DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 171 CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, JULY 22D, 1931 LETO XXXIII—VOL. XXXIII Zanimive vesti iz življenja naših rojakov po širni Ameriki V Tower, Minnesota, je umrla rojakinja Marija Rus, rojena Bajuk, doma iz Radovice pri Metliki. V Ameriki je bivala 19 let. Umrla je na porodu. Zapušča moža in 11 otrok. Novorojenček je tudi umrl. Po slovenski Ameriki iščejo nekega Filipa Velt, rojenega v Mariboru leta 1857, ki je pred 57. leti odšel v Ameriko in odte-daj ni bilo več slišati o njem. Baje je imel v Ameriki tovarno in je umrl 1927 ter zapustil tri milijone dolarjev! Njegovi "dediči" ponujajo 2 procenta provizije onemu, ki bi kaj bolj natančnega o tem poročal, seveda v slučaju, da se najdejo oni trije milijoni. Rojak John Verderber, bivši glavni tajnik S. N. P. J-, je blizu Chicage , pravkar otvoril veliko plesno dvorano. Plačal je $75,-000 za gradnjo iste. Lansko leto mu je enaka dvorana zgorela. Nad 2,000 plesalcev je posetilo plesno dvorano na otvoritveno noč. Za councilmana v 3. distriktu v mestu Girard, Ohio, kandidira poznani in spoštovani Slovenec Joe Cekuta. Dne 5. avgusta se vrši v Slovenskem Domu v ^ifardu velik politični shod, na katerega se vabijo vsi državljani. Piknik društva Slovenska Bistrica št. 42 S, D. Zveze, Girard, Ohio, se vrši dne 25. julija. Piknik se vrši v "Slovenski Bistrici" v Avon parku. V Noranda, Quebec, Kanada, se je poročil rojak Vinko šuštar z Mici Božič. Oba sta doma iz št. Jerneja na Dolenjskem. V isti naselbini je umrla Mrs. Fer-derberjeva, po domače Marko-tova Metka. Zapustila je pet otrok. V Cicero, Illinois, je umrla Mary Križman. Podlegla je raku, kateremu se je pridružila še pljučnica. Ranjka je bila stara 48 let in doma iz Čateža pri Krškem. Zapušča, moža in več otrok. Rojak Ludvik Peteliji, doma iz Zgonika .na Krasu, stanujoč v Buenos Aires, Argentina, je bil od roparjev napaden, okraden Za vse imetje in nevarno pobit. V Buenos Aires, Argentina, je umrla Lojzika Fratnik. Bila je aktivna članica Slovenskega Prosvetnega društva in nenadomestljiva igralka na slovenskem odru. V istem mestu je umrl tudi primorski rojak Josip Skorja, doma iz črnuteža nad črnim Ka-lom. Star je bil 33 let. -o- Kanadski tihotapci žganja radi smrdijo Washington, 21. julija. Ame riška vlada je poslala protest na kanadsko vlado radi kanadske jahte Cadet, ki je bila zasledovana od ameriške stražne ladje, ko je vozila žganje na ameriško obrežje. Ko se je ameriška stražna ladja približala kanadski jahti, so na slednji spustili strupene in smrdljive pline proti Amerikancem, tako, da je več mornarjev zbolelo ln se je moralo prenehati z zasledovanjem kanadske jahte. Pet ranjenih, eden ubit, ko so zvezni agenti naredili velik pogon Kansas City, Missouri, 21. julija. Tu so naredili pogon zvezni prohibicijski agenti, ki so pozvali tudi mestno policijo na pomoč. Pogon je bil naperjen proti nekemu skladišču opojne pijače na severni strani mesta. Med prohibicijskimi agenti in policijo na eni strani in med ljudmi v skladišču za žganje se je vnel boj, in posledica je bila, da je bil lastnik skladišča ubit, ranjena sta bila dva zvezna agenta, en mestni detektiv, neki gledalec in neki stanovalec skladišča. Jos. Careo je ime lastniku skladišča, katerega so iskali zvezni agenti. Ustreljen je bil po detektivskemu poročniku Nelsonu. Curtis Burks, prohibicijski agent ima otrpnjeno truplo radi strela, ki ga je dobil v spopadu. Vsega skupaj se je udeležilo pogona deset prohibicijskih agentov in šest mestnih detektivov. Aretiranih je bilo osem oseb. Nekega M. P. Wilsona, iz Alabame, so dobili pozneje ležati na cesti. Najbrž ga je zadela krogla. Oddanih je bilo nad 50 strelov. -o-- Pred konvencijo Društveniki uradniki in posamezni člani kot tudi glavni odborniki, manj kot dva meseca imamo še pred sedmo konvencijo Slovenske Dobrodelne Zveze. Vsi skupaj stp prav prijazno vabljeni od uredništva glasila Zveze, da pišete čim več morete, pišete večkrat in dosledno. Vsak dopis, ki ne vsebuje žaljivk ali osebnih napadov, je gotovo pri-občen, brez ozira, kaj dotični član ali članica piše,samo če je dostojno. Med 7,000 odraslimi člani Slovenske Dobrodelne Zveze jih je gotovo vsaj 500, ki imajo dobro zmožnost za dopisovanje. Uporabite priliko, pišite, povejte svoje ideje, kako in kaj bi Zveza še bolj napredovala. Sedaj je čas. Pišite na eno stran papirja, s črnilom, s presledki, da olajšate delo v uradu. Toda pišite. Vaš dostojen dopis bo z veseljem sprejet. — yredništvo glasila S. D. Zveze. V premogovnih okrajih države Ohio je prišlo do ljutega streljanja St. Clairsville, Ohio, 21. julija. Do prvih spopadov med pi-keti u n i j s k i h premogarjev in med skebskimi premogarji je prišlo v tej okolici, ko je bil ustreljčn 16 letni Wm. Simon, ko so linijski piketi skušali ustaviti tri skebe, da ne bi šli na delo v premogovnik. Pozno v noč je šerif okraja postavil močno stražo Nemška finančna kriza se mora odpraviti, pravi Ramsay MacDonald London, 21. julija. Angleški ministerski predsednik Ramsay MacDonald je otvoril danes ja-ko pomembno zborovanje syetov-nih velesil. Izjavil je, da se mora najti rešitev finančne krize, v kateri se nahaja Nemčija. Ko so se delegatje posvetovali skoro dve uri, in ko so ministerski predsedniki Francije, Anglije in Nemčije podali kratke nagovore, se je seja zaključila in se jutri resno nadaljuje. Edini važni do-gcdek današnjega zborovanja je bil, da je nemški kancler Bruen-ing se odločil, da ne bo zahteval zaenkrat $375,000,000 posojila, pač pa bo le zahteval, da se plačilo v svoti $125,000,000, ki je bilo posojeno na kratek obrok, podaljša. Tako mu je svetoval angleški ministerski predsednik. Položaj glede nemškega posojila je bil jako točnq pojasnjen po angleškem ministerskem predsedniku, ki je dejal: "Edina dežela danes, ki je zmožna dati Nemčiji veliko posojilo na dolge obroke, je Francija. Toda Francija, v očigled sedanjih odnoša-jev Nemčijo in Francijo, rie more dati tega posojila brez političnih in finančnih garancij od strani Nemčije. Nemški kancler pa v očigled napetih razmer v Nemčiji, ne more dati teh garan- ni zmaj ali «iintvern.» 0d vseh cij. Francoski ministerski pred- kxaiey..a0_prihaidi "strokovnja- Hotel Westlake Znani hotel Westlake v Rocky River je bankroten. Sod-nija je postavila sodnega upravitelja. * $200,000,000 v zlatu je bilo Poslanih iz Nemčije v Ameriko. Smrtna kosa V torek zjutraj je umrl za srčno hibo rojak Anton Jane, <1228 E. 176th St. Star je bil 59 let. Tu zapušča soprogo in sina Viljema. Ran j ki je bil doma iz vasi Slatna pri Begunjah na Gorenjskem. V Clevelandu je bival 29 let. Bil je član društva Naprej št. 5 S. N. P. J. in društva Oak Camp št. 159 Woodmen of the World. