MLADIKA. IZHAJA VSAK M E BEC RAZEN JULIJA-AVGUSTA m km ur. *■.!» VSEBINA: Ivan Udovič; Jasen kliče na, delo.............150 Peter Maljuc: 39. oktober - èdeft ¿vatlih dni v naši zgodovini . . . ISO- Nelly Scuster: Sporočilo a kralju MuLjitLu . , i5D Anka Tomazin: Na poti h grobovom .... 151 Boris Pangerc: Obisk . lût Nelly Schuster; Ze v prvem detinstvu . , , 151 L'udo Zubek - M. Brecelj: Pomlad A dele Ostro! u- ške ................... 152 F. M.; Petdeset let po koroškem plebiscitu . . 154 J. Brecelj: Ñstka, mladost - naša rast ...............155 M, Šah: Razveseljiv pojav punigt učencev , . 155 Nelly Schuster: Premaga* la bom...................150 J. Per tot: Naša mladina na sončnih poljanah . 157 Marija: Vi ste podobni . 157 Boris Pangerc: Deček s. psom ....... 15Ö Kje bo kaj v novi prosvetni sezoni .... 158 Kaj Župnijski prosvetni krožki lahko dobe . . 16P Danilo Sedmak: Dvojezičnost da ali ne? . . tfi1 Sergij Pahor V čem spre minja Štokov deželni zakon naš položaj . . 1G2 5. K.: Naši telovadci v tekmi s telovadci milijonskih narodov . . L63 Martin Jevnjkor: Sctdob-na- slovenska zamejska literatura ............165 Knjige, gledališče, razstave. kulturni koledarček 157 * Uredil JOŽE PETERLIN Revijo izdaja uredniški odbor: Stanko Janežič, Marij Maver, Albert Miklavec, Prane Mlj&č, Sergij Pahor, Boris Pangerc, Jože Peterlin, Zora Tavčar, Maks Šah, Drago Štoka. Emil Valentinčič in Marilka Koršič. Odgovorni urednik: MARIJ MAVER Zunanja opremil PAVEL MEDVEŠČEK Uredništvo in uprava; Trii, via Donizetti 3, teL 768189 - PdJ uredništvo v Gorici; SKAD Čekovni račun 11/7019 RcjptLriraiun na sodišču v Trstu št, 193 Tiska tiskarna »Graphisi, Trst, ul. Sv Frančiška 2U, tel. 29477 ODMEVI NA DRAGO ISTO ¿e v zadnji številki naše revija smo objavili nekaj odmevov na Drago. Od tedaj do danes smo opo- V ljubljanskih ArnšiJt razgledih je pnjf. Jože Goričar objavil 25 septembra 1970 daljši članek z naslovom: ¡-Drage 1B7Q. Domscvo, zamejstvo, zdomstvo.* Tržaški list Demokracija je objavil 30. septembra pod naslovom »Studijski dnevi v Dragi* sa svoj skromni obseg obsežni članek s svojimi pogledi na to zborovanje Ljubljanski Noši razgledi so 2d oktobra 1&70 ob|avili na več kot eni strani tri članke o Dragi. Lev Detela je z Dunaja poslal zapis z naslovom »Še eno mnenje o Dra gl k, prof. d j1. Ludvik Vrtačič iz -Švice odgovarja pod naslovom »Kaj je pravzaprav slovenstvo danes* na članek dr. Goričarja v prejšnjih Razgledih, nakar oba gornja članka komentira spet dr. Goričar. ID. številka idrijskih Kapelj pa je prinesla konstruktivno kritični) razpravo Jožeta Felca z naslovom »Študijski dnevi v Dragi 1&7H-». Društvo slovenskih izobražencev, organizator Drage, bo posvetilo sestanek v novembru razmišljanju: o Dragi. IZ PISMA Split. 7.jt.7d. Cenjeno uredništvo, končno ¡e Mladika pri romaj a tudi sem doli v Dalmacijo in me mm nam is m žili še pre-gej novih, zelo pestrih poročil in mnenj, Zanimiv je odmev ilustratorja, ki nam je poslal v zvezi s kritiko Drage dve zanimivi ilustraciji. Prva razveselila z novicami o juijvsž.nej ših dogodkih v moji ožji domovini. Najbolj n uzd Lišaj uče je vsekflkur poročilo 0 študijskih dnevih v Dragi, kjer fio bil: prisotni slovenski izobražene! iz vseh delov slovenske domovine, iz matične, iz zamejstva in zdomstva, da skupno in tovariško razpravljajo o vprašanjih slovanske sedanjosti in prihodnosti. Širina in odprtost predavanj in predavateljev In predvsem prirediteljev nam daje upanje, da bomo kot člani slovenskega občestva nekoč le enotno nastopali prod svetom, da bomo lahko dostojno predstavljali našo ustvarjalnost in prispevali k vsesplošnemu napredku. Odprtost in širina. Da se nezaupanje matične domovino do drugo-nazorskih gibanj v slovenskem svetu polagoma umika in da se vzpostavljajo vezi, ki ne bi bile smele biti nikdar prekinjene, to mora razveselili vsakega Slovenca Pretekla trenja in osebne zamere ne morajo večno trajati, še posebno pa ne smejo obremenjevati bodočnosti in delovanju bodočega rodu, ki bo prevzel slovensko dediščino, Zato on m poročilo v ljubljanskem Delu, četudi skromno, mnogo pomeni. J. Š. Posamezna številka. Mladike Stane 200 lir, po poiti 220 lir. Celoletna naročnina (¡D številk) 2D00 (2200) lir. Naročnina za ves letnik v Jugoslaviji35 Ndin, V Ameriki stane 93 dol. Naročnina ra ves letnik v Avstraliji 4 burite. jâ tule: TAKO Hi ZAMIŠLJA ..gospodarstvo* CARINSKI PREGLED ZA PREDAVATELJE V DRAGI 1S71 Po Svallem in toplem SDn-cp nas je nenadoma objel poznojesenski rnrrli vel«r. Nenodamn smo se zavedli, dfl je jasen. Siten se bomo se vedno popeljali z avlam kam ven, g ob večerih mod lednem pa bomo vendarle kdaj začutili potrebo po kakem srečanju s sosedi, v nnjfcližji prosvetni Župnijski dvorani morda. In ta misel narekuje nosim prosvetnim km; kom in društvom in klubom velikega dola in v oliko skrbi. Spet motajo postali naši društveni prostori J epi, vabljivi, jr: š-kavni, topli in prijetni. Ni res, da je vnuk prostor dober za zbirališče, I« da ima streho. Posebno skrb motamo posvetiti prav lepoti naših domov. Tak* radi imam* lepe svoje lastne domove, koko ne bi poleni pričakovali, do b*da tudi rrasi društveni prostori prav tako skrbno im estetsko urejeni. la lo je potrebna določiti sredstva prav [oko kot jih maramo imeti za osialo rl e javnost. V er ¡etn □ smo naredili že povsod natrle za nastopajočo sezon*, Skupno sm* SO potjo varili o glavni li smernicah in idi se,da je bife to srečanje zelo koristno. Nn novih sestankih bomo poglobi'! pCSamOzno točki sporeda MCI naših večerih, Mislimo, da so no motim*, Ce menimo, da naj bi biii nosi programi izbrani, čeprav ne bogati in dolgi, glavno je, da so prijetni, topli, prisrčni in darrioči. Moj nam dado srečanju Ha vasi nekaj srčne topline, u*a| nekaj kulturnega, srčnega bogativa, noj nam dado nekaj lepega, Cu bodo našo srečanja topla in iskrena, potem bodo utrjevala naša skupnost, Srečanja nas bodo zbliževala. Morda banic v programih odkrivali neznatne dogodke ali pojave iz naše narodne preteklosti, ki jih še ne poznamo, in b*m* lak* vlrjo-vali ti a so narodno samozavest in b*nio poglabljali ljubezen d* vsega, kar je našega. Po naših župnije h s a zrasli J epi, ponekod kar veličastni domovi, drugod spet skromne, a vendar lepe dvorane in dvoranice. Vse to je znak velike ljubezni slaven— IVAM UDOVIČ JESEN KLICE NA DELO tkill ljudi, ki go loliko žrtvovali zato, da bi zgradili domove, ki bi bili žarišča naše prosvetne dejavnosti in zbirališča naše mladine, do bi se tu oklepala znova materine besede, da bi tu mladina igralo in se igralo, pa tudi razmišljala o resnih zadevah življenja, ki |im ep e mlad človek nasproti. Zanimiv* le, du naši italijanski sosedje v fari ne poznajo takega načina dola. Imajo porte kad pevski zbor, imajo kip O dvora ne imajo oratorije, p njihova dela^ je drugačno; zbiro|o mladino, Irt lo največ duhovniki, kakih prosvetlili večerov v našem 5 mitu po s e zdi, da ne p mila jo, Pri nas je v vsakem župnijskem domu taka rekoč gledališče v malohi- Je rtu k uka ljudska univerza, to predavanja o veri in cerkvi, |e glasbeno šola s koncerti, sc nastopi cerkvenih pevskih zborov na vasi, j* slikarske razstav e,, so stroka v nci preda vanja iz gospodinjstvo in gospodariva ter vrtnarstvo. Ret, tega najbrž« drugi iiflrpdl ne por naj o. A Za nus je »lovenski večer« kakor te prireditve ponekod imenujemo, nekaj samo pa sebi umuvnergn. T* je nadaljevanje, sodobna nadaljevanje tiste prosvetne aktivnosti, ki teče pri nas nad slo let, ko te Mohorjevo dtUlb« načrtno za čela _ pošiljati v še take addatjeno slovensko kočo koledar, več« rn iško po tOSt,_ knjig* 1 živijo n jem svetnikov. In v !eh slovenskih domovih so v do'q'b zimskih večerih brlele lučke in SO brali očetje in matere in petem sinovi in hčere naglas. To |e bila veliko šolo, v kateri SO so Poučili naši predniki branju in polen pisanja. Take smo odpravili aiiciifu. betizem in smo se dvignili kol nared no. tist* mesto kulturnih narodov Evrope, kjer nas ne dosega: nihče: da med lomi ni rlopiSriEniti iiudi. K u 11 u rni v očeh na vasi S* dunes mad^rrr*, sodobno nadaljevanje prosvetljenega delovanja. Iz osamljenih dortiav EMC TC preselili v na& skupni Župnijski dom- t>a bi bili tudi tu eno sama družina, prijetna in dobro družina, da bi se im«It radi' til da b^ Uo skupnih srečanjih poglobili ljubezen do naše narodne kulture in da bi na teh večerih razširili svoja obzorja. So mo lo pa jo tudi poroštvo našega o bila uka, »ate navzočnosti. V dvoranah naj zveni naša beseda, le izjemoma tuja, zaznajmo se V duhova* bogastvo last n p g* na. rada, potem šole v tuje, spoznajmo najprej svoje, potem šele tuje. NaŠ prosvetni župnijski dom noj bo kot oazo, kjer nas ne Izd mogel prekričali noben hi up in nobeno govorica; noben radia in nobena televizija; nobena plošča in noben registru tor. Naj bodo naši domovi 1 V bližnjih pletežih bodo dograjeni nekateri Ilovi župnijski damovi. VEselimo sc jih. A poskrbimo zdaj predvsem, da bedo vsi zaživeli tvoje polno življenje. Vsi, ki Emo odgovorni za to, pristopim* k delu. Pristopimo k delu z Vi* ljubeznijo m z vso od govor nosijo- Cn bi zamudili ta čas, bi zamudili nekaj velikega. Naši ljudje na vasi, v župniji, vi pa n« hodite mimo lega nerietja slovenskega življenja. Dedje m babice, govorite mladim a velikih dneh naît zgodovin* in pošljite našo ni la din d v te domove, ki st« jih postavili zanjo — zn svojo mladino! PETER M. A L j U C 29. OKTOBER - EDEN SVETLIH DNI V NAŠI ZGODOVINI Po vsaki vo|ni se človek utrjen in ves nebogl|£n jflziro v zarje, kdaj bo napočil mir, Zadnj dve vojni sto pretresli prev našo slovensko zemljo in zdeseti-rili noše vasi in mesta; koliko naše krvi je prete-klor še ni zapisana dokončna In dognana številka. Ta mesec se spominjamo konca prve velike vojne. To je tiste vojne, ko so naši Očet|e In ded;e krvaveli na mnogih frontah, oblečeni v uniforme tuje vojske. To ¡e bil tisti strašni čas, ko so morali nnšl ljudje v boj, da bi ohranili vladavino tujih gospodov in varovali interese tujih, nemških veljakov. Marsikatera kmetija je zaman čakala gospo-dor|a. Ni se vrnil; morda |e obležal na ruski fronti, morda nekje za Sečo, morda na gmajni nekje za Doberdobom. NflLV SCHUSTER, Dunaj Sporočilo kralju Matjažu [Alenčica govori) Dne vi so grenki, besede so laž ure so hude, moj kralj Matjaž! Jak na svetu, zločin in balesl, bed n in z mota na razpotju cest. Jai kal drevo sem sredi viharja, težka nevihta vame udarja. In vse je prazna, brez rožmarinu Ftiiženkruvt, nagelj in »¡Tu spomina □stq]i za mana na dnu SO povesil vseh mojih dnevov — Potu bolesti — ln potem je prišel vendar konec. Lačni so čakali v naših domovih otroci In. žene. Tp in oni ja prišel, to in oni je prinesel vest o imrli soseda. Koliko joka ja bilo tedaj v naših domovih,.