P. b. b
kulturno - politično glasilo
V Južnem Vietnamu vre
Budisti in katoličani proti vojaškemu režimu — Tudi oficirji proti generalu Ivvju
krajih. Zdi se, da se bodo tem priključili tudi katoličani.
Zanimivo je, da Vietkong v tej notranji zmešnjavi ostaja zaenkrat v ozadju. Tudi celotna partizanska dejavnost je popustila, medtem ko se je njih politična agitacija (podžiganjie) močno pojačila.
V glavnem južnovietnamslkem mestu Sai-'gonu pa zavzemajo protiamerišike demonstracije izmeram večji obseg. Na m a j večjem budističnem templju je velik napis »Ami go home« (Američani, pojdite domov!)
Bali razložil politiko ZDA
Namestnik zunanjega ministra Bali je v nedeljo v nekem televizijskem .intervjuju izjavil, da so notranji ipolitični nemiri v Južnem Vietnamu izraz boja za naj-boljlšo vladno obliko, ki bi bila v stanju nadaljevati vojno proti komunistom. V Združenih državah Amerike so zaskrbljeni tudi zaradi protiameriških demonstracij. Vlada generala Kyja je že šesta odkar so vrgli Diemovo diktaturo leta 1963. V Wa-shingtonu so k temu izjavili: »Vietkong ve, da igra v vojaškem oziru podrejeno vlogo, toda v politični dejavnosti je daleč pred nami.«
Zaradi pomanjkanja bombnega materiala je moralo ameriško letalstvo omejiti na-
Budisti in katoličani so se v Južnem Vietnamu združili, da bi vrgli vojaški režim (vlado) generala Kyja. Eden izmed najvplivnejših budističnih duhovnikov Tih Tien Minh se je te dni razgovarjal z najuglednejšim katoliškim patrom Hoan-gom Quinhom. Oba sta potem javno izjavila, da želita civilno vlado namesto vojaške. Dalje sta se oba izrekla tudi proti vojni. Budisti in katoličani niso niti za kapitulacijo (predajo) niti za Vietkong.
Iz Saigoma poročajo opazovalci, da se jie neka skupina južnovietnamskih oficirjev uprla generalu Kyjiu. Ti oficirji so izjavili, da je vlada generala Kyj;a izgubila zaupanje ljudstva in da mora zato odstopiti, sicer jo bodo odstranili s silo. Oficirji so prisegli bojevati se do zadnjega moiža, da bi dobili vlado, ki bi jo izvolilo ljudstvo samo. Hkrati so obljubili pomagati vojaškim silam Združenih držav Amerike v borbi proti komunistom.
Kakor se je izvedelo iz Južnega Vietnama pripravljajo budisti v vsej deželi nove oborožene demonstracije, da bi tako zrušili vlado generalov. (Kakor znano trajajo te demonstracije že nekaj časa.) Dalje poročajo, da pripravlja južnovietnamsko ljudstvo nove velike demonstracije, posebno v mestu Hueu, Da Nangu in drugih večjih
Volitve v Južnoafriški republiki
Na volitvah, na katerih jie samo 1,300.000 odraslih belcev obeh spolov volilo južnoafriški parlament belcev, je vladna nacionalistična stranka dobila poslanskih mandatov. Tako bo stranka premiera Vervvoer-da, ki je med sedemnajstletnim vladanjem izdala sistem apartheida (ločitev med belci iin črnci) in najliujšega rasnega zatiranja Afričanov, ostala na oblasti še nadaljnjih, pet let. Na »volitvah« Afričani, ki jih jie približno triinpolkrat več kot belih priseljencev, niso imeli volilne pravice.
Kot poročajo časopisne agencije, jie 'izmed 1,300.000 belih volilcev 58 odst. volilo predstavnike nacionalistične stranke, ki bo tako v »parlamentu« izmed 170 poslancev imela 126. Za združeno stranko, ki je dobila 39 mandatov, jie glasovalo1 37 odstotkov volivcev, iza progresivno stranko — edino, ki ni rasistična — pa je bilo oddanih samo' 3,1 odst. glasov. Kakor v prejšnjem parlamentu bo 'to stranko tudi v naslednjih pe-
tih letih zastopala le Helena Suzman, ki je zmagala v enem izmed j oh ann esb urških volilnih okrožij. Afričani, ki živijo v predmestjih, so volilno zmago Helene Suzman pričakali :z neprikritim zadovoljstvom. V rasističnem »parlamentarnem« zboru bo to edini glas, ki se bo zavzemal za pravice 12 milijonov Afričanov.
V prejšnjem parlamentu je imela Ver-woerdava nacionalistična stranka 106 sedežev, opozicijska združena stranka ipa 49 sedežev. Na sedanjih volitvah se je število njenih predstavnikov skrčilo za 10. Razlika med nacionalistično in združeno stranko jie le v tem, da zadnja meni, da bi bilo treba Afričanom »omogočiti«, da izvolijo nekaj belcev kot svoje »zastopnike« v parlamentu. Vendar je tudi ta razlika zadoščala, da so beli volivci oddali še več glasov za Venvoerdovo 'nacionalistično stranko, ki se me strinja s tem »popuščanjem« velikanski večini prebivalstva Južnoafriške republike.
Robert F. Kennedj pred vrati
Kenmedyjeva ipolitična družina spada med najmlajše v ameriški ipolitični zgodovini, pa tudi med tiste, ki so v par letih dosegle nepričakovane uspehe. Nobena ameriška politična družina se ne more pohvaliti, da Ibi spravila v tako kratkem času kar tri (brate v senat, inajistarejšega med njimi pa v Belo hišo. Z atentatom v Dallasu jie zadela tragedija ne samo Ameriko, ampak tudi Kaninedyjievo družino; ostala jie brez Vidinega voditelja, toda ne za dolgo. Robert F. Kenmedy jie pustil mesto v Johnsonovem kabinetu din kandidiral v njujoršiki državi za senatorja im tudi zmagal. S tem se je postavil na čelo svoje politične družine, postavil pa tudi svojim ambicijam cilje, ki jih ne more in verjetno v ožji družbi tudi noče zanikati; rad bi prišel v Belo hišo, torej tja, kjer je bil njegov brat John F. Kennedy.
Ko jie Robert prišel v senat, se ni dobro videlo, kam cilja smer njegove politike: ali na dolgo dobo v senatu in šele potem »napad« na Belo hišo ali pa maji bi senat služil samo za odskočno desko za čim hitrejši naskok na predsedniško mesto. Vse kaže, da se je Robert odločil za drugo alternativo: čimprej v Belo hišo. Pri tem je začel hoditi po poti, ki se jie obnesla njegovemu bratu. Najprej e ohraniti v okviru demokratske stranke »Keninedyjevo« strujo'. T01 se mu je do dobra posrečilo'. Dočim so znalki pomanjkanja discipline tudi v posame-izniih demokratskih strujah, Kenmedyj'eva ni podlegla tej politična bolezni. Je še danes taka, kot jie bila 1. 1960. Na zunaj se to ne vidi, ker Keminedyjeva družina še ni segala po nobenem političnem mestu, ki bi obsegal vso deželo.
Takoj, za tem je Robert skušal postati voditelj tudi obsežnejše struje v demokratskih vrstah iin zbrati okoli sebe vse, kar jie med demokrati usmerjeno na levo, recimo na liberalno stran. Tega cilja še ni čisto dosegel; sreča, ki jo imajo Ken;nedyjevi, mu j.e pa že naklonila par uspehov. Nepričakovano jie umrl A. Stevenson, ki ni vodil nobene struje med demokrati, pa so ga vendarle vsi liberalni demokratje smatrali ;za svojega duhovnega voditelja.
Drug uspeli mu je preskrbel proti svoji volji sam predsednik Johnson. Za 'podpredsednika si je izbral Huimiphreyjia, 'ki velja !že dolgo let za voditelja liberalnih demokratov iin ki v teh vrstah še danes pomeni več kot Robert. Johnson je vpregel H umiphreyja v svojo aktivno politiko, ki se pa ne blesti ravno po liberalnosti, ako-ravno je na socialnem področju res napredna. Humphrey se je na Johnsonov nasvet začel približevati demokratski sredini in desnici. S tem se je naravno zameril mnogim liberalnim demokratom. Tega pa nista vzela resno ne Humiphrey ne Johnson, dokler ni Robert pokazal prave barve.
Z njo je Robert prišel že parkrat na dan, toda v bolj megleni obliki. Nihče ni zanesljivo vedel, kaj tiči za Robertovimi govori in izjavami. Šele sedaj je to postalo očitno, ko se je Robert vmešal v vietnam-ško politiko. V svojih izjavah o vietnamski 'tragediji mi napadel Johnsonove vojaške in diplomatske taktike, pač pa njegovo politično, socialno in gospodarsko. Trdil je, da administracija premalo misli, da je vojno v Vietnamu treba dobiti tudi na političnem polju med vietnamskim narodom. Dokler vietnamski narod nima dobro organizirane protikomunistične stranke ali pa tudi več takih 'strank, me bo mogoče 'preprečiti vdora komunizma v Južni Vietnam. Ho uspehov na političnem polju pa pelje (pot skozi primemo gospodarsko in socialno politiko. Tudi to je Johnsonov režim zanemarjal prav do zadnjega časa. Vse to so
pa podrobnosti, ki se zanje Amerika dosti ne briga.
Bolj gre deželi na živce in še posebno Johnsonovemu režimu Robertova izjava, da je treba vietnamskim komunistom dati priliko, da sedijo v vietnamski volivni vladi in da morajo imeti vso pravico, da se kot komunistična stranka udeležijo volitev v 'ustavodajno skupščino. Proti pravici, da se komunisti lahko udeležijo volitev, se ne da dosti oporekati. Kočljivejša je zadeva s komunistično udeležbo v volivni vladi. Tu sita se Humphrey in Robert pošteno spoprijela. Humphrey je proti komunistični udeležbi v vladi pred in med volitvami, Robert jo zagovarja, akoravno ne več tako odločno kot v svojih prvih izjavah. Prerekanje za vodilno mesto v vodstvu liberalnih demokratov gre še naprej in verjetno ne bo tako hitro končano.
Robertove misli gredo pri tem na demokratske konvancijie 1. 1968 in 1972. L. 1968 bo Johnson ponovno kandidiral, ako bo živ in zdrav, njegov podpredsednik naj bi
bil po sodbi vseh političnih opazovalcev Humiphrey. Kaj pa, ako bodo Kemnedyjevi pristaši na konvenciji tako močni, da bodo izsilili drugo kandidaturo za podpredsednika, če ne Robertovo pa kandidaturo nekega tretjega kompromisnega kandidata? Ako bi Robert zmagal samo na pol, bi dobil že pol bitke za 1. 1972. L. 1S72 bo namreč treba izbrati demokratskega kandidata za predsednika, ker Johnson ne more več Ikanidiidirati. Vsake vrste Robertova zmaga v 1. 1968 bi mu olajšala boj za kandidaturo na demokratski konvenciji v 1. 1972.
