Stav. 318 V Trsta, v petek 21« novembra 1919 Letnik XIVI »m* dan, *dl ob iutjnU in peasaHrfh, zjutraj. — lAeduMtvo: ulica r, Ftmama *m. JO, L asdSttopje. — Dopisi naj m podajo ured- - Nt&aoktaa pisma ae ne sprejemajo. rotmptei se ne vračajo. — |rd*)8tetj tn vttćA Stefaa Oodtna. - Wnlk koasorcij Hsta CutnortL — Tlak tfakrae Bdteost — Nsro&rfaa saaia na mesec L pol L 18 — in čete teto L 16—. — Telefon arednHtr* in uprave ttev. 11-57. Posamezne Itevttke v Trstu In okolici po 10 atotink. — Oglasi m račaaafo w ilrokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 :tot; osmrtnice, zahvale, poslanice tn vabita po 40 stot, oglasi denarnih zavoda nvH po 80 stot Mali oglasi po 10 stol. beseda, najmanj pa L I*—% Oglase smejem« Inseraliti oddelek Edinosti Naročnina in rekisaiadj« se pošiljajo izkijučrto upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v listu, ut sv. Frančiška As. 2& Iz Jugoslavlie. Srbski proglas na angleSki narod. IONDON, 19. Kralj Peter je naslovil na angleški narod proglas, v katerem prosi, naj nadaljuje pomoč, ki jo je podajal Srbiji tekom vojne, v svrho obnovitve srbske zemlje, ki je Kla uničena in opustošena. Društvo umeinikov Srbov, Hrvatov in Slovencev iz Bosne in Hercegovine. SARAJEVO. 18. Kakor že javljeno, so usta- aoviti domači umetniki {slikarji in kiparji) in prijatelji umetnosti v Sarajevem društvo pod imenom »Društvo umetnikov Srbov. Hrvatov *n Slovencev iz Bosne in Hercegovine -. Namen temu društvu je gojitev 4oma?e umet-*>osti v narodnem duhu in podp^anje doma-it»h umetnikov. Društvo poziva vse umetnike iz Bosne in Hercegovine, umetniške kritike itt prijatelje umetnosti, da podp'rajo društve-1» namene. Nov tednik demokratske stranke. r" BELGRAD, 19. V Somboru je začel izkazati nov tednik demokratske stranke z imenom ^Narodni Glasnik«. Ukrepi proti pomankanjn moke v sarajevskem okraju. • SARAJEVO, 18. V Sarajevu kakor tudi po deželi je čuti*i že sedaj občutno pomaniianje »mike. Kakor vele strokovnjaki, se položaj iahko še poslabša. Meseni aprovizacijski od-*ek namerava ponvankanje preprečiti s po-■sebno akcijo. Zaprosil bo državo za primeren kredit. Jutri se bo vršila seja trgovcev, interesentov m kcasumentov, na kateri se bo razpravljalo o tem vprašanju. Ker pe je izkazalo, da oradniški aparat ne ftuikcijonira, se osnuje posebni krožek trgovcev in interesentov. Netočna vest o izvažanj blaga iz Sprajevega. SARAJEVO, 19. Neki sarajevski list javlja, ^a je orepovedan izvoz raanuf: i turnega blaga iz Sarajevega. Kakor javljajo s pristojnega mesta, je vest netočna. Stanovanjska beda v Belgradu. BELGRAD, 19. Polička je začela akcijo proti tujcem, ki so se naselili v Belgradu brez doveijenja mestne občine. Vsi tujci, ki Žele stanovati v Belgradu, morajo prej zaprositi za dovoljenje pri občini. IZ ČEHOSI ovaš^E. priprave ra povrnitev češkoslovaške vojske iz Sibirije. PRAGA, 19. {S.) Za povrnitev češkoslovaške vojake iz Sibirije v domovino ima en--tenta na razpolago 13 ladij. Potrebna je to-»eliLŽa 3 milijonov ton; predvidevani stroški .presegajo milijardo kron. Krščanski nauk v čeških šolah. PRAGA, 19. Uradni list priobčuje vladni odlok, s katerim se uvajate v gornjih razredih paralel k dve uri na teden krščanskega -nauka. ČcT^oslovaški častniki na francoskih vojaških akademijah. . LYON, 18. Iz Prage poročajo: Prihodnjo *tedo odpotuje iz Prage v Pariz večje Število češkoslovaških častnikov, ki bodo študirali Da francoskih vojaških akadeinriah. SZ RUSIJ2. Geaeral Mannerheim poveljnik severnoruskih čet? STOCKHOLM, 19. (S.) Neka brzojavka iz Revala javlja, da jc bilo ponuđeno poveljni-5tvo nad severnoruskimi četami generalu Mannerheimu. Spora z trm med Judeničem in Estonci. STOCKHOLM, 20. (S.) >Svevsk Dagbla-det« javlja iz Hekingforsa: Med generalom Judeničem in estonsko vlado je prišlo do sporazuma. Judeničeva vojska se ne bo razorožila. Vesti o odstopitvi Judeniča neresnične. HELSINGFORS, 19. (S.) Neko poročilo a-gencije »Union« pravi: Vesti o razorožitvi Ju-deničevih čet in o prevzeLju poveljstva s strani Estoncev so napačne; prišlo je do sporazuma. Letiško - nemški bojL KOVNO, 18. (S.) Iz Tauro^ena peročajo: Neka nemška kolona sestavljena od 30.000 mož von Letovih afriških čet in opremljena s 400 oklepnimi in težkimi avtomobili je prešla mejo in prodira proti Kedebirefpi (?) in Sauri. Ta vest ni še potrjena in -je prišla v času, ko je letiška vlada dobila iz Berolina uradno brzojavko, da ni več nemških čet v Litvi. Nemški poveljnik Tisdler se je polastil pred odhodom iz Schenlena, občir.ske elektrarne, katero je izročil Rusom. Lctiika vladna komisija je odšla včeraj v ViJno, da vzpostavi brzojavne in