239. številka.
Ljubljana, v sredo 16. oktobra
XXII. leto, 1889.
Ixhaifi vsak dan mvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za aTBtro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., z;i pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za i^den mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.,  za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa *«
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša, četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Če se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih nlic
Za oznanila plačuje se od
Dopisi naj se
se trikrat ali večkrat tiska, icah št. 12.
Upravništvu naj se nlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. VBe administrativne stvari.
Deželni zbor kranjski.
(in
seja, dne 15. oktobra 1 889. 1.) (Dalje.)
V imenu finančnega odseka poroča poslanec K lun o izkazu glede gospodarenja s kranjskim uči teljskim pokojninskim zakladom za I. 1888. Doneski deželnega zaklada v pokritje primanjkljaja pri učiteljskem pokojninskem zakladu so bili za I. 1888 proračunani na 11.058 gold., potrosilo se pa je 11.500 gld. torej v primeri s proračunom več za 442 gld. Slavni deželni zbor naj ta izkaz na znanje vzame. (Se zgodi.)
Poslanec K lun poroča v imenu finančnega odseka oručun8kem 'sklepu normalno-šolskega zaklada za 1. 1888. Aktivitetni užitki učiteljev iznašali so 253 tisoč 482 gld., izplačalo pa se je pod tem naslovom Ramo 245 433 gld. 36 k r.; torej menj 8048 gld 3G kr. in je bilo Rploh mimo proračuna menj stroškov 8048 gld. 64 kr., skupni dohodek pa jo bil s potr ion i m proračunom večji za 4656 gld. 86'/a kr., torej je faktičnega prihranka 11.668 gld. 42 kr. Gospodarjenje z gotovino kaže vsied večjih dohodkov oziroma manjib troškov \ dejanskem iznosu se je iz deželnega zaklada mesto proračunjenih gold 111,873 26 v pokritje primankljaja normalno-šolskega zaklada potrosilo   le   96984 5 7 Vi   torej   se  je prihranilo
gld. 14888 68 »/i
Poročilo be vzame na znanje.
Puslauec Hribar poroča v imenu finančnega odseka o računskem sklepu gledališčnega zaklada za 1. 1888. Isti kaže čiste imovine 64 703J gold 91 kr. v primeri z imovino 1. 1. 61.758 gld. 20l/a- P0-kaže se koncem leta pomnoženje imovine za 2950 gld. 70Va W« Vrednost posestev gledališčnega zaklada je znašala dne 31. dec. 1887. 42 378 gld. 79 kr., za popravo leta 1888. v redutnih hišah 175 gld. 87 kr., skupaj 42.554 gld. 66 kr. OdbivŠi 4o/0 odpis od 22.554 gld. 66 kr. takisto kakor pri deželni prisilni delavnici, to je 902 gld. 18 kr. ostane 41.652 gld. 48 kr. Za prvotno stavbo gledališkega poslopja so si kranjski stanovi glavnico 19.000 gld. st. d. ali 19 950 gld; av. v. iz domesti-kalnega sedaj deželnega zaklada izposodili in zato 2 dolžni pismi i. s. z dno 10. julija 1846 s 15 tisoč goldinarji in z dne 15. oktohra 1848 z 4000 gld. skupaj 19.000 gld. st. d. izdali, kateri sta pri dež. blagajnici shranjeni. Ta dolg je torej pasivum gledališkega in aktivum dež. zaklada. V deželnozbor-ski seji dne 2 marca 1863 se je odpis tega dolga sklenil, toda v deželnozborski seji dne 20 decembra 1873 se je prejšnji sklep zopet razveljavil. L 1888. se je ta dolg vsied prodaje gledališke razvaline fil-harm. društvu z ozirom na to, da je tudi na redutnih poslopjih že prvotno uknjižen, izbrisal pri gle dališkem poslopji. — Računski sklep se brez razgovora odobri.
Poslanec dr. S chaff er poroča v imenu finančnega odseka in nasvetuje: 1. Deželni odbor se po-oblaščuje, da v izjemnih slučajih, ako bi posamezne v baronice Lichtenthurnove dekliškem sirotišči ob deželnih ustanovah vzgojevane deklice, dovršivše 15. leto ne bile še toliko krepke, da bi lahko popustile zavod ter ne kvareč si zdravja, ustopile v kako službo, dovoli se na prošnjo vodstva Lichtenthur-novcga sirotišča, da ostanejo še dalje do konca 16. leta ob troških sirotinjskega ustanovnega zaklada v zavodu. 2. Prošuja vodstva Lichtenthurnovega dekliškega zavoda za zvišanje letne oskrbnine od 90 gold. na 100 gold. se ne usliši. Predlogi se VBprejmo. (Konec prib.)
Vodovodnega odseka poročilo
o pokritji upravnih potrebščin mestnega vodovoda in o ceniku za oddajo vode. Slavni mestni zbor !
Ker se vodovodna dela bližajo koncu in se bode vodovod že prihodnjo spomlad izročil javnej porabi, treba je bilo vodovodnemu odseku misliti na to, kako se bodo pokrile vsakoletne obresti od kapitalij, ki so se investovale v vodovod in kako povrnili vsakoletni upravni troški.
Pri posvetovanji o tem bilo mu je glavuo vodilo, najti tak način pokritja, ki bi po jednej strani ne zadel pretrdo mestuega prebivalstva, po drugej pa ne prouzročeval prekomplikovanega pi-sarničnega posla pri obračunavanji s strankami.
Pred vsem bilo je rešiti vprašanje, bode-li se voda iz mestnega vodovoda oddajal i brez kontrole, tedaj puščala v povoljno porabo, ali pa če se bodo upeljali vodomeri. Vodovodni odsek pretresal je to silno važno vprašanje vsestranski in odložil se je konečno zato, da se pusti voda iz mestuega vodovoda v povoljno porabo.
V prvi vrsti napotila ga je k temu sklepu skrb za zboljšanje zdravstvenih razmer. To je bil tudi glavni povod, da se je začel graditi vodovod. Smoter, ki ga je imel mestni zastop pred očmi tedaj, ko je sklenil gradnjo vodovoda, pa se da doseči le, ako bode mestno prebivalstvo zamoglo rabiti vodo prosto; kajti znano je, da se v onih mestih, kjer so se napeljali vodomeri, ubožnejše prebivalstvo ne poslužuje vodovoda toliko, kakor bi bilo z ozira na snažnost, ki je glavni sopogoj zdravja, želeti. Posebno v Ljubljani, kjer ubožnejše mestno prebivalstvo stanuje razstreseno skoro po vsem mestu, je v javnem interesu imovitejaega mestnega stanovništva, da se mu da dovoljno vodo za perilo in snaženje.