Hu|phreyjevi in Robertovi ipolitični cilji segajo torej daleč v ameriško politično bo-idočnost. Robert je še mlad, Hmphrey pa še ni v letih. Oba ista temperamentna politika, odporna in uporna, vztrajna, pa tudi ibrezobzima, ako je treba. V dvoboju za svojo politično bodočnost ne bosta popuščala. Dežela bo pa imela najmanj 6 let zabavo, da bo opazovala ta dvoboj, ki bo spadal med naj z animiv ej š e v ameriški politični 'zgodovini.
pade na cilje v Severnem in Južnem Vietnamu. To so objavili vojaški krogi v Sai-gonu. Prav zategadelj je dobilo letalsko poveljstvo nalog naj varčujejo z bombami in naj se omejujejo samo na nujne napade. Pomanjkanje letalskih bomb izvira odtod, ker jiužnovietnamska pristanišča za oskrbovanje ne zadoščajo.
V	Združenih državah Amerike so objavili, da štejejo vojaške sile v Južnem Vietnamu sedaj 235.000 vojakov.
V	Moskvi pa je v ponedeljek sprejel sovjetski vodja partije Leonid Brežnjev sever-novietnamskega tajnika komunistične par-tijie Le Duana. Razgovori so potekali okoli vprašanj, ki zadevajo obe deželi. Kakor so poročali iz Moskve, so potekali razgovori v prisrčnem ozračju. Ob tej, priliki se je severnovietnamski politik Le Duan zahvalil Sovjetski zvezi za odkritosrčno pomoč, je bilo rečeno v zaključnem poročilu.
Kancler Klaus o lužni Tirolski
Avstrijski zvezni kancler dr. Josef Klaus j,e dal italijanskemu listu »Globo« intervju o položaju v Južni Tirolski. Dejal je, da se do sedaj niso mogli sporazumeti glede nekaterih bistvenih vprašanj, kot je kreditiranje (na upanje dati) industrije in zaposlovanje delavcev. Zvezni kancler je izrazil upanje v naglo obnovitev pogajanj, saj, bi rešitev spora nadalje okrepila gospodarske, 'kulturne in politične vezi med obema državama. Glede italijanskega stališča o sporazumu med Avstrijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo (EWG = EGS), je dr. Josef Klaus priznal Italiji, da je do sedaj ostro razločevala obe vprašanji.
Glede končne rešitve južno-tirolskega Vprašanja je ponovil avstrijsko zahtevo o rešitvi na osnovi pariške mirovne pogodbe in popolne avtonomije (samouprave) Južne Tirolske. Zvezni kancler je v intervjuju 'za list »Globo« obsodil teroristične metode in dejal, da je pri tem avstrijska policija že večkrat intervenirala.
Indija zavrača pomoč Vzhodne Nemčije
V	političnih krogih so v zadnjem čaisu večkrat omenjali da namerava Indija priznati režim Vzhodne Nemčije. V tej zvezi jie indij skl zunanji minister Singh v torek minulega tedna v parlamentu v New Delhiju naglasil, da Indija kljub mnogim glasovom ne bo priznala Vzhodne Nemčije. Indijiska vlada še zmerom sledi politiki, ki jo jie zasnoval pokojni ministrski 'predsednik Nehru, ki je smatral priznanje Vzhodne Nemčije kot oviro za rešitev nemškega vprašanja. V tej zvezi je zunanji minister Singh parlamentu sporočil, da je indijska vlada odklonila ponujeno pomoč Vzhodne Nemčije v znesku 184,8 milijonov nemških mark. Zato so se odločili, ker bi se morala Indija o tej zadevi pogajati z vlado Vzhodne Nemčije, čeprav te ne priznava.
Couve de Murville obišče Poljsko
V	poulčenih pariških krogih so uradno potrdili, da bo francoski zunanji minister Clouve de Murville na povabilo poljske vlade v drugi polovici maja letošnjega leta obiskal Varšavo. Pravijo, da gre pri tem za priprave obiska francoskega predsednika generala de Ganila na Poljskem.
V	zadnjem času se namreč odnosi med Parizom in Varšavo stalno -zboljšajejo. Iz francoskega glavnega mesta so še javili, da namerava zunanji minister Couve de Murville še pred potovanjem v Varšavo v aprilu obiskati Romunijo. Kakor znano bo general de Ganile meseca junija obiskal Sovjetsko zvezo.
Politični teden
Po svetu...
NEGOTOVOST V SIRIJI
Sirsiko 'vodstvo se je po zadnjem uidaru letos 'znašlo pred 'trami dokaj težkimi nalogami. Popraviti mora zunanjepolitični 'položaja dežele, utrditi razbito vladajočo stranko BAAS in pospešiti gospodarsko in družbeno življenje dežele.
Novo vodstvo je za ponoven nastop v zunanjem svetu izkoristilo nedavno konferenco arabskih, premierov v Kairu. Premier Zuajen se je srečal tukaj, z drugimi predsedniki vlad, kar izoliranji Siriji trenutno zadošča. Pozneje je prišlo tudi do razgovo-rov z Jordanijo in Bagdadom. V damaščan-slkam tisku so prav 'tako na široko 'komentirali 'podporo Sovjetske zveze in Vzhodne ■Nemčije novemu sirskemu vodstvu.
Sporočilo regionalnega kongresa stranke BAAS, Iki zaseda že nekaj časa za zaprtimi vrati, da bo kongres zasedal stalno, posebej osvetljuje neugoden položaj', v katerem je ■sedanje vodstvo v Damasku. Vodstvo z ge-meralam Ždidom na čelu skuša ustvariti vtis, da je pripravljeno na pomiritev in na to, da ba ponovno zbralo strankine kadre, ker računa, da bo tako dobilo podporo od preostalih vej stranke BAAS v drugih arabskih deželah.
Značilna je 'tudi izjava kongresa, da je sedanje vodstvo te stranke BAAS v Siriji samo začasno. Videti je, da se je Ždidova skupina ustrašila samostojne poti. To potrjuje tudi del aporočila, kii zadeva krivdo medarabsfce-ga vodstva.
Sedanje vodstvo v Siriji se očitno zaveda posledic, ki bi jih utegnilo imeti nerazpolo-ženje članstva zaradi pretresov dežele z metodami, kakršne je doslej uporabljalo. Na kongresu niso omenili niti strankinega sodišča, ki naj bi sodilo Hafezu, Aflafcu, Bi-,'tarjiu, Razazu in drugimi iz vsearabslkega vodstva. To je znamenje, da so se razne veje stranke BAAS 'sporazumele za pqpuščanje in 'pomiritev za vsako ceno>.
Medtem so časniki v Bejrutu objavili sporočilo medarabske direkcije stranke, za katerega trdijo, da ga je napisal ustanovitelj stranke BAAS Michel Aflalk. Sporočilo pravi, da bo 'ta stranka BAAS »doživela svoj konec« če se povzročitelji udara ne umak-nejp in ne bodo obračunali s svojim ravna-njjem.« Sporočilo imenuje sedanjo skupino v Siriji »militaristično skupino, ki gospoduje nad stranko, vlado in armado«.
PARLAMENTARNE VOLITVE V
VELIKI BRITANIJI
V Veliki Britaniji so se vršile pred štirinajstimi 'dnevi 'parlamentarne volitve, na katerih so z ogromno večino zmagali laburisti. Dokončni rezultat volitev je naslednji: laburisti 363 poslancev, konservativci 253, liberalci 12 poslancev, »speaker« 1 (brez stranke) in republikanci enega poslanca.
Laburistična večina znaša torej 97 sedežev.
Nekateri opazovalci trde, da so konservativci v Veliki Britaniji doživeli poraz, ki ga smemo primerjati s porazom leta 1906, ko so prišli na oblast liberalci. Toda okoliščine v Veliki Britaniji in v svetu so se od tistih časov hudo spremenile, zato je 'treba konservativni poraz iskati v drugih dejavnikih.
'Britanija ni več kolonialni imperij, kakršen je bila pred šestdesetimi leti. Desetletja in stoletja se je britansko gospodarstvo hitro razvijalo predvsem zaradi surovin in velikega bogastva iz čezmorskih dežel. Po drugi svetovni vojni pa se je to kolonialno cesarstvo počasi sesulo (večina nekdanjih kolonij iso neodvisne države). Tudi britanska skupnost narodov (Commom-wealth) ni več dovolj trdna opora britanskemu gospodarstvu, kakor je bila svoj čas.
Toda .britamko 'gospodarstvo se ni postopoma prilagajalo 'takemu razvoju, ni šlo vzporedno s časom. V trinajstih letih povojne vladavine se ikonservativcem ni posrečilo 'Ozdraviti gospodarstva, izdelati modernega in učinkovitega programa, s pomočjo katerega bi se mogli nasloniti na svoje lastne zmogljivosti in konkurirati na svetov-mem tržišču. Hkrati so zaman skušali zadržati položaji Britanije kot politično vplivate sile v svetu.
Konservativci so osredotočili politiko predvsem na svetovno področje in so pre-■ipozno spoznali, da so lizgubili teren v svoji lastni hiši. Prepozno so pričeli dzgrajevaiti novo gospodarsko ipolitiko, pa tudi ti zapozneli poizkusi niso bili dovolj, prepričlji-
vi. Predvolilne obljube o modernizaciji gospodarstva so bile bolj kopija laburističnih načrtov kot temeljito izdelana nova gospodarska strategija.
V tem je glavni razlog laburistične zmage. Vendar ni edini. Mnogi pripisujejo laburistično zmago tudi premieru Wilsonu, o katerem sodijo, da je edini sposoben ozdraviti »britanskega bolnika«.
Za premiera Wilsona pravijo, da sta mu zunanja politika in britanska vojaška moč drugotnega pomena, močno gospodarstvo pa prvotnega.
Wilsonov program je naslednji:
1.	večje investicije v produktivna podjetja
2.	nadzorstvo nad cenami in dohodki,
3.	regionalno (poikrajinsko) planiranje (načrtovanje) gospodarstva,
4.	podporo podjetjem ma področjih, kjer 'so ugotovili presežek delovne sile,
5.	podpora izvozni industriji s kreditnimi olajšavami,
6.	varčno planiranje (načrtovanje) državnih izdatkov,
7.	'nadaljnje davčne reforme in
8.	modernizacija ter uvajanje nove tehnologije (nauk o 'predelavi surovin v končne izdelke), da bi zvišali delovno storilnost. Ali bodo laburisti ob tolikšni večini sposobni prevzeti vse te obveznosti. Znano je, da so laburistična levica in sindikati disciplinirano prejemali dosedanja odsitopanjia Wilsona od laburističnega programa zato, da ne bi prišlo do vladne krize. Stranka je namreč 'imela izredno majhno večino v spodnjem domu. Na teh volitvah je večina delavcev in uslužbencev glasovala za laburiste, ker je hotel konservativec Heath omejiti njihove tradicionalne .pravice v delavskem gibanju. Seveda je to tudi opomin Wilsonu, da se mora svojega 'programa ob sedanji močni laburistični večini tudi držati.