železniške zveze med Kovnom in Vilno. Letiško prodiranje. KOPENHAGEN, 19. (S.) Letiško poročilo pravi: Na celi kuronski fronti se nadaljuje letiško prodiranje; desno krilo je doseglo reko Ao, levo krilo je zasedlo Eckau. Po nekaterih vesteh so ba*je začeli Nemci izpraznjevati Mita-u, kjer so se zapazile eksplozije in po-žarji. Letiške čete so s pomočjo ognja zavezniških čet odbile vse nemške napade; Nemci so pustili na bojišču veliko število mrtvecev. Nekateri ujetniki so izpovedali, da so prešli mejo 7. novembra. Letiško-boljše viška pogajanja pri koncu. STOCKHOLM, 20. (S.) Iz Helsingforsa poročajo: Pogajanja med sovjetsko Rusijo in Letiško glede izmenjave talcev se bližajo kraju. Za četrtek se pričakuje končnoveljavna odobritev dogovora. Bo i i še viški napadi odbiti. STOCKHOLM, 20. (S.) !z Prevalda poročajo: Sovražnikovi napadi ob finskem zalivu so bili odbiti. En sovražnikov bataljon je fcil popolnoma umćen, pri čemer so Estonci ujeli 75 boljševikov. Tudi sovražnikovi napadi pri Jamburgu so bili odbiti. Nova estonska vlada. CURIH, 20. (S.) Brzojavke iz Naučna javljajo, da je nova estonska vlada sestavljena d štirih zastopnikov ljudske stranke, tri delavske, tri socialistične in dva Člana brez stranke. Minister za zunanj« zadeve je Birk, a minister za vojno Denke. Bi^ševiško prodiranje ©roti Orsovi, STOCKHOLM, 19. (S.) Estonci so skrajšali svojo fronto. Poročevalec lista »Svvcnsk Tag-bladei« .iz HelsingSonsa izjavlja v svojih zadnjih poročilih z bojišča, da so boljše viki znatno napredovali ob finskem zalivu v smeri proti Orsovi. Smatra se, da se je estonska -narodna vojska umeknila na črto, ki ;e bliže est nski meji in katero lažje drži s svojimi vojaškimi silami. Odpoklic nemških vojakov iz baltiških pokrajin. NAUEN, 19. Pruski minister za notranje stvari >je z ozirom na vlacni ocUok z dne 30. oktobra 1919 pozval pruske državljane, ki se še nahajajo v ruski vojaški službi v baltiških pokrajinah, da takoj izstopijo in se povrnejo v domovino, sicer izgube prusko državljanstvo. Wolkrausove čete prešle k Denjiklnu. ROSTOV NA DONU, 19. (S.) Okoli 20.000 oboroženih Galicijcev je predrlo levo krilo Petljurove vojske. Wolkrausove čete >o prešle k generalu Denjikinu pod naslednjimi pogoji: 1. Nadomestitev galicijskih častnikov z ruskjrmi častniki; 2. premestitev pr »stovolj-skih čet iz okraja Viritica—Kazatin na drugi del bojišča. Ruski ujetniki se vr»čaio ▼ Palscijo. NAUEN, 18. Kakor se poroča iz Ludwige-hafena, se je pred kratkim povrnilo v Pala-cijo mnogo Rusov ki so svojčas bivali v teh krajih kol vojni ujetniki in ki iščejo sedaj zopet dela pri svojih nekdanjih delodajalcih. Pripovedujejo da so »bili vsled brezupnih razmer v Rusiji prisiljeni, zapustiti svojo oomo-vino, da si poiščejo zaslužka v krajih z bolj urejenimi razmerami. Iz Had2ars *e. Clark o svoji miri ji. BASEL, 19. (S.) Iz Budimpešte porečajo: Clark, ententni poblaščenec, je naznanil, da smatra da se dokonča njegova misija v štirih dnevih, če se posreči sprava med vsemi strankami. Friedrich odstopiL CURIH, 19. Madžarska uradna agenciji javlja, da je madžarski ministrski predsednik Friedrich odstopil vsled odločnega odpora angleškega poverjenika Clarka, ki ni hotel nikakor priznati njegove vlade. Kabine t je sklenil imenovati za ministrskega predsednika ministra za uk Karla Naszarja. Ostan-? pa še vedno odprto vprašanje, ali bo novi ministrski predsednik pristal na ententno željo, da se ustanovi koncentracijski kabinet. Kakor javljajo iz Budimpešte »Lokal Anzeigerju^, je skoraj gotovo, da &e madžarska skupščina izreče za zopetno proglasitev monarhije. PODLISTEK Za staro pravdo. (42) Avgust Senoa: Seljačka buna. — Zgodovinska povest iz XVI. stoletja. »Jana,« je rekel mladenič z mehkim glasom, »ali ti je prav, da je prišlo tako?« »Še vprašuješ, Gjuro,« je odgovorila smehljaje se. »Vedela sem in verovala, da me ne prevariš, ker si poštena duša, ali nirti sanjala nisem, da bom tako hitro tvoja. Kar strah me je in skoro ne verujem v to hitro srečo.« »Mari te je mene strah?« je vprašal mla-deni č. »Vidiš ga! Misliš K, da se te bojim? A }a! Jaz se ne bojim nobene moške glave. In če mu? Ali glava se mi je nekako zavrtela, ko si mi ttedaj rekel, da te hočejo odvesti na Turke in da se v kratkem poročiva. Nisem vedela, ali naj bd se jokala ali smejala. Kar zneša se mi.« »Ne boj se, Jana, tudi ta glavobol te min«, a v nekoliko dneh boš videla, da je resnica.