- In v tisti revščini in stiski sO segali še sOsed|e pa noši zemlji in po naših vaseh na zahodu. Tedaj ni preastajalo ničesar drugega kot pomagati sl sami. Tedaj jo zapisal svoje ime v nošo zgodovino general Rudolf Mojster. V sreči in vesolju, da je vojne konec in da se je zrušila avstro-egrsko monarhija, so hiteli ljudje na ceste. Zvonovi naših ponižnih cerkva so se razmajali in na trge so vrele množice. Tedanji Kongresni trg v Ljubljani ¡e Izražal veselje. Ob tistem razpadu nekdaj mogočna Avstrije ie 5lovenl;a osnovala svo.o prvo slovensko vlado. Tedaj še ni bila Slovenija priključena ostalim jugoslovanskim pokrajinam. 29. oktober '0 zato znak naše slovenske sposobnosti In odločnosti, V zgodovinskem trenutku nismo čakali na kogar kali, ampak so vzeli slovenski politiki usodo naroda v 5vO|e roke. Čutili so, da so poklicani, do opravijo svo o dolžnost. 29. oktober ¡e zoto v slovenski zgodovini eden tistih pomembnih trenutkov, ki se ¡ih moramo spomniti in se k njim vračati. Drugi narodi imajo nešteto 29. oktobra so se zgrnite množice not Kongresni trg v Ljubljani svojih narodnih praznikov, svoje poraze spremin;ti c v zmage in opravičujejo s tisoč nezgodami, Slovenci imamo vse premalo spomina za svo|e velike zgodovinske datume. Zato se ob letošnjem oktobru spet spominjamo na svoj ve Iki dan. 29. oktober ostaja zato narodni praznik našega naroda, Mladina ga bo proslavila v svojih klubih In društvih. Pridružimo se ¡1 vsi] ANKA TOMAZIN NA POTI H GROBOVOM Večer ugaša in v tem pozne D? tjfcíoíirífceíít trenutku, ki podaja že roku novembrskemu prazniku, se srečujemo v mislih s svojimi mrtvimi; morda z najbližjimi — z numio ali očetom, murtla s sorodniki, morda z ljubimi in dragimi ljudmi, ki .fn odšli. Nekaj neizmerno lepega so ta srečanja, ko som sami z njimi, in nekaj zelo otožnega in bridkega. Za trenutek hi se Želeli pomuditi ob živih, da hi bito kot tedaj, ko smo se razšli. Tothi tisto srečanje se ne povrne. Ostaja le spomin. Romamo na kraj njihovega počitka. Zremo v sveže trt že stare grobove tri mislimo, ali čutijo, tla smu pri njih. Ah jim je laže, ko vidijo, da srno jim prižgali svečo v spomin in potožili rože rut njihovo gomilo. A pot rt as ne vodi samo do sorodnikov in prijateljev, ampuli Se dalje do svojih rodnih bratov. Do vseh ljudi, a dalj bomo obstati pri bratih po krvi. Posvetili burno ¿fttiijjij? vseu?, ki so darovali svojif delo in Življenje za naš narod. Pomislima 1 m množico bratov in sester, ki so ustvarjali ta čas in delali v Zgodovini za svobodo in napredek, ki ga uživamo mi danes. Spomnimo se onih, ki so prelili kri, da je naš narod dosegel 29. oktober 19IS in so potem ustvarjali vse tisto, kar smo kol narod ponesli s seboj do druge svi/ovrte vojne. Poklonimo se vsej?;, Jtt su izkrvaveli ali po čudežu ostali živi v drugi vojni in so v na j boljši veri gradili nov ms, o so potem omahnili in se tja vedno zgrudili. Sklanjamo se v tej neznalnosti k našim mrtvim, da bi jim ponovno rekli besede zahvale in da bi _si nabrali n ovili moči, da bi mogli nadaljevali njihovo delo; dtt bi iz vere v narodno bodočnost In v ljubezni ohranjati našo materino govorico ir; tudi z žrtvami čuvali podobo te rna-id čudovite zemlje, ki so nam jo predniki izročili. Z vero v Življenje in Vstajenji obhajajmo dati Vseh svetih in dan Vernih! NELLY SCHUSTER, Ounaj Že v prvem detinstvu te v prvem (tctiuslvu nci morje grobov sam irla — BORIS PANGERC, Trst Tokrat je grozota -se vojno mi odprla, Obisk !n moja ljubezen sc temu je - uprto. Tihi grobovi, goreča plamenico, pojemajočo žarkov ¡e na nebu... P Citata ledu j sem križišče svetov . Jedjo dula; ABA! to Loče d am C V . Nemi izraz t«mc krije senco med večnimi d o nit vi. Koleno frcitee se upogne, uti rti CC so spojijo s kamnom, srce obmolkne. Solza na udrtem licu pove, da je tam: Mati. Prevedel MARIJAN BRECELJ Štur je obitol in, premagujoč nejevoljo, s poudor kom rekel- »Moje delovanje imenujete panslavizem, go spod baron. Zanimivo ¡e, da so mi z isto obdol-žltvljo vzeli mesto namestnika profesure nn bratislavskem llcoju. Toda kakšno delo se ¡e skrivalo pr.d Krinko, ki ¡o vi imenujete panslavizem? Toko, kakrš no vsak narod šteje za zaslužno in potrebno. Svo-'in diakoni sem predaval o preteklosti našega Poroda, a njegovi davni in žalostni zgodovini Kadar Mcdžori ali Nemci vzgajajo svojo mladino v ljubem! do svojega naroda, je to v reda in prav, zakaj la je rodoljubje. Kadar pa to delamo mi, je to panslavizem !« Earon pa se ni mislil vdati »Vedite, gospod, in vzemite na znanje,« je rekel zelo teatralno, »do je Avstrijo narodna in ne narodnostno državo, zalo separatistična in razbijaška prizadevanja nimajo v njej prostora.« Jtiir ni takoj odgovoril. Verjetno |e hotel naiprei v sebi premagati prvi pritisk jeze, da se ne bi dal potegniti v prepir, toda preden se je oglasil, ga je prehitele Adetka. Z jasnim, od razburjenja tresočim se glasom je reklo baronu: »Dežela, ki ima v svojem okviru več narodnosti, ne more izkazati materinske ljubezni le eni izmed njih, od drugih po se kot mačeha odvračati. Kali potem bi lahko doživelo, da bi se odvrnili od nje tudi njeni otroci in da bi 'o nekoč, ko bi bila kdaj odvisna samo od njih službe aJi pomoči, zavrgl: Zofo ne soglašam z vašimi pogledi, temveč z nazori gospoda urednika Stara.* Te besede je povedala po nemško. Mogoče zato, ker bolj zapletenih misli še ni znalci izraziti gladko po slovaško, mogoče pa tudi zato, da bi baron bolje razumel. In baron je razumel. Utihnil |e in se vso pot ni več vmešal v pogovor. Nasprotno pa ¡e bile? videti tg se pravi, toč-ne|e povedano, to je bi?o čutih iz Jtutovega glasu — kako dobro mu je dela Adetkina obramba. »Zčjkoi se baron lako zadira v Stura?*. sem vprašala Adelko, ko sva zvečer pred spanjem še nekaj časa klepetali, sNisem slutila, da tako sovraži Slovake. Dosle| tega sva|ega sovraštva ni pokazal.* Adelka si je razpletlo dolge kite in se ob mojem vprašanju nekam čudno nasmehnila. i-Mfsliš, da sovraži Slovake? Mogoče jo to preprosto rečeno. Recimo, da |ih nimo rad. Toda v tem se prav nič ne razlikuje od drugih Avstrijcev, ki nimojo radi Slovakov, Čehov, Hrvatov, pa tudi ne Madiorov, Romunov in Italijanov. Težko je tedaj govoriti q ne kakšne m sovraštvu prav do Slovakov, Tu je neknj drugega.* Spet se je skrivnostno zasmejala, meni pa se |e pri tem posvetilo v glavi. »je ljubosumen np £ttfra?« s-Mhrn. T-oda brez vzroka.* Trenutek ¡e bil primeren za to, da bi Adelko vprašalo, kako ji ¡0 štgr všeč. Podprla sl |e- s pestjo brado in namrščila čelo. Mene je to neprijetno prizadelo, soj me je StOrova osebnost tako vznemirila, da me ¡e vso prešlnjal ohčutek, ki ga ¡e v meni zapustil razgovor z njim, Kaj je sploh treba premišljati?! AH |e mogoče, da bi StOr kakšni ženski ne bil všeč, da bi imela o njem koke pomisleke? Najbrž se je nekaj teh ugibanj zrcalilo na mojem obrazu, ker ¡e Adelka čez čas odgovorila rahla očitajoče: »Tebi je lahko. Zate pomeni najpopolnejšega moškega na svetu. Prepuščaš se sanjarjenju o idealih, o katerih nam je že nekajkrat pridigal njegov brat kaplan Štiir. iaz pa gledam nanj trezno, tako kakor večina ljudi, ki ne sprejemajo popolnoma njegovih idealov, ki jim njegovi ideali niso tudi njihovi Me nazumeš, kako to mislim?* »Razumem Misliš tiste, ki niso z njim, marveč proti njemu?« Mogoče sem to povedala ostreje, kakor sem nameravala, kajti Adelka je pomirjajoče nadaljevale- »Ne bodi tako nagla, Evica! Mar misliš, da ie na Svetu — se pravi pri nas na Madžarskem — le dvoje vrst ljudi: tisti, ki so Šturovi pristaši, in tisti, ki so proti njemu? Draga moja, to bi bilo preveliko poenostavljenje zapletenih odnosov med ljudmi, Zagotavljam fj, da je veliko, veliko ljudi, ki niso nod: ¿turom niti navdušeni, po lud« ne prali njemu, Preprosta; ne zamma|0 se zanj; ravnodušni 50 do n|e-go. Da, po vsej verjetnosti niti ne vedo, da nekje v Bratislavi živi neki Ludovlt Štur.n Adelke nisem razumela. Mišem bila prepričana, da se mogoče ne ša:l. Saj se mi je zdelo, kakor bi bil v njenih zadnjih besedah ščepec posmeha. Kako je mogoče tako govoriti o 3turu?! »Hočeš reči, Adelka, da tudi M spadaš med ljudi, ki se za Stura ne zanimajo, ki 'im $tgr ni nič mar?* »Zakaj pa ne? V Pasti sem se srečala z ljudmi, ki so bili mnogo pomembnejši, po nobeden ni napravil name izrednega vtisa Ne vem, zakaj naj bi bil Sttir izjemo.« Adelkin hlad in ta nadih vzvišenosti v njenem glasu sta me potrta, Malo |e manikolo, do se nisem rdZ|Okola. Stela sem si za svoji? sveto dolžnost, da Se postavim zan|. »Ne razumem te, Adelka!« sem ogorčena Zaklicala. »Ali res ne vidiš, da je Štur čisto drag človek kakor vsi drugi moški?! Kar postavi poleg n ega barona Rofhschiitza, pa boš tako; videla razliko! Kakor bi poleg sonca postavila svečo! Človek, na katerega ves slovaški narod gleda s spoštovanjem in upanjem, da, več, s f id n g vero, da ga izpel ;e iz sedanje revščine v sEavnejso prihodnost! Štur je človek velikih nočrlov in velikih dejanj!« Ne vem, od kod so se vzele v mem ravno te besede. Nikoli nisem bila navajena, da bi rožice sadila — nenadoma pa sem govorila kakor naš župnik pa tudi oče, ko se je razvnel in razgovoril o narodnih zadevah. Mislim, do je bil to vpliv časnikov in knjig. Gotovo se je ledoj o narodnih zadevah govorilo 7- nekim razburjenim zanosom in j takimi nenavadnimi besedami, kokonih sicer v vsakdanjem govoru nismo upoiabljali. Kadar je človek Iz pregovoril besedo narod, ¡e moral to povedat.- s takim glasom, da je bilo čutiti, da m-isli n-a narod z veliko začetnico. Toda tako gledam šele danes. Takrat se mi |e zdelo to popolnoma naravno in sem se pohujševala nad Adelko, ki se ni vdajala mojim navdušenim besedam in je hranila še nada-l|e neko razdaljo, ki ji je omogočala gledali na svet veliko trezne]«, kakor sem gledala jaz. s-Oovek načrtov ir> dejanj!« ¡e ponavljalo za mano Adelka In kimala 1 glava, kakor bi tehtala vsebino mojih besed- »Ne dvornim, da imo veliko načrtov, saj je se mlad, in kateri mladi človek ni poln Idealov m načrtovI Toda kaj |e doslej od tega že uresničil? Imenovoln sl ga tudi človeka dejan|. Knj lahko pokaže?