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj pod vodstvom Jos. žele in Sinovi. Prizadeti družini izražamo naše iskreno sožalje! Komunisti in šerif Komunisti v Ashtabula county, kamor spada tudi Geneva, nameravajo ponovno odpreti svoje šotorišče blizu Conneauta, odkoder jih je šerif Blanche prepodil zadnjo nedeljo. Toda šerif je izjavil, da dokler bo on šerif, komunisti ne bodo več razširjali svoje nauke v Ashtabula okraju. Sledilo bo več sod-nijskih obravnav tozadevno. Izvanredno poceni Želite svilene nogavice po 39c par, fine ženske in dekliške obleke po $1.95 ali $3.95, vredne od $12 do $16, tedaj se obrnite ta teden na Grdina's Shoppe, 6111 St. Clair Ave. Mnogo izvrstnega blaga je naprodaj po nenavadno nizkih cenah. Berite oglas. sednik Laval polno razume nemški položaj, toda ne more dovoliti posojila brez garancij. Nemški problem obstoji torej v tem, da Nemčija povzroči, da si pridobi zaupanje sveta, da obišČem jaz in angleški zunanji minister Berlin, nakar bi sledil obisk francoskega ministerskega predsednika in zunanjega ministra v Berlinu. S tem bi se zboljšale mednarodne razmere, in brez dvoma je, da bi dobila potem Nemčija večje posojilo." Nada-je je izjavil MacDonald, da je sedanja konferenca v Londonu odločilna točka v zgodovini sve-;a — obrnilo se bo na boljše ali pa na slabše. Ako se sedaj ne najde izhodišče iz krize, ga ni človeka na svetu, ki bi mogel reči, kako strašna usoda zadene svet. "Zbrani so tu," je dejal MacDonald, "ne da bi koga poniževali ali porazili. Mi smo tu, da razumemo naše probleme, da si pokličemo v spomin, kako tesno smo odvisni eden do drugega,. Naša naloga je najti pot, iz svetovne zagate." —o-— Lepo priliko imate sedaj, da naročite izvirno sliko rojstnega kraja že včeraj smo omenili v listu, da je prejelo uredništvo po posredovanju g. Vekoslav Fona krasno izvirno sliko "Bohinjsko jezero," katero je naslikal akademski slikar g. Antonov v stari domovini. Slika je bila poslana uredništvu kot vzorec, kakšne vrste delo je to. Razstavljena je sedaj v izložbenem oknu Mr. Jos. okoli okrajnega zapora, da se Grdine, 6121 St. Clair Ave. ne bi prijateljem ustreljenega Simona posrečilo udreti v ječo in linčati prijetega skeba, ki je ustrelil Simona. Ubiti mladenič je bil baje član National Miners Union, ki se nahaja baje pod komunističnim vodstvom in ki vodi štrajk v jugo-vzhcdnem delu države Ohio. Tijije premogarji so se nahajali na potu proti domu v avtomobilu, ko so jih ustavili piketi. Avto je potegnil naprej, in piketi so začeli lučati kamenje na skebe. Eden njih je potegnil puško in ustrelil Simona. Dva n a d a 1 j n a neunijska premogarja sta bila včeraj ustreljena v West Virginiji. --o-- Kača v jezeru! že par dni šo krožile vesti v okolici Sandusky, blizu Cleve-landa, da divja v zalivu Sandu-skya strašna morska pošast, vod- Strašna nevihta je divjala na Poljskem ki," ribiči, reporterji, da dožene-jo, kaj je resnice na tem. In ni zlodja, da ,so včeraj kmalu po sedmi uri v resnici vjeli v zalivu' ogromno kačo. Junaka sta Clifford Wilson in Francis Bagge-stone, oba prodajalca cementa, ki sta se nahajala po opravkih v Sandusky, a sta doma v Cincinnati, Ohio. Proti večeru sta najela čoln in se peljala na jezero. Kake pol milje od jezera pa se pojavi v bližini njih čolna ogromna kača. Prestrašila sta se na smrt. Wilson pa je imel le oliko zavesti, da je zgrabil za veslo in udaril po pošasti. Kača se je premaknila in obležala kot mrtva. S težavo sta jo spravila na suho, kjer sta jo spustila v velik zaboj. Pošast tehta 120 funtov in je 18 čevljev dolga. Je to boa constrictor ali pa python. Takih kač sploh ni v severni Ameriki. Domneva se, da je kača pobegnila iz kakega zoologič-nega muzeja ali je pa bila ukradena. Kaj bo Wilson s kačo,, še sam ne ve, toda če bi računal vstopnino onim, ki jo hodijo glfc-i dft, bi zabogatel. V eni uri se je zglasilo 2,000 oseb. Vso noč so jo gledali. Pošast pa taka ! Lublin, Poljska, 21. julija: Silovit tornado je obiskal mesta in vasi v tej okolici. Tri osebe so mrtve, nad 50 ranjenih ter 1,000 hi'š uničenih. Tornado je prišel ponoči, kar je povzročilo še več jo zmešnjavo. Mihelich protestira Councilman John L. Mihe lich je vložil protest pri okrajnih komisarjih, ki hočejo zapraviti $7,500, da preskusijo zemljo potov, ki vodijo do novega Main Ave. mostu. Ker ima mesto pri tem svojo besedo, ne more okrajna oblast ničesar ukreniti, dokler mesto ne do voli, in $7,500 tudi niso mački-ne solze, pravi Mihelich. Marijina družba Shod Marijine družbe za žene pri sv. Vidu se vrši v četrtek, 23. julija, v navadnih prostorih. članice, ne pozabite! Dohodki stadiona Skupni stroški zgradbe mestnega stadiona v Clevelandu znašajo doslep $2,924,881. Ljudje so dovolili samo $2,500,-000, drugo je dovolila mestna zbornica. Nekaj stotisočakov mora sevdda vselej še posebej zginiti v razne žepe. Dohodkov ima mesto od stadiona doslej .$20,826, kar je dobilo od Schme-ling-Stribling rokoborbe. Shri-nerji so plačali $11,000, toda na dan otvoritve je bilo zgube $2,627, in American Legion je naredila zgube $11,000 ob svoji prireditvi. Vest iz domovine Mr. John Brodnik, 15704 Trafalgar Ave., je dobil iz stare domovine tužno vest, da mu je po daljši bolezni umrla sestra le režija Brodnik, vas Rašica, župnika Velike Lašče. Iskreno sožalje sorodnikom! Mnogo naših rojakov si je te dni ogledalo to sliko in vsakdo je bil očaran nad lepoto in kombinacijo barv na sliki. Vse slike so delane na platnu z oljnato barvo, torej se ohranijo lahko za vselej, se dajo tudi lepo očistiti. Prilika se nudi ameriškim Slovencem, da si naročijo slike iz svoje domovine po primeroma jako nizkih cenah. Ali ste doma iz Krškega, Kostanjevici, iz Cerknice, Rakeka, Ljubljane, žužemberka. Ribnice, Velikih Lašč, Kočevja, Nove vasi, Novega mesta, iz Kamnika, Višnje gore, iz Brežič, iz Celja, ali sploh iz kateregakoli trga, vasi ali mesta v Sloveniji ali na Hrvatskem. Vi lahko dobite izvirno sliko svoje rojstne hiše, svoje vasice, svojega očeta, matere, naslikano natančno po originalu in se vam dopošlje v Ameriko. Slika vas velja nekako sedem ali osem dolarjev s poštnino vred. To so slike velikosti, kot jo vidite razstavljeno v Jos. Grdinpvi knjigarni. Za večje slike bi veljalo od $10.00 do $12.00, kakor pač. želite imeti sliko. Pomnite, da so slike