FRANCIJA DOLOČILA ROKE
ZA UMIK
Francoska vlada je po ameriškem veleposlaniku v Parizu izročila vladi Združenih držav Amerike spomenico, v kateri navaja podrobne predloge glede 'revizije (spremembe) Organizacije severnoatlantskega pakta in določa tudi roke za umik francoskih čet iz integriranega (združenega) poveljstva ter za odstranitev oporišč in umik enot te organizacije s francoskega ozemlja. Tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministra McCloskey je sinoči potrdil, da je vlada Združenih ameriških držav sprejela ta dokument (listino), ni pa hotela sporočiti njegove vsebine.
Kljub temu zatrjujejo nekateri pooblaščeni viri ameriškega State dapartementa (ministrstva za zun. zadeve), da pravi francoska vlada v svoji spomenici, da bo do 1. junija letos umaknila svoje sile iz sestava Organizacije severnoatlantskega pakta (NA TO). Sklenila je umakniti iz posameznih poveljlstev in drugih vojaških ustanov NA TO tudi svoje predstavnike, do 1. julija letos pa bo umaknila iz sestave Atlantske zveze tudi svoje kopenske in letalske sile v Zahodni Nemčiji.
,Francoski dokument (listina) določa, da se do 31. marca prihodnj ega leta ukine sporazum o vrhovnem poveljstvu Organizacije severmoatlaintskaga pakta im centralnem evropskem poveljstvu NATO, kar pomeni, da morajo 'te vojaške ustanove v enem letu zapustiti francosko ozemlje. Vsa ameriška poveljstva morajo zapustiti Francijo do 1. ■aprila prihodnjega leta. V tem času mora-jb Združene države Amerike odstraniti s francoskega ozemlja tudi nekaj vojaških in letalskih naprav.
Predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva McCloskey je izjavil, da bo ameriška vlada skrbno preučila francosko,noto in da bo zelo verjetno odgovorila nanjo.
Ameriška vlada pa je v Wa;shingtonu objavila besedilo odgovorov podtajnika Balla francoskemu dnevniku »Le Monde« o umiku Francije iz Organizacije 'severnoatlantskega pakta. Pri tem vlada vnovič poudair-j a »globoko neodobravanje 'francoskega sklepa, ki ni samo v škodo interesov zahodne skupnosti, temveč krši tudi jasne mednarodne obveznosti«. Pri tem pa funkcionarji ameriškega državnega departmaju iz-jiavijajo, da sloni »francoska' akcija na neutemeljenih predpostavkah«, kar mora biti jasno predvsem francoskemu javnemu mnenju. Te 'predpostavke so: 1. da bi v 'Sedanjem položaju Združene ameriške države lahko uporabile svoja francoska oporišča, in s tem potegnile Francijo v azijsko operacijo ali pa v operacije, fci so ■kakorkoli »izven zemljepisnega okvira Atlantske zveze«; 2. da bi Združ. države Amerike mogle na katerikoli način razpolagati s francoskima enotami brez »popolnega sodelovanja francoskega poveljstva«. Ameriški funkcionarji očitajo francoski vladi, da je prepričala francosko javno mnenje o pravilnosti svojih trditev, fci so popolnoma, brez podlage. Hkrati smatrajo, da je Francija odgovorna za kršitev jasnih določb mednarodnega prava ter poudarjajo, da Francija ne bi smela enostransko odpovedati dvostranskih sporazumov med Francijo in Združenimi državami Amerike v okviru Organizacije severnoatlantskega pakta, ter da Francija tega dejstva ni niti poskušala pobijati. V Washingtonu se 'poudarja, da od petih dvostranskih francosko-ame-riških sporazumov samo sporazum o komunikacijskih sredstvih predvideva možnost enostranske odpovedi.
in pri nas v Avstriji
KARDINAL KoNIG KATOLIŠKIM
POSLANCEM
Dumajiski nadškof, kardinal dr. Konig je bral v Votivni cerkvi sv. mašo za novoizvoljene 'katoliške ljudske zastopnike. Pri pridigi je (kardinal Konig označil odgovornost, stvarno delo in medsebojno sporazu-mevanje kot najvažnejše naloge poslancev. V katerikoli demokratski obliki naj bi vladali deželi, mora imeti večina zmerom obzir do manjšine. Pri tem pa se naj tudi šibkejši ne izključi iz zajednice, kajti skupno odgovornost v državi naji nosijo vsi brez izjeme.
SINDIKAT ZA RADIJSKO (REFORMO
V izvezi s predlogom za radijsko reformo je sindikalno pradstojmištvo Umetnost in svobodni poklici izdalo o tej zadevi načelno izjavo. Izjava zahteva najprej;, da morata biti radio in televizija nadstrankarska. Imanovanjie najivlišjilh organov te ustanove pa ne sme biti domena (uprava) samo ene stranke. Če sindikat Umetnost in svobodni poklici priznava od obeh velikih strank predloženo politično klavzulo (omejitev), tako naj bi bila sodelavcem radia in televizije 'kljub temu dana možnost, da svobodno izbirajo to ali ono stranko. Razen 'tega je sindikat tudi proti vsaki pravici veta (ugovora) neke stranke v najvišjem gre-miju (stanovsko združenje) radia in televizije, da bi bila tako zasigurana delovna zmogljivost. Končno se v tej izjavi sindikata Umetnost in svobodni poklici poudarja 'tudi nujna neodvisnost in lastna odgovornost sodelavcev radia in televizije na-
sproti vsakemu tujemu vmešavanju v notranje zadeve-teh ustanov.
S tem se obrača 'sindikat proti bistvenim točkam v parlamentu iznesenih predlogov obeh velikih strank, ker le-ti ne jamčita .popolne nepolitičnosti (napristramostii) radia in 'televizije v smislu ljudskega glasovanja, ki se je vršilo od 5. do 12. oktobra leta 1964.
PARLAMENT ZBORUJE
V sredo pred velikim tednom se je v navzočnosti zveznega predsednika Franca Jonasa sestal novo izvoljeni državni zbor k svoji prvi ustavodajni seji. Razen obolele poslanke Stelle Klein-L6wove, so se te udeležili vsi ljudski zastopniki. Sledila je volitev treh predsednikov: 1. dr. Alfred Maleta,
2.	'dipl. ing. Karl Waldbrunner, 3. predsednik parlamenta ekonomski svetnik Jo-sef Wallner. Prva dva državnozborska predsednika sita bila izvoljena soglasno, medtem ko je bilo pri izvolitvi tretjega predsednika šest glasov proti, bili so to glasovi poslancev Svobodnjaške stranke (FPO).
Po 'izvolitvi je predsednik dr. Maleta v kratkem 'nagovoru opozoril na ipojačeni pomen državnega zbora XI. zakonodajne dobe. Končno so izvolili reditelje in zapisnikarje ter obravnavali še dnevni red.
Na seji, fci je bila v petek pred velikim 'tednom, je parlament 'odobril zakon o izplačilu dogovorjenega predujma državnim uradnikom. (550.— šilingov bodo prejeli 15. aprila). Seveda bo moral parlament šele sedaj določiti, :za koliko odstotkov jim bodo povišali plače. Poleg debate (razpra-
SLOVENCI
dama La po Svetu
Lep uspeh slovenskih strokovnjakov
Inštitut za konstrukcijske elemente turinske fakultete za arhitekturo je izdal že drugo publikacijo s knjigo The Modular Reconstruction o£ Emona”, katere avtorja sta naša arhitekta Milica Betoni in Tine Kurent. Gre za razpravo „Saggio Giorgia Ceragiollija, izdano v zbirki „Quademi dr studio”. Knjiga poglobljeno obravnava problem modularnih mer, kot ga prikazujeta naša avtorja, z namenom urediti standardizacijo gradbenih elementov in s tem omogočiti racionalno industrializacijo gradnje.
Pesnika Kovič in Zagoričnik v srbohrvaščini
Prevodi slovenskega pesništva v srbohrvaščino so vse bolj pogostni. Po lanski evidenci, ki pa za trdno ne more biti popolna, je samo v letu 1965 tiskano v srbohrvaščini nič manj kot 250 slovenskih pesmi. Pravkar izšla 1—2 številka zagrebškega „Foruma” prinaša 15 prevedenih pesmi Kajetana Kovi-č a. Prevedel jih je Ivan Brajdič, ki je napisal tudi dve strani o pesniku. Njegovi prevodi niso vedno zanesljivi in izpušča tudi posamezne verze. V marčni številki beograjske revije „Dclo” je Dejan Poznano-vič prevedel štiri daljše pesmi Francita Zagoričnika. Zadnje čase največ prevajajo slovenske pesnike Gojko Janjuševič, Dejan Poznanovič, Ljubila Djidič (med Srbi) in Branunir Žganjer in Radoslav Dabo (med Hrvati). Za knjižne izdaje pa so prevode prispevali še Desanka Maksimovič, Roksan-da Njeguš in Milivoj Slaviček.
Umrl je Ludvik Medvešček
Pred kratkim je v Novem mestu umrl Ludvik Medvešček, eden izmed soustanoviteljev Slovenske izseljenske matice. Bil je podpredsednik te organizacije in dolgoletni član njenega glavnega odbora. Dočakal je visoko starost 87 let. Pred vojno je živel kot izseljenec v ZDA in se aktivno uveljavljal v društvenem življenju ameriških Slovencev. Po drugi svetovni vojni se je dokončno vrnil v staro domovino. Eden izmed njegovih sinov, Milan Medvešček pa še danes kot upravnik glasila SNPJ prosvete” v Chicagu deluje kot eden najbolj vidnih javnih delavcev med Slovenci v Združenih državah Amerike.
25 let umetniškega dela Mira Gregorina
Pretekli mesec so uprizorili v mariborski Operi premiero Massenetove opere ,,Don Kihot”, v kateri je znani mariborski umetnik, operni pevec baritonist Miro Gregorin praznoval 25-letnico svojega umetniškega delovanja na odrskih deskah.
Slovenci v Argentini
V starosti 70 let je v Buenos Airesu nedavno umrla gospa Zofija Pirčeva, roj. Florijančič. Pokojnica je bila mati znanega in spoštovanega javnega delavca v Slovenskem domu v Carapachayu.
Pretekli mesec je začel tečaj Ivana Cankarja v Berazateguiju novo šolsko leto. Predsednik doma Jože Vidmar je pozdravil zbrane otroke in starše. Nato je šolarka recitirala Cankarjevo pesem Enajsta šola”. Sledilo je še nekaj deklamacij, nato je povzel besedo katehet tečaja g. Jože Guštin. Ob zaključku pa je spregovorila še voditeljica tečaja ga. Betka M. Vitrihova.
Bogo Leskovic s skandinavske turneje
-Po skoraj dveh mesecih se je vrnil iz skandinavskih dežel Slovenec, ljubljanski dirigent Bogo Leskovic. Poleg televizijskega koncerta in radijskega nastopa v Stockholmu je Leskovic dirigiral tudi na štirih simfoničnih koncertih v Gotenborgu na Švedskem in za konec še na simfoničnem koncertu v norveški prestolnici Oslu. V Oslu je bila med drugim na sporedu tudi Krekova Sonatina.
