sebe? Upam, da bodem še otdarjena z dečkom, si mi umrk-ga nadomest'.« Družina Bart ne pripada k n- b n cerkvi in ,e sploh bresverska. Bode li še kdo trdil, da vera gon iiubezen? K »r je gos^a Margereta Dinovan storila, ne »ton n ti zver. Zveri so pa dres vere! Morda je ljubi Bog vse ustvaril, le »katoličana« ae? »Glss Svobode«. * Lujiza Michel. O tej nenavadni ženaki se je lani že dvakrat raznesla vest, da je umrla ter so se ji že tudi pisali nekrologi. Dne 9 t. m. pa je res umrla v Marzihu 72 let stara. Lujiza M chel se je rodila 20 aprila 1833. v gradu Vroncourt v okrožju H*ute Marne. B la jo nezakonski etri k Njen ded se j zavzel za njo ter jo dal dobro vzgojiti. Po dodovi smrti je odšia z materjo iz gredu ter vstopila v seminar v Gh.au montu, pozneje pa v penzionat v Langresu, kjer se je izučila za učiteljico. Kmalu pa je pristopila k radikalni politični struji ter ni hotela prevzeti državne služba temuo je i tvorila zasebno Šolo v Audelomourtu. Ž'vljenje na dtž-li pa ji je ta^'o kmalu presedati ter je šla leta 1850. v Pariz. Politična agitacija proti ee sarstvu je tvorila prvi atadij njenega političnega delovanja. Obenem se je posvetila časnikarstvu Opozioionalni listi so priobČevaii pisma, ki |ih je ona pisala odi 1 rn demokratom Tudi nekaj revoluo onarnih pssmi izvira iz one dobe Lujizinega življenja. Na javnih shod:h, ki so bo pri rejsli proti OJivif-.ro»emu ministrstvu je nastopila prvič kot govornica. Ko jo oesarstvo padlo, začela je M chel politično agitacijo proti republiki. Za časa komune je organizovala osrednji Ženski cdbor ter je casbno sodelovala pri uličnih bojih. L^ta 1871. so jo postavili pred vojno sodišče. Pred sodniki je imela bojevit Z9govor ter imenovala sodnike morilce. Obsoi**na je bila v prognanatvo na Novo Kaledonijo. Leta 1880. je h')a pomiloščena ter se je vrnila v Pariz Pri anarhističnih puntih lota 1883. je pomagala pleniti pariške pekarne, vsled česar je bila obsojena v Gletno ječo. Preživela je dve leti v ječi ter pokazala dobroto svojega srca z občevanjem z globoko padlimi k ni!. Ko je začela pozneje v Lvonu zopet svoje anarhistično delovanje, zaprli so jo za nekaj časa v blazntco. Zadnjih deset let se ni to* hk j kazala več v javnosti. V svojem govoru, pisanju in delovanju je bil« ekstremna in fanatični kakor noben moški tovariš, sictr pa selo usmiljenega in mehkočutnrga srca. Nekoč je neki Lukas streljal na njo, toda jo le neznatno ranil. Pri sodnikih pa je prosila za svojega napadalca, ki je res tudi dobil zelo milostno kasen. Celo življenje je živela v bedi in pomanjkanja, hodila )e zelo slabo oble-čanR) ker je vse razdelila aaed reveže. Sooialoi demokrat)« »o jo po celem svetu ob< zavali kot svetnico. * Sfiviti Kitajci. Glavni našel-niski ki m 6»' S*-»telit, dobil je po ročilo, da je cnie&ško zvezno sodi-*6fs »poznalo krivim K tajoa S in Ca*-eja tihotapstva s svojimi rojaki, satere uvaža skrivaj proko oanadsk*-aoeje. Zteno je dobit Sargeot tudi poročilo, da je velika porota mesta S*n Franoisoo vlcžila tožbo proti K tajca Lee T y v Philadelphiji, Ko so prad letom dni v Cbicagu odprli neki železniški v opremljen z re frigatorjom za meso, našli 80 v njem nekega mrtvega Ktajea. Potom preiskave se je potem dognalo, da je Sam Ghee svoje rojike pošiljal v Zjedinjene dtžave vedno v tovornih železniških vozovih. Tako je tudi pomotoma omenjenega Kitajea dsjal v refrigator, kjer je zmrznil. Lee Tov is Philadelpbije je bil podjetnik ki tajakega dol« evetovno razstave v 3t Loaisu. Tako je importiral tuii večje Število Kitajk v Zjedinjono države, katere naj bi navidezoo služile v kitajskem oddelku, doČim so v resnici služile le v nemoralne svrhe. Tudi so oblasti izvedele mnogo imen K>tajeev, kateri vsako leto obiščejo svojo domovino, se tam oženijo in se vrnejo. Svoja ženitna pisma imajo potrjena od ameriških konzulov. Kakor hitro se pa vrnejo v Ameriko, prisilijo svoje Žene, da svoju ljubezen prodajajo po raznih večjih mestih. Davek za postopače. Kakor drugod, manjka