izvirne, da umetnika, ki slikata, se podasta v vaš rojstni kraj in na licu mesta naslikata, kar želite, tako da odgovarja vašim željam. Slike so carine proste v Ameriki. Poštnino plačajo v domovini. "Ameriški Domovini" je znano, da je podjetje pošteno in da vam bo postreglo. Pri naročilu je treba seveda poslati denar vnaprej. Obrnete se lahko direktno na Mr. Vekoslav Fon, Javno skladišče, poštni predal 54, Celje, Jugoslavia,, ali pa lahko vprašate za podrobnosti pri Jos. Grdina, 6121 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Ako želi te imeti svojo rojstno kočo ali kak drug ljub spomin iz domovine, živo naslikano za trajni spomin, tedaj naročite. --o- Albert Fall uživa) ugodnosti v zaporih Santa Feb., N. M., 21. julija. Albert Fall, bivši, notranji tajnik Žeainjenih držav« ^ki je bil obsojen na feno'letO in en dan zapora radi $100,000 podkupnine, se nahaja sedaj v bolniških prostorih tukajšnjih zaporov. Navadno vsakemu jetniku odvzamejo odtise prstov, ga ostrižejo in fotografirajo, kar pa pri Fallu niso naredili, češ, da je preveč bolan. Slabo se mu ne bo godilo v ječi. Demokratska stranka želi pridobiti mestno vlado v roke pri volitvah Nikdar ni demokratska stranka v Clevelandu naredila še toliko napora, da dobi mestno vlado v roke kot ravno te čase. Letos je prilika kot je ni bilo še od leta 1912. In od leta 1916 se nahajajo republikanci kot gospodarji v mestni hiši. Vsi razumnejši in izkušeni pelitikarji so pa letos mnenja, da je leto 1931 zadnje Papež moli za čudež, da bi "slepi fašisti" spoznali pravo resnico Rim, 21. julija. Pri zaključku slavnosti kongregacije svetih obredov je imel papež Pij nagovor na zbrane kardinale, tekom katerega se je izjavil, da se nahaja katoliška cerkev v najtežjem položaju radi odpornosti fašistov, ki ne priznajo cerkvi pravice, da bi vzgajala mladino. Papež je v svojem leto republikanskega gospodar- govoru sicer imel izgovor za na- sprotnike cerkve, češ, da nikdar niso imeli prilike priti dosledni resnici do dna, toda je očital fašistom, da sploh nečejo slišati resnice. Končal je svoj govor z molitvijo, tekom katere je prosil Boga, da naredi čudež in da spregledati "slepim fašistom." Govor papeža pa je bil mnogo bolj rahel in mil kot pa ton njegove zadnje enciklike. Menda bo laška vlada ugodno odgovorila na zadnji papežev protest glede vzgoje katoliške mladine. stva v mestni hiši. Po vsem mestu se nabirajo podpisi za odpravo manager sistema. Dobilo se bo več kot preveč podpisov, ki bodo sedaj pravilni, ker so nabiralci podpisov izvanredno previdni. Potem pride stvar na volitve. Kakor hitro ljudje volijo proti čarterju, bo manager Morgan, orodje v rokah Maurice Maschketa, odstranjen. Demokrati so prepričani, da dobijo letos večino v mestni zbornici. Po poročnem sistemu council-manskih volitev dobijo lahko najmanj 17 svojih pristašev v mestno zbornico. Razpoloženje med narodom proti republikancem je radi predsednika Hoover-ja skrajne napeto. Kakor hitro je izvoljena demokratska večina v mestni zbornici ,se bo vsa vlada v Clevelandu popolnoma spremenila. V 23. vardi, kjer biva večina Slovencev, je bilo doslej nabranih 3,000 podpisov proti manager ju. -o- Priznanje našim! Miss Eleanor Sunderland, ravnateljica St. Clair javne knjižnice, nam sporoča, da se nahaja razstava Zorman in Ja-kac umetniških del sedaj v glavni knjižnici na Superior Ave. Kamor pridejo umotvori in le, boljša dela umetnikov, namreč v razstavnem koridorju tretjega nadstropja javne knjižnice, tam se blestejo danes na razstavi dela Zormana in Jakaca. Tu dobite originalne lesoreze mojstra Božidar Jakaca, ki so dobili krasno nagrado na umetniški razstavi v Clevelandu. Med drugimi vidite tudi fotografije g. Zormana, g. Jakaca in g. Berosa. Na razstavi | je-tudi vseh petero pesniških del g. Ivan Zormana. Nenavadno od-i Tiffin, Ohio, 21. julija. Rev. ličen prostor se je prepustil de-! Cclson Owens, od tukajšne pen-lom teh naših slovenskih umet-! tekostalne cerkve, je bil danes nikov, in želimo le, da bi si naše j kaznovan na $10.00 globe, ker so občinstvo ogledalo razstavljene |»e sosedje pritožili, da ima pre-predmete. Amerikanci nam da- o o . c -a m 6 G 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 14 16 17 18 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 Slovenec ..............................................1,312.50 Svobodomiselne Slovenke Slovan ................................................. »v. Ana ................................................ Napredni Slovenci ............................. ^'»venski Dom ................................... Novi Dom ........................................... Kras ...................................................'.. Glas Clevelandskih Delavcev........... Mir ....................................................... Danica ....................:............................ Ribnica ......................I........'................. Clevelandski Slovenci ....................... A. M. Slomšek..................................... France Prešeren ................................. Sv. Ciril in Metod............................... Bled ..................................................... American Slovenians ....................... Collinwoodske Slovenke ................... Združene Slovenke ........................... Kraljica Miru ..................................... Dom ..................................................... Soča ..................................................... Blejsko Jezero ....................................I Majnik ............................................ Euclid ............................................. Triglav ............................................ Warrensville .................................. Bratska Sloga ............................... Državljan '................................ Danica ........................................... Valentin Vodnik............................ S. Y. M. C..................................... Sv. Cecilija ................................... Martha Washington..................... Volga ............................................. Clairwood ..................................... Slovenska Bistrica....................... Sloga ............................................. Slovenski Napredni Farmer....... Modern Crusaders ....................... Jutranja Zarja ............................. Magic City Juniors....................... Brooklynski Slovenci ................. Conneaut ....................................... Naš Dom ....................................... Eastern Star ................................. Massill.on ....................................... Golden Star ................................. Comets ......................'