Folklorna skupina in zbor »Akademika« v Italiji
Akademska folklorna skupina „France Marolt” in Akademski pevski zbor „Tone Tomšič”, ki delata v okviru ŠKUD Akademik v Ljubljani, bosta tudi letos sodelovala na spomladanskih kulturnih prireditvah — prve dni maja — v Vidmu (Italija). Skupini sta gostovali v Vidmu že lani; občinstvo ju je izredno toplo pozdravilo. Ponovno vabilo pomeni za skupini lepo priznanje.
ve) o 'zafcotnu ipredujma 'uradnikom, je bila na petkovi parlamentarni seji v središču zanimanja sestajva posebnega odbora za posvetovanje o 'radijskem zakonu. Soglasno so imenovali za 'tega 27 poslancev: 14 Av-isitrijslke ljudske stranke, 12 Socialistične 'Stranke im 1 Svobodnjaške stranke, ta posebni odbor se jie prvič sestal v sredo po velikonočnih praznikih pod predsedstvom poslanca Avstrijske ljudske stranke Har-vvalifca.
Izum šivalnega stroja
V naslednjem članku želim podati udeleženkam gospodinjskih tečajev, kakor vsem, ki se poslužujejo ali delajo pri šivalnih strojih, kratek zgodovinski pregled, koliko je bilo vloženega truda, stroškov in razočaranj, predno je zamudno ročno šivanje zamenjal šivalni stroj.
Prvi poskus 'konstruirati kako šivalno napravo, je napravil v Angliji živeči nemški mehanik Charles F. Weisenthall. Uporabljal j.e iglo z dvema konicama ter ušesom v sredini. Kaj več se o njem in njegovih uspehih žal ne poroča. Poskus prve konstrukcije je bil 1. 1755.
Kot drugi se jte ukvarjal s sestavo šivalnega stroja londonski mizar in tapetnik Thomas Seint. Sestavil je iprimitivno šivalno napravo na ročni pogon. Na ravni plošči je bil prešivni material, ki ga jie prenosno kolo ipri vsakem vbodu pomaknilo za en vbod (Stich) naprej. Pred iglo je bilo na drogu ravno šilo za vbadanje lukenj, skozi katere je potem igla s kljukico zan-kovala 1 nit in tako šivala z verižnimi vbodi (Kettenstich). T. Seint je dal napravo patentirati 1. 1790. Zaradi pomanjkanja sredstev, stroja ni mogel izboljšati.
V prvi polovici 19. stoletja so se bavili z izumom šivalnega stroja trije strokovnjaki in sicer dva v Evropi, eden pa v Ameriki, ločeno eden od drugega, to so Krembs in Madersperger v Evropi ter Howe v Ameriki. Izumi omenjenih strokovnjakov so vodili do verižnega šiva 1 nit, in do veznega šiva 2 niti (Steppstich), kar se še danes uporablja v šivalni industriji.
K. Baltazar Krembs
jio konstruiral šivalmiis troj za lastno uporabo. šival je jakobinske čepice. Igla je imela uho ob konici ter tvorila verižni šiv. Za snemanje zank je uporabljal podoben snemalec, ki se rabi v trikotažni industriji. V prvih desetletjih 19. stoletja je bilo že nekaj Krembsovih strojev v Porenju lin vzhodni Franciji.
Josef Madersperger
je bil krojač iz Kufsteina na Tirolskem. Leta 1807 je konstruiral prvo, leta 1814 pa drugo izboljšano šivalno napravo. Dve igli z ušesi ob Ikonicalh sta vbadali v prešivni materiali od spodaj navzgor ter napravili 2 zanki, skozi katere se je morala zgornja nit ročno vdevati. Pri vsakem vbodu, ki je bil potom naprave zategnjen, se je blago pomaknilo za en vbod naprej. Leta 1815 si je Madersperger pridobil avstrijski patent. Leta 1830 je sestavil še en sroj, kjer je ročno vdevanje že nadomeščal podolgovat čolniček. Ker pa ni mogel doseči vidmega uspeha, je duševno strt in obubožan umrl v neki; dunajski sirotišnici leta
1850.
Krojaški mojster Jernej Thimonnier iz St. Etienne v Franciji je leta 1829 konstruiral šivalni stroj, ki je služil za šivanje vojaških oblek. Verjetno sta oba Madersperger kakor Thimonnier videla kje kak Krembsov stroj. Leta 1845 si je Thimon-nier pridobil francoski in še angleški patent. Stroj je bil že na nožni pogon. Igla je šivala od zgoraj navzdol z verižnimi vbodi (ena nit). Blago se je pri šivanju moralo ročno premikati naprej. V obratu za šivanje vojaških Oblek, ki ga je Thimonnier ustanovil v Parizu skupaj z nekim premožnim meščanom je obratovalo že 80 šivalnih strojev. Pariški krojači so se bali 'brezposelnosti zaradi strojnega šivanja. Vdrli so v obrat, uničili stroje. Thimonnier, ki si je pri tem komaj rešil en stroj in svoje življenje, je umri v revščini leta
1851.
Medtem ko so bili vsi poskusi konstrukcije praktionega šivalnega stroja v Evropi brez vidnega uspeha, je delal na tem področju tkalec in mehanik v Združenih državah Amerike (ZDA) Elies Howe.
Rojen v mestu Spencer leta 1819. Sprva je mislil na pletilni stroj. Za konstrukcijo šivalnega stroja ga je navdušil njegov sošolec, mehanik Davis. Howe se je neumorno lotil dela oziroma sestave šivalnega stroja. Pri tem je zapravil vse svoje premoženje. Z denarno pomočjo lesnega 'trgovca Fischerja se mn je z velikim 'trudom posrečilo po prvotnem lesenem modelu sestaviti železen šivalni stroj. Blaigo, ki je bilo 'navpično napeto, se je pri vsakem vbodu mehanično pomikalo naprej. Nekoliko vpognjena igla je vbadala od 'desne proti levi ter šivala vezni šiv (2 niti). Zanke je zanikoval na obeh straneh koničast čolniček. Druga izboljšana konstrukcija je
bila v tem, da je igla z ušesom ob konici vbadala od zgoraj navzdoil torej navpično, bila opremljena z žlebičkom na obeh straneh in šivala vezne vbode z zgornjim in spodnjim sukancem do 300 vbodov na eno minuto.
Howe si je leta 1846 pridobil ameriški patent za izdelavo šivalnih strojev. Kljub temu, da je on dopovedoval vsem, da njegov izum ne bo nikomur v škodo, so mu razni nevoščljivci neke noči demoliraii delavnico. Razočaran je odšel Howe v Anglijo, prodal svoj izum tovarnarju W. Thomasu pod pogojem, da ga vzame v službo kot sodelavca pri izdelavi šivalnih strojev, ter da mu plačuje licence. Thomas pa ni dolgo držal danih pogojev. Howe je bil odpuščen in se je vrnil v Ameriko. Opazil pa je, da so za časa njegove odsotnosti nekateri mehaniki izdelovali šivalne stroje po njegovih načrtih. Ker je Ho>we imel patent, je vložil proti njim tožbo in uspel. Za vsak šivalni stroj, prodan v Ameriki, so
mu morali plačati po 5 dolarjev, za stroje prodane izven Združenih držav Amerike pa po en dolar.
Howe je leta 1862 ustanovil v Bridges-portu tovarno za izdelavo šivalnih strojev. Tako so že pred 100 leti dospeli prvi Ho-wovi stroji v Evropo. Leta 1868 je Howe umrl v svojem rojstnem kraju. Pridobil si je .s svojim energičnim delom naslov izumitelja šivalnih strojev.
Med prvimi, ki so se že za časa Howo-vega življenja začeli, baviti z izdelovanjem šivalnih strojev, je bil v Ameriki direktor neke igralske skupine J. M. Singer. Izkoristil jie Hovvov izum, šivalni stroj nekoliko izpopolnil, ustanovil leta 1850 v Bostonu tovarno za izdelovanje šivalnih strojev ter jih kot prvi oddajal raznim 'tvrdkam v najem proti plačevanju obrokov.
Poleg Singerjeve so nastale v Ameriki še tvrdke Wheler-Wilson in Grower-Baker, dalje Pfaff v Kaiserslautemu, Gritzner v Karlsruhe, Diirkopp v Bielefeldu, vse že v -drugi polovici 19. stoletja.
To naj bi bil 'kratek zgodovinski pregled konstrukcij 'šivalnih strojev.
Andrej Tišler
Komorni zbor s Koroške v Ljubljani
V Okviru kulturnih izmenjav med Koroško in sosednjo Slovenijo je gostoval pred kratkim v Ljubljani z vokalno-inštrumen-talnim koncertom z baročnim programom znani komorni zbor iz Št. Vida ob Glini in komorni orkester Radia Celovec.
Koroške umetnike je vodil Norhert Art-ner. Dirigent im komponist Norbert Ait-mer je po končanem študiju na Dunaju in v .Salzburgu zavzel vodilno mesto v glasbenem življenju Koroške. Kot skladatelj pa je idolživel pred nekaj 'tedni prvo izvedbo svoje i»Baletne fantazije« za zbor in veliki orkester na Dunaju. Norbert Artner deluje poklicno pri Radiu Celovec kot skladatelji 'dirigent, programski redaktor (prireditelj) in 'vodjia snemanji,
'Komorni zbor iz št. Vida ob Glini se posveča predvsem stari in modemi zborovski literaturi. Leta 1964 je dosegel na zborovskem tekmovanju v Gorici prvo nagrado. Zbor sestavljajo mladi pevci-amaterji.
Na programu v Ljubljani sta bili dve deli: J. S. Bach »Bil sem poln žalosti« — kantata št. 2 za zbor, soli in komorni orkester; G. Ph. Telemanm: Dnevni časi (jutro, poldne, večer, noč) — kantata za zbor, soli in komorni orkester.
Izvedba prvega dela je pomenila lepo
glasbeno doživetje. Omogočili pa so ga: komorno muziciranje 'orkestra pri 'spremljanju solistov, predvsem pa vsesplošna prizadevnost 'izvajalcev za vsebinsko poglobitev dela. Solisti: Eifcko Katamosaika (sopran, Tokio), Helga Wagner (alt, Dunaj), Fried-rioh Hall (tenor, Dunaj), Rudolf Katze-boeck (bas, Dunaj), so pokazali veliko kulturo petja. Glasovane sposobnosti so znali prilagoditi zvočnim 'zmogljivostim orkestra-in zbora, se z njima zliti ter talko prispevati k enovitosti muzikalnega poteka dela.
Telemannovi »Dnevni časi« so pisani v 'tako imenovanem galantnem stilu. Besedilu sledi glasba z ustreznim podpiranjem razpoloženj (posebno v recitativih). Posamezne »čase« predstavi glas, zaključi pa ga zbor (jutro — sopran, poldne — alt, večer — tenor, noč — bas). Že po vsebinski im muzikalno stilni strani jie to delo prispevalo kot kontrast prvemu k temu, 'da so poslušalci z zanimanjem im intenzivnostjo sledili 'izvajanju. Glasovne, predvsem pa interpre-itacijske odlike solistov so tu še bolj izstopile. Dirigentova (Norbert Artner) pozor-nost je bila usmerjena v postavitev čim pristnejših im vsebini ustrezajočih zvočnih razpoloženji. Poslušalci so bili izvajalcem hvaležni za lepo predstavitev teh del.