tudi francuski državni upravi vedno denarja. Niti pridobninski in dohodninski davek nista mogla napraviti ravnotežja. Zato je finančnemu ministru priskočil na pomoč dr. Huehard, član akade mijo za medicino v Parizu. Ta učeni profesor je izdelal mČrt za nov da-ves. Njegova izvajanja pravijo, da je vsaka obrt, ki človeka preživlja, davku podvržena. Zato je neumovno, zakaj bi tisti, ki delajo is lenobe obrt, smeli to obrt brez davka izvajati. Pri človeku, ki more živeti brez dela, je vendar sklepati na nekako blagostanje. Poudarja krivico, da morajo ljudje, ki delajo, plačevati od toga ie davek, dočim bogatašem, ki nič ne delaio. ni treba nič plačevati. Tej krivici je treba že napraviti konec. Io po njegovem razlaganju je Uhko dognan, koga zadene navi davek: lenoba se začenja tam, ker neha delo. * Tihotapci v avtomobilu. Francoski carinski uradniki na belgijski meji so ustavili nekega dne zelo lep avtomobil, ki je pridirjal po cesti ter kotel čez mojo. V tronotku pa, ko je avtomobil pritekel do meje, vrgli so mu uradniki pred prednja kolesa vrečo a p?skom, in avtomobil se je moral ustaviti. Osebe, ki so sedele na avtomobilu so poskskalo na tla ter ^b^žale. V avtomonilu so našli za 13000 frankov belgijskega tabaka * Koliko Je veljalo odkritje Amerike? Na to vprašanje je odgovoril neki italijanski list po dokumentih, ki se hraetio v mestnem ar bivu v < i -novi K lumb je dobival pštvo na ladji je dobivalo p*t 12 25 It mesečne nl»Če, Oprema brod »v|a je veljata 14000 lir. Skupni (ttroaki za ekspedicijo, pri kateri se i« odkrila Ameriks, aiso presegali 36 0C0 lir, a za tedanje razmere je m a to kolosalna vsota. * Skrivnostna smrt katoliškega duhovnika. Po listih.kroži vest, da so je v duhovski kaznilnici v Mitterbergu na Gorenjem Avstrij akem zaprti kaplan Ivan ivtran utopil. Petran je v aooialnodemokra-tičnih in vsenemških Hitih rszkril senzacionalne stvari o linšk kdaj zdrav in čut tr*k * Splača se. Profesor (oa po tovanju po Rimu je nalet«! na zelo razdrapanega prosjak): »Oh ubogi naož, niti najpotrebnije obleke ni mate! O le počakajte in pridite na Dunaj — tam vam bodem dal zelo dobre — stare hlače!« • Udomačila se je navada, da zdravilne pripomočke, ki ju rabimo za mazanje, priporočamo tudi za vse bolezni, ki jih zdravimo na zunaj. Odlične vrednosti je vterava-nje za protin in trganje po kosteh in naj bo torej priporočeno vsem, ki jih mučijo te bolezni, da za uterilo rabijo presenetljivo Zoltanovo ma žilo. Tega ovetovnoznanega mazila pa ne eoaemo zamenjavati z zdravili, ki jih poleg tisočev drugih bolezni priporočajo tudi za protin in revmatizem, ker je Z »Itanovo mazilo porabno le samo za ti dve bolezni in v resnici presenetljive moči, zato je pa tudi tako razširjeno, da ga dobivamo že v vsaki veT,ji lekarni. Književnost. — Novi Akordi. Ušel je sedaj 4. sešitek 4. letnika ter obsega šest skladb, in sicer dr Benj. Ipavca »Ga-voto« sa klavir, I Adamiča molki zbor »V samotah*, St. Premrla »Prošnjo« za en glas in orgle ali harmonij, dr. G Kreka mešani zbor »Kanglica«; Jas. Proch&ike »Ie cikla .Karneval' I Promenada« za klavir, in E Adamiča moški zbor »Zlata doba«. Cena: celo leto 8 K, pol leta 4 K 50 h, posamezne številke 2 K. Založba L Sohwentnerja. — Hrvatski preporod. Lirska deba 1836—1843 Napisao G,uro Sur min, ar. sveuč. profesor. U Zagrebu 1904 Tisak »Dioničke tisksre«. To je drugi zvezek znamenitega dela prof. Strmina o hrvatskem preporodu. Zdaj imamo vsestransko pojasnjeno važne dobo o začetku hrvatskega narodnega prebujenja in o ilirski dobi. Pisalo se je o tem že mnego. Prof. Surmin ni samo spravil vse, kar ae je že vedelo, v celotno sliko, marveč je nabral tudi ogromno mnogo novfga materiala ter tako marš kako napačno stvar popravil in marsikaj doslej popolnoma novega spravil v javnost Telefonska in brzoj a? na poročila. Dunaj 17. januarja. Ministrski predsednik Gautsch je danes konferiral s poslancema dr. Fer-jančičem in dr. Skedlom. Dunaj 17. januarja. V otvoritveni eeji poslanske