................... Presv. Srca Jezusovega............... Ilirija ............................................. SKUPNO ..................................... 395.15 222.59 1,707.17 363.08 507.04 141.91 1,189.29 555.31 745.87 317.91 417.56 409.62 90.50 365.42 377.28 647.59 428.17 314.10 233.08 214.01 178.58 136.50 603.20 172.12 211.80 101.11 104.66 110.86 58.08 149.91 159.63 100.10 324.62 141.50 64.06 97.61 192.77 41.71 75.63 143.01 100.22 51.48 72.56 45.15 122.5J 61.74 25.69 40.62 28.89 51.79 60.49 1,637.00 115.00 86.00 1,392.53 216.00 251.86 198,50 '1,171.00 216.50 537.80 84.00 1,971.46 86.50 61.00 102.00 735.00 15.00 157.00 184.64 178.00 603.00 17.00 285.14 49.50 15.00 39.00 33.00] 119.00 42.00 142.49 73.00 39.00 62.00 14.00 18.00 500.00 35.00 553 224 103 877 161 250 71 519 259 368 172 176 171 49 150 181 310 184 159 113 127 92 57 270 87 99 45 62 j 481 33| 681 80 52 ( 170| 751 271 72 99 21 35 80 55 27 35 23 63 40 12 20 13 29 301 $ 31.20 10.50 3.45 31.35 6.75: 17.75 4.20 33.75 13.65 35.85 14.40 9.30 10.65 4.95 6.60 8.55 30.90 16.50 15.15 7.35 13.80 15.40 4.50 17.70 13.50 5.40 2.55 2.40 5.85 10.50 4.05 8.70 .90j .60 ,75| 5.70 .75 1.80 1.50 1.20 .90 2.10 2.55 6.60 1.35 .90 1.65 1.20 209 71 21 210 45 117 31 226 89 243 97 62 71 33 44 57 206 110 100 49 92 101 30 113 90 36 17 25 39 70 27 58 6 4 6 36 5 12 10 8 6 14 17 45 9 6 11 8 klanca 31 As, $14,783.75|$11,482.9117096|$447.60|2994 ................$827,358.90 maja 1931................................................................................ Dohodki za mesec junij 1931 psesmenti krajevnih društev................................................$14,783.75 presti čekovnih prometov.................................................... 49.19 ybl'esti od posojil na posestvih............................................ 9,413.81 ft* nova posojila...................................................................... 35.00 Odplačilo od Radio kluba.................................................... 25.00 Skupno .............................................................................$24,306.75 t Stroški za mesec junij 1931 ''Plačane posmrtnine ......................................$ 5,341.08 v°'niške podpore .............................................. 4,926.83 7* Porode .......................................................... 165.00 D® operacije ...................................................... 1,025.00 j Pravni stroški ................................................. 1,346.15 ^edna podpora................................................. 25.00 Skupno ............................................................................. 12,829.06 Čisti 11,477.69 Preostanek za mesec junij............................................................. bilanca 30. junija 1931........................................................................$838,836.59 P. Kogoj, tajnik. fitted t POKOJNI IGNAC SMUK Bratje in sestre! Neizprosna smrt nam je že marsikaterega prerano pobrala nase srede, in tako je pred nekaj dnevi pobrala tudi. na- dobro poznanega Ignac Smuka Dne 14. julija je za vedno zatisnil oči član glavnega odbora °yenske Dobrodelne Zveze. Nemila smrt je prerano ugrabila °za, v starosti 46 let. Naše Zveza je ž njim izgubila zelo do-ega. člana, vestnega glavnega odbornika in za Zvezo vnetega "Sitatorja. Vselej in povsod je bila naša Zveza pokojniku prva Cleveland, O.—V dnevniku Ameriška Domovina sem dne 14. julija poročal o mojih počitnicah, katere sem preživel pri moji sestri in njeni obitelji, Mary in John Lipar. Moj-prosti čas sem porabil v zabavo in zanimale so me tudi tamkajšnje razmere, katere so neznosne, z izjemo prepovedanih amendmentov. V tej okolici sedaj ni stavke, razun začasno v nekaterih rovi h. Mnogo jih sploh ne obratuje, clrugi pa samo po dva ali tri dni v tednu. Povprečno se zasluži tri do štiri dolarje na dan tako, da ubogi delavec pri najboljši volji ne more zaslužiti za vsakdanje potrebščine. So nekateri, ki so v stavki skebali in delajo štiri ali pet dni na teden. Med temi iz-vrški človeške družbe pa ni Slovencev, pač pa druge narodnosti. Na mojem pohodu po okolici sem opazoval uvela lica, slabo obleko, sključene postave, pri katerem pogledu se mi je krčilo srce, da sem segel v žep in po možnosti daroval . . . Ali tukaj ne zadostuje nekoliko dolarjev, pač pa bi bili potrebni milijoni, da bi se vsaj nekoliko otrle solze ubogemu ljudstvu, katero si ne bo opomoglo v doglednem času, ker je do skrajnosti izčrpano in priča kuje tako zaželjeno in obljubljeno prosperiteto, katera, po mojem mišljenju, se ne bo še kmalu rodila pod republikan skim režimom. Vsakdo bi se moral zavedati, da imamo po ustavi Zedinjenih držav, vsi državljani enake pra vice in kadar gre za preosnovo vladajočih organov, vsi na volišče, da odstranimo gnilobo, ter jo nadomestimo s zdravo mislečimi ljudmi, ki ne bodo polnili žepov le sebi, pač pa sorazmerno vsemu narodu. Nekateri naši rojaki so si po dolgotrajnem trpljenju toliko opomogli, da imajo svoje borne hiše z nekoliko akri zemlje. Ti niso odvisni samo na kompanij-sko milost, zadostuje jim pa vseeno ne, ker posestvo je združeno s stroški in tako morajo tudi gledati, da si kaj prislužijo v premogorovih. In ni samo to, kar pišem, bridke resnica, ampak je še veliko hujše, kot si pa more čita-telj predstavljati in sam ne bi verjel, da je tako gorje, če se ne bi sam prepričal. V enakih razmerah se izletniku vzbuja sumnja, da ga ljudstvo smatra za aristokrata in blagruje njegovo srečo. So pa tudi premožnejši sloji, ki ne poznajo pomanjkanja. Pri teh je zabava na dnevnem redu. Zelo lepo letovišče je hrib Blue Ridge Allegheny Mountain, katerega sem opisal v zadnjem dopisu, z nekoliko zgodo- vine iz leta 1755. Pod vrhom hriba je razkošen Summit hotel. Drugi hotel je pa na drugi strani hriba, proti West Vir-giniji, 20 milj od Uniontowna, z imenom Shady Grove. Tudi ta hotel je zelo razkošno opremljen in je tukaj vedno polno le-toviščarjev. Okrog hotela so zelene trate z golf igrišči in iz zaraščenega gozda veje hladna sapica. Pod vznožjem je pa park, prirejen na tak način kot Euclid Beach park v Clevelandu. Tukaj se vrši ravno sedaj plesni kontest in deset parov pleše že neprestano nad mesec dni. Uboge pare! Kato ti kontest-niki izgledajo, ne bom opisoval, vsak si pa lahko misli kakšni so, ker ima po ena skupina le pa vsake tri ali štiri ure po 15 jminut odmora. Meni so se zdeli kot živa bitja brez življenja. Kot izletnika so me po krivici sodili, da sem bogataš, kar pa z največjo hvaležnostjo odklanjam. Da sem pa mogel točno opazovati vse ondotno življenje, se imam zahvaliti moji nečaki nji Miss Mary Louise Lipar in nečaku Johnny Stephen Lipar, ki sta bila vedno pri volji voziti me okrog z velikim Graham Paige avtomobilom. Dalje se zahvalim moji sestri in njene mu soprogu, Mr. in Mrs. John Lipar in vsem prijateljem, ki so me z veseljem sprejeli. Hvala lepa za prijazen sprejem in postrežbo. Pozdravljeni vsi skupaj in želeč vam boljših časov, ostajam vaš Steve F. Pirnat. Tajnost prenosa brezžičnih brzojavk , Pariz, 21. julija.