« Adelklne besede sem sprejela kot roganje. Res j«, čudovita Štura ni poznala, o njem ni imela nadrobnejših poročil — toda vendar bi morala vprašali- drugače, z resnejšim zanimanjem in brez ple-menitaške vzvišenosti. Nikoli ji tega nisem mogla odpustiti. Začela sem — vsa rdeča od razburjenja — s trgajočim se glasom naštevati, kaj vse je Štur že napravil. Kako je vzgajal študente na bratislavskem liceju, kako jih je vodi v slovite kraje v okolici Bratislave In ¡Im govoril o slavni zgodovini našega naroda... »Besede, besede, besede!« me je pretrgala A-delka. »Veš, kdo 'e to rekel? Hamlet. Jaz pa bi ho-hotela slišati za dejanja, O velikih dejanjih, ki bi ph lahko občudovala. Povej mi vsaj eno tako velike dejanje, pa Pom verjela v Šturovo veličino In se bom zanj navduševala kakor tl.« Omenila sem ;i Slovaški narodni časnik. Nisem ¡e prepričala. »Povej mi, kdo razen duhovnikov in učiteljev zna brati in pisati? Jaz tega pegavega časnika ne poznom, todo ki|ub temu si mislim, da ¡e to prazno delo, ki nima praktičnega uspeha.« Prevzel me je tako svojevrsten, neprijeten občutek, kakor če se človek gleda v krivo zrcalo, ki ga poči v smešno figuro 7. odbijajočim, režečim se obrazom, AN je mogoče, da Adelka tako gleda Strina? Ali ga mi vsi presO|omO nepravilno? Al. prehrovc-mo njegove zasluge, sl zakrivamo resničnost? Ali pa se moti Adetka? Ne, gotovo ga sodi tako, kakor druge ljudi, le da s svojega stališča, Njeno stališče pa je pogojeno v njenem rodu, njenem družbenem položaju. V neki smeri j" je baron Roth-schutz bližji. Reklo sem ji lo. »Po Nojem je tedaj baron drugačen človek kakor pa Stijr, Njega ne ocenjuješ tako strogo!« »Seveda ne. Barona jemljem takšnega, kakor je. O njem si ne delam nobenih utvar. O Šturu pa slišim že nekaj let sem, vselej kc? pridem v Plemiško Podgradje ali na Ostro Loko. Dokler ga nisem osebno spoznala, se nisem zanimalo zanj. Niti se nisem potrudila, do bi si ohranila v spominu, kar sem slišala o njem. Vse te besede so mi šle skozi eno uho noter, skozi drugo ven, Todo sedaj, ko sem se z n|im seznanila, m 1 |e oživelo v spominu mnogo teh slavospevov, zato se nikar ne čudi, da poskušam primerjati svojo predstavo 0 njem 1 resničnostjo. Dopuščam, da po enem samem razgovoru ne more biti ta nova podoba docela natančna, manjka po mi dalje še enti žela vozna predpostavka; povezanost z vašimi težnjami. Ko bi bila v to posvečena, bi se mogoče v mnenju o njem boli zhližali. Ne vem... Mislim, da je prezgodaj mozga-ti take reci in prepozno nadaljevati s takimi mislimi. Pojdiva rajši spat!« V popolnem nasprolju ? bontonom, ki se ga je v družbi skrbne držala, je zazehalo na vsa usta in s tem nakazala, da morova današnji pogovor končati. Treba ¡e iti spat. Lahko naf! Sleklo sem si obleko, čez srajco sem si oblekla nočna jopico in spodnjice, spletla lase v kite in smuknila v posteljo. »Lahko noči« si je lahko voščiti, toda težko je zaspati po loko burnem dnevu. Veselemu vznemirjenju ob že drugem srečanju s Šturam ;e kanile grenka kapljica, ker ta seznanitev ni napravilo no Adelko takega vtisa kakor name.. Občutila sem to kakor osebno Osramotltev, kakor bi bili razžalili mene in - kar |e še bolj čudno istočasno tudi kol fififfpn Svetii rili Kojioikim Za trdi, razmerama majhni naroči, je izguba tako velike pokrajine kot je Koroška, žeto tetka utvar. Tedaj, pred SO. teti, ko se je o tem odločalo, ao bile vse site Slovencem nenaklonjene. Ponovilo se je tisto, kar je veljalo skozi VSO n tri t) zgodovino: da smo imeli zelo tnalo prijateljev, čeprav nikdar nismo iTriro???err delali krivice, nikdar segali ¡K> tuji zemlji iti tujih naseljih, ampak smo vso svojo zgodovina le branili tisto, kar smo od svoji h prednikov prejeti. Še do danes niso raziskana vsa ozadja in zakulisje koroškega plebiscita. Marsikatere listine so najbrže še nedostopne in itiarsiktilere priče še molče cpi tako ni mogoče dobiti Še povsem jasne podobe, kako in kdo vse je odločat o ¡¡.sodi .sio-venskih Korošcev. Naš narod je sprejel odločitev kot jo pač mora kulturen narod sprejeti. Nobenih protidokazov ni smo imeli. Naša slovenska znanost takrat in mednarodna izkušenost, pa tudi samostojnost še niso bile take, da bi bili trdneje zavarovali svoj položaj. Gotovo smo bili tedaj preveč odrinjeni in premalo soudeleženi pri dogajanju. Veliko koroških Slovencev je moralo po končanem plebiscitu zapustiti svoj rodni dom in se PETDESET LET PO KOROŠKEM PLEBISCITU zateči ati v Jugoslavijo ati kam dalje. Za Tisoče Slovencev, ki so jim priznale četo plebiscitarne komisije glas, s katerim so izpovedali, da so Slovenci, a so morali zaradi večine ostati v Avsfri/t, se je končalo vJdfca narodna pravo, oziroma ni zanje nastopila narodna pravica. Od tedaj je preteklo 51) tet- Avstrija, in to urejena in demokratična, katoliška in spoiaJistiina Avstrija še rir pokazala dobre volje pri reševanju manjšinskega vprašanju, kaj pa šele, da bi ga začela resni reševati. Koroški Slovenci so danes na mnogo slabšem kot sina Slovenci v Italiji. Tudi ob 50-ietnici koroškega plebiscita — 10. oktobra — so Slovenci na Koroškem druge vrste ljudje, v nobenem oziru niso enakopravni, v izrazito narodnostnih zadevah pa sramotno zapostavljeni V.ato so Avstrijci praznovali 50 letnico plebiscita — brez Slovencev, Slovenci v Italiji se spominjamo usode svojih bratov na severu, čutimo z njimi e'ie z njimi trdimo, da ni ne združene Evrope, ne mirti in sulidar-nos ti brez vseh narodnih pravic vsakega živečega naroda, naroda, ki se zaveda, da živi. Na to naj mislijo vsi, ki hočejo pod opravičilom »večine« zatreti še tako majhno manjšino. f.M. škodo 20 ves. slovaški narod. Zakaj Stijr je bil v mojih predstavah in dekliških sanjah utelešenje naroda, bil je njegova vidno glava. Zato sem gledala nanj s spoštovanjem, lei je mejilo Že no oboževanje. V mojih očeh je prerostel veličino vseh ljudi. Ne vem natančno, koko sem sr predstavljata srečanje L'udovita Sturo z Adelko Ostroluško, Ne vem, kaj sem od njega pričakovalo, Eno pa vem čislo določenOi niti no misel mi m prišlo, da bi se moglo la dva drug v drugega zaljubili- Bilo je preveč okoliščin in ovir-, ki so že vnaprej izključevale loko možnost. Vedela sem, da ¡e Slur pred žensko lepoto emeljilo zavarovah. Veliko lnjbezen do Marije Po-spišilove je zapustilo v njem globoka sled, Zola. je svaril svoje učence in prijatelje pred ienskomi-Šicer pa se je njegovo stališče irenliJo tudi v pogovoru z Adelko. Govoril ;e le o velikih rečeh, a večnih idejah, o pravicah naroda in sploh ni poskušal preiti v osebni ton. Težko je bilo tedaj predstav-ijah si, da bi se Stur laljubil na prvi pogled, Da bi se Adelka, si ¡e bilo lo predstavljati še leže. Glede družabnih stikov z moškimi ni bilo tako neizkušena kakor jaz. Mojstrsko je obvladala vse besedne igre, zvijače in zanke družabnega pogovora, znala je oblikovati glas v vseh legali, obvladala umetnost nedolžnega pretvarjanja, s katerim dekleta zakrivijo svoja prava čustva in namene. Položaj profesorja, ki ga Študentje ljubijo bolj kot druge predavatelta, urejanje ista — vse to je bilo Zanjo molo. Ni ji imponiralo. Picmiška listina in rodovnik na pasji koži sto v njenih očeh pomenila več- Z doma pa je bila vzgojena tako, da je znala držati na uzdi svojo čustva in jih kratiti. Vsako ču-jlvq je najprej natančno pretehtala s pametjo, preden mu je odprla srce. Za kakšen nenaden kres zato ni bilo osnov. Tega tudi nisem pričakovala. Vendar sem bila prepričana, da vpričo močnega čara, ki go je izžarevala iturova osebnost in s katerim ¡0 Slur osvajal vse ljudi, ne bo ostala ravnodušno niti Adelka. Zato me je tako razjezilo, da sem se v tem pričakovanju varala Prihodnjič naprej NASA MLADOST NAŠA RAST... V vrtoglavosti zmage po vojni so mislili mnogi, tla je svet, na katerem živimo, naš in .Miniti rrfji. Po letih razigranega veselja se je opomogel premaganec in v slogi in načrtnosti gradil svojo bodočnost, Veter je zavel oseminštiridesetega in odpihnit pleve tistega, kar se je bilo do tedaj še izjavljalo, da je narod —■ naš narod. Lovili smo tla. Gradili smo na majhnih skupnostih. Upad je občutna slabil našo narodno moč. f.eta .so irisrn-liz.irala našo trdnost. Vera v smiselnost narodne Zavesti je rasla iti ttsthiila. Usihala je vera v lastno moč, v s/itise! naših družin, v Smisel naših otrok. Nuše šole so hirale, učitelji, naši učitelji so te začeli pošiljati svoje otroke v neslovenske šole. Učitelji, nadzorniki,,, Toda živeli smo novo življenje. Začeli smo ga pu vojni šele. živeti. Po dolgem zatiranju je šele vstalo. Bili smo še mladi in mislili smo, da naj-brže ne bomo imeli moči. da bi vzdržali. Pa je minil čas in toliko stvari nas je vabilo t-1 življenje. ¡n smo dočakali dan, ko trgovec v Trstu Odkloni pmnačitika ali vajenca, ker ne zna slovensko. Fn podjetnik, kj trguje z Jugoslavijo, ;zatre■ bitje našega človeka. In pisarna, ki ima opravka tudi s Slovenci, ne more brez znanja slovenščine svojega uradnika. ¡n še in še, ftt Še bo treba ljudi, vedno več, ki bodo znali slovensko. Mnogim je te žal obupa. Mnogim je težko, da niso dali svojega otroka v slovensko šolo, kamor je po vseh božjih in človeških postavah spadal. Irt mnogim, ki so znali slovensko, ¡ta so trdili, da ne znajo, ho še ial. A zdi se, da rtMO ujeli trdna Uti. Bili smo mladi, pa še nismo verjeli v svojo rast. Danes vemo, da ¡e. vsak narod, torej tudi naš, prejel pravico od Boga, da živi in da govori svoj jezik itt poje svojo pesem. Nihče mu ne more in ne sme zamašiti ust, ampak mora biti vesel, da s Svojimi posebnostmi lepša pisanost tega sveta. Vsaka zatiranje se slej ko prej maščuje, '/.ato smo Slovenci prepričani v Svojo pravico do življenja in do svoje izpovedi v govorici naših mater in očetov. Naša pot gre tedaj navzgor in ne navzdol. Mladi smo, a utrjujmo svoje, zdravje, utrjujmo ljubezen v svojih družinah, utrjujmo jo v svojih otrocih — nosilcih naše bodočnosti! J. Brecelj RAZVESELJIV POJAV -PORAST UČENCEV Vsako kdo si vse organizacije, katerim ju pri srcu slovenska šola. prizadevajo, da bi se ne iz.gu-bil slovenski otrok, ki spada v slovensko .