zbonrce se oglasi ministrski predsednik Gautsch in poda posebno izjavo o svojem programu. Preži-dent grof Vetter skliče še pred sejo klubove načelnike, da se Ž njimi dogovori, kako naj se od stranijo nujni predlogi, ki bi se morali po opravilniku rešiti prej, nego pride dnevni red na vrsto. Dunaj 17 jsmuarja. Slovanske opozicionalne stranke imajo v ponedeljek skupno posvetovanje o svojem postopanju v parlamentu. Dunaj 17. januarja. Ne severni železnici se je zgodila nesreča. Zadnji voz brzo vlaka Praga-Dunaj je padel z nasipa sest metrov globoko. Šest potnikov je smrtno nevarno ranjenih, 17 jih je lahko ranjenih. Požun 17. januarja. V palači nadvojvode Fndenka je nastal ogenj, ki je provzročil veliko škodo. Berolin 17. januarja. Iz Essena se poroča, da štrajka sedaj 91011 delavcev. Petrograd 17. januarja. V Putilovljevih tovarnah je ustavljeno vse delo, ker Štrajka vseh 12.000 delavcev. Rusko-Japonska vojna, London 17. januarja „Daily Mali" poroča: Rusi so se začeli počasi pomikat i od Mukdena proti jugu. MiŠčenkovih kozakov je en del srečno prišel nazaj v ruski tabor, kje je drugi del, se ne ve. London 17. januarja General Miščenko se je vrnil od svojega pojezda proti Njučvangn. V bojih z Japonci |e bPo 300 mož ranjenih in ubitih. Petrograd 17. januarja. Ku-ropatkin brzo javlja carju, da so 13. t. m. ruski prostovoljci naskočili japonsko predstraŽo in jo razbili. Odprto pismo*' velečsstitemu gospodu duhovniku kuratije trnske v Trnju pri Sv. Patru. Po smrti mojega očeta došlo mi je na uho več ratžsljivih govoric o pokojniku. N?, jas sa neizkušen mladenič nisem nizakor mogel verjeti, da b« dobijo tako hudobni ljudje, posebno pa de m?d božjimi namestniki, kateri ▼edema neresnico med ljudstvom širijo. Na ta način seveda tudi mrtve blatijo, kateri so v svojem življenju imeli edino napako in ta je: da niso hoteli trobiti v pogubonosni rog klerikalne stranke, li č&sopiso? Sele sem zaznal, da je to istin», in sior žalostna istins, dejstvo, katero p -jasnuje dovolj, s kakimi sredstvi se bori takozvana »katoliška« stranka, katera pa zasluži vse prej kakor to ime. Sioer pa bodite uverjeni, da ne morete škodovati na ugledu ne mojemu pok. očetu, ne njegovi rodbini, ljudstvo dovolj pozna nas i Vas. V Vašem in v interesu Vaše stranke pa je, da se malo bolj ravnate | reku: »Diligite veritatem, tiliam Dem Pričakujoč odgovora bilježim z odličnim spoštovanjem Milan Žnider6fč| (212) sin pok. Ivana Žoideršiča. Matenja vas, 14 jan. 1905 Zavarovalne vesti. vzajemni zavod za zavarovanje življenja na Dunaji. i., Wippliny:erstraKSO št. 25«>, V IV. Četrtletju 1904 je bilo vloženih . zavarovalnih ponudb z zavarovalno vs okroglo K 5,129.000—, izmed katerih je bilo izdanih 3683 polic za zavarovalno vs t K 4.2-6.000-—. Od pričetka leta je bilo 14.859 zavar ■ vansKih pjnulb s kapitalom K 20,563 v obravnavi. Polic se je izgotovilo v inesks nad 17,094 000. V IV četrtletju zapadle zavarovalne premije in pristojbine, kakor tudi obresti od glavnice so zna&ale okruglo K 1,32 L000 —, od 1. oktobra 1904 do današnjega dne pri-javljena izplačila iz 1. 19o4 K 58O.O0j —. V letu 19J4. vpisalo se je na premijah, pristojbinah in obrestnih prejemkih K 6,u93.000 — na zapadlih piaci K 2,253.000. — Od obstanka zavoda se je izplačalo K 66,065.OC0. 211 Nadaljna pojasnila daje in zavarovalne ponuabe sprejema Filijalka ..Janusa" za štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu p Janushof. *i Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno Ie toliko kolikor določa zakon omrli so v Ljubljani: Dne 9. januarja: Valentin Muzgon, pre-mar, 03 let. AL-stui trg 14, pljučnuu Dne 10. 'auuarja: Anton Hlebi. Hi 2 ' let, Dolenjska cesta 22, je bil poškoa > ti □a glavi. — Agata Katanua Wipphilgsr, usini-ljeaka, 72 let, Raieckega prsta 11, otta * — Lan Bricelj, tehnični uradnik, 27 let. -žaAka ceita SI, jetika. — Marija Schon, ur-td-nikota vdova, 7."» let. Ja ljeve nI ce i, BS Mae 13. jaaaarja ; Kralja Fartaaa, ' e"«ra vdora, 82. let, DmafSka ct*sta 19", » «h 11 i s chrua. — Ana Se*er. itelarjCTa h mri, Koiiuine al. 1, pl.iocaua. — Jaaip dolar««/, 34 lef. Kadeckega cesta 11, l>rw — Iran Arbel delaveo. 