—Francoski inženir Belin, znani izumitelj na polju brezžične telegraf i je je nedavno francoski akademij znanosti poročal o novem svo jem senzacijonalnem izumu, ki popolnoma zavaruje ta j nost prenosa brezžičnih brzojavk Prenesene brzojavke more sli šati in sprejeti samo prejema lec. Postopek sloni na neke vrste stalnem in menjajočem se sinkroniziranju med pošiljateljem in prejemalcem, kakor tudi na prej dogovorjenih znamenjih. Izum bi se predvsem uporabljal pri prenosu vojaških dokumentov in v diplomatski službi. Štiri osebe zadušene od plina. Morilec pobegnil? Royal Oak, Mich., 21. julija. Tu so našli zadušene od plina štiri osebe. Koroner sodi, da jih je nekdo nalašč zadušil in pobegnil. Pristopajte k domači organizaciji^ k S. D. Z. Prestopil je za rahel korak ter padel zviška na obraz pred Matij ca in Franco. Sodniki so vstopili vsi razburjeni. Predsednik senata je za hip osupnil, nato na kratko ukazal, videč Tineta na tleh: "Ne-site ga ven! Pokličite zdravnika!" Odnesli so ga. Ko se je Tine za hip zavedel, je stal pri njem zdravnik. "Gospod župnik, mudi se!" je slišal Tine. In je začutil v roki toplo župnikov© desnico. "Kes obudi, kes, moj sin!" je trepetal župnik ob njem in solze so mu drle po licu. Tine je stisnil njegovo roko v odgovor, zagibal ustnice v strašni dušni boli in kakor v daljni dalji zaslišal župnikove besede; "Ego te absolvo. . ." "Kriste, odpusti!" je zaječalo Tinetu, v grlu v zadnjem naporu in je — ugasnil. župnik mu je čez hip pokrižal neme, napol odprte ustnice ter s sladko ginjenostjo govoril sam vase: "Kriste usmiljeni, da sem jo le rešil, ovco izgubljeno, večne smrti! Bodi ji usmiljen sodnik!" Obrnil se je proti vratom in videl tisti hip paznike, ki so pelja-i Matij ca in Franco iz dvorane. "Domov, domov! Ali ju ne pustijo domov?" "Ne;" mu je razložil sluga vsevedno, "on je obsojen v smrt na vešalih, ona pa na štirinajst dni zapora zaradi žalitve državnega pravdnika!" "če je pa nedolžen, če je pa nedolžen! Saj je dokazano, da je nedolžen! Zakaj pa je dokazano, da je.psfjqjzen?" se je hu-doval starec ter se zagnal po hodniku za njima. Toda v nakriž-ju so mu izginili izpred oči. Videl je, da so izginili, hitel je po hodniku dalje, zgreši stopnice in obstal v temi na koncu. Vrnil se je ter ponavljal: "Saj je nedolžen! Saj je vendar nedolžen!" In je iskal po hodnikih, zašel na dvorišče, taval po drugih stopnicah nazaj ter slednjič našel paznika, ki mu je pokazal pot na cesto. Tisti hip je klečal Matijec, na vešala obsojeni, nedolžni Mati-jec, v svoji celici in molil, da drugem delu poslopja pa je ždels Franca predse in mislila nase, mislila na Matijca: Zakaj ga niso izpustili, ko je nedolžen!" S čudno zagrenjenostjo in molče so se vračali poslušavci i» priče pozno v noč domov. Nikomur se ni ljubilo govoriti. "Kakor da smo žive pokopali,' 'se j" Oglasil Brne. "Zdaj pa bo vse iznova!" je tolkžil Gaber Mohorja, "ali niste slišali? Vse se še razčisti, vse se še razčisti!" "Če enkrat pride nesreča, se je ne otreseš!" je zmajal Mohor z glavo. Ko je Klančarka stopila v svojo kočo, je našla vrata v izbo od-prta. Na postelji je ležal njen mož oblečen in obut ter strmel v strop. "Miha!" Mož se ji je blodno zarezal \ obraz: "Ali so ga že obesili! O, da so ga le obesili! Vidiš, Mati-jec, zdaj te ne bo več, zdaj te ne bo več! Zdaj bo mir." 40. Obravnavo o Kosmačevem umoru so obnovili pred izredno porotno obravnavo. Med Tine-tovimi čevlji so našli še stare Matijčeve čevlje v potrditev, da si je Tine čevlje izposojal. Blaž je opisal Francetovo smrt in otroka sta točno izpovedala, da Matij ec ni udaril, temveč le dvigal Kosmača. časopisje je bilo vso stvar na dolgo razvleklo. V deželi je za- vrelo ostro prerekanje o pomanjkljivosti kazenskega postopka. In ko je bilo prerekanje že tako na stran poti, da so si očitale posamezne stranke bančne zločine, ki niso imele s stvarjo nobenega stika, je bila napovedana ponovna obravnava. Pričela se je strašna bitka med psihiatri ! Ali je Tine res izvršil zločin, ali ga ni morda proces tako strašno razburil, da je hotel krivdo vzeti nase? Nazadnje so si očitali psihiatri medsebojno nevednost in vsa stvar je grozila, da se bo končala v pravdah radi žaljenja časti. Toda vse to ni omajalo porotnikov. Soglasno so zanikali Ma-tijčevo krivdo. Matij ec je nemo gledal okoli sebe ter ni mogel verjeti, ko mu je sluga uslužno segel v roko, rekoč: "Le pojdite, saj sem zmerom mislil, da ste nedolžni." Matij ec je zmajal z glavo in se ni mogel prav znajti. Ali si že kdaj planil iz kleti v jasno solnčno luč? Ali si kaj videl? Oči so te zaščemele in pred seboj si videL samo zelene kolo. barje. Tako se tudi Matijec ni mogel znajti v svobodi. "Matijec!" je stopila Franca k njemu. "Prost si!" "Da, sem?" se je zavedel. "Za-hvaljen bodi Bog! Hudo je bilo!" In si je pogladil črno brado, ki mu je bila zrastla v ječi Šele ko je stopil iz sodne palače, ko je zazrl zelenje pred seboj in mu je planila v oči vroča solnčna luč, ko je zagledal grad nad seboj, ki se mu je zdel, da visi na jasnem nebu, ko je zaslišal ropotanje voz ter mu je na uho udarilo rahtanje avtomobilov, šele takrat se je zgenilo v njem nepopisno, neizrazno čuv-stvo. Snel je klobuk z,glave, zakrilil z rokami v zrak, kakor da hoče plavati od presladkega občutka v duši, ter zavriskal, divje, s čudno nadnaravnim, nečloveškim glasom. "Matijec!" se je plašno začudila Franca. "Ljudje te gledajo ! Saj nisi pijan!" "Kaj meni ljudje mar!" je dejal Matijec, nič več oprezni, obzirni Matijec, ki se mu je oko iskrilo od nepopisne si'eče, Matijec, ki mu je občutek neizmerne moči hotel ražgnati prsi. In je spet zavihtel klobuk v zrak in spet zavriskal divje, izzivajoče, presilno in kljubujoče. Kakor da stoji pranaravni človek sredi divje stepe ter ne ve, kako bi po zdravil