Ko je vodovodni odsek prišel do tega sklepa, tedaj mu je bilo pa tudi takoj jasno, da ubožnejše mestno prebivalstvo ne bode zamoglo plačati toliko vode, kolikor se mu je bode prepustilo v prosto porabo in sklenil je, da se ima za pokritje upravnih potrebščin in kapitalskih obresti uvesti tak ključ, ki bode imovitejše mestno Btanovništvo pritegnil k razmerno večjim doneskom. Kakor je bilo omenjeno že zgoraj, v interesu je imovitejšega mestnega prebivalstva, da se da njegovemu ubožnejšemu some ščanu, s katerim prihaja vsak dan v dotiko, prilika skrbeti si na legak način za snažnost. S tem in z užitkom zdrave pitne vode odpravljeno bode mnogo nevarnosti za nastanek kužnih boleznij, katere imajo navadno izvor svoj v stanovaujih ubožuejših mestnih prebivalcev in nadlegujejo potem tudi imovitejše.
Tega načela drže se pri oddaji vode v novejšem času večinoma vsa ona mesta, katera imajo dosti vode na razpolago; iz naše neposredne bližine imenujem samo mesti Zagreb in Gradec. Način, kako razdeliti stroške mej vse mestno prebivalstvo v tem zmi8lu kakor je bilo prej omenjeno, pač more biti različen. Doslej bodo vedno razdeljevali po velikosti stanovanj, pri čemer se je določalo, da imajo mala stanovanja z jedno sobo in kuhinjo plačevati prav neznatno letno pristojbino, v tem, ko se ista nadprimerno povišuje, čem več sob ima stanovanje, tako na pr., da se v Zagrebu, kjer se za porabo vede od jedne sobe in kuhinje plačuje na leto 1 gld. 80 kr. in se takemu stauovanju dopušča poraba 150 litrov vode na dan, plačuje od stanovanja z osmimi sobami in postranskimi prostori z dopuščeno dnevno porabo 900 litrov vode, 32 gld. 40 kr.
V novejšem času pa bo češka mesta, katera dajo vodo v prosto porabo svojim prebiva'cem, začela na drug uačin razdeljevati pristojbino za vodo, držeč se isto tako načela, da mora ubožnejši plačati primerno manje, ko imovitejši. Mesti Plzen in Kraljevi Vinogradi bili sta prvi, ki ste upeljali vodovodno priklado od najemščine. Ker ubožnejše mestno prebivalstvo stanuje po malih stanovanjih, umevno je, da ga zadene tudi le mali donesek, v tem ko more plaćati imovitejši občan, ki stanuje v prostornem stanovanji, od katerega plačuje veliko najemščino, donesek od vse te najemščine in naj bi imel še tako malo rodbino in družino.
Ta način razdelitve vodovodne pristojbine zdel se je vodovodnemu odseku najprnvičnejši in našim razmeram najprikladnejši in zato predlaga mestnemu zboru, da se tudi v Ljubljani upelje stroškom z.a vodovod prikladna vodna priklada od najemščine.
Po uvodu pristopiti mi je k računu o letnih potroških za vodovod. (Dalje prih.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 16. oktobra.
„Neue Fr. Presse" t-kuša iz dogodkov v MiK-ni deželnem zboru dokazati, da češkim vodjam samitu ni toliko za kronanje in državne češke pra vice, temveč zlorabijo češko krono za Hgitacijske namene. Nekdaj so se Sturočehi potegovali za češko državno pravo. Mladočelu so pa trdili, da češko državno pravo ni vredno pipe toi>aka m ueso mč hoteli slišati o starih pergamenih in porumenelih papirjih ter predpotopnih kraljevskih prisegah. Sedaj se pa Mladočehi vlečejo za staro češko pravo, Staročehi nečejo nič slišati o njem, češ, da seda) ni pravi Čas za to. Staročehi nasprotujejo češkemu pravu, ker ie predlagajo Mladočehi, slednji pa stavijo tak predlog le zaradi tega, ker vedo, da bodo Sta-ročebi glasovali proti njemu. Iz pisave tega levičarskega lista s'! še le prav razvidi, kako je obžalovati razpor mej Cehi. Poprej bo nasprotniki je vsaj spoštovali, sedaj jih pa že začenjajo smešiti. Da bi le tako počenjanie nasprotuikov zmodrovalo češke politike, d i začno vopet zjediujeni potegovati se zi pravice čt Skega naioda.
Avstrijski   in ogerski   državni  zbor 8 bodeta še letošnjo je e   bavila z določitvijo cesar ske civilne liste.   Dotacija cesarskega dvora se do loča \ sari h 10 let.   Nazadnje se je bila določila z z zakonom z dne 6. novembra   1879 na 4,650.000 na leto.  Z novim letom poteče desetletna doba, za katero vela omenjeni zakon.   Vladi bodeta v kratkem predložili predlogi postaTOdajnim zastopom, da se   določi   v  jednaki    visokosti   cesarska civilna lista za bodočih deset let.
V saboru hrvatskem je precej živabna debata ob obnovljenii finančne pogodbe z Ogersko. Dr. Anton Starčević je porabil to priložnost, da je očita) zmerni opoziciji, da ljudi za nos vodi Stranka njegova je že sita praznega govorjenja o nagodbi in o njej ne bode več govorila niti glasovala.
V nanj«* države.
Danes je začel verifikacijski odsek skupščiue srl»sk<> svoje delo. Letos ne bode imel dosti opraviti, ker so se volitve povsod vršile pravilno brez vsacega vladnega pritiska. — V kratkem priseli se v Srbijo 1200 črnogorskih rodbtn, ker vlada glad v črni'-'ori.