šolo, Letos sta kar dva letaka opozarjala slovensko javnost, kam spada sl overi ki otrok. Odziv je: v letošnjem letu zadovoljiv, saj imamo na vseh šolah dokaj šen porast učencev. Po končanem vpisovanju je stanje učencev naslednje: Na vseli osnovnih šolah je skupaj 1-179 učencev ali 62 več ko L lani. Število učencev, ki je pred leti stalno padalu, se je sedaj ustalilo in se zopet dvjyii- Šolski odbor je že lani razpravljal in ugo tovil, da bi bilo potrebno, da merodajne šolske oblasti dvignejo za primerno Število organik 100 stalnih učiteljskih mest, Onzanik JO0 stalnih mesL je bil določen z ministrskim dekretom leta 1964 in ¿odlokom šolskega skrbnika 21 .Vi. 1965. V teh zadnjih petih letih pa se je Število učencev na osnov- n ih šuiah stalno dvigalo. Zato je zahteva po povečan ju Števila .stalnih mesi popolnoma upravičena, Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je položaj večine učiteljev urejen in je prav sedaj razpisan reden natečaj za prazna učiteljska mesta. Vedno pa Se čakamo na razpis mesta Šolskega nadzornika Kakšne nepozabne poti so v Kanalski daiini in na razpis mest didaktičnih ravnateljev. Ista zahteva velja tudi za Goriško. Tudi na Goriškem je letos 9 učencev več kot lansko leto. Tako jc letos na Goriškem na 18 šolah 474 učenk in učencev na osnovnih šolah. Srednje šole na Tržaškem imajo letos naslednje število učencev: Srednja šola Ivan Cankar (pri Sv. Jakobu) 12 (lani 77}, Sv. Ciril in Metod, Sv. Ivan in Kaiinara 130 (lani 125), Fran Erjavec (Rojan) 26 (lani 23), Srečko Kosovel (Opčine) 131 (lani i32>, Igo Gruden (Nabrežina} 74 (lani 75),. Fran Levstik (Prosek in Sv. Križ.) 97 (lani 95), Simon Gregorčič (Dolina) 100 (lani 104). Vseh dijakov na srednjih šolali je torej 630 (lani 635 l. Na višjih srednjih šolah pa je letos vpisanih: na znanstvenem liceju Trak- ec Prešeren 129 (lani 106, o a klasičnih vzporednicah 69 (lani 61). učiteljišče A. M, Slomšek 4R (lani 42). trgovski zavod zisa Zois 169 (lani 161), novi državni strokovni zavori za industrijo in obrt 5. Na vseh višjih srednjih šolah bo \ letošnjem letu 439 dijakov (lani 390), prirastek je zadovoljivo očiten, to je 49 dijakov več. S tem vpisom na višjo srednje šole pa vseeno ne more met biti zadovoljni. Pomislimo, da jo lani končalo nižjo srednjo šolo 186 malih maturantov, v višje šole pa jih je vstopilo le 115. Prav tako smo prekasno dolbli industrijsko strokovno šolo, ko so sc kandidati že vpi.snii v druge sorodne šole ¡n tečaje. N’a Goriškem bo obiskovala nižjo srednjo šolo 243 dijakov, klasični licej 32, učiteljišče 27 in trgovski strokovni zavod 39 dijakom Vseh šolarjev jill Tržaškem je v Šolskem Letu 1970-71 2.246 flntni 2-14 2), na Goriškem pa 617. Kakor smo zadovoljni nad lepim odzivom slovenske javnosti, tako moramo še vedno ožigosati liste, ki ne najdejo poti v slovensko šolo. Zlasti je to obsojanja vredno za sinove učiteljev in profesorje'1, ki uče np slovenskih šolah. M. Šah Večji irt izkušenejši v p/eetrn/jj gredo ntt gore NEUY SCHUSTER, Dungj Premagala bom Premci golo bom skepso čci so, pozabilo tesnobo dni odprlo se bom luči glosa, ki svet ga ne stemni. to ¡e n o ¡višji mi k ¡¡u besni, ki o duši poje, ¡oče, vrisku, še ko cvetp vihti rji jezni, ko senči čelo bol in stisko. To mir je, ki besede nima ptiMilmJ, ko pade težko zimo nesreče na življenja pot. To roku ¡e in krik h zmot. To je veselje sredi ječe, sred groženj, muk in »redi bede -ta živi vir je, mat besede, ki up prinaša, «nitast sreče. NAŠA MLADINA NA SONČNIH POLJANAH Ze ustvarjamo mlado sl O versko sku pinoti,, Že pove-7ii jemo pri nteljstva v sončnih dncli led' med počil ni. nami. Tisto prijateljsiva, splelena sr#di oddiha, V lepoti na rova, so morda nojlepša in najbolj trajna. Kakšni čudoviti dnevi so včasih za naše no j ml a j se v počitniških kolonijah i v gorah, na morju, ra travni kili in gmajnah.. Koiiko doživetij no taborih skavtov in skavtinj! In koliko nep07abnih dni in večerov na letovanju naših dijakov! Kanalska dolina — nekako pozabljena in tnliko naših ljudi je zaživela za vse, ki hodimo na letovanje že toliko let v IJLve. Poznamo ¿e vse travnike, poznamo polja, poznamo gozdove, gore in planino nad vasjo, poznamo Prešernovega oče la ir njegove hčere in Sirove, poznamo Plajurjcvuga gospodarja in njegove tegobe in Irpljenje, vemo, koko je pri Rudiji, kjer se nam smejeta dvojčka in poznamo Hanza, ki včasih meri cesta. Smo kot doma pri gospe Jankovi, ki nam že toliko tel ljubeznivo kuho in pri Tpnitu, komor tečemo po cigarete tudi potem, ko že zapre trgovino. Poznamo vse in z vsemi smo ljubeznivi znane. Hvaležni SflTio doktorju na vosi, ki vodno zagovarja naše prešerno veselje, in hvaležni vsem vaščanom, do potrpijo z nami, čeprav jim včasih, ko lečemo za žoga, pohodimo otavo, Na poteh za reko Belo in na cestah in ob potoku in no klancu odmeva našo pesem n r.oS Spremlja visoko v hidb, da se vtačamo veseli in pozabimo no svojo utrujenost. I e po jelo se spletajo prijateljstvo, tu se krepi naša pove-utrujenost. In ko se nam pridruži še bo-rija ali pa Marcel iz Kanade ali pa Jerca iz Slnverii|ir ali po Miško S Koroške, se nam zdi, do smo čudovito mlada scensko družina. To smo morali povedati, kor se nom zdi kot odmev lepih in nepozabnih počitniških dni. Nekaterim bomo spet oživili spomin, druge privabili v prihodnjih počitnicah. Vsi jih bomo težko pričakovali. Letošnje SO nam dale moči ir zdravja za šolsko lido, ki Etno go Začeli. J. Pertot Ob reki Beli v Kanalski dolini MARIJA SCHUSTER, Ljub jano Vi ste podobni Vi ste podobni zrelemu, prezrelemu žilne mu polju no nitloii in ncmilosl prepuščenemu krvavim zor jam... Vaš Žgoči dih je prežgal tenčico skrivnosti mojega de v ¡šiva. Moja nežno duša noče vroč e go pepela vaših strasti. Maje misli sp tihe, a iskrene. Ne poznajo slepil in zvijač valili visokih dipl a nacij. Ne m a ra j d za odlikovanja univerz laži... KJE BO KAJ V NOVI PROSVETNI SEZONI Rusipored osrednjih kulturnih pr: reditev: V TRSTU: — od 5. do 14. novembra preda vati ja dr. Perila za mladi n o v različnih krajih. — 15. novembra: revija, rerkvenih pevskih zborov V Kulturnem dOlVlU; — 30 novembra: proslava 10- letnice ak slikarju Tonetu Krulju V Društvu slovenskih izpbra žencev v ulici Donizetti 3; — S-C decembra: Miklavže vanj a po krujovnih društvih in krožkih; — decembra ali januarja stvori tav novega doma v Boljuncu; — januarja: trudicianuln i božični koncert '¿veze cerkvenih zborov v Trstu; — jEmourpu, (dtiLurn Sa nedoločeni: otvoritev župnijskega doma v Borštu; — prvo nedeljo v marcu: revija, mladinskih zborov iti orkestrov v Kulturnem domu.; 14. marca praznovanje 4. obletnice blagoslovitve Finžgarjeve-fta doma na Opčinah; — l, maja: praznovanje prvega maja na Bazovici; — v maju; otvoritev župnijskega doma v Riom an ji h: — v prvi polovici mapa Materinski dtin kot osrednja, prirediLev; - zadnjo nedeljo v majo- prazno vanje obletnice Marijinega do ma v Ftojanu, — maja: praznovanje 2Cffl-]ctriice župnije v nicmanjth; maja/junija: praznik češenj v hlačkovljali; — 22. juniju: trudi eto n ul n i ¿litvanski tabor na Rupeotubra. E O R 1 S PANGERC deček s psom El. Andrej je tekat, kar .io m u dale moči. Mestni vrvež je narasel. Andrej in Poppt sta preskakovala pločnika, ostra zavijala krog vogalov in se komaj utegnila umikati ljudem. Po nekaj minutah divjega teka sta vici zasopla in upehana smuknita v marmornato vežo. Še nekuj stopnic in Andrej je plifrrrl skozi otlklenjetut vrata v svoji stanovanje. »Mami, mami!* je klical od dtdeč. Bi! je že na hodniku rd uri-skajoč od veselja klical mamo. Zdirjal je v kuhinjo, prižgal luč in za trenutek obstal v zadregi, ker ni uzrl mame. Nato se je vrnil mi ftocfpitJfc in sknro obupano zaklical: vMami, kje si?« Tedaj so se vrata mamine sebe treskoma odprla. uKaj tako divje rogoviliš? Kje si .ve potepal do zdaj, n, falot?« se je vsa razkačena tčslopiifii predenj mama in mu pri.trpirjiiiit klofuto, da je muc odletel pa tleh in se zakotalil prav pred vrata njene So Ete, Andrejčiču je zctfirlo Sapu. Prestrašil se je, ker je j ti -id nikoli videl take kot ta trenutek. Bila je vsa razgrela in rdeča v obrni. Oči je imela motne, kostanjevi lasje so ji razkuštrarto padali nit ramena. Bosonoga in razburjena je stala pred njim, odeta r kratko svileno kaljo, skozi katero je Andrej nerazločno videl nežne obline njenega telesa. Rad hi jt bil skočil v naročje in jo prosil odpuščanja, toda mama ga je osorno prehitela: »Da ,p zarisovali majhne, na rotso\'ih pretrgane figure. V polsnu je še siišfji trde moške korake, nekaj besed, drobno šelestenje bankovcev ter odpiranje in zapiranje vrat. Nato je zaspal. k V GORICI: novembra: Cecilij anka, re. vij a pevskih zborov z. Goriškega v Katoliškem domu v Co rid; — 38. nQvtsn\bra v Štvverjanu: zbor vteh prnsvetarjev in za stopnikov društev, ki de]u|ejo v okviru £110 venske prosvete in Zveze katoliške prosvete ter ostalih župnijskih kr [likov S Tržaške. Goriške in Videmske pokrajine,- Vse poletje rn vso jesen sta s Poppijem tire in ure prebila ob stojnici. Andrej se je utroško pogovarja! z gospo, ta je vselej pozorno poslušata dolga otrokova pripovedovanja- Postat ji je taka ljub. da mit je vsak Jun kupila matica, za rojstni dan pa mu je darovala še vsakovrstnih igrač. Ko je prišla opoldne in zvečer ura ločitve, se Andrej kar ni mogel napotiti domov, dokler rti bita stojnica popolnoma zaprta in se nista starčka potopila V mestni Vrvčž- šele tedaj je Andrej pozval Poppija in sta jo mahnili' naravnost domov, kjer je Andrej prebil ostali del dneva, zakopan v igrače in v omamnost svojih otroških sanj. V hiši, kjer je stanoval, ga otroci niso marali — ali bolje, niso se .iJticfi igrati z njim, ker so jih matere koj poklicale domov, če so opazile, da je bit med njimi Andrej. Ko je opazil, da jim je tuj in neprijeten, je sklenil, da se ne bo silil mednje, saj se je taka dobra počutil ob svoji mcnrti in pa ob starčkih, ki sta ga imela srčno rado in sta bita pravzaprav njegova edino družba, Tudi to mu rti Šli) v račun, zakaj imajo včasih matere njegovih sostanovalcev besede pomilovanja zanj. Ka je vprašal mamo, zakaj se ti ljudje tako vedejo, se je te grenka nasmehnita iti dejala: “Ne razumejo nas, ker smo tujci« »/rt vendar,« je pomodrovat mali, »če bi ostali domu. bi se ne imeli tako dobro,* Mamt je le s težavo uspela prikrili Solzo, ki jo je požgečkala na licu. *Greva v sobo, Poppi, do večerje je še daleč.