Slovenski misijonar Franc Pirc
V Združenih državah Amerike je bilo več Slovencev, ki so svoj narod v novi domovini zelo pro-slavili.
Med takimi je bil tudi slovenski misijonar Franc Pirc, ki j|e leta 1835 odšel kot župnik iz Podbrezi j v dušno pastirstvo med Indijance ob Michiganskem jezeru. Pred odhodom v Združene države Amerike je postal zelo znan že doma med Slovenci, saj je zanje prav on napisal prvo knjigo o sadjarstvu. Zaradi te knjige so ga 'imenovali »očeta umne sadjereje na Kranjskem«. Po prihodu v Severno Ameriko je začel pospeševati sadjarstvo tudi ob Michiganskem jezeru. Seme je 'dobival iz domovine. Na njegovo veliko vsestransko delavnost so postale kmalu pozorne tudi ameriške svetne oblasti ter so ga imenovale v Minnessoti •za komisarja za naseljievanje prihajajočih vseljencev v ,pokrajini v gornjem Mississip-piju. Misijonar Pirc je med drugim v tem 'delu Amerike ustanovil mesto St. Cloud (Sv. 'Klavdija). L. 1865 je iz Slovenije prišlo v ta kraj precej, rojakov. V bližini ome-mjienaga mesta Sv. Klavdija so ustanovili svoje naselje iKrainitown — Kranjsko mesto. Misijonar Pirc j|e za svoje rojake izbral še drug 'rodoviten kraj in ga imenoval Bogata poljana. Temu kraju so leta 1894 dali ime »Pierz«. Ko je prišel misijonar Pirc v leta, je začutil, da se mu bliža smrt. Vrnil se je v domovino umret.
Spomin nanj pa v Ameriki živi naprej.. Tako so v Združenih ameriških državah nedavno proslavljali stoletnico Pirčevega mesta, ki se še vedno imenuje Pierz ter ima 'danes že 2000 prebivalcev. V mestu je več šol. Med 'drugim tudi gimnazija, katero obiskuje 420 -dijakov. Tudi gimnazija nosi ime po zaslužnem slovenskem rojaku ter se imenuje »Pirčeva spominska gimnazija«. V mestu j,e 'urejeno tudi socialno skrbstvo ter je za stare ljudi zgrajena lepa Marijina
vila. Stoji ob čedni Kamniški cesti — Kamnik Street.
Tako se poleg slovenskih rojakov tudi ■druge narodnosti v Združenih ameriških državah spominjajo slovenskega misijonarja Franca Pirca ne samo zaradi njegovega duš-nqpastirskega dela med Indijanci ob Michiganskem jezeru, ampak tudi zaradi pionirskega 'dela pri našeljievanjiu in Obdelovanju prostranih zemeljskih področij v tem delu Amerike ter za njegov gospodarski in kulturni dvig.
■ Gledališče iz Nove Gorice je pred kratkim gostovalo v prosvetni dvorani na Verdijevem trgu v Gorici. Nastopilo j.e z dvema komedijama, in sicer z Linhartovo »Županovo Micko« in Garik-S.mo 1 etovini »Var-hom«.
Slovenska knjiga bo potovala
V Makedoniji v Jugoslaviji bodo praznovali 1050 letnico smrti sv. Klementa, učenca sv. solunskih bratov Cirila in Metoda. V čast temu velikemu učitelju makedonskega naroda bodo priredili tudi veliko verskokulturno razstavo, ki bo potovala po vsej Jugoslaviji. S to razstavo bo potovala, sporoča slovenski duhovnik iz Bi-tolja, tudi slovenska knjiga o sv. bratih »Zvezdi našega neba.« Cerkvena proslava sv. Klementa, nadškofa Ohridskega, bo od 8. do 11. avgusta, slavistična pa od 9. do 11. septembra.
Čestitke ob izidu pomembne slovenske knjige
Mohorjeva tiskarna v Celovcu je do-tiskala izredno lepo opremljeno knjigo o sv. solunskih bratih Cirilu in Metodu z naslovom »Zvezdi našega neba«. To je novo slovstveno in zgodovinsko delo prof. dr. Metoda Turnška. Avtorju so za poklonjeno knjigo poslali prisrčne čestitke in toplo zahvalo zagrebški nadškof in kardinal Šeper ter zvezni kancler dr. Klaus in prosvetni minister dr. Piffl-Perčevič.
Nova revija (lMost" v Jugoslaviji
Izšla je prva številka nove revije »Most«, ki jo izdaja Zveza knjiiževmlkov v Jugoslavija, 'da bi -tujo javnost seznanjala z jugoslovansko literaturo. Prva številka »Mostu« j,e ipisana v angleščini, v prihodnje pa bo revija, ki bo izhajala verjetno štirikrat na leto, tiskana v francoščini. Za uvod prva številka objavlja prispevek jugoslovanskega ^Nobelovega nagrajenca Iva Andrica »O besedah«, odlomek iz njegove knjige »Znamenja ob ipoti«. Sledi odlomek iz najinovej-šega romana Miroslava Krleže »Zastave« in nato članek pisatelja Marijana Matkoviča o Krleževem ustvarjanju.
Na 'straneh revije so med drugim izbra-ine pesmi slovenskih pesnikov Gi-rila Zlobca, Toneta Pavčka, Daneta Zajca, Janeza Menarta in Kajetana Koviča, ob tem ipa obširnejši članek o slovenski poeziji Mitje Mejaka.
Evropski pogovor na Dunaju
Dunajska mestna uprava bo organizirala od 14. do 18. junija 1966 srečanje znanstvenikov vzhoda in zahoda. Na zborovanju bodo udeleženci govorili o 'temi »Posameznik din družba«. Organizatorji tega zborovanja izjavljajo, da so udeležbo na »Evropskem pogovoru« že obljubili podpredsednik svetovne razstave v Bruslju M. Lam-billiotte, zahodnonemški politik prof. K. Schmidt, generalni direktor atomskega centra v Ženevi prof. V. Wisskopf, član poljske akademijie znanosti prof. S. Zokiewski in 'drugi. Pričakujejo še prijave iz ČSSR, V. 'Britanije, Norveške, Švedske, Jugoslavije in Sovjetslke zveze.
Odkritje o Resslovi smrti
Tehniški muzej Slovenije se je obrnil na republiški zavod za spomeniško varstvo s prošnjo, da bi pri bodoči gradnji ob Titovi cesti (prejšnji Dunajski cesti), na mestu, kjer je stal nekoč tako imenovani Bavarski dvor, postavili spominsko ploščo izumitelju ladijskega vijaka Jožefu Resslu. Vse do nedavna se ni natanko vedelo, kje, kdaj in za katero boleznijo je umrl ta svetovno pomembni rojak. Po najnovejših odkritjih Nemca Erchardta Marscherja in po posredovanju našega raziskovalca Resslove zapuščine univ. prof. Vladimira Murka pa je postalo jasno, da je Jožef Ressel umrl dne
9.	oktobra 1857 v »hiši Wienverlinie 85 v Ljubljani« za tifusom.
Abeceda za šest jezikov
Zahodnoafriški jeziki so dobili enotno pisavo
Po naročilu UNESCO (Organizacija Združenih narodov za vzgojo znanost in kulturo) je izdala mednarodna skupina jezikoslovcev enotno, iz latinice sestavljeno abecedo za šest zahodnoafriških jezikov, ki jih govorijo narodnostne skupine v sedmih deželah. Kakor so javili na pariškem sedežu UNESCO, so jezikoslovci sestavili abecedo na zborovanju v Bamaku, glavnem mestu Malija.
Abeceda, ki jo sestavlja šestnajst črk, se le neznatno razlikuje od načina pisanja evropskih jezikov. Po -ocemi jezikoslovcev je pisava velikega pomena za celotni razvoj vseh sedmih dežel, med drugim tudi zato, ker bo omogočila zapis obsežne, doslej le v ustnem izročilu ohranjene ljudske besedne tvornosti. Razen tega bodo lahko po zaslugi nove abecede uporabljali domačo govorico v osnovnošolskem pouku ter pri poučevanju odraslih, ki so večinoma še nepismeni.
Predvsem dvoje okoliščin so upoštevali se-
stavljala nove pisave: prvič, abeceda mora biti takšna, da zajame vse glasove, ki so skupni tem jezikom, in drugič, dovolj preprosta, da nimajo te afriške dežele tehničnih in finančnih težav pri zapisovanju svojega ustnega izročila.
Mandigue je skupna oznaka za jezikovno skupino, ki jo sestavljajo: bambara (Mali), malinke (Mali, Gvineja in zahodna Senegali-ja), songhay (Mali in Niger), tamasheq (govorica Tuaregov), haussa (Nigerija in Niger), kanuri (Niger, Nigerija) in še peul, ki ga govora istoimensko ljudstvo, raztreseno po Senegaliji in severnem Kamerunu.
Zaradi svoje preprostosti zahteva nova abeceda le majhne spremembe tastatur pisalnih in na stavnih strojih v tiskarnah. Večino novih pismenk uporabljajo že nekaj let v Nigeriji in Nigru, kjer so jih delno že uvedli v šolske učbenike.
Cenjeni sotrudniki in bodoči dopisniki!
Redno dobivate časopis »Naš tednik -Kroniko« v svoje roke in ga prebirate. Zdi se mi, da še s posebnim zanimanjem prebirate četrto stran, pod naslovom »Pri nas na Koroškem«, kjer so napisane razne novice iz naših krajev in vasi.
Ob tej priložnosti se vam iskreno zahvaljujem za vse dosedanje prispevke, dopise in pisma, ker vem, da so napisani z vso veliko ljubeznijo in pristno dobro voljo. Z vašim pisanjem seznanjate tudi vse naše rojake Slovence, ki žive na vseh petih celinah sveta z dogodki in novicami vašega kraja ali vasi in župnije.
Da bo »Naš tednik — Kronika« zmerom zanimiv in privlačen, vas prisrčno prosim, da ostanete tudi v bodoče zvesti sotrudniki in mi pošiljate svoje prispevke za stran »Pri nas na Koroškem«, to je četrto stran.
Vem in sem tudi prepričan, da je to združeno z marsikatero žrtvijo in je treba mnogo idealizma. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da kjer je volja, tam je dana tudi pot in možnost. Vedeti moramo, da čim več bo dopisov iz naših krajev od naših rojakov, tem rajši jih bom objavljal, tem bolj živo bo tudi zanimanje vseh bralcev v naši lepi koroški domovini in drugje po svetu.
Prav zategadelj vas prosim in pozivam in se vam že v naprej toplo in iskreno zahvaljujem za vsak — tudi najmanjši — prispevek. Saj se gotovo zgodi v vsaki župniji in občini marsikaj zanimivega in primernega, da to zapišemo v »Naš tednik — Kroniko«, ki naj bi bolj in bolj postal časopis in skrb nas vseh ter nas povezoval v veliko družino bralcev in prijateljev doma in v tujini.
S skupnimi močmi in napori si hočemo ustvariti lepšo bodočnost!
Zato pišite in sporočite vse vesti in novice v naš list »Naš tednik - Kroniko«!