41 let, Ra4ssksgS 22, jttika. — Fraii Trtaik, deželni blag * 60 let. Cerkvene al. 1, Painunonia. Dne 14. jaauarja : Adoh Suhadobaik lavčev ain. 7 inea., Sv. Jakoba tr^ 4, K, laaipsie. — Antoa Pobaska čerljarjav »ia, i»| pol leta, Fraacova nabrežje 1, pljuenka' Dne 14. januarja: Fran Barle. de! IVI 66 let. Velike čolnarske ul. 1, sUsJSsies Josip Melik, posestnik, 81 let, trna va neduha. Dm* 15. jannarja: KlemeutiiKi Jak1, i »tija, GS let, Japljeve ubce 2. Vitium c Dne Iti. januarja: Neža H.itner, po>. sluge vdova, 79 let, Gradile S, uaduha. V hiralnici: Dne 8. januarja; Terezija Skedl, gostg* 71 let, ostareloet. V deželni bolnici: Dne 6 738 2 —11-3 -156 — 91 brez ve tr. si sever si jzah. jasno jasno oblačno Srednja včrraj&nja temperatura: — 11 35 aormale: —2 6°. - Padavina OD mm. Borzna poročila. Ljubljanska Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni kani dan. borze 16. januarja 1905. Denar Blago 4» 4 i: 4e 4° 4° 4° 41 41 41/ 4-4 *V 4\ 4l 4», 4 41 4» 4° 4° 3': 4* 9 t * e Kaloabent p«*pirjft. majeva renta..... srebrna renta..... avstr. kronska renta . . „ zlata » . . ogrska kronska „ . . . „ ilata „ • • . posojilo dežele Kranltke . posojilo mesta Sp tet • Zadar . ,f \ bos.-herc. žel. poe. 1902 ( češka dež. banka k. o. _ _ Ž. o. t. It ■ " e zet. pisma gal. d. hip. b. , pest kom. k. o. z. 10% pr....... t sast. pisma Innerst. hr. i9\, ■ ■ ogrske cen. dež. hr....... , z. pis. ogr. hip. ban. . obl. ogr. lokalnih že- letnic d. dr..... s°.-t obl. češke in d. banke . , prior Trst-Poreč lok. žel. , prior, dok žel..... 8 , jaz. žel. kap. »/iVi • L*j. avst. pos. za Žel. p. o. . Srečke. Srečke od 1. 18601 s . . . 8 9 „ 1864 .... „ faiske..... - sem. kred. I. emisije * n t» **• n r ogr. hip. banke „ srbske a frs. 100' — u torike..... Basilika srečke . . Kreditne „ . . . Inomoške B . . . Krakovske m • • . Ljubljanske B . . . Avst, rud. križa „ . . Ogr. , , „ . . . Bsdolfove b . . . Salcbarške n . . . Dunajske kom. „ . . . Delnice. Južne železnice .... Državne železnice . . . Avstr.-ogrske bančne delnice A.vstr. kreditne banke . . Ogrske , „ . . Zivnostenake „ . . Premogokop v Mosta (Brilz) Aipinske motan .... Praške žel. indr. dr. . . . Bima-Muranyi..... Trbovliske prem. družbe Avstr. orožne tovr. dražbe . Ceske sladkorne družbe . . Valute C. kr. cekin...... 20 franki....... 20 marke....... sovereigns Mkrke . . . . Laški bankovci. . . . . Dolarji .... 100*26 100 25 100*30 11P-60 9S*7o 11875 99-50 100 — 100- - 101- 10 10O- -100-10140 10740 100-10 100-50 100-— 100-— 100-75 99'-99-50 321 50 100 60 187 — 274-164 50 307 — •2 09-— 27.V — 98 — 13575 20-90 477 -78--88-67-54 — 28 95 65 — j 74-; 626 — 90 75 651 25 1634 — 6*0 75 798 — 250-— 678 — 520 50 2491 — 534 50 306 — 636 — 189- 11*35 19 oy 23-48 23-92 117-47 95 40 263-50 4-84 100-45 100 45 100- 50 119 80 9895 118 95 101- — 101'— 100 — 102 — 10040 10O-50 102- 40 108-40 101*— 101 20 100- 90 101- — 101*75 100-— 323 50 101 50 189-279 50 166 50 317 — 308 50 281 — 102 — 136-75 21-90 487-— 82 — 92 — 71 50 65-80 29 95 69 — 77 — 536 — 91 75 652 25 1644 — 68176 799 — 250 75 679 50 521 50 2501 — 635-50 308 — 540 — 193 11*39 19-12 2866 24 — 117-67 96 60 254-50 6-— Žitne ceno v Budimpešti. Dne 17. Januarja 1906. Termin. Pšenici za april . . . . za 100 kg. K 1954 Pšenica „ oktober . . . Rž p april .... Koruza „ maj .... Oves „ april .... Efektiv. Nespremenjeno. 100 100 100 100 17 18 15-32 14 8! 1402 Žalostnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je nas iskreno-ljnbljeni soprog, oziroma oče, stari oče, goapod Matej Cerar danea zjutraj ob B. uri po dolgi, inučni bolezni, previden a svetu-tajstvi za umirajoče, v 6fi. leta starosti mirno v Gospoda zaspal. Truplo dragega rajnika se bode v sredo, dne 18 t. m. ob l/t4 uri popoldne v mrtvaSnici deželne bol niče svečano blagoslovilo in potem p-enealr na posopslisCe sv. Krištofa k večnemu počitku. Sv. mafie zadušnice se bodo brale v raznm cerkvah. 