* Madžarska išče kralja. PARIZ, 19. Konferenčni krogi se začenjajo že razburjati zaradi dogodkov na Madžarskem. Romunske zasedbene čete so komaj odšle, in že nastopa madžarska vojaška stranka in kaže, da bi hotela svoje zastopnike na vladi. Glavno vprašanje, za kart ero gre sedaj na Madžarskem, je vprašanje ustave. Katoliška stranka, ki ima v Friedrichu svojega zaupnika si živo želi povrnitve Habsburžanov na madžarski prestol. Razun tega bi hotela zadati hud udarec socijalistom in radikalcem že zaradi verskih vzrokov, ker so zatekli v te dve stranki skoraj vsi židje. Gre torej za preprečitev udejstvitve angleške obljube potom zastopnika Clarka v Budimpešti, ki bi hotel doseči ustanovitev koncentracijskega kabineta, v katerem bi bale zastopane vse stranke, vštevši socijaliste in radikalce, ki so katoliški stranki najbolj na poti. Doznava se, da je dal admiral Korty aretirati socialistične in radikalne vodkelje. Angleški zastopnik Clark je protestiral m zagrozil, da prekine odnošaje z budimpeštaosko vlado, če se aretirano takoj ne izpuste. Iz Avstrijo. Program krščansko-sodjalne stranke. BASEL, 19. (S.) Z Dunaja se poroča: »Reichspost« objavlja program, ki ga je odobril kongres krščanskosodjalne stranke. Ta stranka se stavi na demokratska tla. Priznava edino le ustavo, v kateri dobe zakonodajno merodajnost oblasti, izvoljene na podlagi splošne, enake in tajne volilne pravice. Ustava mora priznati ljudska glasovanja ter dati inicijativo za rešitev vseh socijalnih in intelektualnih vprašanj in problemov javne pravice. Avstrija se mora organizirati v kon-federativmo državo; Dunaj mora ustava določiti kot glavno mesto države in kot sedež parlamenta in federativnih oblasti. Trgovina z inozemstvom se mora pospeševati, kar je iz gospodarskih razlogov neobhodno potrebno. Varnostne čete in republikanska vojska morajo imeti značaj vojske, ki se oe bavi z nobeno stranko in ki ima edino nalogo, da vzdržuje javni mir in red. Stranka zahteva zaščito za ljudsko krščanski element. Židje se morajo priznati in smatrati kot poseben sloj. Stranka se izjavlja za svobodo pouka. Strah pred zimo t Avstriji. NAUEN, 19. Nemško časopisje opisuje dan na dan bedo in stisko, ki pretita Nemški Avstriji to zimo. V posebno težavnem položaju se nahajajo Nemci iz bivšega cesarstva; ker nimajo prilike, da bi nakupovali živila pod roko, se morajo zadovoljiti z količinami, katere jim daje država. Tf anašajo za osobo tedensko 1260 gr kruha, H funta. moke in pol funta riža ali sočivja. Za dva do tri tedne dobivajo 120 gr masti, vsake štiri tedne 106 gr mesa in redno 2 funta premoga na dan za gospodinjstvo. _ Iz Nemčija. Protest proti zadrževanju nemških ujetnikov t Franciji. BEROLIN, 18. Wolffov urad poroča: Na 10 velikih shodih je beroliasko prebivalstvo še enkrat protestiralo proti temu, da se nemški vojni ujetniki še vedno zadržujejo v Franciji. Sprejeti sta bili dve resoluciji. Prva, ki jo bodo orezžično brzojavili vsem narodom sveta, pravi da vrhovni svet svoph dolžnosti ni izpolnil Dvanajst mesecev po sklepu premirja čaitajo nemški ujetniki na Francoskem, da se jim naznani dan njihovega odhoda. Druga resolucija zahteva od narodnega predstavništva, da energično nastopi za to, da se ujetniki vrnejo. Nemški delegati odšli prepozno na delovno konferenco. STOCKHOLM, 20. (S.) Nemški delegati na delovni konferenci v Washingtonu so doznali na pamiku, da se konferenca zaključi že v sredo, ter so se izkrcali in se povrnili domov. Švicarski socijalni demokrati proti pristopu v zvezo narodov. BEROLIN, 19. »Vorwarts« javlja iz Bazla: Deželna zveza švicarskih socijalnih demokratov je sklenila, začeti najkrepkejšo agitacijo proti pristopu Švice k zvezi tiarodov. Mirovna konferenca. Zaslišanje Gradskega in Pateka. PARIZ, 20. (S.) Vrhovni svet je zaslišal na današnji seji pod predsedstvom Pichona Gradskega in Pateka, poljska pooblaščenca, ki sta pojasnila politične in gospodarske »Glej,« je nadaljevala deklica šaljivo, »pre-varil si me. Moj Bog, kaka je neprilika to!« »Kaka neprilika?« se je začudil Gjuro. »Eh, jaz sem ti marljiva prelja, tn mnogo sem, hvgla Bogu, naprela; ali malo tega je iz-gotovljenega, a še manje sešitega. Skoro aram me je.« »Radi tega si ne razbipj glave, Jana« %» bo kdaj pozneje.« »Da pozneje, ali, kaj porečejo trop domači, kako bodo preštevala perilo na prste tn mi bodo pri vsaki žlici očitali, da sem prazna prišla pod »treho. Alt, pri Bogu, nisem kriva jazi Hotela sem vse lepo prirediti in baio bi že gotovo, da mi mi oče govoril: »Ne kvari si oči po noči; ta ne veš, kak dar od Boga je to; a na svatbo moreš čakati tudi do trejih konopelj. Tudi faz sem mislila nekako tako in se. dovolj najokala; sedaj pa, glej, ma je padla svatba pred noge, a ki op čiči mi le vise v zapečku. Kar žal mi je.« »Mari ti je žal, da greš za meno)?