Vsem sotrudnikom iskren pozdrav in Bog vas živi!	Urednik
ŽELEZNA KAPLA (Pevski koncert)
V	nedeljo, dne 24. aprila 1966 bo ob 12. uri v kinodvorani v Železni Kapli pevski koncert.
Poje domači pevski zbor »France P aster k - Lenart«, katerega sestavljajo pevci SPD v Št. Vidu v Podjuni in Železni Kapli.
CELOVEC (Zahvala skavtov)
Slovenski koroški skavti se zahvaljujemo vsem dobrotnikom, ki so nas do sedaj gmotno in moralno podpirali.
CELOVEC
(Sejem simodolskega goveda v Št. Vidu ob Glini)
Alpsika živinorejska zveza simodolskega goveda za Štajersko in Koroško bo imela svoj sejem v sredo, dne 20. aprila 1966, v živinorejski hali v št. Vidu ob Glini.
To bo že osemdeseti plemenski sejem simodolskega goveda.
Prignali bodo: 50 bikov in 170 močno nosnih krav.
Časovni red:
V	torek, 19. aprila 1966, ob 13. uri bo izbira in. ocenjevanj e goveda. V sredo, 20.
,aprila 1966, ob 9. uri pa se bo začel sejem.
Vse živali so iz hlevov, ki so priznano prosite tuberkuloze in bruceloze (Bangove bolezni), so zavarovane od hleva do hleva in cepljene proti slinavki in parkljevki.
Velika ponudba na sejmu bo nudila bogato priložnost izbire za nakup dobre in lepe plemenske živine.
Pojasnila daje Alpska živinorejska zveza simodolskega goveda za štajersko in Koroško, Judenburg, Frauengasse 19, telefon 2121 in Celovec, Museumgasse 5, telefon 48-11.
n nas m mmkem
Veličastna katoliška manifestacija
Jubilejno romanje na velikonočni ponedeljek v Celovec
Nad 2500 vernikov iz vseh predelov naših dolin in gur je minuli ponedeljek poromalo v celovško stolnico, da ise v jubilejnem letu zbere ob svojem nadpastirju v skupni molitvi in daritvi. Romanjie je bila veličastna manifestacija katoliško zavednih koroških Slovencev za versko obnovo po koncilu.
Dopoldne je prevzv. škof dr. Kostner ob asistenci stolnega kanonika A. Zechnerja in škofijskega tajnika g. M. Krištofa daroval slovesno daritev ob skupnem sodelovanju romarjev. Med uvodnimi molitvami je množica pela velikonočne pesmi in nadaljevala z mašnimi spevi. Zbrano je odgovarjala nadpastirju im prisluhnila njegovemu nagovoru v domačem jeziku, v katerem je med drugim dejal:
»Odzvali ste se mojemu vabilu, da se še bolj utrdi naša povezanost s sveto katoliško Cerkvijo in se jasno izpriča vaše priznanje k veliki družini vernikov škofije in njenemu duhovnemu očetu — škofu.«
V	sledeči pridigi je kanonik A. Zechner nanizal bogate misli o poslanstvu škofa kot naslednika apostolov in pozival romarje, naj ob škofovi sv. maši molijo za svojega nadpastirja, da ga Vsemogočni ohrani kot varuha izročenega mu božjega ljudstva. Nato je razložil duhovniško in pastirsko službo božjega ljudstva in pozival vernike k aktivnosti v okviru farne družine. »Tudi mi moramo Kristusu slediti na križevem potu, delati moramo v luči Kristusovega križa in v tem znamenju bomo deležni Kristusove zmage.«
V	svetem molku jse množica nato sledila spremenj emju in daritvi in se udeležila svetega obeda. Dopoldan je zaključila molitev za jubilejni odpustek.
Popoldansko jubilejno slovesnost je pričela uvodna melodija prof. Silva Miheliča na orglah, nakar so združeni podjunski zbori pod vodstvom g. Tomaža Holmarja z ubranim petjem velikonočne vigilije uvedli v velikonočno Vstajenje. Mogočno je odmevala pretresljiva liturgična melodija v bo/j oni hramu in tako uvajala v radost in veselje velike noči. S prižnice je šentlanarški župnik Čebul z bogatimi mislimi v nevezani besedi spremljal velikonočno petje Katoliške mladine (g. F. Zer-goi), združenega rožansfcega moškega zbora (dr. T. Feinig) in rožansko-gorjanskih mešanih zborov (g. M. Mihor), katerih petje je sedaj slovesno in zmagoslavno, sedaj spet mehko in pobožno v razkošnih melodijah razgrinjalo velikonočno radost verne množice. CerkvenoHpevski del je zaključil zhor »Jakob Gallus-Petelim« (dr. F. Cigan), ki je z uvodnim latinskim spevom Kristusu-Od-rešeniku in ljudskim in umetnim napevom sledečih pesmi še enkrat v ubrani melodiji zajel praznično razpoloženje navzočih.
Zadnji del slovesnosti so bile pete litanije, h katerim je spet odpevala tisočglava verna množica. Nato je nadipastir vsem Obranim podelil blagoslov z Najsvetejšim. Pobožnost je zaključila trikratna velikonočna aleluja, o kateri je dejal pridigar:
»V prvi aleluji naj bi slišali papeža — voditelja koncila. V drugi naj bi videli in slišali škofe in njih pomočnike duhovnike. V tretji pa sebe — vse božje ljudstvo, ki naj navdušeno sprejme ukrepe in predloge koncila, da bo ta kratki čas jubileja izzvenel v svetem navdušenju velikonočnega vstajenja«.	— o
ZITARA VES
JCiiiolilks pramehu) dvmtoo „šieMr jaii“ pri ijtoriei (/oSla je a nedelj/), dne 24. aprila 1966, ah- US. ari zaežer pri (Jlutai'ja a ŠJiari oe&i e ljudska i/jro
„DIVJ I LOVEC"
(Vsi prisrčna oabljeni!
Miklova Zala v Ločah
V	soboto, dne 23. aprila ob 19.30 in v nedeljo, dne 24. aprila ob 14.30, bodo gostovali v Ločah oh Baškem jezeru z »Miklovo Zalo«, v kateri sodeluje 76 ljudi, gostje iz Slov eni je.
Pregledali so razne odre po Koroškem, vendar so vsi premajhni. Odločili so se za oder v Ločah, za dve predstavi in vabijo tja Korošce, da bodo videli svojo narodno jpnakinjo.
S predstavo so bili igravci že v Zagrebškem državnem gledališču, v šentjakobskem gledališču v Ljubljani in drugod. Predstavo na Koroškem bo tudi televizija prenašala. Stvar bo kvalitetna.
V	igri sodelujejo ljudje od šestega pa do sedemdesetega leta starosti. So preprosti ljudje, največ je kmetov. Več kot sto ve-
VABILO
Slovensko kulturno društvo v Celovcu vabi na občni zbor, ki bo v sredo, dne 27. aprila 1966, ob pol 8. uri zvečer v prosvetni dvorani Mohorjeve hiše.
Po občnem zboru bo g. Vinko Zaletel ob barvnih slikah predaval o našem kulturnem življenju. Po predavanju družaben razgovor z domačo pesmijo.
K obilni udeležbi prisrčno vabi odbor.
čerov so lani žrtvovali za priprave in vaje in zdaj jim bo nastop v Zalim domovini priznanje za trud in ljubezen do lepe besede in vsega lepega.
Igro bo vodil ravnatelj Lado Smrekar iz Kostanjevice, ki je bil skozi dvajset let velik prijatelj s pisateljem Meškom, s katerim je velikokrat govoril o čudoviti koroški deželi, ki jo bodo zdaj igralci z Dolenjskega imeli priložnost doživeti. Že zelo se veselijo srečanja s Korošci dne 23. in 24. aprila.
Žižkova Miklova Zala je nastala po vojni v Sloveniji, ko je bilo treba špicarjevo ali Bajukovo Miklovo Zalo nadomestiti s »sodobno«, »napredno«, v duhu novega časa in novih razmer. Naša narodna igra naj bi postala bolj revolucionarna.
Ker zgodba Miklove Zale, katere se je na splošno avtor držal, sama ne nudi preveč revolucionarne snovi, zato je avtor vstavil v 3. dejanju, sedmi sliki poseben prizor, ki se vrši sedmo leto po odhodu Turkov in sužnosti Zale, ko naj. bi oblast zaplenila Serajnikov© kmetijo (radi puntairstva) in so kmetje postali tlačani in se zato zbirajo v kmečki punt in se borijo za staro pravdo.
V naprednem duhu je, da fantje pojejo pesem »soncu«, ki najt bogato pozlati jim
OBJAVA
Dijaki Slovenske gimnazije priredijo letošnjo akademijo v nedeljo, 22. maja 1966.
V	soboto, 9. julij a, so na Slovenski gimnaziji sprejemni izpiti za 1. razred.
Otroke je treba pravočasno prijaviti.
polje in zlasti konec 1. slike, ko kmetje prisegajo in Mirko pravi: Prav njej (namreč gosposki) na kljub — zvestoba puntu! Nato vsi odgovore: »Prisegamo!« '(Kakšen pomen ima prisega kot beseda, če nima nobene podlage?) To je tisti prizor, ki se v Špicarjevi igri konča po prisegi z angelskim čdščenjem.
Najbolj prisiljeno, četudi pesniško lepo, je avtor skoval konec 3. slike 1. dejanja, ko se morata Mirko in Zala ločiti in Zala vprašuje Mirka kaj bo z njima in Mirko odgovori: »Karkoli pride, najino gleji zvezdo ...«
Na splošno je dejanje isto kot v špicarjevi dramatizaciji, nekatere bolj vidne razlike so: fanta Vinka pokaže kot zelo sebičnega in strahopetnega, Miklovko kot godrnjavo, vedno nasprotujočo žensko, pobeg iz ječe na Gradiču je drugačen, reši jih Almira, ujeti fantje ne pridejo pred turškega poveljnika, Tresoglav se maščuje, ker mu je Strelec zažgal hišo, Zala dobi v turški sužnosti svojega očeta Marka (ne strica!), Tresoglava da Iskender beg za plačilo izdaje obglaviti, Almire ne umori Davorin, ampak jo zapodijo stran in igra se konča z nedokončanim rejem (ker se igra začne z rejem).
Pisana je v pesniški obliki, torej ne v navadni govorici, je bolj zgoščena in zato tudi malo krajša od špicarjeve.
ŠT. VID V PODJUNI (Predavanje in igra)
V postu je imel g. Vinko Zaletel v Vo-glovi dvorani 2. del skiopbičnega predavanja o Indiji. Obiskali so nas tudi Vogrčani z igro »Grče«. V starih časih so prihajali k mam na Primoževo Vogrčani s procesijo. Zato jie prav, da se jo zveza med Vogrčani in št. Primožem zopet na ta način Obnovila. Na cvetno nedeljo so naši igralci gostovali z »Begunko« v Železni Kapli in v Vogičah.
ŠT. PRIMOŽ (Prireditev)
V	nedeljo, dne 17. aprila 1966, bo oh pol
3.	uri pri Voglu v Št. Primožu igra »Ploha«, ki jo uprizorijo igralci Prosvetnega društva z Jezerskega.