solnce, to božjo luč, kako bi pozdravil zrak, to biserno morje, kako bi pozdravil zelenje, to sveto pašo očem človeškim. Ne ve, kakšen je pravi po zdrav, ki naj ga pošlje svojemu Stvarniku, pa vpije, vriska, div je, iz polnih prs; ne ve, kako bi pokazal z rokami strašnemu božanstvu, ki vse to daje, da-ga spoštuje, da se mu klanja, da se mu zahvaljuje "Saj se ti je zmešalo!" je strahom dejala Franca. "Kaj se mi bo zmešalo! Nič so mi ni zmešalo!" In je zavriskal tretjič, pogra bil Franco sredi trga okoli pasu jo zavihtel okoli sebe enkrat dvakrat, trikrat, da je lovila sa po kakor otrok. Mežala je od čudne blaženosti in Matijec jo je držal v svojih močnih rokah ka kor punčko. "Da boš vedela, Franca, kako je!" jo je držal v rokah. "Da boš vedela, kako je v mojem srcu, ti, ki si sedela z mano na zatožni klopi in bila obsojena, ti, uboga Francka naša!" In se je sklonil pred vsemi do njenega obraza ter na sredi trga, vpričo božjega solnca, pritisnil lice k njej. "Francka, zdaj te ne bom zaspal!" ji je šepnil vroče na uho. Izredno dobra letina na Romunskem Bukarešta, 21. julija. Poljedelski minister Jonescu Sisesti je dal izjavo o letošnji žetvi v Romuniji. Dejal je, da bo najboljša, kar jih je imela Romunija v letih po vojni. Cene žita so sicer nizke, a vlada bo storila vse, da zaščiti koristi poljedelcev. Vlada je ukinila pristojbine na pšenico, mast, olje in les. Reducirala je tudi železniške tarife ter določila po 10,000 levov nagrade za vsak vagon žita, ki je namenjeno v inozemstvo. MALI OGLASI Stanovanje se da v najem, 5 sob, kopališče in furnez, na 1087 Addison Rd. Odda se tudi štiri sobe in kopališče na 1079 E. 64th St., z dole j. Vprašajte na enem ali drugem naslovu. (176) Stanovanje se da v najem. Tri sobe. Prav poceni. 981 Addison Rd. (173) Zahvala Na tem mestu se prijazno zahvalim vsem mojim prijateljicam, ki so se me spomnile in mi priredile tako lepo surprise party ob priliki moje 50. letnice dne 29. junija. Zahvaljujem se družini Marolt v Collinwodu, ki so se zmislili na party. Zahvaljujem se ženi mojega brata Johani špeh na 61. cesti, ki me je na tako premeten način speljala iz hiše. Zahvaljujem se za darove družini Marolt in sinovom in hčeri Margaret Terbežnik. Nadalje zahvala Margaret Marolt, Rozi Marolt, Annie Marolt in Blažu Marolt, Johani špeh, Mike Ma-roltu ter Frances Marolt in družini Prebil ter Mariji Zabuko-vec. Lepa zahvala možu in mo-. im sinovom. Iskrena zahvala sledečim: Mrs. Theresa Bavec, Mrs. Frances žnidaršič, Mrs. ranees Judnič, Mrs. Kristina Komin, Mrs. Ana Somrak, Col-inwood, Mrs. Suhadolnik, Col-inw,opd> Mrs. Rose Zupančič* Mrs. Mary Cevka, Miss Rose Zgonc, Mrs. Mary Budič, Mrs. Mary Mišmaš, Mr. John N. Mayer, Miss Mary Kalister in Mrs. Mary Novak. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Margaret Marolt, E. 71st St. Naprodaj je liša, cena $4,600. Ima 6 sob, kopališče, furnez, klet. Stanovanjska soba preko pročelja. Velik lot. St. Clair in 128. cesta. Takoj $1,000. Vprašajte pri McKenna, 1383 E. 55th St. Tel. HEnderson 5282. Hiša naprodaj za dve družini, 11 sob, 2 furne-za, 2 kopališča. Hiša je v zelo dobrem stanju in v lepi okolici. Cena je jako zmerna. Vprašajte na 6608 Bonna Ave., zgorej. (173) Candy store naprodaj. Dela izvrsten promet. Prodati se mora radi odhoda na farme. Je v bližini šole in v sredini slovenske naselbine. Naslov dobite v uradu tega lista. (Jul. 17. 18. 22. 23. 24.) Stanovanja se oddajo na 6737 St. Clair Ave. po jako nizki ceni. Stanovanja imajo po tri sobe. Več se po-zve na 6925 St. Clair Ave. Tel. HEnderson 4736. (Jul. 16. 18. 22. 25. 29.) Izdeluje obleke Slovenska šivilja se priporoča Slovenkam za izdelavo dobrih oblek po najnižji ceni. 6026 St. Clair Ave., suite No. 2. (172) 'Pojdi, Matijec, pojdi!" je prosila Franca, vsa drgetajoča od nepopisne sreče in strahu, da se mu utegne zmešati*od prevelikega veselja. "Matijec, Matijec, pa vpričo mene, kar vpričo mene! Franca še žaluje. V cerkev pojdi!" se je hudoval stari župnik. (Dalje prihodnjič). OGLEJTE SI novo otvorjeni dom, zgrajen po slovenskem stavbeniku Aug. Kau-šku, na 18321 Neff Rd. Odprta za ogled vsak dan od 2. do 9. ure zvečer. (©) AMERIŠKA DOMOVINA, TOY 22D, 1931 i.M HENRIK 8IENKIEWICZ POTOP lz poljščine prevel DR. RUDOLF MOLE Olenka se je po Tavrogov tudi vsa prersdila. . . Tam jo je morila negotova usoda, tu v gozdnih globinah pa se je čutila varnejšo. Zdravi zrak ji je vračal sile. Pogled na vojake, orožje, kretanje in taborski šum so delovali kakor balzam na njeno izmučeno dušo. Tudi njej je bil vojaški pohod prijeten, toda slučajne nevarnosti je niso niti najmanj strašile, saj se je pretakala po njenih žilah viteška kri. Ker se je manj kazala vojakom, ker ni hotela jezditi pred vrstami, je vzbujala tudi manj pozornosti. Toda zato je uživala splošno spoštovanj«?. Šli so po gozdih, goščavah, če-sto so pošiljali pred seboj izvid-ne oddelke in so šele sedmega dne že v pozni noči dospeli v Lu-bič, ki je ležal na skrajni meji lavdanske okolice ter tvoril nekaka vrata vanjo. Konji so bili tega dne tako utrujeni, da ni bilo mogoče kljub Olenkinim ugovorom nadaljevati potovanja, zato je mečnik prepovedal Olen-ki nasprotovati in je odkazal partiji prenočišče. Sam se je z dekletoma nastanil v dvoru, ker je bilo megleno in zelo hladno vreme. Po čudnem naključju dvor ni bil zažgan. Sovražnik mu je najbrž prizanesel po naročilu kneza Januša Radzivila zato, ker je bil Kmitičev; dasi je knez pozneje izvedel, da ga je gospod Andrej zapustil, je pozabil ali pa ni imel več časa izdati nova povelja. Olenka je stopila s strašnimi občutki bolesti in bridkosti pod to streho. Pozna-la je tukaj vsak kot, in skoraj vsak jo je vezel na kak spomin. Evo pred njo jedilna dvorana, okrašena s portreti Bilevičev in z lobanjami gozdnih živali. Od krogel razbite lobanje še vise na žebljih, od sabelj poškodovani portreti gledajo strogo s sten, kakor bi hoteli govoriti; "Glej, dekle, glej, naša vnukinja, on je s svojo svetoskrunsko roko pose kal podobe naših pozemeljskih teles, ki že davno spe v grobeh." Olenka je čutila, da ne zatisne očesa v tem oskrunjenem domu. Zdelo se ji je, da še žive v temnih kotih teh dvoran sence strašnih tovarišev, bruhajoče ogenj iz nozdrvi. In kako naglo je prehajal ta človek, ki ga je ona tako ljubila, od svojevoljnosti do prestopka, od prestopka do čim-dalje večjih zločinov, od poškodbe portretov do razuzdanosti, t>d požiga Upite, kako je njo samo ugrabi v Vodoktah, kako je služil Radzivilu, postal izdajalec in obljubil, da dvigne roko na