ISolgurKltu vlada je nekda dobila dokaze, da je kn^z Dolgorukov bil prišel v Sofijo s posebno političnim namenom. Hotel je spuntati Bolgare proti Koburžanu, pa se mu ni posrrečilo V nekej gostilni se je izjavil, da če bi bil na-el še Kobtiržana v Sofiji, da bi ne bilo minulo 24 ur, pa bi ga bil pahnil s prestola, kajti on ima pri sebi carjev res-kript in ima pri bolgarski banki neomejen kredit. Minister vnaojib zadev se je bil pritožil pri nemškem diplomatičnem zastopstvu, kateremu je izro-
ceno varstvo tudi ruskih podložnikov, zastran političnega ruvanja Dolgorukov«. Nemški generalni konzul je potem porabd ves svoj upliv, da Dolgorukov ostavi Bolgarijo. Ko je odhaial, ni bilo nikogar na kolodvor, Se Cankovcev nobenega ne.
Te dni bde so volitve volilnih mož za deželni zbor l»ik<leu»ki. Pokazalo se je, da bodo narodni liberalci zgubili 7 sedežev. V tej državi zgubljajo Bismarckovi pristaši tla, kar je gotovo pomenljivo znamenje, ker dokazuje, da Badeuci neso prav zadovoljni s pruskim gospodstvom.
Dopisi.
1% Kranja 13. oktobra. [Izvirni dopis.) (Kranjska gimnazija.) Kakor je v jeseni od drevja odpadajoče listje gotovo znamenje, da se bliža čas, ki v naravi zamori vse rastlinsko ži venje, tako spominja nas premnogo neprijetnih okoliščin v malomestnem našem življenji, da nismo več daleč od tistega časa, ko se b de na našem narodnem vrtci za zmiraj udušila cvetlica, ki je tesno zvezana z blagostanjem našega mesta in s kulturnim napredkom našega naroda. V mislih imam našo gimnazijo, katere obstoji letos le še 4. razred z 14 učenci in 2 profesorjema Drugi profesorji izselili so se že od nas, učenci so izostali, naše me sto pa je postalo prazno, in zgubilo je mnogo svoje prejšnje živahnosti, in to ni čuda, kajti mestecu, kakor je Kranj, pozn se zelo, ako zgubi iz svojega ozidja stotino učencev iu več profesorjev z družinami vred, ki so polnili zdaj izpraznjena stanovanja, ter mestu dajali veselo življenje in precejšnji denarni promet.
Kranj prav bridko občuti hudi udarec, kojega mu je z razpustom gimnazije prizadjala nemila usoda, — in pred kratkim lepo razcvitajoče se mesto pro padati bo pričelo gotovo prav kmalu. Kranj, ki je vsekdar podpiral narodni napredek po vsej svoji moči, ki je bil zmiraj poslušen narodnim voditeljem, in ki je celo v jako kočljivih časih na volišči rešil narodno čast, Kranj take usode ne zasluži Zato pa je dolžnost vseh merudtijnih faktorjev, po-sebuo pa častitih naših deželnih in državnih po* slancev, da vse store, kar je v njihovi moči, da /al.ranijo tak poraz, in da nam, če |e le možno, ohranijo za nuše mesto in za celo Gorenjsko toli važen učni zavod. Deželni poslanci Kisli so se ravnokar v deželnem zboru in od njih zaupno pri čakujemo prve pomoči, da bodo s svojo velevažno besedo naše prošuje podpirali na pristojnem mestu, in da bodo, ker Ljubljanska gimnazija sedajšnjemu navalu gimnazijske mladine ne more več zadostovati, pred vsem delovali za ohranitev Kranjske gimnazije in ne za ustanovitev druge državne gimnazije v Ljubljani. Državni poslanci pa naj blagovole to velevažno zadevo vsprejeti mej glavne točke svojega državuozbor-skega programa, ter jo ministerstvu nasproti poudarjati pri vsaki prilki   in   z vso odločnostjo. —
Da bi se v Kranji ohranila gimnazija, zato govore premnogi razlogi. Že nravstveni oziri zahtevajo, da se učeča mladina kolikor možno odtegne zapeljivim skušnjavam velikih mest, ter razdeli v manjša mesta, kjer jo je ložje nadzorovati. Pa tudi zdravstveni in fiuancijelni oziri kažejo na Kranj, vseskozi zdravo mesto, kjer je gimnaziji brezplačno na razpolaganje pripravno poslopje, katero mestna občina na lastne stroške popravlja, če bi treba bilo, rada razširi, in kjer mestna občina rado volj no nase prevzame! še precejšnje ua-daljne žrtve (dosedaj plačevala je vsako leto 1000 gld. v gotovem, dajala za gimnazijo potrebna drva itd.).
Slednjič uvaže vati je tudi narodnogospodarsko stališče V tem oziru omenjati mi je, da se pogostokrat čuje, da je nekaterim gospodom Ljubljana posebno priraščena na srce, da bi oni Ljubljano, ki je toliko zaostala za Zagrebom, radi povzdignili do veljave tega mesta ter v ta namen kolikor možuo postopali centralistično. Ti gospodje naklonili bi na j raj še beli Ljubljaul še drugo gimnazijo.
Veuder bi to sredstvo za povzdigo našega glavnega mesta ne bilo pravo ! Kaj pomaga Ljubljani, če dobi dobrih 100 šolarčkov več v svoje ozidje ter jih šteje 1000 namesto 900? — Ljub Ijaui bo to prinašalo neizmerno malo koristij. Č e se pa našemu mestu odvzame gimnazija, useka se mu smrtna rana. Bdi naši Ljubljani želel bi vsak domačin, da bi se lepo razcvitala in povzdigovala v blagostanji, toda to se ne sme goditi na ta način, da bi se zavoljo tega uničevalo blagostanje manjših  mest in naroda na
deželi. Kako bi se moglo tako postopanje v soglasje spraviti z dolžnostmi, koje imajo zvrševati naši poslanci? Oni nem&jo delati le na to, da se Ljubljana povzdiguje, ampak delati imajo pred vsem in posebno na to, da se povzdiguje in da napreduje ves narod, da cveto tudi manjša mesta in da se zadovpljnost in blagostanje širi po celi deželi, mej vsem narodom. Zato pa smete, gospodje, nekaj drobtinic, kakor je za Ljubljano mala ali spodnja gimnazija, pač privoščiti tudi nam Kranjcem in Gorenjcem, — in prepričan sem, da vas trezni in pravični prebivalci mesta Ljubljanskega zaradi tega ne bodo klicali na odgovor in da oni ne bodo zahtevali, da se Še ta mala gimnazija samopašno potegne v glavno mesto in da se s tem Kranjcem in Gorenjcem spodkopava njihovo duševno in gmotno blagostanje. Če želite gospodje, da se krepko raz-cvita bela naša Ljubljana, treba je gorko zanimanje za njo vzbujati v narodu, in če hočete, da se narod naudušuje za svojo stolico, in da jej radovoljno do-naša velike žrtve na žrtvenik njene bodočnosti in lepote (gledališča itd.), potem kažite nam Ljubljano blago dušno, ki ima občutno in skrbno srce zaves naš narod in njegove dele, in ne kažite jo samopašno, sebično, brezobčutno in odurno, ker ni taka.