LEPENA
(Igra)
Igralci Prosvetnega društva z Jezerskega bodo gostovali v soboto, dne 16. aprila 1966, ob 8. uri zvečer pri Rastočniku v Lepeni z igro »Ploha«.
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
NEDELJA, 17. 4.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 18. 4. 14.15 Poročila, vreme, objave. Kaj smo pripravili (Napoved slovenskih oddaj). Portret tedna: Dr. Niko Kuret. 18.00 Za našo vas. — TOREK, 19. 4.: 14.15 Poročila, vreme, objave, športni mozaik. Beremo za vas (M. Turnšek: 31. — Stoji na rebri grad). — SREDA, 20. 4.: 14.15 Poročila, vreme, objave. Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 21. 4.: 14.14 Poročila, vreme, objave. Za vsakega nekaj. Koroški kulturni pregled. — PETEK, 22. 4.: 14.15 Poročila, vreme, objave. Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh (Domače novice). Poje mešani zbor iz Škofič. Beremo za vas (M. Turnšek: 32. — Stoji na rebri grad). — SOBOTA, 23. 4.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. 18.25 Solistična ura (Poje: Iliana Bratuž; klavir: Silva Krašovec.)
POHIŠTVO
za dom in za goste PODJUNSKA TRGOVSKA DRUŽBA
BRATJE RUTAR & Co.
DOBRLA VES - EBERNDORF A 9141	Tel 04236-281
Oglejte si našo razstavo tudi v .prostorih hotela Rutar v Dobrli vesi.
iiiHiiiniPiiii—I IIIIMII IIMIlilllHIlHilililil II lili   ■lihi nrrrmnm	—
Darujte za visokošolski dom Korotan!
O glistavosti živali
V 12. številki našega lista smo govorili „o glistavosti pri otrocih”. Danes pa ho&mo napisati nekaj vrstic o glistavosti živali.
Živali in človeka nadlegujejo razni zunanji in notranji zajedavci, ki jim s tujim imenom pravimo paraziti. Parazit pravimo bitju, ki se preživlja na račun drugega, torej bitju, ki je navezano na življenje v nekem drugem telesu, ker drugače ne more obstajati.
Zajedavci odvzemajo telesu hranilne snovi, sesajo telesne sokove in izločajo škodljive snovi. Nekateri zajedavci oškodujejo tudi razne telesne organe, kot so prebavila, dihala, koža i. dr.
Zajedavci so dvoje vrst: notranji in zunanji. Zunanji živijo na koži ali v njej. Tako poznamo razne vrste srbcev, ki povzročajo garje, dalje klope, uši, bolhe in razne muhe. Notranji zajedavci so razne vrste glist, črvov in trakulj.
Raznih notranjih zajedavcev je toliko vrst, da večino njih ni mogoče na kratko opisati. Razmnožujiejo se vsi iz jajčec. V teh so 'zarodki, iz katerih se v ugodnih razmerah razvijejo ličinlke. Ličinke se v dbločenem času navadno večkrat, prelevijo in dorastejo končno v spolno zrele zajedavce. Nekateri zajedavci se razvijajo samo v eni živali, drugi pa potrebuj e jo' za svoj razvoj še drugo bitje, drugo vrsto živali ali človeka. V 'to vrsto spadajo n. pr. trakulje in črvi, ki povzročajo metljavost.
Črevesne gliste
Najdemo jih pri konjih, teletih, prašičih, jagnjetih in psih. Za glistavostjo bolehajo zlasti mlade živali, ki proti zajedavcem niso talko odporne. Toda glist se nalezejo tudi odrasle živali, zlasti konji in prašiči, ki se pasejo na močvirnatih tleh.
Gliste povzročajo predvsem telesne presnovne motnje in slabijo prebavo. Zaradi tega se mlade živali slabo redijo in počasi napredujejo. Zmanjša se torej prireja mesa. Glistavi prašiči n. pr. dosežejo za četrtino manj teže kakor one živali, ki glist nimajo.
Pri nas opazujemo v glavnem tri vrste valjastih črevesnih glist. Najbolj pogoste so podolgovate in okrogle gliste, belkasto-rumene barve in dolge 15 do 30 cm. Zadr-
ga, tudi zelo pogosta skupina glist živi v debelih črevah. Teh glist je mnogo vrst. Ker so mnogo manjše od prvih, jih redkeje zapazimo, čeprav je težko najti konja, ki bi res bil brez njih. Dolge so komaj 1.5 do 4 cm in so podobne rdečkastim nitkam. Posebna vrsta glist se zadržuje v danki pri konjih in psih.
Razen tega poznamo še majhne želodčne in črevesne zajedavce, komaj pol cm dolge, tanke, nitkaste črvičke raznih vrst. Ti paraziti napadajo zlasti ovce, mlada goveda in mlade prašiče. Zadržujejo se v tankem črevesju, kjer se zagrizejo v sluznico črev in sesajo kri. So zelo odporni in jih je tudi težko odpraviti.
Kako se gliste množijo?
Oglejmo si na primer razvoj večjih valjastih glist, s katerimi imamo največkrat opravka. Samice teh glist izločijo v čreva ogromno število, za golo oko nevidnih jajčec. Računajo, da jih vsaka znese na leto nekaj milijonov. V jajčecih, ki odhajajo z iztrebki na prosto, se pri zadostni vlagi in toploti, v dveh do štirih tednih, razvije zarodek, ki že lahko okuži žival, če ga požre s krmo ail pitno vodo. Jajčeca so zelo trdoživa, ker jih čvrsta ovojnica varuje izsušitve in zmrzlin. Zato taka jajčeca lahko preživijo nekaj let.
Ko pridejo jajčeca v prebavila živali, se njih ovojnica razkroji. Prosti majhni zarodki pa odplavajo po drobnih črevesnih žilicah skozi jetra, srce in pljuča po vsem telesu, dokler se končno ne povrnejo v čreva, kjer v enem mesecu spolno dozorijo.
Skoraj vsaka žival ima svoje vrste glist, tako da se n. pr. konjske gliste ne prenašajo na teleta. Pač pa živi v črevesju prašičev podobna glista kakor pri človeku.
Teleta in žrebeta se nalezejo zalege navadno tako, da pri lizanju požro zarodke glist, ki so prilepljeni na dlako ali na vime matere. Ker se živali iztrebljajo v hlevu in drugod, so seveda jajčeca povsod raztresena. Ko se osušijo, jih človek in živali sami raznašajo z nogami, na paši pa jih raznaša veter, a ob nalivih jih odplavlja voda.
Kot sem že omenil, zapustijo ličinke več-
žujejo se predvsem v tankem črevesju. Dru-jih glist svojo ovojnico šele potem, ko pri-
Vsak peti farmar ZDA dela za Indijo
Indijlslki minister za prehrano Subrama-niam je nekemu francoskemu novinarju dal nekalj stvarnih (podatkov o vzroku sedanjega ipomanjikianja v Indiji, seveda je takoj, dodal, da Indijci pravzaprav ne stradajo! Oha pridelka v letu 1965 bi morala dati Indiji 95 milijonov ton raznih vrist žita, toda Samo spomladanski pridelek j p bil običajen, medtem ko je novembrskega pobrala suša. Talko primanjkuj e 20 milijonov ton žita. Do marca so se Indijci lahko preživljali iz lastnih zalog, zdaj ‘bo pričelo ■prihajati ameriško žito. Z ameriško pomočjo bodo nadoknadili samo polovico primanjkljaja v pridelku za lansko leto, pripominja francoski časnikar. Združene ameriške države pridelajo na leto 50 milijonov ton pšenice. Z drugimi besedami bo letos en ameriški farmar na pet delal za pomoč Indiji. Nesreča j,e v tem, da v južnih predelih Indije zavračajo pšenico, ker so navajeni samo na riž.
Minister Suibramaniam je dejal, da bo nastopil glede prehrane normalen položaj v Indiji šele v 30 letih, čez pet let pa bodo lahko odpravili racioniranje živil. Toda francoski list opozarja, da bo Indija po preteku 30 let štela že 940 milijonov ljudi, ako se bo prebivalstvo še naprej tako množilo. (Letos bo Indija imela 500 milijonov ljudi). Potemtakem bi morala Indija čez 30 let pridelati po 170 milijonov ton žita na leto. Kako to doseči? Samo 20 do 25 odst. površin se da namakati. To pomeni, da bi bilo v tridesetih letih potrebno razširiti pridelovalne površine za 50 odst., pet-ikrat pomnožiti število vodnjakov, 'zgraditi na desattisoče kilometrov kanalizacije, za tridesetkrat pomnožiti proizvodnjo umetnih gnojil, po vaseh zgraditi žitne silose in predvsem povsem menjati stare zakoreninjene običaje indijskega ljudstva.
Zapovedi za snahe
Romanje v Turin-Padovo!
Objavljamo spored jubilejnega romanja ob 150-letnici rojstva sv. Janeza Boška v Turin—Padovo—Benetke.
Peljemo se z modernimi avtobusi, možnost vstopa na avtobuse od Pliberka v Podjuni do državne meje pri Podkloštru ob glavni cesti.
Odpeljemo se dne 15. julija zvečer ob 9. uri. V soboto zjutraj bomo imeli prvo romarsko (pobožnost s sv. mašo v lepi bož-jepotni cerkvi Monte Berico pri Vičenci. Ob 12. uri bomo dospeli v dvamilijonsko mesto Milan in si ga najprej ogledali s strehe veličastne stolnice — edine na svetu, ki ■ima nad sto stolpov iz samega marmora.
Bazilika sv. Antona v Padovi, v kateri na oltarju počiva veliki svetnik — čudodelnik sv. Anton. V tej baziliki bomo imeli svojo prvo romarsko pobožnost pri našem romanju v Turin. Prijavite se pravočasno za romanje, da boste doživeli lepote severne Italije in obiskali velike božjepotne cerkve.
Po ogledu mesta in stolnice se odpeljemo v Turin. Tam bomo imeli skupno večerjo in prenočili. V nedeljo zjutraj bomo imeli v baziliki Marije Pomočnice glavno romarsko slovesnost, počastili na oltarju ne-strohnjeno svetniško telo sv. Janeza Boska-apostola mladine. Ob 12. uri bomo imeli v 30 kilometrov oddaljenem rojstnem kraju
—	Castelnuovo Don Boško — drugo sv. mašo v novi veličastni cerkvi sv. Janeza Boška in tam tudi skupno ikosilo. Popoldne se vrnemo v Turin in si ogledamo posebnosti — živi čudež — hišo božje Previdnosti 'in veliko tovarno avtomobilov Superga na gori in posebno središče salezijanskih zavodov. Zvečer imamo skupno večerjo in počitek, naslednje jutro se odpeljemo v Padovo, kjer bomo imeli Skupno večerno romarsko pobožnost s sv. mašo na grobu velikega čudodelnika sv. Antona Padovan-skega, poleg cerkve v romarskem domu bomo imeli skupno večerjo in 'prenočišče. V 'torek, 19. julija dopoldne, se bomo z ladjo peljali v Benetkah in ogledali mesto na morjn, baziliko sv. Marka in trg pred njo in iz stolpa, ki je 100 metrov visok mesto, morje in okolico. Ob 11. uri se odpeljemo na Koroško, kamor bomo dospeli do 7. ali 8. ure zvečer.