« Oddahnila si ;er čeprav bi bila rada tta glas zajokala. ~k Pozimi je Andrej redkeje zahajal g stojnici. Morda dvakrat, trikrat na teden — in Še takrat samo zjutraj, ker je bila popoldne zaprla. Gospod iti gospa sta jo potisnila nekam v zavetje, da ni bila preveč izpostavljena vrtincem bttrje. Andrej je dolgočasne zimske dneve prebil doma, ob novih igračkah, ki jih je hil dahit od. prodajalke. Mama je ostajata pogosteje doma. Zvečer pa ga je spravila zgodaj spat. In ker ni mogel koj zatisnili očt, je prisluškoval, kaj pravzaprav mama dela v tisti grobni tišini, ki ga je zajeta vsakokrat, ko je odšla iz njegove sobe, A večer za več e rotn ni stikal drugega kot korake, nekaj besed, šelestenje bankovcev, nato onf/jiriirt/i rti zapiranje vrat, Čez čas zopet ropotanje z vrtni, nato tišino. Nekega decembrskega jutra tik pred božičem se je dvignila snežna nevihta. Gosti snežni kosmiči, so naletavali ob vogalih. Veter je zavijal, da se je stojnica majala. Uda je edina odprta v tistem metežu, ko ni bilo žive duše na cesli Gaspa se je stiskala v nekem kotu in si stalno ¡Mprcivijulu debel šal krog vratu. — 5 S. decembra: Miklavže vanj a po rajnih društvih: - prva nedelja maja. prvomajsko ul uvid v Ste ver jami. V BENEŠKI SLOVENIJI: januarja pon ovile v koncerta božičnih pesmi s Tržaškega.-. V gornjem seznamu seveda niše omenjeni vsi krajevni nastopi, ki lili pripravljajo številna društva po podeželju. Tudi nekateri datumi so ie približni. Tcčnejši datumi J n morebitne spremembe bodo javljeni v našem dnevnem, in tedenskem tisku tar pu rad:u. STALNA SREČANJA — vsako soboto ob 15. sestanek Slovaškega kulturnega kEuba v ulici Donizetti 3/1 Klub vodijo dijaki - višješolci in je namenjen dijakom in dijakinjam slo venskih višjih srednjih šol. vsak prvi ponedeljek v mesecu ima predavanje Društvo slove nskib izobražencev v prostorih Slovenske prosvete v ulici Donizetti. Predavanja so kulturno filozofskega In narodnega značaja. Srečanja *>n namenjena izobražencem. (V novembru bo predavanje drogi ponedeijek v mesecu zaradi pravnikovi. — Vsaka tretjo soboto v mesecu so v Marijinem domu v Ulici Rlsorta 3 verska predavanja Razen divjega bučanja vetrn ni bilo zm m j slišati ničesar, ne avtomobilov, »ti! ropotanja tramvajev, tte običajnega hrupa. Gospo je bilo skoro strah in je komaj dočakala, da je tudi mož pricapljal v barako, Odvil je zmečkano papirnato vrečko in se ioiil revne malice. Medtem je lena stregla debelušni starki, edinemu kupcu v podivjanem jutru. Nato sta enadušno sklenila, da zapreta in sn odpravita domov, Nista še izstopila, *o je veter L*r trenutek nehal in sta daleč v zasneženi ulici zttslišala divji lajež, Naglo -se je bližal naravnost prali Stojnici. Pop-- jc ves zasopel, moker, preplašen in z naježeno dlakei pridrvel naravnost pred njiju. Obupno je zvili! jri nemirno poskakoval krog gospe. Oba sta se močno prestrašita, a mož. ki je bil bolj priseben, je takoj pcšepnil teni, du se je moralo nekaj zgoditi. Gospa si je nemudoma odela plašč, skrila glavo v kapuco in odhitela za psom. Tesno ji je bilo pri srcu Pes jo je pripeljal v marmornato Vežo, kred katero je stal voz Rdečega križa. V veži je radovedna množica hrupno valovila, a nihče ni vedel, kaj se je pravzaprav zgodilo. Dva bolničarja sta s pregrnjeno nosilnica hitela po stopnicah. Dolgi lasje kostanjeve barve so se usuli Čez. rob vzglavja. Poppi se te z grozečim lajanjem prebil skozi zid radovednežev in popeljal gospo v drugo nadstropje. Ze im stopnicah je močno zaudarjalo pa plinu. Gospe se je zameglilo pred očrni. Andrej in njegova mati sta se hita zadušila s plinom. Preden .if? bolničarji odnesli še otroka, ji je uspelo ga videti, kako teli tf postelji, ves svež in rdečeličen kot bi spal, Razkuštrani ¡¿odrčki so tttu padali na čelo p rti v do oči. V naročju je še stiskal velikega muca, ki je bil še vedno lep, čist in negovan kot prvi dan, ko ga je bil dobil t* dur. Poppi je polizal roko svojemu gospodarčkit, nato se je privil k prodajalki in in žalostno zacvilil. Gospa ga je prijela za pas in ga molče odvedla s seboj. N&slsdrtji dan niti stojnice ni bilo več. Policiji ¡ta ni uspelo ugotoviti, če je šlo pri smrti matere in otroka za nesrečo ali za samomor. HA RADIJSKIH V ATOVIH... KAJ ŽUPNIJSKI PROSVETNI KROŽKI LAHKO DOBE OD SLOVENSKE PROSVETE NEBESA POD TRIGLAVOM barvni diapozitivi s loven sik ib. p ln min z razlago in z glasbeno sprem-ljvo, postlalo ¿l na Lruku. PISATELJ FRANC FINŽGAR in n j e uti v svet. Pripravljeno na trak«, e barvnimi diapozitivi ir glasbo 5REČKO KOSOVEL in njegov Kras. (KoL zgoraj.) SIMON GREGORČIČ — go riški slavček. (Pripravljen trak.) IVAN CANKAR in njegov Kla nec (Trak pripravljen.) IVAN PREGELJ, mojster besede in vdanosti materin! besedi. (Trak pripravljen.) Razen leg«, j« v priprav: še na slednje gradivo, k: bo v enaki meri služilo »slovenskim« večerom kot gornje gradivo BENEŠKA SLOVENIJA KANALSKA DOLINA SLOVENCI IN PRVA SVETOV NA VOJNA SLOVENCI IN DRUGA SVETOVNA VOJNA NARODNA M j SEL V SLOV EN SKI ZGODOVINI SKOZI SLOVENSKO UPODA BUAJOČO UMETNOST SLOVENSKA FOLKLORA Z NARODNIMI PESMIMI ISTRA IN UMETNINE V HRASTOVLJAH TONE KRALJ — SLJKAR NAŠIH CERKVA NA PRIMORSKEM IN GORIŠKEM (Ob njegovi 70-1 sitnici) KIPAR FRANCE GORŠE, kipar narodno zgodovinskih in rellgioz nib motivov VZPON SLOVENSKE SODOBNE KULTURE IN ZNANOSTI SLOVENCI DOMA IN PO SVE TU. To je nekaj naslovov. V naslednjih številkah Mladiko borna objavljali nadaljnje gradivo, ki si ga lab k n izposojajo naši krožki J n društva. Slovenska prosveta bo 3toriia vse, da krajevni krožki ne bodfi v zadregi za program, če bodo tudi oni pokazah nekaj dobre voljo. V spnnedu naših radijskih sporedov bi rsdi opozorili na oddaje. ki jih piše pisatelj Mirko Mahnič pnd naslovom V STRITARJEVEM S.A LGNU. Na sporedu je vsako sobo to ena. Mahnič ¡e namreč, v teh odda j ah oživel košček naše literarne zgodovine In se posebej in največ ustavil ob n as Lajanju slovenskega gledališča. Cel niz liLcrnrnih osebnosti Iz naša preteklosti tako zaživi. Oddaja niso zanimive samo za naša šlmJtmU:. kor ja to ilustrirana Literarna zgodovina in zato mnogo bolj nazorna, ampak mora zanimati vsakega radijske ga slovenskega, po-sJušavca. v Trstu. Prihodnje oddaje bodo 28. no vembra in US, decembra Med dramskimi novostmi pa moramo vendar omeniti nekatere iz zadnjega časa, saj tega nihče ne heleži Prva je bila, na sporedu at oktobra, ir sicer Josipa Tavčarja “■Zagonetne, smrt navadnega človeka-, Drama je bila pisana na temo kriminalke. Drugo izvirno igno Jts napisal Alukiij Pregare /. nmilavOirt -Razpetost*. Radijski oder jo ¡e odigral v četrtek, 21. oktobra. >.& november pa je napisal iz.-virno dramo Franc Jeza, ki je pmd Eeti že prejel prvo nagrad n tria ške radijske postaje kot najboljši dramski pisec. Tokrat je naslov niegovj ¡£j-i iRrez sledu- Naj opozorimo še, da je na praznik Vseh svetih popoldne ob 15.30 na spoiedu novela Jusa fto-zaka -Georgesova maska-, ki jo je za radio dramatiziral Mitja Mejak. DANILO SEDMAK DROBNA, A POMEMBNA VPRAŠANJA DVOJEZIČNOST DA AL! NE? ■ ...ali naj istočasno učim svojemu, otroku slovenskega in. itaJlianskcga. jezika, ali naj sc omejim sume na en jezik; v tem primeru na katerega, glede na tu da ki vime v Italiji?.,.« Mlada mati D. rt. Problem, na kuLeruga me opozarja mlada mati, ¡e zelo pereč; n dvojezičnosti in d boju zanjo in proti njej slišimo danes v Trste na vseh kuncih in krajih, viato je povrem razumljiva skrb naše dnpišnice. Vendar bi rad p rol od govoril na ostale pro pleme, ki ho vključeni v zgornjem probleme, ker bomo tako leže razumeli ostali del vprašanja, ki se tiče dvojezičnosti v strogem pomenu besede. Vsi naredi Lega sveta dajo vedno prednost mate rine mu jeziku, zato ne vidim razi osa, zakaj bi morali mi drugače ravnati. Če dajemo prednost materinemu jeziku, je to pač zato, ker se v njem bolje isra iamo; pri tem ne gre samo za naše besedno izražanje in dojemanje, Lomvcč za vso to, kar človek kot oseba izraža s svojim glasom, s svojim tonom, s svojo kul turu, z navadami, načinom mišljenja, gledanja nasvet, skratka y. v s« m Lem, kar ¡e v njem Studi iz prejšnjih rodovi in kar se preko njega odraža V svetu, ki ga obdaj h. 2ato je jezik »umij- dal kompleksnega izražanja ¡1 vendar bistvena, najbolj popularna in najbolj izstopajoča sestavina celotnega izražanja. Zalo ni vseeno, v katerem jeziku vzgajamo otroka. Problem zusu pa je še nacionalni ponos Alj naj vzgajamo dvojezično ali ne? To pa je problem strugo znanstveno narave. V praksi jo vsekakor bolje, da vzgajamo otroka v poznanju dveh |czi-kffv, pose h no na i.Hkem področju, kakršno ja naša. Znanje dveh jezikov ima vsekakor velike praktične prednosti. O tem. mislim, da ni dvoma ima pa tudi leuna-tičnp prednosti, Dvojezičnost pomeni sposobnost inlš-Ijanja v dveh jezikih, pomeni sposobnost izražanja, učenja v dveh jezikih, poznavali]a dveh kultur, dveh narodov, dveh svetov, (in smemo uporabljati stan pro govor; »Kolikor jezikov znaš. toliko glav valjaš«, potem pomeni dvojezičnost obogatitev za eno »glavo-. Rrez. dvoma, Zgornji pregovor vsebuje globoko praktično in leorelično spev/nanje. O tem S« si znanstveniki edini. Niso si pa edini, kdaj ir kakg naj učimo drugi jezik. Da mora biti ntaferin jezili osnova, to je, prvi jezik, o tem ni diskusije, Nekateri starši posredujejo istočasno dva jezika, drugi pa celo začenjajo 5 tujim jezikom, kei' smatrajo, dti se ho m n ter i n Rgfi jezika otrok naučil it.ak v šoli. Vendar so taka pojmovanja z.moLna In ra odgo varja j n znanstvenim izsledkom, ki poudarjajo, da mora imeti materin ¡enih vedno prednost pri vzgajanju; drugače povedano, če hočemo, da se bo otrok jutri pravilno izražal ne samo v materinem jeziku temveč ludi v tujem jeziku, mora naša vzgoja temeljiti na m uterinum Jeziku To velja, vsaj prva tri Jet.u; v tem časa sl otrok osvoji osnovne zakonitosti jezika it udi če je to- narečje-h ki jih ne moi^e pozabiti, ne more preko njjh, tudi ko usvuju tuj iczik, ko poimenuje predmete okrog sebe tudi v tujem Jeziku. Jezik razodeva celoten način mišljenja ne srnno posamozjtika, temveč celih ljudstev. Tako pravijo in-dogurmajtska lludstva: »Caius ubije leva"; drugi pa pravijo ntikakn tako: »bev postano deležen smrti po Culu(-:u". Ista misel je izražena na različne načine, v kblikor odraža različna načina mišljenja. D« ne gremo tako daleč, se lahko o maji mo zgolj na odnos slovenščina-italijanščina, kjer ¡n te. misel izražena takole; »CaitJtg ubije lev-, v kolikor »le v k ostane v italijanščini v vseh sklonih "lev«, Kako naj otrok potem razume in sklanja v slovenščini -lev leve, levu, levit, f pri J levu., iz) levom«. Našo, vsakdanja tržaška govorica nam ¡asno razodeva težave, ki so v bistvu produkt transferju ali vpliva italijanščine. In Lo pri ljudeh, ki su b-Lli prvenstveno vzgojeni v slovenskem duhu In jeziku. Tu niti ne omenjamo težav listih, k: sg bili vzgojeni v talijanske-mi duhu in jeziku. [lužen izjem sn .