« »PojdiJ« se je nekoliko razsrdila dekfica in udarila zaročenca z dlanjo po rama, .kake grde iale ao to? Ali te ni strah pred Bogom. vzroke v prid končno veljavni priklopitvi vzhodne Galicije Poljski. Vrhovni svet je izrazil željo, da bi se uveljavila versaille»ka pogodba že s 1. decembra. Iz Francije. Otvoritev francoskega -vseučilišča t Slrass-btirgn. PARIZ, 19. (S.) Jutri se začnejo v Strass-burgu svečanosti ob priliki otvoritve f anco-skega vseučilišča. Otvoritve se udeleže predsednik Poincarč, razni ministri in zastopniki važnih večjih vseučilišč. Kriza belgijskega kabineta. BRUXELLES, 20. (S.) »Gazzette«, javlja, da je kralj poveril sestavo novega kabineta PauJu Huymannu. »Nation Belge« piše, da je ta vest izmišljena. Iz Anglije. Madžarsko vprašanje v angleški zbornici. AMSTERDAM, 19. V angleški poslanski zbornici je poslanec Harmsworth na tozadevno vprašanje odgovoril, da angleška vlada le ni priznala madžarske vlade. Anglija postopa na madžarskem v sporazumu z drugimi zavezniki. Politika vrhovnega sveta stremi za tem, da se prepreči Habsburžanom po-vratek na Madžarsko. O nameri, izročiti ogrsko krono kakemu angleškemu princu, še ni slišal ničesar. Angleška misija ▼ Rusiji. LONDON, 19. V Ros tov odide kmalu angleška misija, ki bo imela nalogo, da pospeši gospodarsko obnovitev srednje Rusije, ki je bila osvobojena izpod boljševiškega jarma, in ki ima okoli 40 milijonov prebivalcev. Podpore brezposelnim odprščenim vojakom. — Ureditev uvažanja in izvažanja. LONDON, 19. (S.) Dolnja zbornica. Z 217 glasovi proti 123 je bil odklonjen laburistični predlog, po katerem bi se morale še nadalje izplačevati podpore, ki so se dovolile po premirju civilnim osebam brez posla. P od po re za civiliste se odslej prenehajo; podeljevale se bodo še nadalje demobiliziranim vojakom, mornarjem in letalcem, ki so sedaj brez dela. Predsednik »Boat of Tradea« je predložil zakonski načrt, ki ima namen urediti izvažanja in uvažanja, katera mora kontrolirati komi sija, ki bo skrbela za to, da ne uničijo tuji iz delki angleške trgovine; na ta način se morejo rešiti industrije, ki so koristne deželi, ter industrije, ki znatno fTpe vsled nizke vrednosti tu^e valute. Komisija bo morala skrbeti tudi za začasno izvršitev pravilnika glede izvoza nekaterih vrst blaga. Angleški častniki proti posredovanja v Rusiji NAUEN, 19. Angleški častniki, ki so se vrnili iz Rusije, očitno nastopajo proti nadaljnjemu posredovanju zaveznikov v Rusiji. General Gough zastopa stališče, da je skoraj-šen mir v vzhodni Evropi mogoč le, ako se prizna neodvisnost obmejnih držav stare Rusije. Sultanova povrnitev t Kairo. LONDON, 19. Kakor pravijo uradne vesti, se je izvršila povrnitev sultana iz Aleksan-drije v Kairo popolnoma mirno. Pozneje pa je prišlo do hudih izgredov, tako da je morala policija uporabiti orožje. Dva policijska ko-nii-sarijata sta bila zažgana. Tekom izgredov je bilo veliko oseb ranjenih. Malta dobi popolno avtonomijo. LONDON, 19. (S.) Dolnja zbornica. Državni podtajnik za kolonije je izjavil: Angleška vlada je sklenila, dovoliti Malti popolno avtonomijo, v kolikor gre za čisto lokalne zadeve. Upajmo, da stopi nova ustava v veljavo prve dni L 1921. Državne oblasti ibodo imele še nadalje v svojih rokah nadzorovanje vojaških in drugih zadev, ki se tičejo Malte kot trdnjave in državne luke. Malti bo določena gotovo gmotna pomoč v svrho ureditve njenih financ. Maršal Ha;g odklonil službo glavnega namestnika ▼ Indiji. LONDON, 19. (S.) Kakor poroča list »Globe«, je maršal Ha:g, ki misli opustiti aktivno službo, baje odklonil mesto kraljevega namestnika v Indiji in mesto glavnega poveljnika indijske vojske. WASHINGTON, 19. (S.) Sena tovi trije poizkusi, da bi dobil večino za odobritev mirovne pogodbe, so se ponesrečili. Senator Lodge je nato predlagal, naj -bi kongre^ izjavil, da je vojno stanje z Nemčijo dokončano. Predlog se je predložil komisiji za zunanje zadeve. Senatova seja se je zaključila ob 23. WASHINGTON, 19. (S.) Predlog senatorja Hitchocka v prid odobritvi mirovne pogodbe brez pridržkov je vzbudil odpor s strani republikancev in povzročil živahno razpravo. Senat je odklonil predlog za imenovanje komisije, ki naj pregleda mirovno pogodbo. Razprava glede imenovanja posebne komisije, ki naj bi poiskala način za sporazum, je bila odgodena; sklenilo se je, da boste isk-cJi obe stranki pot do sporazuma. Omejitev dela v tvornicah vsled rudarske stavke. CHICAGO, 19. Ravnatelji železniških dru-žeb se posvetujejo, kako bi omejili osebni promet na 40% zaradi pomankanja premoga vsled rudarske stavke. Predvideva se, da se manje važne tovarne zapro. Če se to zgodi, ostane brez dela veliko število delavcev. Razprava o