Ako hočete Ljubljano podkrepiti izdatno, mis lim, da bi bilo treba nastopiti pač druga pota. Kakor pa stvari sedaj stoje, se Ljubljana pač težko primerjati more z Zagrebom. Zagreb je za 2 milijona prebivalcev središče za politično iu Bodno upravo II. in III. instance, središče vede in umetnosti, ima svoje visoke šole itd. Vsega tega nam za Ljubljano sedaj doseči ni možno. Uvidimo pa vender, kje da so iskati sredstva za povzdigo našega glavnega mesta. „Zjedinjena Slovenija" bodi nam, ukljab neskončni modrosti nekaterih domačih diplomatov, glavno gaslo pri političnem delovanji, bodi nain naš sveti ideal, naša najsrčnejša želja, naše neusahljivo hrepenenje, — in če se mi te svoje srčne želje z gorečnostjo in naudušenjem oklenemo, potem ta želja ne bode ostala vedno le prazna utopija, ampak prej ali slej postala bo meso in kri, in bela Ljubljana postala bo stolica'cele „Slovenije", nje upravno in sodno središče (vsaj do II. instance) in sedež visokih šol. — Torej osrednjih uradov in visoc'h šol skušajte pridobiti Ljubljani, — hic Rho dus, hic salta! — male učno zavode pa prepustite manjšim mestom, na noben način pa se ne sme imenituost in veljava glavnega mesta opirati na razvaline manjših mest, kajti tako početje bilo bi narodno zlodejstvo.
Sploh ohranitev Kranjske gimnazije ni stvar, ki se tiče le mesta Kranjskega, ampak je zadeva in zahtevek cele Gorenjske, in reči smemo celega naroda. Če se odpravi Kranjska gimnazija, potem velika skupina našega naroda, cela Gorenjska s skoro 100.000 prebivalci, ne bode imela nobenega srednješolskega zavoda, in vender ima ravno Gorenjska primeroma prav obilo nadarjenega materijala, sposobnega za nadaljno šolanje. Nam nikakor ne preostaje inteligencije, ampak potrebujemo je v težavnem našem boji zoper premogočne, našemu narodu neprijazne faktorje še mnogo, mnogo. Torej nastane potreba, da namnožujemo kar možno učne zavode in da jih razdelujemo tako mej narod, da sovsacemu p r i -s t o j) n i , ne pa le premožnejšemu prebivalstvu. Skrb nam mora biti vsem, da so in ostanejo na stežaj odprta vrata, ki narodu odpirajo pot do iz-omike,  do napredka in v posledici do blagostanja.
Prosimo torej vse častite državne in deželne poslance in sploh vse prijatelje narodnega nnpredka, da pravično našo zadevo podpirajo, vsak v svojem območji in po vseh  svojih močeh.   Bog daj srečo!
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
V Ljubljani 15 oktobra. Navzočih je bilo 21 občinskih svetnikov, katerim predseduje župan Graasel li, overovateljema zapisnika imenuje obč. svetnika Kleiua in Povšeta, potem pa naznanja, da je dne 4. t. m. na imendim cesarjev naprosil gospoda deželnega predsednika, da blagovoli sporočiti mesta Ljubljanskega najudanejše čestitke in da je Nj. Velečastvo blagoizvolilo izreči svojo zahvalo. (Zbor ustane in z živioklici uzaiue to na znanje.)
Ko je podžupan Petričič prevzel predsedstvo, poroča župan G rassolli ob obravnavi zaradi ute-
lovljenja Podturnske graščine in drugih parcel. Obravnave vršile so se dne 24. in 25. septembra. Mesto so zastopali: dr. vitez Bleivveis, župan Gras-selli in dr. Tavčar, Šiško pa gg. Zakotnik, Vizjan in Jesih. Poslednji zahtevali so 20.000 gld odškodnine, dasi je iz spiska, v občinskem zastopu narejenega, razvidno, da bi odškodnina, kakor jo je občina kapitalizovala, iznašala le 13.620 gld.
Zastopniki mesta te zahteve neso mogli vsprejeti, kakor tudi one, da bi se Kolizej ne izkaBtroval. Faktična odškodnina bi kapitalizovana iznašala nekaj nad 5000 gld., a mesto je hotelo pokazati dobro voljo, ponudilo je 6000 gld., kateri se izplačajo, kadar bode dotični zakonski načrt dobil najvišje potrdilo. Obravnave bile so torej brezuspešne. Ker pa je od visokega deželnega predsedstva došel mestni občini dopis z vprašanjem : U/.držuje li mestna občina Ljubljanska svojo punudbo 6000 gld za iz-katastrovanje in utelovljenje Podturnske graščine in nekaterih drugih parcel brezpogojno, predlaga:
1. Mestni zbor pritrdi ponudbi svojih zastopnikov, ki so Šiški ponudili 6000 gld odškodnine.
2. Mestni zbor izjavi, da to ponudbo vzdržuje brezpogojno.
Obč. svetnik Gogala želi, naj g. poročevalec razloži, na kakšni podlagi se je obljubilo rečenih 6000 gld. Visoki vladi treba pojasniti, zakaj mesto ni dovolilo zahtevanih 20.000 gld , da se bode videlo, v koliko je zahteva opravičena, v koliko pretirana.
Župan Grasselli kot poročevalec ustreže tej želji in razlaga, kako so zastopniki Šiške prišli do tolike vsote. Kekli so, da bode treba popravila cerkve, novih cest ter stavili bo v račun 121 gold., ?a katere bi bili vsako leto prikrajšani, ker bi več ne dobivali pristojbin od raznih ineuažerij cirkusov in »tingl tanglu-ov, 70 gld. letne zakupnine za lov itd. To je pa neosnovano, kajti vsi ti tingl-tangli postavljajo se na mestni zemlji in mesto prostor lahko odkaže, kjer hoče. Tudi glede lova bi Šiško zadevajoča tangenta iznašala k večjemu 20 gld. Šiška bi nadelje morala skrbeti tudi za red in policijo pod Tivolijem. Ako za to vzamemo 250 gld. na leto — kar bi jedva zadoščevalo za pol policaja — in ta znesek kapitalizujemo, dobimo z oziroin na vse druge okoliščine, navedene v dotičuem zapisniku, da bi vsa odškodnina znašala 5200 gld. To vsoto je mesto samo zvišalo na okroglo vsoto 6000 gld., da se izogue vsacemu očitanju.