kralja, očeta vse ljudovlade. . . Noč je bežala, a spanec ni zaprl oči nesrečni Olenki. Vse rane njene duše so se obnovile v njej in jo začele bolestno peči. Rdečica sramu je žgala njeni lici, oči niso pretakale solza v tem hipu, toda njeno srce je prevzela tako neizmerna žalost, da ni mogla najti prostora v njem. Po čem je žalovala? Po tem, kar bi lahko bilo, če bi bil on drugačen, če bi pri svoji naravi, divjosti in svojevoljnosti imel vsaj pošteno srce, če bi bila kaka meja, katere ne bi mogel prestopiti. Saj bi njeno srce toliko odpustilo! Opazila je muko svoje tovari-šice Anuša in razumela je njen vzrok, ker ji je bil že vse povedal stari mečnik. Ker je imela dobro srce, je pristopila k Olenki, jo objela okrog vratu in dejala: "Olenka, ti se v tem dvomu viješ od bolesti!" Olenka izpočetka ni hotela nič govoriti, začela se je tresti po vsem telesu, a naposled se ji je izvil iz prsi grozen, obupen jok. Prijela je Anušo krčevito za ro- (Nadoltevanle) odhodu iz ko, naslonila svojo jasno glavo na njeno ramo in jok jo je trgal kakor vihar grm. Anuša je morala dolgo čakati, preden je minilo, naposled pa, ko se je Olenka nekoliko pomirila, je rekla tiho: "Olenka, moliva zanj." Ona pa je z obema rokama zakrila oči. "Ne morem!" je rekla s težavo. In čez hip si je mrzlično popravila na tilnik lase, ki so ji bili padli na senci, in je začela govoriti s pritajenim glasom: "Vidiš, ne morem ... Ti si srečna! Tvoj Babinič je pošten — slaven. . . pred Bogom in domovino. Ti si srečna. Jaz si ne upam niti moliti. Tu je povsod človeška kri. . . pogorišče! če ji vsaj ne bil izdal domovine! če bi se vsaj ne bil ponudil prodati kralja! Jaz sem mu že vse odpustila, ker sem ga ljubila iz vsega srca. . . Toda sedaj ne morem. O usmiljeni Bog, ne morem ! Hotela, bi umreti in da bi on ne živel več!" Nato Anuša: "Za vsako dušo smemo moliti, ker je Bog usmiljenejši kakor ljudje in ve vzroke, ki jih ljudje često ne vedo." Po teh besedah je pokleknila k molitvi, Olenka pa se je vrgla z obrazom na tla in preležala tako do ranega jutra. Drugi dan se je razširila po okolici novica, da je gospod mečnik Bilevič na Lavdi. Na to vest ga je prišlo pozdravljat vse, kar je bilo živega. Iz bližnjih gozdov so prihajali uveli starci in žene z otroci. Dve leti že ni nihče ne sejal, ne oral po teh naselbinah. Same naselbine so bile deloma požgane in zapuščene. Ljudje so živeli po gozdovih. Krepki možje so šli z gospodom Volodijovskim ali pa k različnim partijam, le dečki so opravljali in branili živino, ki je še ostala, in dobro hranili, toda pod varstvom puščav. Pozdravljali so torej mečnika kot rešitelja s solzami radosti očeh, zakaj tem preprostim ljudem se je zdelo, da mora biti že konec vojne in porazov, ako je prišel mečnik in se vrnila gospodična v rojstno gnezdo. In res so se začeli takoj vračati na pristave in goniti napol divjo živino iz najglobljih step. Šved je so res sedeli zavarovani za okopi v Poniviežu, toda spričo mečnikove moči in drugih partij, katere so v šili lahko priklicali, se niso več brigali zanje. Gospod mečnik je celo nameraval udariti na Ponievež, da bi okolico popolnoma očistil. Čakal je samo, da bi se še več ljudi zbralo pod njegovim praporom. Hotel je zlasti, da bi imela njegova pehota dovolj pušk, ki so jih imeli v velikem številu skrite v gozdovih, medtem pa se je ogledoval po okolici, jezdeč od vasice do vasice. Toda pogled na pogorišča in opustošenje je bil žalosten; prebivalstvo je bilo do polovice po-morjeno, a vsi moški, od starcev do dečkov, so imeli na povelje polkovnika Rossyja odsekane roke. Tako je vojna strašno teptala to okolico, take so bile posledice izdaje kneza Januša Radzivila. Toda preden je dovršil mečnik svoj ogled in postavil svoje prapore pehote, so dospele iznova vesele in obenem strašne novice, ki so se razširile od koče do koče. Jurij Bilevič, ki je bil odšel z iflalim oddelkom na poizvedovanje in nalovil nekoliko Švedov, je prvi izvedel o bitki pri Prost-kah. Potem so prihajale vesti o posameznostih, a tako čudovi tih, da je bilo vse podobno bajkam. "Gospod Gosievski," so ponavljali, "je pobil grofa Waldeka, Izraela in kneza Boguslava. . . Vojska je popolnoma pobita, a vojskovodje so ujeti. Vse Prusko gori v enem samem ognju!" Nekoliko tednov pozneje so začela človeška usta ponavljati še eno grozno ime: ime Babini-ča. "Babinič je glavno pripomogel k zmagi pod Prostkami," so govorili po vsej žmudži. "Babinič je kneza Boguslava z lastno roko potolkel in ujel." In dalje: "Babinič požiga elektorsko Prusijo, gre kakor smrt proti žmudži, mori ter zapušča samo zemljo in nebo!" Naposled pa: "Babinič je zažgal Tayrpge. Sakovič je zbežal pred njim ter se skriva po gozdovih." Poslednji dogodek se je pripetil preveč blizu, da bi. se mog-o dolgo časa dvomiti o njem. In res se je novica izkazala za popolnoma resnično. Anuša Borzobohata je živela ves čas, ko so prihajale te vesti, kakor bi bila zmedena, zdaj se je smejala, zdaj jokala, cepetala z nogami, če ni kdo verjel, in ponavljala vsem, če so hoteli poslušati ali ne: "Jaz poznam gospoda Babini-ča! On me je pripeljal iz Za-mostja h gospodu Sapiehi. To je največji vojskovodja na svetu. Ne vem, če mu je celo gospod čarnecki kos. Služeč pod gospodom Sapieho, je kneza na prvi vojni popolnoma potolkel. On ga je in nihče drugi, o tem sem prepričana, pod Prostkami pobil. On že pokaže gospodu Sa koviču in še desetim takim, kakor je Sakovič! A Švede pomeče v enem mesecu iz vse žmiidže!" In njene trditve šo se začele kmalu uresničevati. Ni bilo nobenega dvoma več, da je grozni bojevnik, imenovan Babinič, blizu, da se je pomaknil od Tavrogov v globino dčžtelfe". Pod Kotlinami je pobil polkovnika Baldona in posekal njegov oddelek do zadnjega moža. Pod Vorniami je posekal švedsko pehoto, ki se je umikala pred njim v Telšo, pri Telši si je pridobil večjo zmago nad polkovnikom Normanom in Hudenskioldom; v bitki je Hudenskiold padel, a Norman se z ostanki svoje vojske ni ustavil prej nego v Zago-rah, ob sami žmudski meji. Iz Telše je krenil Babinič proti Kuršanom, podeč pred seboj manjše švedske oddelke, ki so se s silo skrivali pred njim pod krila večjih posadk. Od Tavrogov in Polenge, pa do Birže in Wilkomierza je odmevalo zmagalčevo ime. Pripovedovali so o grozovitostih, ki si jih je dovolil nad Švedi; pravili so, da narašča njegova vojska, ki je bila izpočetka sestavljena iz nevelikega čambula Tatar j ev in dobrovoljskega praporčka, od dne do dne, zakaj vse, kar je živega, beži k njemu, vse partije se mu pridružujejo, on pa jih