-e morali, in SB šu momjc, boriti zil pravilno, jasno :n tisto go varita. Danas, k n lull ko sami odločamo in Izbiramo način vzgajanju, mislim, da lahko preprečimo te težave. Otrok» učimo iuj jezik na podlagi materinščine! Ijs take si ga, bt> mirno, neposredno in živo prisvojil. Revni domovi v SiovemiEii Benečiji V CEM SPREMINJA ŠTOKOV DEŽELNI ZAKON NAŠ POLOŽAJ Desetega oktobra je stopil deželni zakon Slovetiske skupnosti formalno pravno v življenje deželne zakonodaje. Ker spreminja ¡a deželni z.akon že obstoječi deželni zakon n kulturni dejavnosti, se mora naša revija nekoliko pomuditi ob tem. Zato je nas urad nik ime! krajši razgovor 5 predlagateljem znanega zakona, z deželnim svetovavcem Slovenske skupnosti. Dr. Drago ¿loka je na naša vprašanja takole odgovarjal: Kdaj trt i knkšn.0 procedura je tvoi zakon ¿(¿.pil v veljavo? Z objavo v uradnem deželnem vestniku Furianiie-Juiijske krajine, v katerem beremo naslednic: Deželni zakon z dne 0. oktobra 1970, št. 3E>. Spremembe k doielnim.fi. seJttmOms r. dne 2(1 avgusta iflčfj. št. 2fl in a dne 2. julija 1960, št, 11, Deželni svet je odobril in predsednik deželnemu odbora Bersanti razglaša siedeči zakon.: ČLEN 1: Člen 3 dežel naga zakonu i. dne 2.0. avgusta 1963, SL. 29, se pri ir ki dl spreminja tak-rsJ«; »d J štirje Strokovnjaki V ekonomskih ¡ti social n i h vedah, katere določi deželni odbor in katerih eden mora biti pristojen v ekonomskih in socialnih vprašanjih, ki zadevajo slovensko jezikovno manjšino-. ČLEN 2: Cleft 2 deželnega zakona z dni; 2. juliju 1št. 11 je pri črki h) takole spremenjen: »h) dej a v n osti in iniciative, ki zadevajo kulturno zakladnim slovenske jezikovne manjšine in drugih etničnih ali jezikovnih skupin v deželi.■■ Gornji zakon bo objavljen v deželnem Uradnem vestniku. Vsakdo ga motit spoštovali in zali La vali od drugih, da ga. spoštujejo kot deželni zakon. BLUZA NTJ Trst, &. oktobra, 1070. Takšno je Ločno besedilo zakona, ki si ¡c z gornjo objavo za vselej utrl po L v deželno zakonodajo. Brali srtjo, da ni bilo faJio taft ko priti do iznlaso vonja ieija zakona, Bt iakko podrobneje razložil, čemu je bilo to pripisati? v prvi zakonodajni dobi tiacd-lOGfl) ju osrudnju vlada sistematično zavrnila vsak dežoin: zakuri, ki je omenjal slovensko narodnostno manjšino, češ da je po zakonu samo ona pristojna za reševanje vprašanj narodnih manjšin. Slu je tako daleč s tem stališčem, da rti dovolila nit: besedice »slovenski- v deželnih zakonih, čeprav se same s formalnim imenovanjem Slovencev v deželi seveda ne rešujejo problemi naše narodnostne skupnosti. Zato si je takrat deželni svet Ln 2. njim deželni odbor omislil morda edino možen izhod iz le slepe ulice s tem, da je v detel n ih zako- m h bila slovenska manjšina, imertovaOu kili -.skupine 5 posebnimi inLeratii*. V zakonih so brku Slovencu V deželi imenovali e to čudne frazo. No, medtem se je vzdušje v marsičem spremenilo, tako pri nas kot vsaj za spoznanje tudi v Rimu, zate se ml |c gornja fraza vodno bolj upirala Čutili smo. da Ja prava sramota v deželni zakonodaji m da nas ponižuj* na raven popolnoma brezpravnega plemena. Zalo sem pu študiju in premisleku političnega flLunja pri nas ter njegovega dinamičnega premika vložil msrest letos kot predstavnik Slovenske skupnosti zakonski osnutek, ki je predvideval zamenjava omenjenn ponižujoče fraze s pravim, čistim besed Dom. ki nar nas v deželni stvarnosti ln prod svetom imenuje Slovence, za to, kar pač smo in hočemo biti Po precejš njem trudu in boju je nakon la šol v portič; če porini s limo na vso preteklost, potom tudi to ni Luko malo, čeprav nam pravzaprav zakon pravi v blslvu samo lo: ■■Dihajte zrak, ki vas obdaja*. Omenil si preteklost V iinftšraeni smislu? Mislil som na vso pruteklost našega narodu in za majskih Slovencev seveda šl- posebej. Po Ti is lil sem na vse tragično obdobje med dvema svetovnima voj nama. ko so se diktatorji poigrali ž nami kot z ljudstvom, k: bi na. tu. košček Evrope prišlo naravnost iz kante ne dobe Bili s m ti ignoranti, banditi, cigani, kmetavzarji, žejni ricinovega olju ¡ti potrebni lagcrških zidov; vse to smo bili, sumo ljudje in narod ne! Pomislimo še na negotova povojna leta, ko so bila nacionalistične strasti v pravih plamenih in runo na ulici mimogrede dobili v Obraz psovko »žčflVO«:! Potem prvi tihi kcraki javnega priznanju, razumflvanja, čeprav z meglenimi frazami kot »skupina posebnih interesov«. . Danes smo polnopravno priznani, seveda to ne poma ni, da so zdaj vsi n uši odprti problemi rešeni, toda smo vsai nit papirju v deželi Furlaniji - Julij ski krajini, vsi Slovenci, to je ud. Trbiža do Trstu. Kdor je okus.l čašo grenkega pelina v dobi med tihemu, vojnama, ve, kaj to pomeni. Zafo sem med mnogimi čestitkami, ki sem jih dobil ob dokončnem izglasovanju zakonu, čutil največ topline prav v čestitkah, ki sla ml jih poslala l-avo Čermelj L..la zakon fe princi potnega pomena ca narod pod Italije in bo nedvomno 5pr07.il in pospešil izdajo drugih za kotlov v lamstvo in varstvo njegovih pravic..' ter sin zverinsko umorjenega Joizeta Bratuža iz Gorice I . nov Štorah za uresničen k' slovenski]! pravic in slovenske ga pisatelja Pavl tli Zidarja (...La zakon, iz katerega hod n smeli htil j pogumno rasti Rab uk. Pahorji in po dobni motiki slovenske besede. ) Misliš torej, da so se s tem zakonom le edprln vrata a now obdobje za rinšo narodno sfeupitoi!'-1 Pony vij am, da ¡e la zakon Is dal in začetek reševanj 11 vjiah nil a ih Odprli tl vprašaj! j, ki jih tli tako malo. l.Et te se? bpdo v.hu vprašanjR rušila, bo zakon izpolnil naša pričakovanja. Kova vratu $q .se pu le odprla. Morda jih bo kdo spet poskusil zapreti, kol se fe to reci Trio zgodilo ob prepovedi slovenskega napisa na grob trinajstim slovenskim partizanom v Šene le nartu v Beneški Slovenili Toda takih, k ličarjev žalostne preteklosti bo vedno manj in vodno manj moči bodo ime!:, sai gre res ves evropski premik proti njihovim preživelim težnjam. Preživljamo 2S. leto povojnega miru. Tako težko izbojevani mir ne mo™ biti muha snodnevnlica, ki bi ¡0 lahko vsakdo pobil. Me muha enodnevnica, ki bt jo lahko vsakdo pobil. Ne, to ¡e mil', ki nfliri ju že prinese! in nam bo še prinesel veliko dobrega, pozitivnega, resnične ga prijateljstva meti vsemi narodi in razumevanja med weed;, pa naj pripadamo Lomu ali onemu jeziku,, tej ali oni ideologiji. To jo v bistvu mir, ki bo izgnal iz nas vsttkrš no, tudi psihološko nasilje ali ustrahovanje, ki je tu in tam živo še pri nas, ki ga ¡e pa v Beneški Sloveniji žal še veliko. ZuJsmifet oitrtuieh Siovetisftg iteupnosri pravi, da bo dežela podprla kulturno zakladnico iloven.sfee jezikovne. manjšine ier dragih etničnih trii jezikOvntk skupin v deželi. Katere skupine so (u mišljena? r>eiela Furlanija Julijska krajina ¡e pravi mozaik narodnosti. Ta mozaik sestavljajo prebivavci Italijan skega, slovenskega, furlanskega ter še kakih tisoč pre bivavcev nemškega ¡ezika. Slednji živijo v Kami j:. (Bahre-Sauris Timaul ter nekaj posameznikov v Trbi žu. S svojim zakonskim osnutkom sem hotel dati pou darka celotnemu narodnostne mu mozaiku, ker Je tako prav. Ml Slovenci smo najbolj osveščeni, se najbolj čutimo narod in jo zato naša kultura in sploh vsa naša tradiclla najbolj samostojna. Toda Ludi Furlani imajo precejšnjo Lradicijo Deželna stvarnost nuj upošteva vso to lesLviLir narodnosti in jezikov, ki jo sestavljajo kot zanimivi) in slikovito celota. In še eno vprnš-im/e.. Je imel tvoj zakon odmev iadi izven našiti meja? Poleg naših časopisov, ki so vsi — razen nekaj kratkovidnih izjem — dali krepak poudarek zakonu Slovenske skupnosti, ja in:ha omeniti časopise iz matične države, ki su poročali O zakonu. Omenili so ga L udi beograjski listi. Prav takšnega poudarka ju bil Zakon deležu n s strHni slovunske televizije in radia. Tudi časopisje na Koroškem LMaŠ tedniki je spremlja lo ves potek zakona, in m a posvetilo precej pužnje. Na koncu naj omenim še tržaški radio ter tukajšnje italijansko Časopisje Veg tisk ie omenil j. zadovoljstvom sprejetje sak ona in poudaril, do. se je v naši zgodovini odprla nova stran razvoja. Upajm-O, da tul res tako? Razgovor zapisni SERGIJ PAHOR Maši telovadci v teinui s telovadci milijonskih narodov Sads-mnnjsto sveloviio prvenslvo v gimtitisliki, ki se je v torek 27 j, m, zaključilo v ljubljanski dvorci mi Tivoli, je- še enkrat potrdilo premoč Japoncev v moških vršičih ler visoko kvaliteto sovjetskih in vzhodnonemških tekmovalk. Po mnenju ti k redi ti roti ih časnikarjev, je bilo to doslej ncijkvcl lelnejše in tudi nujboljer pripravljeno prvenstvo vseh, časov. Zasluga gre predvsem prirerileljem, ki so povabili v Ljubljano 33 državnih reprezentanc, to Se pravi skupno- 291 tekmovalcev. V marki vrsti jih je nastopila. 1ŠŠ, deklel pu ¡e b: lo 137. Organizacijo je bila ■ kot rečeno - brezhibna, Sdj SO se fjubijarskii športni delavci naravnost specializirali v prirejanju svetovnih pivaftSlev. Pomislimo le, da so bi o letaš v slovenski prestolnici kar Rir svetovna prvenstva. S vol ov rti naslov v ekipni konkurenci je osvojila Japonska, ki jE zbrala skupno 571,10 10Čk, Na drugo mesto se (e uvrstila Sovjetska zveza s 564,35 točk. frelja je bila Vzhodna Nemčijo, četrta pa Jugoslavijo Za jugoslovansko vrsto je to n a ¡večji uspeh od leta 193S dalje. To je velika nagrada za jugoslovanske telovadce, ki se zbirajo OkfOg Jtiprtkosljivega M.ra Cerarja, kateri je postal zgied vrhunskega športnika. Sledilo Poljska, Švico, Združene države, Romunija, Češkoslovaška in Zahodna Nemčijo. Ilallja, ki je v Ljubljano poslala zelo mlada reprezentanco Z veteranom Carnunuccijem na čelu, je zutčdki 15. mesto, kar |e že zadovoljiv uspeh. V konkurenci posameznikov SO razpoložljive ko-lojne odnesli Japanc. in sicer: zlota ml udi KenfflOCU, srebrno Cukahara in bronasto Nakajnma. Men do ifi je prvič v zgodovini gimnastičnih svetovnih, prvenstev zgodilo, da su vsa koloiue odnesli predstavniki iste države. Opazovalec se začudeno S pra Š li j e, kje tiči skrivnost japonskih mojstrov. Res da je lijih tElesna Siovetistei sifia^ovLiIec Mino Cerar na teortjii struktura posebna primerna za telovadbo, vendar se nam zrJi. da ¡e skrivnost gcpeha japonskih telovadcev iškav njihovi izredni notranji poglobitvi in koncentraciji, ki je za lekmdvalcs iz zahodnih driov nedo-segl va. Veliki poraženci letošniega prvenstva so Sovjeti Njihovo šampiona Vorohin in Klimenko nista ila dlje od četrtega in petega mesta na skupni testvid. Klimenko je še zelo mlad, šoto se lahko tolaži z. dejstvom, do ima pred seboj še dolgoletno tekmovalno-pot. Zelo razočaran pa je bil 25-l#lm učenec velikega iaklinn, Mihail Voronin, ki je biE nc svetovnem prvenstvu leta 1966 