Obč. svetnik Gogala izjavi, da je s tem pojasnilom zadovoljen, ker je le hotel, da se v javni seji koustatuje, da mesto za utelovljenje Podturnske graščine Šiško popolnoma odškoduje. Na to vaprejme se poročevalca župaua Grasselija predlog soglasno.
V vodovodnega odseka imenu poroča potem obč. svet. Ivan Hribar o pobiranji vodne naklade. O poročilu, katero priobčujerao na drugem mestu, unela se je obširna debata, katere so se udeleževali obč. svet. dr. G r e g o r i č, Petričič, M u r n i k, dr. vitez Bleivveis, Gogola, Povše in Hribar, Preobširno bi bilo, zabeleževati vse nazore in predloge, za katere nam tudi prostora nedostaje. Zato le povemo, da so se nasvetovani predlogi vspre-jeli soglasno, a tudi dr. viteza Blei\veisa dostavek, da bodo hišni posestniki od svojih strank šele tedaj smeli pobirati vodno pr iklado, kadar bo d o ž e imeli vodov hišo u p e lj a n o. O načinu pobiianja te doklade skrbelo se bode v posebuih določilih.
V stavbinskega odseka imenu poroča obč. svet. vitez Zitterer o določitvi stavbinskih črt pri gledališkem pogorišči, sedaj lastnina Filharmo-ničnega društva, ki si hoče ondu postaviti svojo „Tonhalle". Rečena „Tonhalle" zidala se bode tako, da se bode večinoma porabilo zidovje starega gledišča, vender se ima proti Kongresnemu trgu odstraniti balkon, proti Kastnerjevi hiši pa umakniti širši risalit, vsied česar bode ulica kacih 15 centimetrov šuša. Glavna prememba pa bode zadaj, ob Ljubljanici. Z oziroin na bodoče regulo vanje Ljubljanice in na nabrežje (quai), ki se ima ondu napraviti, mora se poslopje primerno pomakniti nazaj in „Tonhalle" graditi na novem temelji, na novi škarpi, da bode za novo nabrežje dovolj prostora, pri globljenji Ljubljanice pa nobene nevarnosti.
Predlogi stavbinskega odseka se soglasno vsprejmo, kakor tudi predlog: Magistratu se naroČi, naj filharmoničnemu društvu zapove, da takoj odstrani balkon, ki je osobito ob deževji zelo neugoden.
Pottiače stvari.
— (Občni zbor „Glasbene Matice". Ker se je včerajšnje poročilo po pomoti prehitro zaključilo, dodati naro je še nekoliko podrobnoatij. — Po poročilu predsednika g, Fr. Ravnikarja, poročal je obširno društveni tajnik g. Paternoste r. Naglašajoč društveni smoter dokazoval in dokuzal je, kako „Glasbena Matica" svoj smoter vedno bolj izvaja, kako dosledno napreduje. Učiteljske moči so izvrstne, mnogoletne sitnosti zaradi goslij odstranjene, šolskemu zavodu dodala se je tudi orke* stralna šola za trobila, število gojencev je toliko, da se jedva zmaguje, učenci sami pa tako lepo napredujejo, da mora vsakomur srce veselja igrati. Sloveuci se sploh jako zanimajo za glasbo, osobito za petje. Ni ga skoro večjega kraja, kjer bi ne bilo pevskega zbora, ali vsaj čv» terospeva in ni ga skoro dneva, da bi ne došla „Glasbeni Matici" naročila iz raznih slovenskih pokrajin na njene muzikalije. Veseliti nas mora posebno to, da taka naročila prihajajo tudi s periferije naše mile Slovenije, kakor zlasti iz tužnega Korotana, v novejšem času iz probujenega Tržiča. „Glasbena Matica" drage volje ustreza takim naročilom, deloma tudi brezplačno oddaje svoje proizvode rodolmboin in društvom, ki so podpore potrebni. — Število udov se je od 372 pomnožilo na 391. Žal, da je mnogo članov odstopilo, a upati je, da se bo število udov pomnožilo, ker se bodo po sklepu odborovem po vseh večjih kraiib nasta vili poverjeniki, ki bodo delali za društva prospeh. Doslej so bila taka poverjeništva samo v Kostanjevici, na Krškem in v Zagrebu. Dal Bog, da bi se povsod dobdo v ta namen blagodušnih rojakov! Arhiv iu inventar sta sedaj popolnoma urejena Največ dela bilo je z urejenjem imenika, ki je bil nekoliko zmeden, posebno zaradi tega, ker se muzikalije za 1 1887/88 neso prej mogle izdavati in ker se uduine neso redno izterjavale. Šo le letos, ko so se muzikalije za I. 1888/89 pravočasno preskrbele in razposlale, se bo moglo s popolno gotovostjo konštatovati faktično število udov. Tajnik Paternoster naposled izreka uajsrčnejo zahvalo c. kr vladi, hrani'nici, deželnemu in mestnemu zboru za dane blagodušne podpore, slovenskim listom pa za naklonjenost. Poročilo vsprejelo se je z odobravanjem. — Na predlog gospoda Antona Foersterja imenovan je bil gospod V o j teh V a-lenta č a s t n i m č 1 a n o m „G Iu sb e D e M a t i c e". Gospod Foerster naglnšal je izredne zaBluge Vn-lentove za razvoj slovenske glasbe in omenil, da je dolžnost izkazati čast možu, ki je ustvaritelj tega za Slovence tako važnega društva in kateri je že toliko let neumorno delaven za društvo in domačo glasbo.
— (Glas izmej občinstva.) Piše se nam dne 15 t. m. iz Ljubljane: Danes je bila po Ljubljanskih cnkvah prej oznanjena nemška pri diga v kapeli na Selu pod Ljubljano. Torej zopet nova nemško-pravoslavna postojanka in to v slo venski okolici Ljubi anski. Nemščina nas bode rešila ruskega pravoslavja, ker je nemški jezik ruskemu precej manj podoboben kot slovenski. Qio-usque tandem ?