2*1» Drsgega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. V Ljubljani, 17. jan. 1905. Žalujoči ostali. Zahvala. Za premnoge dokaze iskrenega sočutja ob prerani smrti nagega predragega soproga, oziroma očeta, s;aregd očeta, tasta, svaka in strica, gospoda Frana Trtnika deželnega blagajnika, pos. stnika, načelnika močvirskega odbora itd. kakor tudi za darovane krasne vence ter mnogobrojno spremstvo k poslednjemu počitku najtoplee zahvaljujemo vse sorodnike in znance. Dolžnost nam je zahvaliti visoki deželni odbor, si. mestni za-stop, odbor Mestne hranilnice, močvirski odbor, načelnika in odbornike Obrtcega pomožnega dru štva in dr. obrtnike kakor tudi vse g 'Spode tovariSe ra;nega Iskrena zahvala deputaciji „Ljubljan&kesa Sokola** in gg pevcem si. društva ^Glasbene Matice", za ganljivi ža lostinki pred hi5o žalosti in v cerkvi. Če kdo naSih cenjenih prijateljev in znancev pomotoma ni prejel obvestila o smrti, naj nam blag >• hotno oprosti 221 Žalujoči ostali. Zahvala. Ob bolerni in smrti naŠe?a nepozabnega soproga, oz. našega očeta, tasta, brata, strica in sraka, gospoda Fran Ksav.Finz dež. okrožnega in sodnega zdrarnika, zdrarnika c. kr. glavne tobačne tvor-aica v p.meič. mesta ljubljanskega itd. se najiskreaeje zahvaljujemo vsem, ki bo nas tolažili v dnevih bridkosti in ki so pokojniku v tako obilnem atevilu izkazali poslednjo Čast. Posabno se pa še najvdaneje zahvaljujemo preblagorodnim gg. dež sod. predsednika A. LeviČniku, podpredsedniku J. Pajku s svetniki in uradniki c. kr. dež. .sodišča, žopanu I. Hribarju z občinskimi svetniki in ma-gistratuimi uradniki, gg. zdravnikom, stotniku ognjegascev gdu. Striclja z vsemi ognjegasci in Reševalnemu društvu, telovadnemu društvu „Sokol", pevskemu društvu ».Slavec** za genljivo petje, Društveni godbi in vsem plemenitim darovalcem prekrasnih vencev. I 219 V Ljubljani, 17. jan. 1905. Rodovi i Fmc In Ptrc. Službo! Stenogratinja v špecerijski trgovini išče izvežbana gospica. 214—1 Naslov pove uprav. „Slov. Naroda", j Trgovski prostori s Štelažami za trgovino z meš. blagom, vzamem takoj za več let v najem. Oroslav Fugina, trgovec -JJ7- i Domžale. dobro izurjen v vseh pisarniških opravilih in v mnogih drugih strokah, z dobrimi spričevali, išče primerne službe. Več pove npr. „Sl. Nar." 218—1 Učenec poštenih staršev, ki ima veselje do dimnikarske obrti, se takoj sprejme. Istotam se sprejme tudi pomočnik. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 216—1 I Naprodaj so razne papige i« kardinali na Karlovski cesti stev. 6 pri g. Puchu. 211-1 Tam se tudi lahko ogledajo. Prijatelji ptičev se vljudno vabijo. Zn vsatko rodovmo važno itestrov^iKi aM*£go o precaflo £?g«cn blagoslovi* b otroki raa-r^ poKlja s prepis* vefi tiBoflev BsJivalzdb pisem tajno aa j . m a * m-rm*. namluh go^fA b Prmkar lc»lo J Janez Trdina. Verske bajke, stare in nove. Bajke in povesti o Gorjancih. Zbranih spisov knjiga 2. 23—7 Ko je bil začel Trdina v 1. letniku „Ljubljanskoga Zvona* 1. 18sl. priob-Cevati svoje bajke in povesti, jeostrmel s'ovenski svet nad brgato zakladnico domišljije nan da, bivajočega ob dolenjskih Gorjancih, začudil pa se je tudi nad obl ko. v kakršni jih je pisatelj podajal. Snov, slog, jezik, vse je bilo pristno narodno. Nabirajoč narodno blago in priobčujoč ga širšemu s vetu, ponarodnel je pisatelj sam Trdinove spise priporočamo z mirno vestio kot najlepši književni dar, in sicer: „Bahovi huzarji in Iliri" bro&. 3 K, b poštnino 3 K 20 v. eleg. vez. 4 K 50 h, a poStnino 4 K 70 h. Verske bajke in Bajke in povesti o Gorjancih. I. bro&. 2 K, s poštnino 2 K 10 h, e'eg. vez. 3 K 20 h, s poštnino 3 K 40 h Dobiva se v založništvu Z Lav. Schwentnerja **- Iuinbllani Prešernove ulice 3. ki je že skoro 3 leta delovala v odvetniški pisarni, iŠČe službe. Gre tudi na deželo. Po udbe pod Stenogratinja" na upravništvo „Slov. Naroda". 