v Dortmundu osvojii svetovni naslov. Ponovno je razveselil zanesljiv Miro Cerar, ki je v dv-anajslerobaju odnesel deveto mesto, kar priča O njegov, veliki prizadevnosti, tudi na arodjih, k. mu ne leže preveč. V zenski konkurenci sa zmagate Sovjeti n je, ki pc niso zablesteli kot nekdaj. Vzhodne Nemke, ki so bile pravo presenečenje prvenstva, so se uvrstile na drugo mestD z malenkostno razliko v skupnem točkovanju, Tretje 50 bile Čehinje in Slovakinje, katerim se pozna, da je njihove vrste zapustila prva dama svetovne telovadbe in mehiška zmagovalka Vera Casla-vskn. Sledijo Japonke, Romunke, Mudžarke, Američanke, zahodne Nemke, Poljakinje, Jugoslovanke pa so zasedle 10- mesto. V konkurenci posameznic je prvo mesto zasedla 5-ovjeiinjo Turiščeva, ki j« prav gotovo zaslužila naslov svetovne prvakinje v orodni telovadbi. N ¡e n a zmago pa je nekolika- za re m ni la 13-let na vzhodnonemka Karin Janz, ki si ja zl al:z smisla in Ldea Jov, brez pričakovanja in brez podjetnosti. Nič velikega se ne more zgoditi m?d njimi. pisatel| jih je pre nosu! na oder take, kakršni so. Vendar pride po ne pričakovanem zločinu do neke katarze: nekateri se rešijo (sobarica in Julij, Florenca), za Cirila pa je i.o vso prepozno. Jezik ja realistično nazoren, le neko lika pregosta beseden, zgradba je dovolj spremo, raz mere prepričljive. Večer belih vrtnic ¡e komedija o štirih ženskah in treh moških: vdova Valerija, njena hči Lucija, služkinja Lea, vdova Barbana, upokojeni prof Tornui, in štruktor Filip in trgovec Teodor. Valerija ln profesor sc tiho ljubita že 20 It L, inštruktor zmeii ostala tri ženske, priletni LrgDvec pn bi rad Lucija. Dajanj« se zaplet* in razplete taka, da ge Valerija in pnofeHor poročita, trgovec dob: podjetno Barbaro, inštruktor mora od hiše, po njem pa žalujeta Lucija in Lea Igr» je spretno zgrajena, osebo so žive in značaj sito dobro zadelo, komika Je položajna in besedna, le kak motiv je že o Lira hi j en. K o medij h je uspela, tudi na odru. IV Trstu jo je igral Slovenski oder.) Tržaška lagmda ¡e napisana v slogu srednjeveških rnisteriiev o tržaških svetnikih: sv. Juslu. Sebastijanu in Sergiju, ki so jih ubili, leta 284 v Trsni. Dejanje je razgibano, tedanje zgodovinske razmere sc dobro prikazane konec je rodoljuben: okli 550-000 pride v 'iVst Sloveti in zasede izpraznjene kraje, pred cerkvijo ga sprejme duh Justovč matere. (Slovenski odar jo je igral na Repentabru na taboru Slovenske prosvete.) Velika noč iff33 je ponovna obdelava Prešernovega življenja v tej usodni Veliki noči. ko ja srečal v trnovski cerkvi Primičevo Julijo igra je uspela ter so jo trikrat podali na radiu, potem v Boljuncu I0sfi T.R. Prešarnevo proslavo in v Slovenskem it ullurnem klubu (glej Mladika, IIT., 1053, str. 461. Prepeluh je bil spreten dramatik, zna) je zgrabiti življenje in ga prepričljivo podati, le da večkrat iger ni dovolj izdelal, ker sta ga. priganjala čas in neurejene življenjske razmere. Kar je napisal v ZDA, ŠC ni dostopno C O Prepeluhu glej Jože Peteri in, Mladika XTII. 1969, 139 s slik D: Mirko Javornik. Sij slovenske svo bode, 1-, Bueno? Aires 1969, ¿L. 11.) Priftodn/ič naprej Dr. Vrtaj: LA COOPERAZIONE ECONOMICA ITALIO-JUGOSLAVIA Morali bi prinesti Strokovno Oceno knjig«, ki je izšla pred mesecem v založbi naše revije. Toda menimo, da v iiterarne-kulturni reviji n« gre toliko poudariti njeno strokovno kvaliteto kot dejstvo samo, da je knjiga izšla. Na. tem čudovitem stikaLiču dveh narodov in dveh držav, ko smo priče tolikih tovornjakov, ki prevažajo bisgo iz ena države v Sosednjo in ko toliko tovornih via kov vozi dragocene pridelke in stroje iz ene- v drugo državo, se nam zd; študija dr. Egidija VTšr-jii zares pomembna. V knjigi bodo našli koristne podatke posebno italijanski gospodarski krogi. !n ob tem dejstvu bi opozorili kat revi ra tudi na to, da je dr Vršaj s svojo knjLgu odgrnil za štor tudi našega slovenskega sv« ta. Ne samo vsej Italiji, k: včasih ne pozna jugoslovanske Stvarnosti in bodi Jlu jug Steer skazi Slovenijo, pa morda ta s vel premalo pozna. Posebej je avtor odgrnil zastor gospodarstvenikom naše dežele in opozoril nn tiste vezi. ki koristijo enemu in drugemu Omejimo se samo na ta. Na pomen knjige z azirom na nas, Slovence. Ne dvomimo, da ¡o bodo iimo gi z zanimanjem sprejeli in da bo opravilB, veliko deit> v medeeboj nem spoznavanju in razumeva nju Obenem bo mnogim koristen kažipot. Knjigo lahko dobite v slovenskih in italijanskih knjigarnah v Trstu in Gorici, pa tudi na naši upravi. m, tr. RAZSTAVE V Tržniki knjigarn l k Ih bili v /udri jem času dve zanimivi sli- kanski razstavi, ki sta vzbudih precej zanimanja med rednimi in izrednimi ¡Jbiskov&voi knjigarne. Posebno naši dijaki, ki so Hi te dni nabavljali knjige in zvezke, so se rodi zuziralj tudi na .Hijene, kjer so visele, oz. ae vise barvna platna. TONE MICHEL1Č Zadnja dni septembra in V prvi polovici oktobra je razstavljal svoje živobarvne slika Tone Mihelič. Ta nasmejani in vedno dobrodušni in vedri naš umetnik, Stalni popotnik, p» vendar -najbolj priklenjeni na naše mesto, si ja tokrat izbral prav slovensko knjigarno, da ¡3 V njej nastavil s vaj a naj novejša dela. Skromen in tih, vedna delaven, je prav v zflčcLku šolskega leta želel opozoriti slovenske Študente v našem mestu na svoje slike in starše, ki spremljajo svoj« o-Lroltc k nakupu knjig in zvezkov, Ni naj hrza bilo mnogo odjemavcev ali k, čeprav je Mihelič čakal tudi to, saj umetnik mora nekako tudi živeti, zanimanj« za slike pa je bilo dokajšnje. Tudi na tej razstavi je bil slikar domač, saj se je zdelo kot bi prenesel dele naših vasi in to najznačilnejše količke in. posebnosti, med knjiga v knjigarno. Mislimo, da ja na več platnih razlil morje svetlobe v čudovitih barvnih odsevih, in da je v igri senco m odsevov izrazil harmonijo in toplina. Kot je Gaspari zapustil v sliki slovenskega človeka preteklosti, odetega V do mara našo, pri delu in običajih, ob velikih praznikih in svatbenih dneh tako se zdi, da je zajel Tone Mihelič domačnost kraških domov v vsc| pristnosti, ki pa se zdai izgublja in izginja ob moderni predelavi dvorišč in stavb. In kakor n« srečano več Gasparijevega vaškega otroka v visokih škornjih, pokritega s kučmo aii klobukom v gorenjski vasi, tako kmalu ne bomo videli več idile kraSku krajine, ki jo je zdaj še ujel v barve slikar Mihelič. Daije fta 3 utr. platnic GLEDALIŠ È e SLOVENSKO GLEDALIŠČE v Trstu je začela letošnjo sezûrtu sredi tega mesecu s Tolstd|ovtf drama MOČ TEME. Nekaterim se Je zdel začetek pr«mračen in pretežek, še pose hej zaradi I.Hga, ker j C gledališča slavilo petindvajseti e utico svoj« ustenavkv«. Morda bi bilo moč res najti kaj vedrejšega po tam h tiki, v« »dar je Lu dele ustvarit mislec In umetnik. Razen tega po Svoji /nrtiislj zahteva v« likih odrskih obliko vavcev in ima gledališče tako priliko pokazati gvnjn zmogli iv-ost in k val Lia L-nost- Režija jv bila- poverjena Jožetu Babiču-, ki je več tet v preteklosti usmerjal to gledališče in jnu dajal po svoji zamisli smer in skrije! za njûgûvo umetniško izpoved Treba Je neči, da je prav Babič v doioče- TRŽAŠKI KULTURNI KOLEDARČEK nem trenutku trgal repertoar iz pavujrt.6 Ozke ideološke usmerpe rtosti L n je skušal dati boli vsesJo venski in umetniški teater. Babič je v teh in poznejših letih pokapal, da ima sposobnosti režiserja, s katerimi more realizirati tud: velike odrske tekste. Kako ¡e pristopil k Lemu ruskemu delit'’ Skušal je dati predstavi čim sijajiiejšo in tim veli-častnejšo zunanjo podobo. Oddu-Ijii se je od Tolstojeve naturnu-sti in včasih tudi ud krute resničnosti dogodkov tako, d hi jih ¡e dvi g(l:i v nekako epsko pripoved. S tem je dosegel, da je bila predstava res veličastna na zunaj1, izgubila pa je na notranji prepričljivosti. Glavni junak je nekako run uk pripovedi in njegova katarza je, kot bi Jo rahlo podoživljal na nekoga drugega. Gospodar je skoraj dognan na tako negativno pot, ki sama po sebi opravičuje ali je vsaj precejšnje, olajša vulnu okoliščina pri nezvestobi žene. Natri-jpna, ki snuje in vodi h zločinom, je kot jegulja, ki je aii ni soodgovorna za vse, kar ta dogaja. Njen mož Akim je v svoji pretirani brb Ijavoati prcneznatan in skoraj že mestoma smešen v izpovedih prave resn:ce in pravilne življenjske filozofije. in tako bi lahko naštevali na prej. Zdi se, da je drama, kljub dobri igri v spi oi ne m premalo prizadela gisdsvca. Razen tega nisi čuLil, da gledaš na odru res ruske ljudi, ki dihajo ruski zrak. Vendar ne manjka v predstavi zelo lepih prizorov. Predvsem sLa ustvarila lepi podobi Anton Petje in Bogdana Bratuževa aha lika; skrbno sta naštudirala vlogi in izvedla, svojo igro dosledno dn knn na, čeprav bi v obliko vanju sn, me m morda mogla, dodati še več razvojnih stopenj in vsakovrstnih izpovedanih sprememb Tudi Mira Lumpetova. je pokazala lepe igrav ske izraznosti in upamo, da bo prav s svojo igro mogla pomladiti že nekoliko statični igravski izraz gledališča Med ostalimi igrav-ci ¡e treba omeniti .Jožka Lukeša. ki je zelo plastično izoblikoval in dosledno odigral hlapca Mitriča. O celotni predstavi bi lahka rekli, da ¡e kljub kakim pomislekom lepa predstava PJ1 i. Odprta razstava slikarja Toneta Miheliča v Tržaški knjigarni. . .5. Pričetek študijskih dni slovenskih izobražencev v Dragi. Prvi dan referata dr Jožeta Go ričarja, univ. prof. iz Ljubljane, in pesnika Cirila Zlobca, urednika iz Ljubljane, Prosvetno društvo Prosek -Kontovei priredi proslavo 25-letnipe osvoboditve z nastopam pevskih zborov in priseske godijB. — Spominska ko me m orači j a bazoviških žrtev s petjem, recitacijami in govori živih prit predvojnega in vojnega trpljenja našega naroda. Pred spomenikom na bazoviški gmajni prirede to proslavo slovenske politične in k ul turno organizacije iz Trsta in Gorice. 6. Nadaljujejo se šLud:jski dnevi v Dragi. Zjutraj somašuje s šestimi duhovniki iz ruzličnili slovenskih pokrajin dr, Stanko ske nadškofine, in ima verski govor. Dopoldne predavanji prof. 'lo maža Pavšiča i z Idrije in dr. Emidija Sušita iz Gorice Popoldne predavanji dr. Maksa Miklavčiča, dekana bogoslovne fakultete iz Ljubljane, in prof, Edvarda Kocbeka iz Ljub- il , 12., 13, Studijski dnevi guriških dijakov v Žabnicah. Fredava-iu dr. Kazimm Humar in prof. Oskar Simčič. k. V kat. prnsv. dr uš Lv u Hrnst -Doberdob gostuje dimniku skupina Čaven iz Sv. Kr:ža -Dobravelj z igro * Dobrodošla Miss AgaLha,- — Koncert komornega, pevskuga, zbora iz Celja v Rpnkah. 