— (Pre osnova direktnih davkov.) Pri finančnem ministerstvu snujejo  zdaj načrte za pre-osnovo direktnih davkov, t. j  dobariue  in dohoda rine. Dotične predloge predložile se bodo že v prihodnjem zasedanji državnemu zboru.
— (Poroči I) se je dne 15. t. m g. Karol Scb we n t n e r, trgovec in posestnik, vrl značaj in rodoljub na Vranskem z gospodično Terezijo Šen-takovo, hčerko iz rodol|ubue hiše Šentakove na Vranskem.
— (iz Kneza ka) se nam poroča: C kr. okrajni šolski svet v Postojiui podelil je tukajšnjemu nadučitelju gosp. Valentinu Pin-u, zaradi bolezni trimesečui dopust.
— (Tihotapstvo z m es o m) je v Ljubljani še vedno v najlepšem cvetu. Koliko se „kontro-banta" znosi in zvozi v mesto to kaže sledeči dogodek: V ponedeljek zvečer po 7 uri, torej komaj da se je zmračilo, je 7 tihotapcev prišlo tez Šte-panjski most tik Poljanske mitnice, ne da bi jih paznik na mitnici zapazil (!!) ter so šli ob Grubar-jevem kanalu, da bi v mesto utihotapili meso treh goved. Slučajno sta dva paznika ravno v tistem času domu grede zapazila celo „karavano" ter ravno koncem klavnice še ujela dva tihotapca ter 2 vreči mesa odvzela, drugo so pa lopovi odnesli v mesto. Ker mora mesto sedaj toliko tisoč plačati več užit-
nine, bi bil že skrajni čas, da mesto strožje postopa v tej zadevi in bolj nadzoruje paznike, da ne bodo po mitnicah in stražnicah spali.
— (Slav n ost vinske trgatve) priredi „Delavsko izobraževalno društvo" v nedeljo dne 20. oktobra v kaziuskem steklenem salonu in stranskih prostorih. Vspored bode: Od 8. do 1/210 ure koncert; 2. Uhod župana, občinskega pisarja, vin-cark, stražarjev in čuvajev v vinograd v spremstvu občinske godbe točno ob 10 uri. 3. Rizglašenje pravil, kako postopati pri trgatvi. Mej trgatvijo otvori se vinska pivnica pri „na|boljšem letošnjem". Blagajnica se odpre ob 7 uri, začetek ob 8. uri. Ustopnina 30, oziroma 40 kr.
— (Plačevanje davkov po poštnih nakaznicah.) Finančni minister je vsied prošnje Praškega mestnega sveta dovolil, da smejo davkoplačevalci davčnim uradom pošiljati davke tudi po poŠtuih nakaznicah.
— (Družba sv. Mohor a) pridobila si je novo zaslugo za narod slovenski. Od pomogla je silni potrebi založivši „D eu t s ch - s 1 o ve n is ch es Wbrterbucb von Anton Janežič. Dritte, vollstandig umgearbeitete und vermehrte Auflage bearbeitet von Anton Bartel, k k. Gvmnasial-lehrer zu Laibach, unter Mitvvirkung der Collegen A. K a s p re t, M. P e t el i n, J. P i c h 1 e r, L. P i n-tar, M. Suhač, A. Tavčar". Slovar ta obseza 841 strani, stane 3 gld. Kolikor smo se po po vršnem prelistovanji uverili, je slovar jako dobro sestavljen, očiščen nedostatkov v prejšnjem JanežU cevem slovarji, pomnožen pa z vsem novejšim jezi kovnim gradivom, nahajajočim se v naših kujigah in časuikih. Jauežičev slovar je bil že prej Wolfo vemu vsaj jednak, v sedanji izdaji ga pa daleč nadkriljuje iu popolnoma zadoščuje kot nemško slovenski slovar. Prepričani srno, da bode občinstvo, hitro seglo po njem, ker ga je močno pogrešalo.
— (Povod nji) javljajo se od vseh stranij in izredno narasle reke napravile so mnogo škode po Tirolskem. Koroškem, Štajerskem, Hrvatskem in v gorenji Italiji. (Glej telegram.)
— {Mesto Celovec) je sklenilo, da za važne zgradbe vzame 900 000 gld   na posodo.
— [„Učiteljski Tovariš") ima v 20. Številki nastopno vsebino: Občni zbor „Društva v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam." — Občni zbor „Narodne šole". — Občni zbor „Slo-venskega učiteljskega društva" v Ljubljani. — Domača vzgoja. Piše Jakob Dimnik. — Svitoslav i Danica. — Domoznanstvo kranjske vojvodine. Spisal Iv. Lapajne. — Dopisi.
— (A k a d. d r u š t v o „Triglav" v G r a d c i) ima v četrtek dne 17. oktobra 1889 svoje 1. redno občno zborovanje v prostorih hotela »2um goldenen Ross". Dnevni red: 1. Pozdrav predsednikov. 2 Čitanje zapisnika. 3. Vsprejem novih udov. 4. Poročilo od borovo. 5. Slučajnosti. Začetek ob 8 uri zvečer. Gostje dobro došli!
— (C. kr. povelj ništvo pomorske orožnice [arsenal] v Pulji) razpisalo je na 21. oktobra 1889 I. ob 4. uri popoludne obravnavo o pismenih ponudbah za dobavo jelovih in meces novih dilj, olivnega olj]«, govejega loja, mila in lo-jevih sveč. Posebni in splošni pogoji, i?.kazi v količini materijalij in ponudbeni obrazci se dobe tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani,
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 15. oktobra. Permanentni odsek za novi kazenski zakonik sklican je na 11. dan novembra. Po tem se sme sklepati, da se bodo deželni zbori najpozneje dne 10. novembra zaključili.
Varaždin 15 oktobra, Povodenj gorostasna, Drava še vedno narašča. Oba tukajšnja mosta sta v nevarnosti, da jih voda odnese, zato ne sme nihče čez. Tudi novi most pri Ormoži je v nevarnosti, najbrže ga je reka odnesla. Celo mesto jo v nevarnosti, ker se ne ve, ali bode nasip držal.