210—1 Sprejme se takoj mlad in soliden 206-1 natakar (jutranji zaračunovalec) v kavarni „AUSTRIA". Na citre pon^nfe 204-1 Josip Omulec, star. učitelj na cltre v Ljubljani, Mestni trg 10 II. nadstropje. Prijave od 1.—3. popoldne. 00 •W Pijte Klauerjev Triglav najzdravejši vseh likerjev. V Vodnikovi hiši v Šiški se odda za februar lepo stanovanje z balkonom; takoj pa 3e odda malo stanovanje dalje S*13—1 velik prostor za trgovino z moko in mal prostor za obrtnika. Naprodaj je tudi bi agaj na in steklena sle oa. Več pove Jos. Vodnik v Šiški. Jamajka =rum znamka: „Santa 3683-7 E brez VBakorSnega umetnega aroma ali parfuma Dobiva ae po boljših špecerijskih In delikatesnih trgovinah In drogerijah. =---- Sprejema zavarovanja Clovefikega življenja po n?.jraznovr8t.nej§ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoii, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doSivetje in smrt z zmanjSujocimi se vplačili. Vsai. Član ima po preteka petih tet pravico do dividende. Obžalujem, da sem dne 11. januarja t. 1. razžalil v železniškem kupeju gospoda Maksa Japelna, trgovca is Logatca. 2(v5 Iv« Schi Učenec se sprejme takoj v špecerijsko trgovino v Ljubljani. Naslov pove upravniStvo „Slov. Naroda". 148—3 Kontoristinja zmožna slovenščine, nemščine in stenografije, ki je dovršila trgovski tečaj, išče primerne službe. Ponudbe pod „F — 150M stante, Ljubljana. , poste re- 209 izučena manufakturne in špecerijske ttroke, ki je zmožna samostojno voditi trgovino in zamore nekaj kavcije položiti, se sprejme m. 29—3 vza;] j m tx -jl zavarovalna, b&nria-t Frajji, Rez. fondi: 29,217.694*46 K. Izplačane odškodnine in kapitaiije: 73,321.623-17 2£. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države % VHPsltozI *I«m anala«) • nnn^lbio upravo. 5-7 V »m poJA«nil» daj«: Generalni ar.aetop v Ljubljani, če*ar piearoe eo v lastne) baodn^} hiii *H.U«?n.Aa č+t^^Vm MSB« Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim dkodam po najnižj.h cenah Skodu ceniuje takoj i'i nvjkuiantneje Diiva najbolj&i sloves, koder posluje Dovoljuje iz cistegn dobička izdatne podpora v i.arodne m občnukoristne namene. f ^(igteitiško razpraše vanje stanovanj, tovarniških lokalitet itd. Telefon štev. 155. Uacuum Cleaner peter TV^atcIie Innn zoued ze« množenje stoneuonj ulid Škofje ulice št. 14. Liri 344!) 16 nun it preproge, pohištvo se sprejema za snaženje m shranjevanje. Telefon Stev. 155. 51 11076^1927 Važno za lastnike konj! Znatni uspeh, ki so ga dosegle izvrstne kvalitete trdnih konjskih plaht ta gospodarstvo pri p. n. kmetovalcih, •konomnih, graSčakih itd. in za kar sem dobil na stotine zahvalnih pisem, mi Je povod, da ponudim tudi letos nastopne izvrstne plahte. debele, gorke in jako trdne: A rjave konjske plahte z rdečerumenimi bor-durami 150 X 200 komad K 4 — B gospodarske konjske plahte izvrstne kvalitete, 150 X 200, komad K b*— C Donblć volnate graščinske plahte 150 X 200, komad K 7*50 Razpošiljanje po povzetja: 91. lil MIH t K 11. Dunaj IV., 1 Bergcnase 1 r. 3». 3271 5 Vsak dan sveže pustne krofe priporoča Mlasrifarna Jakob Zalaznik Stari trg št 21. . FUlfalkes ===== Glavni trg št. 6 78 5 Sv. Petra cesta št. 27. Dobiva se povsod! J.BUZZOLINI --------------- _ delikatesna trgovina M*i*sine(a šiicasfr a mlečna čokolada J 1 i,jUbij»ni. Ples ne specialitete: bela krila, beli svilnati eta- jk! mini, suknene bluze in salonske obleke, fraki in izprehodnje suknje samo v „Angleškera skladišču oblek". Z odličnim spoštovanjem 0. Bernatovič v Ljubljani. 