13. V pd. Jezero v Doberdobu koncert komornega zboru. iz Ce. ija. Na septembrskem sla,v-ju p.d. Hrast v Doberdobu na. step m. pevskega zbora iz Postojne in Fantov izpod Grmade. Ijane. KoieferaLe so imeli: prof. Maks Suh in dr. Vladimir Vremec, oba 'it Trsi«, V nedeljo pa dr. Matej Poštovan is Trsta in pisatelj Lev Detela z Dunaja. Pl:poldne spominska svečanost bazoviških žrtev slovenskih in i tal ijansk ih organizacij z pove ri in kult. sporedom. Na toj proslavi so sodelovale tudi nekatere italijanske organizacije in so bili tudi govori v Hali j Ruščini. 6.-0. Zgodovinska razstava v Prosvetne m domu v Bazovici ob 40-Lctmci ustrelitve bazoviških žrtev. 7 - 14. Kraški teden: študijsko srečanje o Krasu, krsška ob-cet, nastop rezijanske folklorne skupine, nastop domačega pevskega zbora, 20 SC ponovi na Opčin ali Jstvana Orkenyju komedijo »TuLovi«. :J7, Na prazniku grozdja v Bolj uncu nastop m zbora Srečko Kosovel iz Ajdovščine pod vodstvom K Koloinija, meš pevskega zbora F Prešeren iz Bolj unča pod vodstvom D Žerjala in folklorne skupine E. BuzzanLjnl Pavani iz Padove. 14. Na *ja p la m bra kem slavju p, d. Hrust nastop folklorne skupina Djure Lijakavli: iz Slavonskega bnoda 18. SKGZ priredi v Gregorčičevi dvoran! spomin3ko svečanost ob smrti pisatelja F. Bevka. Govorijo V. Černu, Ivu Marinčič, Rado Bednarik In Boris Ftace. Jgravci SC berejo odlomki! iz njegovih del. ip. -20. Na pevskem tekmovanju Beghizzi nastop pevskih zborov: tudi J. Gallus iz Trsta, Vasilij Mirk s Proseka Konio-vela in Mirko F ¡lej iz Gorice. GORIŠKI KULTURNI KOLEDARČEK ZAPUŠČINA Pošiljam Mladiki 25.000 lir, ki jih je v svoji oporoki določil A. T. za Vqšo revijo. Ne žeii, da bi ga podpisali s po-imfrt imenom. Pozdrav N. S. 'Umrlemu gospodu se ne more mu več zahvaliti za njegovo dobro misel. Vemo, da je pokojnik razdelil svoje sicer skromno imetje samo za slovenske ustanove, hi so res pomoči potrebne. A ta dogodek Dara daje priložnost, da pomolimo za številne dobrotnike. Pomislimo samo, koliko so naši dobri ljudje darovali s» naše prosvetne usta no ve, za paše domove, za ogrevanje cerkva, za orgle in zvonove, za uboge in lačne v fari itd. Govorili smo o tem na eni izmed sej prosvetnih delavcev. Mislimo, da je to darilo priložnost, da tudi sklepe tistega razgovora povemo. Vsak prosvetni dum mu ra imeLi knjigo, v kaLarn se vpisujejo zapuščine in darovi. Naj bo ta knjiga skromni spomenik v vsakem prosvetnem domu , spomenik tistega blagega človeka, ki je morda v svojih poslednjih letih življenja mislil na to, da mora nekaj pomagati pri Lam, da bo v župnijskem prosvetnem doma ali pa v osrednjih prostorih v središču mesta, poskrbljeno za to, da bo tam raslo slovenstvo in da m bo gojila slovenska beseda Ne moro biti lepše besede kot Jo to za človeka, ki Je ostal zvest materini govorici in veri svojih očetov, Na pokopališču bo imel daro-vavec skromni spomenik. A v teh domovih bo ta spomenik vodno živ, ker ga bodo rodovi znova in znova obnavljali, ko bodo prebirali, kiiin so v preteklosti slovenska središča živela. Darovi naših ljudi so temeljni kamni v stavbi naših domov. Ti da rovi so najbolj nesebična misel, ki mora dajati vero v prihodnost naši mladini, kamni, ki so najmočnejši v stavbi. Pri tistem razgovoru smo tudi sklenili, da se bo vsak naš župnijski dom spominjal svojih dobrotnikov vsaj pri eni skopni maši in moiitvi. Teh molitev naj bi se udeležili vsi, ki v te domova zahajajo. Mislili smo, da se na, ta način naj-iepše oddolžimo mrtvim, pa Ludi živim dobrotnikom. Na tlstam razgovoru smo bili daleč od tega, da bi koga silili ali pregovarjali, naj svoje imetje zapusti naši prosvetni skupnosti, če morda ima svojce ali človeka, ki mu ¡e blizu, Morda pa smemo nači, da bo naredil prav tisti, ki nima nikogar, da. posveti svoje imetja prav v tiste slovenske dobra namene, ki se mu zdijo vredni njegovega darila Vsak najmanjši dar naj Bog tisočero povrne. KAKO, DA NI VEČJEGA ODZIVA? Tudi Vaša rtmija spremlja naše šolsivo m je oh ustanovitvi nove Strokovne šole vnčiirc irjinciinn, rtai SO Vpiše. Čudim Se, da se je tako malo učencev rjrfzvriln. Toliko času itrta čakali na šolo, zdaj pa je tako malo zanimanja, Kaj pravite? S- L. Mislimo, da je nar večji vzrok tako nizkega vpisa v tem, da je bila šola odprta prepozno; mnogi so se namreč vpisali že na druge šole Potem ni bilo staršem in u čancem dosti jasne, kakšne možnosti ima dijak za zaposlitev, ko to šolo konča. Vnela se je celo neka debat« in nekateri so govoril i proti šoli. Niti učenci, niti starši se v tej zmedi niso znašli. Prepričani pti smti, da bo zanimanje za šolo večje že prihodnje teto, bo bo zavod dobil bolj izkristalizirano fizio-nomijo. Dolžnost šolnikov In vodstva le šote pa Jo, da, so v značaj tega zavoda poglobijo In slovensko javnost seznanijo s številnimi ugodnostmi šote. ALI BO TUDI PRIHODNJA PREŠERNOVA PROSLAVA SKUPNA? Zadnjo skupno Preše mo vi) proslavo Smo v Trstu menda vsi zelo toplo pozdravili, Ali mislijo naše osrednje prosvetne organizacije tudi rta prihodnje? Bo tudi prihodnja skupna? Vsekakor upamo. Mladinski krožek Ni bilo sicer še govora o podrobnostih le proslave, izražena pa je bila že volja, da bi bila tudi prihodnja skupna. Upamo, dajo bo mogoče tudi ras izvesti. SREČANJE Uredništvi Idrijskih razgledov In Kapeli prirejata kot nadaljevanje tupeiškega in tržaškega sreča- nja mod primorskimi revijami javni pogovor za okroglo mizo pod naslovu m -Specifičnost razveja Sin vencev v različnih družbenopolitič mh sistemih*. Na srečanje, ki bo 6.12.1070 ob 10,30 v Idriji, sn povabili predstavnike revij Mladika [Trati, Most (Trsti, Obala (Koper), Srečanja (Nuvei Gurica). Zaliv (Trati. RAZSTAVE Tudi zategadel je bile več slik na razstavi ranimivih. V nekaterih slikali ie pokazal tudi novo tehniko. ATILU KRALJ (CARLI) Atillja Kralja srna doslej poznali bolj po njegovem izredno ¡zbrušenem, okusu v opremljanju stanovanj in domov, /daj pa se re predstavil tudi ltot slikar. Za Miheličem namreč ras ta vi j a v Tržaški knjigarni zdaj Kralj. Tudi Kraljeve slike vzbude ta k oj pozornost- Izdelane ¡50 V tehniki, kt n: običajna, imajo neko živo izraznost In učinkuje] e res prijetno. Atiiij Kralj je pač mojster v dekoraciji, zato na moremo mi mu, ne da bi poudarili to značilnost njegovih slik. S prefinjenim okusom je stana za kupi knjig oživel, da so vse drugačne kut pa so bilo tedaj, ko so bila prazne, Kralj je lirik v teh izpovedih. Lirik s tankim posluhom za kombinacije predmetov in s posluhom za njihovo nevsiljivost. Vse je kot slučajno, a nič ni nakopičenega in natrpanega. Tudi linija peresa je elegantna, morda tu pa tam v Senci preveč poudarjena, vendar kljub Lamu iz razdalje učinkovita, Tako sc Atili] Kralj pridružuje našim slikarjem in mnenja smo, da bo svojo pot še izpopolnil, saj je razstava teh slik (sicer razstavljenih že v Barovici in na Opčinah) šele njegov prvi nastop v javnosti. jp AK. KIPAR FR, GORŠE BO RAZSTAVLJAL lb, nov. bo nk. kipar Franco Gorše razstavljal v galeriji Slama v Celovcu. Njegova delu, so v lesu., Žgani glini, bakru in bronu. 5« dofVMf i«oí/o Otroška doklade so še edini spomin na nakdanje nizke cene. ir Vlak so na neki lo kul ni železnici mimo pomika naprej sredi -cvetočih travnikov in žitnik polj, Nena domu, se vlak ustavi 5 tako silo, da nekemu potniku pade kovčeg iz mreže na glavo. Potnik pogleda skozi okno in vpraša: -Kaj pa ja?« »Nič hudega,- odvrne železničar, »krava je no, tračnicah.» -Smo jo povozili?« ►Ne, ne. Vozili etup za Pio, zdaj smo jo pa doSli,- * Intervju: Mož: *To bi bilo torej moje mnenje. Žal je moja, žena pri sorodnikih. Če vam je do njenega mnenja o teh vprašanjih, vam jih lahko povem. So ravno nasprotna, od mn- Jifc- ' Na sodišču: Sisdnjli: Zakaj I.liljuI.l: žen p? ObLoŽEfnet: Take m: pravi, da 58 ne morem premauflti Sodnik: Kaj pa vam pravi? Obtoženec: Ne vem, gospod sodnik, če bi ponovil pred vami: Nič &e ne boj Le. Tu slišimo marsikaj hudega. Obtoženec: Torej--------Kadar so razjezi, vpije: »Kar nabij mu, če upaš. Bom že dobila kakega trapastega sodnika, da te bo vrgei v zapor, potem bo pa mir.« Sodnik: Dovolj. Oproščeni ste. ir Narednik rekrutu: »Kaj, še tal ne znate poribati. Kaj pa ste v civi-lu?« Rekruti »Doktor prava.« Narednik: «No, rad bi videl kakšno svinjarijo imate v svoji pisarni !■» Gospa novi služkinji: -Kako pa da ¡e ta stol poln prahu?« »Saj mora biti, ko pa že ves Leden nihoF ne sede nanj,-it «Očka. vso križanko sam rešil. Pridi mi pomagaL, manjka mi samo še zadnji* besedal« Oče pa; »Vprašaj raje mama!« tJt ■ Draga Marička! Oprosti, ker že tri dni nisem prišel k tebi. Prijatelj je dobil sina, pa smo ee ga tako napili, da nisem mogel niti k sebi, kaj šele k tebi.« it PRRULOO ZA DRAGO 1D7I (Prod&valeljsm iz SR- Slovenije-v smislu nasvetov urednika Gospodarstva) Carinik: »ima kdo kaj deponirati?« Dr. Zajec: »Jaz, nekaj dekagramov mesa.« Carinik »Pečenka?« Dr, Zajec» Ne, možgani.« Carinik- »Svinjski, alt telečji?- Dr. Zajec: «Moji.« Carinik: »Pa saj jih hostg ven dar potrebovali.« Dr. Zajec: »Vurjetno ne, saj sem bral v Gospodarstvu, naj jih raje pustimo na meji, če gremo preda-vot v Drago.« MLADIM) laliko kupite \ TRSTU: ■ v itn ji ¡^riii Fortunato * v Ti-žaSkl knjigarni « v prodajaln! časopisov na končnJ [KHliiji openskega tramvaja * pri Panovdu v galeriji Ter ¡gestee NA OPČINAH; * v prodajalni iníarijléov im fcunčnl postaji opcníkoyíi tramvaja V DOLINI: * pri šolskih sestrah V GORICI: a V Katoliški knjigami Ta številka fc bila zaključena Ü9. okt. ISTO. BANDA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA LIR 600.000.GM VPLAČANIH LIR 30D.000.IX1Q TRST - ULICA FAGIO F!LZl ST. 10 TEKOČI RAČUNI - HRANILNE VLOGE KROŽNI ČEK] - VARNOSTNE SKRINJICE NEPREKINJENA BLAGAJNA MENJALNICA TUJE VALUTE S 33-101 - 3£-045 Brzojavni naslov: BANKRED TVflDKA j „ &ceu ^ % Emajlirani štedilniki ttajmodemsjšib jO oblik na vsa gririva. FofHsInn n^remn. Li kuhinje,, jedilnice, restavracije 155 emajla, nerjavečega {Ino*) jekla, ste- 1 Ifl T AčscD .1 LMA _1TJD no sa Ida itd. Električni likalniki., sesalci za p-nih, pralni m Irci ji, greli:! 7. a vntlu, h In- TRST di 1 ni ki. DalcfiratSvni predmeti umetne nlirti, od keramiko do brušenega kri- TRG 5. GIGUMtti. 1 Btaka. Lestenci ter vse vrste elektrik FEL. 35-01B :ljJi luč:, kitični In modarnc uliltkc. it I M - Slovenski „Motel ¡Bled' Lastnik Vinko LEVSTIK. ITALIJA ROMA - Via S Croce in GiiruSalcmmc 40 - Td, 777-10Z, 75*17X3 Ritju jerejjHJti jjojfoje ■ Direktna zvetp i avtobusom it, 3 Domača kuhinja - Vse sobe s prhami. CENA EDO.* Ll n