Dunaj 16. oktobra. Dr. Na potnik, novoizvoljeni knozoškof Lavautinski, ima 24. oktobra kanonični proces v Solnogradu, dne 26. bode slovesna konrinnacija v metropolitanski cerkvi Solnograški, dne 27. oktobra sledi kon-sekracija.
Dunaj 16. oktobra. Državno sodišče sklenilo o pritožbi zaradi razpusta društva „Schulvcrein fttr Deutsche",  da  so formalnim
ugovorom ministerstva ne ugodi iu razpiše nova obravnava v prihodnjem zasedanji.
Kolonj 16. oktobra. Po dopisu iz Be-rolina v „KOlnische Zeitung" je težišče političnega pomena pohoda carjevega v mnogih pogovorih mej vladarjema samima in v pogovoru carja z državnim kancelarjem, ki je carju izredno dobro prijal. Ako dostavimo, da je cesar po odhodu carjevem pol ure bil pri državnem kancelarji, da se pogovarjal o posledicah pohoda, potem sinemo misliti, da je pohod bil tak, da pomnožuje upanje za ohranitev m okrepljenje miru.
Kodanj 16. oktobra. Ladija „Država" z rusko carico zjutraj ob 8. uri odplula.
Razne vesti.
* (V novej zbornici francoske)) je po svojem stanu in poklici 93 posestnikov, 181 odvetnikov in pravoznaneev, 57 obrtnikov iu trgovcev, 40 časnikarjev in pisateliev, 48 zdravnikov, 14 in ženerjev, G lastnikov ladij, 12 bivših diplomatov, 15 bivših sodcev, 25 bivših državnih svetnikov, prefektov in uradnikov, 7 notarjev, 10 bankirjev, 2 akademika, 4 lekarji, 11 oskrbnikov, 6 delavcev, 3 fužiuarji, 2 stavbena podjetnika. I škof, 1 pastor, 1 si kar, 1 skladatelj, 1 urar, 1 živinski zdravnik. V zbornici sta 2 princa, 1 vojvoda, 8 marquisov, 20 grofov. 5 baronov in G drugih pleinemtntkov.
* (Nezgoda na Železnici.) Iz Bruslja se 13 t. m javlja: Kolonj - Bruseltski ekspresni vlak trčil je danes zjutraj pri postaji Sclilibeeku v Ant-verpenski tovorni vlak. Oba stroja in mnogo vago nov je zdrobljenih. K sreči ostaii so osebni vozovi nepoškodovani.
Vabilo.
P. n gospodje, kftteri sicer niso členi našega društva, pa si ž- le društvenega te'ovadnega pouka ud,iWdti, blagovole naj se v že naznamenih dneh od 7 —8 ure zvečer pri društvenem telovadnem učitelji   gosp. Vodčanu Fmku oglasiti.
Odbor „Sokola".
Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrali in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih,   (itn 0)
H
■W4
JJMJMU ZFON"
MtUrJI
za vse leto gld. 4.60 ; za pol teta gld. 2:30; za četrt leta g«d 1.15
rr u j    i :
13 oktobra
Pri Slonu: Schvvugcl z Dunaja. — Kuitttrck Tr! liftu. — Sclui4t.fr i/ Gradca. — Sauerdchmig i & \VoifabergH.
— Urbmiek iz Tržiča
Pri Mulići: Vattor, Schitz, Weitn;rt, Muc k, Storek in Riegel z Dunaja. — Schmitlh >im iz Trstu. — Uruuue iz Kočevja
Tr Bavurnkeiu dvoru   Pnraren v. Dunaja.
Pri Južueiu kolodvoru :   Burant-k   lz Stokerava.
— Goljimak iz Gorico.
Meteorologično poročilo.
4 "s a	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri ua v nato
	7. zjutraj	?34 T mm.	9 4 C	brezv.	obl.	
o	2. popol.	7852 mm.	14 7 C	si. vzh.	(1. jas.	0 00 mm.
.-t	%, zvečer	737 1 mm.	12 2" C	H. vzh	obl.	
Srednja temperatura 12 1°, za 0 5° nad uormSlbtt).
borza dne 16  oktobra t. 1
(Izvirno telegrafično poročilo.)
včerai — «ld    S3 95      — gld.
Papirna renta Kld   S3 95
Srebrna renta   ... .     84'90
ilata renta ,110 30
V    marčna renta .     ,     99 '55
\kcije narodne banke.   . „   921' —
kreditne akcije......WJQ ->
London     .....       .     n    119'35
; rebro...... .
Sapol......., .
J. kr cekini .... •teinSkc marke .... 4% državno smiku is 1. 1861 Državne srečke iz 1. ltft>4 Jgerska zlata renta 4°,0   .   .       .   . . ^gerska papirua renta 5u/0   . . :"<v Slajorske zemljišč, odvez, oblig. Donava reg. srečke  5°/,,   .   .     100 gld. ć'.ettilj. obč. avstr. 4l/,°/0 zlati zast. listi .
Kreditne srečke.....100 ^ul
todolfove srečke..... io ,
»itcije anglo-avstr. ba ike   .   .     120 ,, Traiuruway-druHl. velj   170 gld. a v.
»•47»/, -f> tJT -5B-37'/, — 250 gld. 132
led „ no ... i»y
... 95
122 TiO 181 U> 42 230
gld
daneb
84- — 81 95 110 15 98*60 921 — 30 Iv— 119 25
5-67 f>8-35
r.o
50 90 50
50
50
25 25
Plznsko zimsko pivo.
S tem odano naznanjamo, da se začne line «i. oktobra t. I. točenje našega
ga piva.
Hkratu pristavljajoč, da se bode nadalje kakor doslej poleg tega proizvoda tudi oddajalo
nadejamo se jako mnogobrojnih naročil.
V FLZNU, meseca oktobra 1889.
(852-1)
Meščanska pivovarna t Plznu,
ustanovljena 1@~JU2.
Glavna zaloua: F. SCHEDIWY, Gradec, Annenstrasse 19.
Kavnokar jo izšel:
Deutsch-sloYenisclies lorterbuch
Anton Janežič, (867-i)
dritte, vollsta\nčUg umgearbeiteto und vermehrte Auflxge,
bearhaitet von
Anton Bartel,
k. k. t',ymiiiiHiallehror zn Jjailiacli.
Cona broširanemu kI«1. S, v pol usnje vezanemu «1-1. «.««>.