uklepa v železno.disciplino i'n jih vodi proti sovražniku. Misli so bile tako zajete ? njegovimi zmagami, da je šla novica o parazu, ki ga je prizadejal Steinbock Gosievskemu pri Fili-povcu, skoraj brez odmeva mimo vseh. Babinič jim je bil bližji in za Babiniča so se bolj zanimali. Anuša je vsak dan prosila gospoda mečnika, naj se tudi on pridruži slavnemu bojevniku, v čemer jo je podpirala tudi Olenka. Silili so tudi vsi oficirji in šlahta, katero je podžigala radovednost. Toda stvar ni bila tako lahka Prvič je bil Babinič na drugi strani; drugič pa je često izginil, da po cele tedne ni bilo slišati o njem in se je zopet pojavil z novico o novi zmagi; tretjič so vsi oddelki in posadke švedske iz mest in mestec, skrivajoč se pred njim, zastavile v velikih tro-pah pot; naposled se je za Rosi-enjem pojavil znaten Sakovičev oddelek, o katerem sb pripovedo- vali; da strašno uničuje,vse pred seboj,,da z velikimi mukami mori ljudi in povprašuje po Bilevi-če\ii partiji. Mečnik ne le da ni mogel odriniti k Babiniču, marveč se je tudi bal, če mu ne utegne še celo v okolici Lavde v kratkem postati pretesno. Ker torej sam ni vedel, kaj mu je početi, se je zaupal Juriju Bileviču, da se namerava umakniti proti vzhodu v Rogovske gozdove. Jurij je takoj izblebe-tal novico Anuši, a ta je šla takoj k mečniku. "Ljubi striček,' mu je rekla, (tako ga je namreč vedno imenovala, kadar je hotela kaj doseči pri njem), "slišala sem, da nameravamo bežati. Ali ni to sramota za tako znamenitega vojaka, da beži že na samo vest o sovražniku?" "Gospodična, ti pa moraš v vse vtakniti svoj. nosek!" je odgovoril v zadregi mečnik. "To ni tvoja stvar!" •: "Dobro, le umaknite se. vi, a jaz ostanem tu!" "Da te Sakovič ujame, potem boš pa imela!" "Sakovič me ne ujamle, ker me ubrani gospod Babinič." Baš bo ved«l, kje se ti nahajaš. Saj sem že enkrat povedal, da ne moremo k njemu." "Toda on more priti k nam Jaz sem njegova znanka; če bi mu le mogla poslati pismo, pa sem gotova, da pride sem, prej pa bi pobil Sakoviča. On me je malo ljubil, torej mi tudi ne odreče pomoči." "A kdo si bo upal odnesti ta list?" "Vsak kmet ga lahko odnese.' "Na vsak način ne bo to brez koristi. Olenka ima bister razum, pa tudi tebi ga ne manjka Tudi če bi se morali med tem pred premočjo umakniti v goz dove, bo vseeno dobro, da pride Babinič v to stran, ker se na ta način prej združimo ž njim. Poizkusi, gospodična! Poslanci se najdejo in zanesljivi ljudje." Razveseljeita Anuša je začela tako dobro poizkušati, da je še isti dan našla dva poslanca, a ne kmeta, marveč Jurija Bileviča in Brauna. Oba sta imela vzeti s seboj pismi enake vsebine, da bi ga v vsakem slučaju mogel ta ali oni izročiti Babiniču. S samim pismom je imela Anuša več sitnosti, a naposled je napisala sledeče besede: "V najskrajnejšem stanju ti pišem, gospod, če se me spominjaš, da bi mi prišel na pomoč. Le vsled tvoje vdanosti, ki si mi jo izkazoval na poti iz Zamostja, se drznem pričakovati, da me ne zapustiš v nesreči. Nahajam se v partiji gospoda Bileviča, mečnika rosienskega, ki mi je ponudil pribežališče," ker sem izpeljala njegovo sorodnico, gospodično Bilevičevo, iz tavroškega jet-ništva. I njega i naju obe oblega cd vseh strani sovražnik, a posebno švedje in neki gohpod Sakovič, pred čigar grešno nasilnostjo sem morala bežati in iskati zavetja v taboru. Vem, da me nisi ljubil, gospod, dasi Bog ve, da ti nisem storila nič hudega, a ti želela in ti želim vsega dobrega iz vsega srca. Pa četudi me ne ljubiš, reši ubogo siroto iz groznih sovražnikovih rok, a Bog ti to stokrat poplača in jaz bom molila zate, gospod, ki te danes imenujem le dobrega varuha, potem pa te bom imenovala svojega rešitelja do svoje smrti." (Dalje prihodnjič.) telllllM^ ČISTILNA RAZPRODAJA SAMO TRI DNI V ČETRTEK, PETEK IN SOBOTO OBLEKE: Obleke za v nedeljo zvečer, vredne do $16.50, sedaj $3.95 in $6.95 Bele in pisane športne obleke, na razprodaji po r < $1.95, $3.95 in $6.95 Obleke za žene, mere 36 do 58, po $1.95, $3.95 in $6.95 Svilene nogavice, full fashioned, 39c par, 2 para za 75c Svileni, barvasti brassieres, vredni $1.50, sedaj samo 50c in 75c Kimone in beach robes, po $1.00 V zalogi tudi posebno velike mere Razprodaja vse zaloge "soiled" oblek za party, po $1.95 Grdina Shoppe, 6111 St. Clair Avenue CLEVELAND, O. s RED STAR MALT SYRUP NAPREDUJE Ali vi upoštevate boljši in pristni ječmenov okus? Močnejšo domačo pijačo? Kupite ali naročite ta produkt pri vašem trgovcu ali pri FRANK LAURIČ 15601 Holmes Ave OGLEJTE SI novo otvorjeni dom, zgrajen po slovenskem stavbeniku Aug. Kau-šku, na 18321 Neff Rd. Odprta za ogled vsak dan od 2. do 9. ure zvečer. Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh. HARRY F. GUENTHER 16159 ST. CLAIR AVE. corner Holmes Ave. Slovencem dobro poznana lekarna, kjer dobite vedno najboljša zdravila. ;! Imamo 30 let izkušnje! ftWWWWWMWHWVMWWV Frank V. Opaskar ODVETNIK 1119 HIPPODROME BLDG. j; , MAin 3785 Ob torkih, četrtkih in sobotah zvečer od 6. do 8. ure na 'j iE. 93d St. in Union Ave. OB SREDAH IN PETKIH 1106 E. 64th St. Res. Tel. YEllowstone 0705-W DEVET evropskih zeliSč je naravno »dravilo na vse neprililie želodca, pn tudi a glavobol, zaprtje, kaSelj, prehlad, nervoznost, brezspanje, nevraitfljo, revmatizem, izuubo apetl-ta, bolečine v hrbtu in razne koine bolezni. Cena $1.00. Kominova lekarna PRVA SLOVENSKA LEKARNA V CLEVELANDU 6430 St. Clair Ave. vogal Addison Rd. nasproti S. N. Doma. LED IN PREMOG TOČNA POSTREŽBA JOSEPH KERN SLOVENSKI RAZVAŽALEO LEDU IN PREMOGA 1191 E. 167th St. Pokličite! KEnmore 4381 Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh. Pazite na svoje zdravje! Priporočamo vam naš znameniti in edino pristni GINGER BEER Ni bolj zdrave in za želodec priporočljivejše pijače Človek nikdar dovlj ne pazi na svoje zdravje. Kadar ste žejni, izpite polagoma eno steklenico naše LIMONADE, MALINOVCA ali SODE — in videli boste, kako vas bo.osvežila in poživila. Ni boljše pijače od teh. Poskusite! Zdravje je najv.ečji zaklad na svetu. Kadar ga izgubite, f .....k, 'i.,.,;.. tedaj šele veste, kaj ste izgubili. Priporočamo vam, da pijete vedno počasi, in le najboljše mehke pijače in ostali boste zdravi - - - - - Povsod in vedno zahtevajte v korist vašega zdravja samo pijače, qi jih izdeluje ------ THE Double Eagle Bohung Co. IZDELOVALCI FINIH MEHKIH PIJAČ 6517 St. Clair Ave. Tel. HEnderson 4629 JOHN POTOKAR, lastnik. A. F. Svetek Co. POGREBNI ZAVOD 478 East 152d St. 15222 Saranac Rd. KEnmore 2016 GLenville 5751 AMBULANCA NA RAZPOLAGO VSAK ČAS «