Lcdgejevem predlogu. WASH1NGT0N 19. (S.) Senat je odklonil predlog v prid mirovni pogodbi, v obliki, ki jo je dobil vsled pridržkov, ki jih je predložil Lodge. Lodgejev predlog je btl odklonjen • 55 glasovi proti 29. Večina šteje 49 demokratskih senatorjev in 13 republikancev. Po pravilih se mora predlog odobriti, oziroma odkloniti z */3 glasov, je predlagal senator Reed, naj se zopet razpravlja v Lodgejevem predlogu. Reedov predlog se je odobril z 62 glasovi proti 30. Vprašanje nemških ladij, izročenih Zedinjenim državam. \VASHINGTON, 19. (S.) Državni odsek naznanja, da tnanka za končnoveljavno priso-ditev »Imperatorja« in drugih nemških ladij, ki so bile izročene po premirju Zedinjenim državam, samo še potrdilo predsednika Wil-sona. Osebe, odgovorne ca napoved vojne ententi, aretirane. CURIH, 19. Iz Berolina poročajo: Bolgarski ministrski predsednik Stambulinski. jc dal aretirati vse bivše ministre, ki so odobrili napoved vojne, in vse bivše poslance ter politike, ki so imeli odločilno besedo pri napovedi voljne ententi. Rekord v naglem letu. RIM, 20. (S.) Letalec Lilt Elia je dosegel z Marchettijevim letalom svetovni rekord: v eni uri je preletel 274 km in 220 m! ko vsako besedo obračaš na slabo. Vedi: ako ne bi hotela s teboj, bi ne šla. Ali boli me, • C0IKU2 U Italiji. Iz ^rasFi te. Lodgejev predlog odklonjen. NEW YORK, 19. (S.) Iz V/ashingtona poročajo, da je bil Lodgejev predlog odklonjen s 51 glasovi proti 28. da pridem taka v hišo. Čeprav sem sirota, j vendar nisem beračicau« i »Vidiš, vidiš, kako je ta lončič prekipel!«,; se je naamehnil Gjuro in ji, prijemši deklico za obe rami, pogledal veselo v obraz. »Eh, Jana, duša moja, ne motaj sedaj te preje. Samo da si moja —- moja I Za drugo me ne skrbi. Pa naj le kdo pisne na ta« zlomim snu kosti.« Deklica se je nalahko izvila is njegovih rok tn se za dva koraka« pak. je re- kla dalje: »Od jutra sva se naferUjala, gjej, kje je mesec, a kje Stubica. Sedaj treba iti zares.« »E pa m Bogom, lahko noč!« je odzdravil mladenič, ponudivit p roko, ki jo je ona prijela plaho in poveš ene glave ter šepnila tiho: »Lahko noč, Gjuro!« Tako sta se razšla. Deklica ae je počasi vračala preko vrte v hišo, mladenič pa je v aijajm mesečini hitro ubral pot proti vasi Za-prešiču do krajinakef* mostu in dalje preko Krapine pod brdjem de Ivanca, da je kremi k Bistri Srce mu je bile veselo, nogi lahki. noč jasna, a vroča kri mu niti čutila ni nočnega hladu. Vse je bilo mirno in tiho po praznem svetu; nisi čul ne čvrčanja, ne kapljice. Šuma, grmovje, hiše, vse kakor da je postalo črn kamen. Za vasjo Ivancem gre pot pod bregom, a šuma se »pušča do ceste. Na daleč se je kazala pot skoro bela od mesečine, niti črne pike ni bilo videti na nji. Hkratu kakor da je nekaj zašumelo izza grma. Gjuro se je ustavil. Nagnil je glavo in prisluškoval za trenutek. Nič, niti diha. Sel je dalje. AH čujf In zopet nekaj, kakor mrmranje človeškega glasu. Mladeniča je nekaj zagrabilo za srce. Pritisnivši drenovko močneje, je začel hoditi počasneje, skoro čul je, kako mu bije srce. Ali, skoro mu je udarila kri v obraz od sramu. Pokašljai je, stopal hitreje ter začel polglasno prepevati pesmico. Sedaj je šel mimo velikega grma, ki se je nagibal na cesto. Storil je še par korakov, ko je naenkrat nekaj zažvižgalo. Prej, nego je obrnil glavo, se mu je zamračilo pred očmi in nekdo ga je sunil da je padel na tla na hrbet. Občutil je da mu je nekdo vrgel suknjo preko glav« in ga na prvem zasedanju nove zbornice. Eno pa je — po na5i sodbi — že danes gotovo: Nitti ne bo mogel nadalje balancirati, to je, voditi še nadalje v Italiji svojo dvorezno politiko! Poprej je označal reško podjetje kot navadno fwstok>v#tfno; tik pred volitvami, ko se mu je začel majati stolec, pa v poslanici svopm voHlcem proglasil isto podjetje kot izraz vestnega narodnega čustvovanja. Mož take nestalnoati ne more voditi realne politike. • • » Po z »doji h vesteh, bi zoa&alo Me vilo do-»edaj izvoljenih liberalcev, demokratov in l>ojewukov 235, socijaKstov 157, katolikov 95, reformi«tov 14 in republikancev 7. S skrajnega vzhoda.... ■Mtoulo nedelo nam jo g. cenzor zaplenil 3 te-4rtine nad-pisa — če je ifirei prav, pokaže prtfjod-©jost! Za iedaj uporabimo, kar nam \t pustil, ter nadaljujemo ipoctavje o sejanju pravivneja, ali, 6e fročefe: o itiegovem bdenj«. Spel ie pravični v Kromu in ropotu, spal Je doteo, te'ko span-ie. Željno pričakovani mir ga ie stresel, ali prebudil se je. žal. le na pol. Celo leto po vzlruk-irijt tr! se popoIncuKi zdramJ-ea. Dvomil se te potasroma. truden, ^potrt. mof-%*a\t m« strelk) še jerozue sanie in \izi»e; n« more »C razstedat*. * po- da