J. Giontini-jeva knjigotržnica v Ljubljani.
ch. prouajulnico z raznim Mn-om, katerega glavna naloga bi Lula upravljati posi l denurulcarju, vttprej-nieiu takoj ali pa  1. novembru t. I. — Več o tem
se izve pri iipravnistvti „Slovenskoga Naroda". (840—3)
Telegram.
na cesarja Josipu trgu.
Jutri v četrtek dne 17. oktobra 1.1, Velika posebna
popoludanska predstava.
Zaf-etek (ocu« uli '/*•"*• ,,ri popoludne.
ICit/.norrsliii proi;rniii. (859)
Vsak dan ob xuB. uri zvečer predstava.
Za mnogobrojni obiak fle priporoča s spnStovanjeui
Makso Gierke, Oskar Gierke,
poslovodja. ravnatelj.
♦
Imm in rtoročilo.
Slavnemu občinstvu in p. n. trgovcem se uljudno zalivaljnjeni za izkazano mi zaupanje ter se jim de v bodoče najtopleje priporočam.
Ob jednem naznanjam, da sem svojo delavnic«* preselil h Starega trga st. Hi
v wiorljanske ulice št.
Evgenij Betetto,
izdelovalec metelj.     (855—i)
♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
: : :
♦ ♦
:
j
♦ ♦ ♦ ♦
L. Luse rjev oblž (flaster) za turiste.
lioliiv« in hitro uplivajcče sredstvo proti kurjim očesom, žiiljem, tako imenovani trnej koži na podplatih in petah Proti brariovicam in vsem drugim trdim izruskniii kože. — 1'sjndi zajniinen. — |V Cona škatljiei 00 kr. a. v.
Glavna razpošiljalmca:
^4 L. Schwenk-ova lekarna
f^^J^        v Mcidliiiicu pri Duiiaji.
*«•""1 Pristnega imajo v I.Jiililiuui J. S\vo-
boda, Lf. pl. Trnkoczy, G. Piceoli, L. Grenel; v Ku-dol I o v cm S. pl. Shidovie, F. Ilaika; v Kamniku J. Moćnik; v Celovol A. Ejr^or, \V. Tburo walil, J. Birubacher; v Itrezau A. Aichinger; v Tr^u na K on išk ein) (J. Menuer; v Beljaku F. SclioU, Dr. E. Kunipf; v lV«li;i>«-rKii A." Ilntli; v Gorici G. B. Pontoni; v Kranj > K. Šavnik; v Radgoni C. L. Andrien.
Tu  ouliž doniva »e  le v jednej velikosti po HO kr.
l*riMteu NttiiKp. če imata navod in obli/, varstveno znamk 11 in podpis, ki je tu zraven; tedaj naj s j pazi in odločno zahteva: ,9Ij. Luserjev ohliž (llušicr) ca turiste--. 4H> —28)
Proda se
zmerni ceni
z nadstropjem, v sredi vnsi Borovnice (pri farni cerkvi, nasproti učiteljskemu domu in občinski pisarni). Hiša je kaj pripravna bodisi IB gostilno ali prodajalnico, vinsko trgovino, mesarijo ali kako d ugo obrt. Prostoren, suh, obokan živinski hlev bi se spremenil z majhnimi troški v izvrsten uia-gaein »li vinsko klet, ali del hleva v ledenico.
Natančneje   se> poizve  pri Ivanu Drašler-ji, posestniku v Borovnici. («26—a>
J Čudovite kapljice
Antona Fadovanskega.
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobr dojna pomoč in ni treba mnogih besed ij, da so dokaže njihova čudovita mor. Če se le rabijo nekoli-o dnij, olajšajo in preženejo prav kmalu najti d o vratu ^j Se želodčne "bolesti. —
Prav izvrstno ustrezajo zoper he-morojide, proti boleznim na Jetrih in na vranic1, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mesečnih na&lež-noatih, /oper beli tok, bozjaat, zoper bitje srca ter čistijo podarjeno kri. — One ne preganjajo samo omenjenih huleznij, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.
Prodajajo bo v vseh glavnih lekarnicah na svetu; za naručbe in poSUJatve pa jedino v lekarni OInIu* foletti v GorlOif v loiibljitui v lekarnah IT. pl. Trukoezv in ii. l*iceoli : v Trni u v lekarnah C. f.Miieitl in ti. It. Ko«is: v Beljnku v loka ni «lr. Kumji f; v 1*omIo|IiiI v lekarni IV. Itnvcarclcli. '348—6
J
»
l
P P
{
I
P P P P P P P
Ravnokar izšlo:
Janežič Anton, Deutsch-slovenisches
m^mm^om^mm si7oa.
Dritte,  volstiiuilig  um^earbeitete  und  vermehrte Auflage,   bearbeitet   von Anton Bartel«  k. k. Cymnasi.il -Lehrer  zu  Laibach, — Uliter Mitvvirkung  der Collegen A. KuMpret, II. I'eteliu, J. IMcliler, I.. 1'iultir, M. Suha«, A. Tuvvnr.
Cena Si gld., s pošto 11 15 kr. — Dobiva se v
v m Kleinmayr & Fed. Bamberg-a
knjigotržnici v Ljubljani. (858
Opozarja se na razglas št. 857 zaradi zagotovijanja zakupne oddaje Bi selita in OTSa v Brucku na M., Strassu in Radgoni, — potem Iknelm v postajali Marein, Judenburg, Ljubno in Piber za Čas od 1. dne januvarja do 31. dne decembra 1890, ki je bil objavljen v „Grazer Zeitung", „Grazer Tagespost" in v „Slovenskom iS'arodu".
V Gradci, dne 1. oktobra 1889.
C. kr. vojaški preskrbovalni magacin,
LJsojamo  si  naznanjati,   da  pošiljamo   svojo priznano izvrstno
uležano, marčno in eksportno pivo
od sedaj ne le v sodih, temveč tudi v ni'eU leillcall naravnost iz pivovarne, iu prosimo torej naročila na
pivo v steklenicah
pošiljati naravnost tvrd ki naši.
Z zagotavljanjem najskrbnejSe postrežbe se najuljudnojše priporoćamo za mnogobrojna naročila.
Z velespoštovanjem
(827-3)
(828-3)
Bratje Kosler
v L.
Dobivajo se tudi
2MT tropinje in kali. "SK
Izdajatelj in odgovorni urednik: D ra go ti n Hr ib ar.
LiiHtuina m tisk „Narodni! Tiskarne".