183-2 xgg§? TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTi i i i i e pota stasu je najodličnejša ženska mikavnost, ki se narava v njej ne kaže razsipna. Damam bo torej radost izvedeti, da se dobi dccela preprosto sredstvo, ki na nežen način sili naravo, da je v tem pogledu nekoliko bolj radodarna To sredstvo, boljšim damam že znano, obstoji v porabi iznajdbe slovitega »talij kemika iz večkrat očiščenega izvlečka 72 rastlin napravljenega pristnega Adonisovega mila ki so ga odcbri i znameniti zdravniki, in ki ima ▼ resnici lastncst, da nedrija razvije in popravi, celice utrdi štrleče kosti na ramah zalije, in cbiike prsi splošao in naravnost odebeli Adonisovo milo učinkuje oživliajoče, osvežuje polt, polepša lica in splošno pomlali vse truplo. To milo lahko rabijo vsakršne osebe, razvijajoče se devojke in popolnoma dorasle dame, pa tudi elokim, sahim moškim s'uži dobro. Adonisovo milo se rabi na zunaj brez izpreminjanja hrare ali živi enja. učirkuje le tako, da ga koža vsrkava vase in zdravju ni škodljivo, kakor drn?a not ran ia sredstva Adonisovo milo razpošiljajo z natančnim navodilom v kosih po 2"»0 gr — Za enkratno lečVnje je treba vsaj 3 kosov. Karton s 3 kosi stane K 10, 6 kosov K M, 12 kosov K 3'., poštnine in carine prosto po povzetju ali če se denar naprej pošlje. Naročila naj se pošiljajo edinemu upravičenemu tvorničarju LODOVICO POLLAK v MILANU (Italija). Pisma stanejo 25 h, dopsnice 10 h. Dopisuje so v vseh jezikih. 14-2 EE'Bfe Priznano prva z ti u m k n ! Po znamenitih patentih tehnično, kakor tudi higijenično --najidealnej*! kurilni sistem, zzzzz Originalni varstveni regulator. Uravnava se lahko od stopinje do stopinje Iztok plinov in eksplozije popolnoma izključene. Velika izbira po vseh cer ah. Pazite natančno na ime .Rlessner" in ne pu stite se premotiti k nakupu manj vrednih posnetkov. 33*1—10 Ernest Hammorschmldta nasledniki MADILE, VVUTSCHER & Ko. LJubljana, Valvazorjei tra; mi. 6. Zaloga 5» s- ■ Antonu Šarcu v Ljubljani Sv. Petra cesta štev. 8 specialna trgovina z opremami za neve ste. T7"ei izd-ellci se prcca.a,jsOo po tistin cenah, Icalcor v tovarni sami. 1289 37 Mehanik Ivan Škerl Opekarska cesta št. 38. Šivalni stroji po najnižji eeni. HI ril* l* in v to stroko spadajoča popravila izvršuje prav dobro In orno. A.KRACZMER& Ljubljana S?. Felta cesta 6. priporoča popolno zalogo kratkih klavcev, mignonov in p'anin najbolj renomiranih firm po najnižjih cenah. Proigrani klavirji, solidno in stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bttaendorfer, c. kr. dvomi in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju ; Br. 8tlngl, c. kr dvorna zalaga-telja na Dunaju. Klavirji se popravljajo, ubirajo is izvršuj« se podlaganje z usnjem B strokovnjaško il pre-f'% skrbno in zaračunavajo najcenejšo Ostanki za polovico cene n K za moške obleke po najugodnejši ceni priporoča R. Miklauc Ljubljana 3 | Špitalske ulice štev. 5. | i i Salon za moderne damske klobuke * Henrik Kenda v Ljubljani Mestni trg štev. 17. Damski klobuki za sezono 1904/1905. Svoj bogato ilustro-vani cenovni* nakiče-nih damskih klobukov za 1904 1905 pošiljam gratis in franko. Poprave se izvrše hitro in kulantno. i «««•««« «"»Ml llf* «tesill.4AV Ljubljana, Mestni trg. ooo»o«o Diamanti za rezanje stekla po K 1-80, 2-40, 3-—, 4- -, 5—, 6-ANGELO CASAGRAMDE NadlO OOO komadov v zalogi. Vsak komad je zajamčen. Razpoiiljatev tudi posameznih krma a o po povzetji. OriKlbnliM- i . , 8 —, 10—, 15 —, 20- -, 30—. Trstu, Portici di Chiozza 1. Telefon 994. Mednarodna panorama. Razstavljeno samo do četrtka, 19. t. m. Krasno potovanje Amerika. Kalifornija. Nihče naj ne zamudi ogledati si te naravne krasote. Severna Amerika in Kalifornija sta razdeljeni na deset raznih rerij. Vsak teden druge dežele. V vseh državah, kjer so panorame, so te razstave jako priljubljene. Na Dunaja so jih Člani vladarske hiše opetovano odlikovali s svojim obiskom; v Draždanih sta si jih saški Veličanstvi ogledali z največjim zanimanjem. Prav posebno so tudi odlična šolska vodstva pripoznala veliko naobra-zovalno vrednost razstav in so izpodbujala učence vseh razredov, naj zahajalo vanje. Tudi Časnikarstvo se je kar najprijazneje zavzelo za razstave; nad 2000 Časničkih poročil polnih hvale, izpričeval in priznanic svedoči o njih izvrstnosti in bogastvu. Nordd. Ztg. pravi n. pr. med drugim: „Malokomu je usojeno, da vidi v istini veličastnost prirode od samotnega pragozdnega drevesa do Prebiških vrat, ki so nam bližja, najbolj sloveča mesta in stavbe vseh časov — tiste sp> menike Človeštva, ki govore ljudem. Tistim, ki ne morejo prijeti za potno palico, je v tej panorami dovolj nadomestila, zlasti tudi vsem onim, ki so potovali in hočejo lepote, ki so jih videli, zepet videti y najvišji prirodnosti itd. 208 Ces. kr. avstniske ms državne železnice. C kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka. Izrsrođ. iz ^rozr^egra reda. Veljaven od dne 1. oktobra 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE ju*, kol. PROGA NA TEBIŽ. Ob 12. ari 24 m ponoči oaobn vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Mooakovo, Ljobno če* S^lithal v Aussee. Solnograd, čes Klein-Reining v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 a zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fraasr-nsfeste, Liubao, Danaj, čes SeurthaJ v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budeje?ice, Pisen, Marij ne vare, HeS, Francove vare Prago, Lipsko. ces Amstetten na Dunaj. — Ob 11. u»i 64 m dopoldne osobni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal Solnograd, Lend - Gasteim, Zeli am See, Inomost, Bregenc Cnrih, Ženeva, Pariz čez Amstetten na Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbii, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Mooakovo, Liubno, čez K le n-Beiflmg v Stevr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove v.re, Prago, direktni voz I. in II razr. , Lipsko, na Dunaj čez Amstetren. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Mooakovo (Trst Monakovo direktni voz I. in II razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOĆE V JE. Osebni vlaki. Ob 7. un 17 m zjutraj » Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8 m zvečer ? Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO jnž. kol. PROGA IZ TRBIŽA Ob S. un i m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo. Inomust, Franzensfeste, Solnograd. Line, Steyr, lschl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak (Monakovo-Trst direktni voz 1. in II. raz Ob 7. on 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Da-n*ja čez Amstetten, L psko, Prago (direktni voz I. in 11. razred*), Francove vare, Karlove var . Heb, Maiijine vare, Plzen, Badejevice, Solnograd, Line, Steyr, Panz, Ženevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, Ino mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. un 44 m zvečer osobai vlak i Dunaja, Ljubna, Beljak Šmohorja. Celovca, Pontabla, ćez Selzthal iz Inom>sta, Solno-rada čez Klein-Re.timg, iz Stey: i, Linca, Budejevic. Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage m Lipskega — PROGA 12 NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki . Ob & uri 44 m zjutraj iz Novega mesu m Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. an 35 m. zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri '28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. on in m zvečer. — Ob 10. uri 45 m pou i samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 4H m z utraj, ob 10. un 69 m dopoldne, ob 6 an 10 m zve er. Ob 9. un 55 uu ponoči samo ob nedeljah in pravnikih in le oktbra. — Čas prihoda in od: je oznaren po srednjeevropskem času. ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. 1 ^> 1870 Ustanovljeno I870 • Trgovina s perilom in modnim blagom C. J. HAMANN priporoča naslednje predmete: volnene, dlakaste, svilene, pišaste za gospode in dečke iz tovarn ces. kralj ^*tf# dvornih dobaviteljev Viljema Plessa na Dunaju in Josipa Pichlerja sinov v Gradcu. Kravate (trdno Jih je nekttj lino« * sialog!) v izberi, okusu in ceni brez konkurence. Za 2pcšte22.o pestrei"teo ja.rao.č:i &rma J« €?• 11 ^ Ml A M \ 2976—15 na Mestnem trgu itev. 8 dobavitelj psrPa c. In kr Visokosti, raznih častniških uniformiranj, zavodov itd. 7 SNV ... Vin do Ghampagne. Kleinoscheg -t DERBY SEC 4 izdelek prve vrste, zajamčeno napravljen iz francoskih vin A. Stacul v L, j vi T> 1 JU» * * 1. Izdajatelj in odgovorni nrednik: Dr. Ivan Taviar. Ljuitnina in tisk »Narodne tiskarne* 06 R%