bi si napral oči %er opral In zaspano tek> v osvežujoči vodi nerodne Kavedoc^ii — bojt «t mrziole »izpcstavltania«! Ta pramt strah prod sizposiavtjttTreffl* «gra v «aiVam -it!o vzhoda.... velikansko vtojro. >Izpostavljanja se bofimo*. je Izgovor n. pr.z če nejeiniitvo narodnega, narodnejšeisu ali nafc- aa.rt>dnej4esta društva trpinči lavne oblasti z dvo-fezidnimf vlogami; če teko društvo prosi namesto da b? s»mo fxrr)aA-iTo skUcanjc občnejja zbora.; če se talen -društvo, konporaerja i. dr. boje začeti e javn«m delom; če kateri aH .katera preintimno občuje, hodi na 4ov, zabave Ud. z..... če kdo pri hhijrajm* aafrteva listek v iu?em Jeziku. (Prečen oni. ki vč, da ie Moiite 4re*kk>-Kilcce. Recdiia-Rakek, Loneratico-LoKatec. Prefetanesro-Prestranek, Lescciano-Ležeče itd.); če Zupan. k» ie vendar načelnik avtonomne oblast!, v sanrosiov-enski ofcčini uvaja dvojezični pečat in tiskovine itd. itd. *BoVazen pred i izpostavljanjem* je. kratko rečeno, izgovor za vse grefie. ki se vrše na telesu nerodovro*. A ravno to izrabljajo preradi na-ši eodai>* Javni funkcitortarji, Tako poznamo n. pr. gospo-Ja na «e!o važnem, odgovornem mes+u. ki pa izgublja po cele dneve na 4ovu, med tem ko drugi navadni državljani ne dobe od njesa pod nol>enim pogojem dovoifcaja za lov ait za orožje v osebno varstvo. Pri tej urili ki bi tudi rodi vedeli k*e m v kakšnem sfan:u •e na.haia.io lovi»ke pu&ke, ki smo jih morali oddati pred letom civilnemu komisari]adelu?e — prav n*č po ktil-farrfto, kakor bi JmcJ kakega Be^nna rwed seboi. !n temu gospodu se je pred nedavno podpisovala — ziupnrlca! Zopet izgovor na »šzpostavtlange« — 5mo kuiUiresi, miroljuben tiarod, niti najnrartie krvoločni; ne Ž-eUmo torej oinervjenejnu gospod« druzega, »cgo. da se umakije z mesta, za katero a: sposoben. Za vozil !e že v preveliko škodo drŽavi In narodu. Šteti bi tnorali v čast, da morfi ukazovati temu narod*v Poudartam čast, čeprav nas hoCe onmiovazevati ravno v^ted naše skromnosti in proklete bojazna pred jsripostavKanjem«. To ni edini ukl edini goscKMi — preveč »e obojega. Ce bc^uo dopu&čatf, da pojdejo stvari *ako uapreK potem p« kar vzemimo kiobitk v roke In prikJ*m»nK> se; »Vaša milost, najudr--^jše pro«fam>. f»prostite nam mHostno- da smo se spioh upali — priti na svet!« Domače vesti. Dofegactja Srbov. Hrvatov fn Slovencev ura- kitice od danes d»l.e v ui. Mazrirti (prej uL Niiova) S>, H. nadstr. d«Mw> io ne več v hotein >Savota«. — Naravnost fcrezprimerni naval o?>činstva. ki po-e. da žd; v«^k, da bi čim iprej opravH. razumljivo je, kf-a navaja zm to vzroke, ki so večfrrat upravičeni in reikrat neupravičeni, in razmniijivo je tudi, da so v tek'h sfaOaJib večkrat Žrtve ravno tisti, katerih natika je pepotnoma -upravičena. Prepričali smo se osebno, da gre g. delegat po svojih najboljših močeh vsakosTHsr na rcfco, tako da je prisiljen deteti vsak dan oez dr'^čeno uro in celo tudi zvečer. Toda vkiiub tenrn je nemogoče, da bi prišli vsi na vrsto, ka.ti števiio pouičkov je. Icakor smo ome-ihK. nara\Tiost brez^^rknerno. Opozorili smo že en-#irat v našem listu naše ljudstvo na to okoliščino in je prosili, naj ne čaka s svojimi preliodnšcami do zadnjega b^r>at ker je to v njegovem lasuiom i«'xesu. RaiZumiiivo ie, da >e fjucem, ki prihajajo od zunaj, zelo težavno Čakt4i na svojo prehod-nico v Trstu, ker je to vezano tudi s troški, toda delegat dovoljuje v'endar v teh obzira vredn h 6^u<ča»h vse mogoče olajšave, kakor so se megli t&M ljudje že sami prepričati Pri ljudeii pa, ki ctrnujejo v mestu. misKcno. da ne igra vef3ce tiioce dej&tvo, ali dobe preho.aico takoj ali pa po 34 urafi. Ver so otoraK tudi pri vTukHi oblastih ča-Vatt nojmasl 8—10 dni; obzira vredni slučaji pa Jtelf upo*teva»o. Ne vemo, satka! irf se ravno cd Itrgo^vans^ke delegacije ««a?rtevaJo, nal naredi, kar aobena druga «Ms&t ne dela. — Da se vidi, •cako neopravičena so nekatera očitanja, naj navedemo ta sJučaj: »Lavoratorov* kroničar Je priobčil \6eraj pismo, v katerem se nekdo pritožuje proti »jugoslovanski misiji v Trstu«. Kroni-čarjev uvod k temu pismu ie pfsan popclnoma korektno, v obliki, ki ne more nikogar užaliti, čeravno ni vsebina točna. Zato pa je pismo pisano v obliki, ki ne ie da ni dostojna uvoda, temveč vsebuje egotovitve, ki ne odgovarjajo resnici. Da »•ljudje čakiajo po tri ali štiri urec, je res; toda tega ni vendar kriva o-jargoslovanSfca misija*, ker ni res. kar piše dopisnik, da se odpravi do poldne največ trkleser oseb, res je pač, da se odpravi več kot 100 oseb. kakor smo se osebno prepri-ali. vktrub temu, da se rabi za vsako prehodnico več kot 10 minut, ker g. delegat z vsakim osebno govori (za kar ima gotovo tehtne vzrke) in ker (prihajajo k ;rjenm 4iqvd)e vpraševat vse megočereči, med drugim tudi, 4tedaj ođlia'a... \-tak. Prehr/c^icc se vraoajo vkiirane 24 ur po predložitvi (v obzira vredrrih smrti ifcd: tudi prej ali takoj) To- liko v poji«»»ilo zaradi netočnonavaja »tovoratorov« dopisnik. Kar se pa tiče piipmbe o »ktgasJovanskem »,osa«, bi bilo botje, da si jo je dopisnik pridrža! i nosom vred, kajti take nedostopnosti ne spadajo v članek, katerega uvod je p»$an v ki dokazuje, da ima dotični pisatelj zrošsel za korektno in dostojno pisanje. — Končno naj opozorimo, da nas ie ta^egat naprosil, naj obja\"imo, da se naihaiajo nekatere prehodnice v niegovam uradu že 8 dnt, in da ne prihaja nihče ponic. oeraA-no se je naigiačalo, da so zelo o: Gostihie. itavarne, »bari« >so polni. Vnaoje 3šce tpa ovala resnični po5ožaj mesta, ki nikakor ni med veselimi, ako pomislimo na potrte duše 10 trsooev delavcev, ki so — brez liela. Omemvši HM-ctnje«' D'Anminziia, posebno pa vo)tSke parade ob njegovi povrnitvi -z velikega pod etla v Zadru, pravi »Lavoratore«: Tako a'.i slično je vsakdan.«* ž«\*tjen>e na Reki: življenje slavljenja, frenetične ga brezkrainega navduševanja. Danes se ^klanja zastava oddciku X, jutri onemu Y, po-jutranfim pc. epičen govor D'AnminziJa. Dvialsetti-soč vojakov, 'ki napolnjujejo mesto s troipo nepotrebnih častnikov v*akih deset mož o?en) z bogatimi plačami, obremeniajo neizmerno gospodarstvo mesta, in narodni svet je pristBeii v neprestano novo izdajanje papirnatega denarja, več-krut žigosanega, ki Je brez vsake vrednosti. Na se nahajajo "stotine dečkov, ki so zapustili svoje družine, (navdušeni oi želje po Junaštvu, ki pa pomnožnjejo sn^spodarsko težave mesta, kjer tprirn£i>kiijč živl-I, Pridriržujejo se jun premnogi častnici, že odpuščeni iz vojske, ki tu nadaljujejo sijajno vojno karijero. Ne man-ka dvomljivih oseb, ki rade love v motnem, in ki, ko jim to kaže, ne odklanjajo tfc'-i ogle ću ^t v a. Ce bi mojgel D'Annun-zio vse videti fn biti obveščen o vsem, k2ko bi hitro porial dečke v šolo. pohaiače na delo, zlobne subjekte v ječe — in vse to na veliko kor+st stvari italijanskega mesta! — Ni vse z*a ulic*>, re«?o Sem Benei!i)a. ki je z avto-mobilen* zbežal nazaj v Florenco. — Naslednji Han ie Sem Bene Hi poda! Pratežanom odprto pismo, kjer jim )e povedal, da Je užaljen, da so tolpa rntJbota'kov, da niso narod, temveč divjaki. »Narod sem Ju«, k končal svoje pismo in a!c Veretti je poveril nalogo za prodajo -tobaka zepet drugim znancem, katerim je obljubil primerno nagrado. Minulo nedeljo so prišli v Stariohevo prodajalno Bruno OoUob, star 30 let. stann#oč v trtici Garducci 33, Franc Timeus, star 22 le4, ■stanujoč v ^ici C a nova 6, in Luoijan Ruggeri, star 40 tet, stanuloč v ulici Massimo Đ'Azegtlo 22, kateri so rekli Stariobu, da jih ie poslai Veretti po oni tobak. Ker )e bil slučajno Veretti ob njihovem prihodu prisoten, Hm je Sta-rioh izročil tobak, katerega so spravili v vreče. Tu pa stopi Timeus pred Starici«, z bodalom v roki, in se »zda e vliva! vodo v Skal pa fe prrhitel proti njemu deček Mcrij Bembič, star 4 leta; Desco se }e hotel s kotlom obrniti na drugo "stran, da bi ga ne oblH z vrelo vodo. Pri tem pa je revež podel in prevrnil voljo, ki je še ostala v kotlu, sebi po obrazu, trebuhu In nogah »n se jako nevarno aparil. Dečka pa je oparila voda nekoliko »a desni roki. Desca so peljali z avtomobilom na rešilno postajo in odtaii v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v 7. oddelku. Pravi in krivi orožniki v vojaških oblekah. Snoči sta hodila 2 prava orožnika, oblečena v vojta&ko Obleko po ttHci Sadita; pa stopi pred vojaka tretji vojak, kš se >e izdal za orožnika in zahteval od njiju legfitimacrje. Prava orožnika sta takoj fepoznahi, ča je to mož, ki ima kakšne druge namene in mu je malo do spregledovanja legitimacij. Zato sta ga vzela s seboj in odvedla na orož-niško postalo v ulici Orologio. Tu je začel divjati in razsajati ter hotel vse pobiti, svojega imena pa ni nikakor hotel povedati. Poznrfe so ga orožniki pošteno pomirili ki našli v njegovem jopiču do-pustrrcco. imenuje se CamHlo dd Giulio. Prtljago so jI ukradli. Pevka Virgima Pedinaz-ao, ki je prišla pred par dnevi v Trst je dobila sobo pri družini Claria v uJici Acquedotto 31. Oscar Claria, sin, pa te z drugiimi tovariši Marijam, Marcelom in VirgHijem Bisalom ter Jo^pom Lnn«^«2ijem skoval ponarejen kiiuč, s katerim so odprli v odsotnosti pevke n;eno sobo in ji odnesli kovček z vso obleko in perilom. Vse blago, ki je belo s kovčegom vred vredno 3000 lir so spravili na Lunazzijevo striovanje, iz katorera so potem na drobno prodajali posarmazne pre mete. Policijske oblasti so aretirali vse uzmoviče, toda šele v času, ko >e bilo že vse blago razprodano. DAROVI. — V počastitev spomina pokojnih nepozabnih sorodnikov, daruje Marija Tomažič L 10.