KRALJEVINA JUGOSLAVIJA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
Razred 21 (6)
INDUSTRISKE SVOJINE
Izdan 1. Jula 1931.
PATENTNI SPIS ŠT. 8121
N. V. Philips’ Gloeilampenfabrieken, Eindhoven, Holandska.
S plinom napolnjena električna žarnica.
Prijava z dne 7. avgusta 1929.	Velja od 1. novembra 1930.
Zahtevana prvenstvena pravica z dne 14. avgusta 1928. (Holandska).
Izum se nanaša na električno žarnico ali podobno.
Pri razporedbi žarilnega telesa in polov je izdelovalec žarnic po eni strani vezan na določeno ugodno razdelitev svetlobe, po drugi strani pa na probojno napetost plina, s katerim namerava polniti telo žarnice. Ako leže polove žice v veliki medsebojni razdalji, je razdelitev svetlobe neugodna, nevarnost proboja pa zelo mala. V svrho dosege ugodne razdelitve svttlobe je potrebna stesnjena razporedba žarilnega telesa, torej tudi majhna polova razdalja. Mala polova razdalja pa znači tudi veliko nevarnost proboja tako, da se v svrho izognenja tej nevarnosti volijo namenoma polnilni plini, ki so manj gospodarski, ki pa imajo veliko probojno napetost, kakor na pr. dušik.
Glasom izuma se opremi žarnica s steklenim telesom, ki razpršuje svetlobo in z dovodi za žarilno telo, ki leže v medsebojni polovi razdalji, ki je v primeru z obi-čajnjmi žarnicami zelo velika. K običajnim žarnicam se prištevajo tudi žarnice za domačo razsvetljavo s krožno razporejenim žarilnim telesom. Polova razdalja znaša pri teh običajnih žarnicah na pr. približno 20 mm za 220 Voltov in običajni pritisk polnilnega plina (40 do 65 cm živosrebrnega stebra). Pri svetilki glasom izuma se izbere ta polova razdalja pri isti napetosti in istem pritisku 35 do 40 mm. Samoob-sebi umevno je, da se razdalje menjajo z
obratovčlno napetostjo žarnice in s pritiski polnitev plina.
K žarnicam, ki razpršujejo svetlobo, se prištevajo žarnice z mlečnim steklom, matirane žarnice (matirane znotraj ali zunaj), toda tudi take žarnice, ki so prevlečene znotraj ali zunaj s plastjo barvila ali pa s plastjo kake druge snovi. Pri takih steklenih telesih je razdelitev svetlobe žarnice za vsako poljubno razporedbo žarilnega telesa približno enaka. To se more iskoristiti na ta način, da se voli polova razdalja velika tako, da ima žarilno telo stesnje-no obliko. S tem je mogoče uporabiti za polneuje plin z nizko probojno napetostjo, tako na pr. argon, kar ima napram dušiku mnogotere prednosti. Argon vodi toploto slabeje nego dušik in hitrost shlapevanja wolframa v argonu je tudi manjša. Uporaba čistega ali skoro čistega argona ima tedaj posledico, da se doseže žarnica z daleko boljšo stopnjo učinka, ne da bi pri tem trpela razdelitev svetlobe. Pod skoro čistim argonom naj se razume argon, koji vsebuje največ 8% dušika.
Ugodni rezultati, ki se dosežejo z omenjeno žarnico, se morejo še zvišati z uporabo dvojno vijačno zvite žice kot žarilno telo. Slednja, za ugodni učinek žarnice tako nad vse prikladna žica pa vsled svoje velike stesnjenosti ni prikladna^ zn razporedbo v običajni krožni obliki. Žarilno telo postane namreč vsled dvojnega vijačnega navijanja tako kratko, da bi običajna raz-
Din. 10.
poredba vodila do premajhne polove razdalje na pr. 5 mm, kar bi bilo z ozirom na nevarnost proboja nedopustno. Ako se tedaj hočejo uporabljati ta dvojno vijačno zvita žarilna telesa, tedaj se mora poseči po ravnih ali rahlo uločenih žarilnih telesih, ki pa so za dobro razdelitev svetlobe neugodna.
Izum je primeroma bližje obrazložen v rizbah. Sl. 1 kaže žarnico s hruško iz mlečnega stekla in z rahlo uločenim, enostavno vijačno zvitim žarilnim telesom. Sl. 2 kaže žarnico z matirano hruško in z dvojno vijačno zvitim žarilnim telesom. Sl. 3 kaže običajno žarnico,
Kakor je razvidno iz risbe je polova razdalja žarntc po sl. 1 in sl. 2 daleko večja kot ona v sl. 3 navedene žarnice.
Vse tri žarnice so konstruirane za isto napetost in svetlobno jakost. Iskaže se, da ima žarnica pa sl. 1 in 2 manjšo porabo wat-tov pri isti razdelitvi svetlobe.
Patentni zahtevi:
1.	S plinom napolnjena električna žarnica s svetlobo razpršujočo stekleno posodo, označena s tem, da polove žice ležijo v primeri z razmerami pri navadnih žarnicah enake vatne porabe v veliki medsebojni razdalji.
2.	Električna žarnica po zahtevu 1., označena z žarilnim telesom iz dvojno vijačno zvite žice.
3.	Električna žarnica po zahtevu 1. (ali 2.), označena s tem, da je napolnjena s čistim ali skoro čistim argonom.
Adpatent broj 8J21.