— za žensko podružnico GMD. Borzna porofi'a. Trst, dne 20. novembra 1919. lečaji: Jadranska banka Cosulich {AustroamericanaJ Dalmatia (Parobr. dr.) Gerolimich Lloyd Lassino Martinolich Navigazione Libera Triestina Oceania Prem ud a Tripcovich Assicurazdoni Generali Riunione Adriatica Ampelea Cement Dalmatia Cement Spalato Čistilnica petroleja čistilnica riža Krka Tržaški Tramway Tržaška tvornica olja Švicarski ttčsji« ŽENEVA, 19. Italija 44.30, NemCija 11.85, A\-stri^a, nova 4.20, stara 3.85 Anglija 22.40, Francija 57.025, Amerika 5.47. 250— 255 515— 520 293— 300 1300— 1350 825— 835 1400— 1450 345— 355 1400— 1440 405— 420 550— 560 520— 535 16000—16?00 3000— 3100 420— 4ro 290— 300 330— 340 2025— 2075 260— 270 355— 365 232— 237 825— 850 HALI OOLASI POSTEN, popotaofna <»nes1iiv, 3f let star mož. v pokoju, vešč sioveoskega, ftaiiiamke^a m nemškega jezika, išče »kižbo oskrbnik« skia- dl<-č ali VTataria, stražarja pri večjem podjetju 5če poštenega sela. cd IS-30 let tstaresra, za prenašanje pošte po enkrat na dan iz Cerne/akah v Klanec. Koizino In nazaj. Plača po dogovoru. 3336 SREBRN DENAR lit zlato kupuk po na.ivlsjih cenah ttrar, iti. Mauzoni 17, vr. 2, priti. 4332 • vi 1* ta v isono vpisana zadruga t omejenim jamstvom vabi na v • DRVA 9 sveža in suka, 1 me'er dolga, se kupujejo. _ Ponudbe z navedbo cene franko vagon oddane postaje, količine in dobavnega roka pod šifro »ANCONA« poste restante Trst Proda se lepa, skoraj nova ki se bo vršil 23. novembra 1919 ob 10.30 predane v zadružni!) prodorih Corso G. Verdi st. 37,1. DNEVNI RED ; t. Poročilo načelništva. 2. Poročilo nadzorništva. 3. Potrditev letnih računov za leta 1916, 1917, 1918. 4. Volitev načelništva in nadzorništva. 5. Raznoterosti. V GORICI, 18. novembra 1919. v najbolj zdravi, soinčnati legi Trsta. Hiša ima 3 nadstropja in pritličje, skupaj 8 stanovanj; vsako stanovanje ima 4 sobe, sobico in kuhinjo, vodno napeljavo, plin in električno luč. Pred hišo je lep vrt. Nese letno 11.000 L. Vse oddano Cena nizka; proti takojšnemu plačilu. Pojasnila daje inseratni oddelek Edinosti pod gt. 120.000. NA DEBELO: Nogavice, žepni robci, naglavne rute, razne male. česainiki, pisemski papir, pipe. radirke, trak! za čevlje, vsakovrstni gumbi in drugo blago. GIACOMO LEVI, Trst, u'. S. McoI6 št. 19 ZLATJira G. PliiO, TRST >• nahaja na K«rzu St. 15 (Mvli zatarnica G. Z K4GV17Z & Fij:!J) V>l"pf» fzbera Brebrnih In slarih ui, uhanom, verižic it i. za takojšen nastop IZURJENEGA UČITELJA PET|A za pevsko dru-Štvo9 ki je že izvežbano. Oglasiti se je v uradu „Ljudskega odi a', ulica Madonnina štev. 15, II. nad, vr. 2« od 10 12 in 16-1S vsaki dan iS [51 ZALOGA UR IH ZUTMIHc::: na velijo izbero .e vdohi pri a. POiH H Trii'J rRO GARiBALLH (IIARR.Ei:A> 8. iHi j E^ina distilaclja pristnem - br!»j@vca - - in - tropinovke mm & plesnicab - Trst Lastna dlstilnaja Imm Jt. 10-21* Urad v mestu: ul. Donlzettl 5 (voga! dL S. Francers) Skladišče verraoatha cajflncjie vrste m drugu Mm. — Transito: prosta luka. — Dela. tfhv. K. aJ.mOOO, Resjf^a Ki,Jd».0j0 Central i: TAST mm di JiJ?3mi) 5 - Vli 5. Hltil) ? Podružnice:' Dubrovnik, Duna}.^Tot»r. LJja" Ijana, Metković, >oitij i Sp it. blbcni«. Za.Ur Ekspozitur j: Kranj. Obavlja vse v buić.io strao spiJtjs*« pasi® Spraja^a vi 03 a na hranilne knjižice pr^i letnin ^re- stim v ban:'ogiro-prointlu proti 3-j/a let »i tt o- bresti n IUi odpoved navreza ie inesie spra-jeina po naju^odneji ti pogojih, kI se i.sujj pogoditi od slučaja do slučaja. r BJjtD nmAii miii (iilji iijm'fiđ. g Blagajna posluje oJ 9.8U« 12.30 in 14.3D—1« •m r»Tir Draga prijateljica! Ti me vprašuješ, kako sem se omožila in če sem srečna. Odgovarjam ti naslednje: Za svojo možitev se moram zahvaliti nekemn časniku in svoji sliki. Razlagam si: Na neko ženitveno vprašanje sem se odzvala s svojo ponudbo in sliko. Čakala sem 15 dni a nikakega odgovora. Neka pri ate Ijica, kateri sem zaupala vso stvar, mi je svetovala, naj se dam slikati v fotografičnem zavodu uSica A(^ts©cSoSfo Sfev. 27 in ponoviti ponudbo. Tako sem storila. Tri dni pozneje sem dobila odgovor, za osem dni sva bila zaročena, črez en mesec pa mož in žena. Če sem srečna? Najsrečnejša. Zato moram zahvaliti samo le fotoirančni atelje o Trslu, ul. Acpedotto it. 27. rin kupufe po najviši ^ cenah urar, ulica Manzoni št. 17, v?. 2, pritSiSe Ugodna priiika! KanisRn opremi o mm Kajja Ifc 11 lllUB —————**— ^TRUCKEL, ulica Dante ^"»^Jjf