Za vožnjo, prenočišča in hrano j.e že vse organizirano in poskrbljeno.
Vožnja tja in nazaj, prenočišča s hrano
—	trikratno, skupno stane 750.— šilingov.
Ker jie rezervirano samo določeno število prenočišč prosimo, da se vsi, ki se nameravate udeležiti tega izrednega romanja, ki bo obenem zelo poučno v doživetju lepot gornje Italije, ki je pravi raj Evrope. Zato vas lepo prosimo, da se čimprej prijavite na naslov: Dr. France Cigan, Volkermarkter StraBe 5, 9020 Klagenfurt.
Romanje organiziramo in vodimo duhov-ndki-salezijanci. Vsakdo, ki se prijavi osebno ali pismeno, bo dobil položnico (Erlag-schein), s katerim plača vnaprej vse stroške romanja, katerega se lahko udeleži cela družina, starši z otroki skupaj. Sobe bodo v tem primeru rezervirane za celo družino.
Romanje bo v času: 15. julija zvečer se odpeljemo, 19. julija zvečer se vrnemo domov. Vsakdo mora imeti veljaven potni list (ReisepaB) ali osebno izkaznico (Perso-nalausweis).
Čas za prijavo je do 15. maja, toda z dnevom, ko bo prijavljenih dovolj romarjev, za rezervirana prenočišča, bomo prenehali sprejemati prijave. Zato pohitite.
Salezijanci
1.	če ste gostačka pri tašči, ne začnite takoj o staromodnem in nepraktičnem 'pohištvu in o tem, da bo treba marsikaj spremeniti ...
2.	Ne skušajte spreminjati tašče in njenih navad. Raje mirno poslušajte njena opozorila 'in nasvete; kadar je treba kaj ukreniti, storite to po lastni glavi...
3.	Ko ste pri kosilu, ne obračajte se samo na moža, češ tašča je tako in tako gluha. Pustite ji včasih pripovedovati zgodbice, 'ki ste jih že stokrat slišali...
4.	če stanuje tašča pri vas, ne govorite venomer, da je stanovanje premajhno. Raje se 'potrudite in ji opremite majhen topel kotiček...
5.	Ko se rodi otrok, ne branite ga pred njo z vsema štirimi. Raje ji recite: »Mama,
ti, ki si bolj izkušena, kako bi pa ti to naredila?« ...
6.	Ob rojstnem dnevu se je spomnite z majhnim darilcem. Toda pravočasno, ne šele teden dni kasneje!...
7.	Če dobite od tašče darilo, ne spravljajte ga v predal ali na podstrešje, češ da je pregrdo. Vsaj takrat, ko pride tašča na obisk, naj bo na vidnem mestu.
8.	če je tašča bolehna, najdite trenutek časa za obisk in pomoč...
9.	Kadar greste na 'izlet, naj včasih tudi »mama« sodeluje pri načrtovanju poti. Naj čuti, da je zaželena in ne le nepotreben privesek ...
10.	Če vas kdaj ošteje, ne tecite je takoj zatožit možu. Raje se ugriznite v jezik, in recite: »Morda jo daje revma in je slabe volje!« ...
dejo v prebavila. Ličinke manjših navedenih glist pa se razvijejo že na prostem. Zadržujejo se in lazijo po vlažnih stenah hleva in drugih predmetih. Seveda pridejo tudi v jasli in med krmo oz. pitno vodo.
Znamenja glistavosti
Da so se v živali zaredile gliste, opazimo navadno šele tedaj, ko so se že precej razmnožile. Razvoj glist je dolgotrajen. Največkrat se zaredijo čez zimo. Nekoliko glist še ne povzroča nobenih posebnih motenj. Močno glistave živali so pa manj živahne, slabo se redijo, dlaka se jim ne sveti, zimska se jih pa dolgo drži. Kljub dobri krmi se ne zredijo, marveč hujšajo in polagoma hirajo. Konji so pri delu leni, hitreje opešajo in se navadno tudi bolj potijo. Kadar se gliste toliko razmnožijo, da se zagnetejo v klobčiče, utegnejo povsem zapreti čreVo. Konje popadejo zato hudi krči v trebuhu, da se premetavajo, brcajo z nogami, vstanejo in zopet ležejo. Dogodi se celo, da gliste prederejo črevo in konj; nenadoma pogine. Pri močno glistavih žrebetih opažamo hude živčne napade, da se včasih obnašajo kot bi ponorela.
Glistava praseta so kilava, včasih kašljajo, so krmežljava in neredko tudi bruhajo. Ta znamenja povzročajo ličinke, ki potujejo iz pljuč v žrelo. Pri odraslih prašičih opažamo zaradi tega, da včasih na mah prenehajo jesti in nekako renčijo, potem pa gredo zopet h koritu. Ljudje mislijo, da jih »mora sesa«, v resnici pa je to posledica premikanja glist, ki potujejo po telesu, kakor smo že omenili.
Kako poznamo glistavost in kako gliste odpravljamo?
Omenil sem že znamenja glistavosti. Dodal bi še, da mnoga glistava teleta in žrebeta razširjajo nekakšen značilen, kiselkast duh, kar opažamo tudi pri otrocih. Kadar živali hujšajo im tudi pri dobri krmi ne napredujejo, moramo vedno pomisliti na gliste, čeprav jih morebiti v iztrebkih nismo opazili.
V	vsakem primeru se da z drobnogledom (mikroskopom) ugotoviti v iztrebkih jajčeca glist. Zato ne odlašajte s pregledom blata in odnesite nekoliko jutranjih iztrebkov veterinarju ali v veterinarsko 'bolnico na pregled. S preiskavo se da povsem zanesljivo ugotoviti, za katero vrsto glist gre in s katerimi sredstvi jih bo najlaže odpraviti. Danes razpolagamo že z zelo uspešnimi zdravili proti raznim vrstam teh zajedavcev in se zato obrnite za nasvet k veterinarju. Zdravila razmeroma niso draga.
Preprečujmo ponovno okuženje!
Gliste, ki jih najdemo v iztrebkih, moramo uničiti. Take gliste so polne jajčec in jih zato ne smemo enostavno pomendrati s čevlji, kot se to večkrat vidi, ker s tem iztisnemo na tla na 'tisoče jajčec in tako gliste samo razmnožujemo. Iztrebke bomo torej odnesli na gnojišče in jih zakopali v gnoj, kjer jih bo vročina v kupu gnoja uničila.
Skrbeti je treba, da bodo hlevi in svinjaki suhi. Vlažno in toplo ozračje je, kakor smo že omenili, zelo ugodno za razvoj ličink. Gnoj moramo vsak dan odstranje-. vati in ga zlagati v kup na gnojišču. Snaga v hlevu je najboljša obramba proti zajedavcem. Zato stene hleva večkrat očistimo prahu in pajčevine ter jih nato prebelimo. Hlevska tla in lesene dele pa od časa do časa operimo z vročo vodo, ki smo ji dodali 2 dekagrama pralne sode na vsak liter vode. Pralna soda namreč razkraja jajčeca glist.
Skrbeti moramo dalje za zdravo pitno vodo, ker je voda iz mlakuž polna raznih bolezenskih klic in ličink zajedavcev. Zato, po možnosti, nikdar ne napajajmo živali v stoječih vodah, niti jih ne pasimo na močvirnatih tleh, ki so obenem tudi legla metljavosti.
V	hlevih, kjer imamo večkrat opraviti s hiranjem žrebet oziroma pujskov, je treba še pred porodom dati pregledati iztrebke mater. Če se ugotovi, da imajo v svojem črevesju male nitkaste gliste, ki pri odraslih živalih dostikrat ne povzročajo vidnih nevšečnosti, moramo kljub temu gliste pregnati, da preprečimo okužbo mladičev. Koristno je dalje, če svinji in kobili pred porodom operemo vime in zunanja spolovila z milom pod curkom vode, ki smo ji dodali pralno sodo.
Izpuste živali moramo, kjer niso tlakovani, večkrat menjati, v prejšnjem pa zemljo globoko prekopati in posuti z apnom. Tlakovani izpust razkužimo kakor tla v hlevu.	S. A.
Praznik vstajenja
V RUSKEM ZAVODU
Menda noben narod na svetu ne obhaija praznika Gospodovega vstajenja tako slovesno im tako doživeto ikot prav Rusi. Takrat zaživi čuteča ruška duša v neizmerni sreči in v gldboki veri v vstajenje svete Rusije ...
Prav so ,imeli Rusi, iki so govorili, da ob Veliki noči občutijo Ikos nebes. In temu pripomore veličastvo vzhodne liturgije. To res Velika moč!
Nekaj te lepote je mogoče doživeti rimskemu romarju, ki v teh dneh vstopi v ruski zavod v Rimu, kjer redovniki in ljudstvo vzhodnega obreda opravljajo to čudovito liturgijo. Očividec poroča takole:
Točno opolnoči so Initonirali slavje krepki možje: Tvoje vstajenje, Kristus Rešitelj, opevajo angeli v nebesih. Tudi nam na zemlji, dovoli, da te opevamo čistega srca.
Kapela je bila polna. Morda nekaj radovednosti. A zlasti Rusom si mogel brati na obrazih, da so presenečeni, prevzeti...
V oblakih kadila se j,e zagrinjal zbor duhovnikov, hvalnica za hvalnico je odmevala, čisto vzhodnjaška poezija, močna in čudovita. Saji so ji morali prisluhniti angeli! Kaj ne bi ljudje ...?
In za vsako himno in še med liturgijo se je ponavljal refren: »Kristus je vstal od mrtvih, s smrtjo je smrt premagal in oživil nje, ki so ležali v grobeh.«
Spet se vzklik radosti prepleta z »Gospodi, pomiluj!« A danes je slavje toliko, da otožne prošnje in vzdihe pregluši vzklik radosti: Aleluja.
Štiri ure; pa je bilo kratko!
Carska vrata — v sredini pregraje, ki loči vernike od oltarja — so ostala odprta ves čas, celo med obhajilom duhovnikov. Vsaik dobi na svojo dlan Gospodovo telo in ko je razdeljeno vsem, hkrati použijejo Kruh močnih. Ko pijejo iz skupnega keliha 'krvi in se potem vernikom razdeli oboje iz obilja božje ljubezni in se preliva v zmagoslavje velike moči s tako silo, da ob koncu živi samo še ena misel v vseh . . . Pride, gotovo pride velika noč tudi za trpeče narode Vzhoda...
Objeli so se in pozdravili: »Hristos vos-krese, voistinu voškrese! — Kristus je vstal, resnično je vstal«. Tako se ta dan pozdravljajo milijoni vernih Rusov in ta pozdrav obnavlja v njih vso slavno preteklost in budi hrepenenje po lqpši bodočnosti. Saji vzhodna duša ne more živeti brez Boga ...
Aleluja...
NA VATIKANSKEM TRGU ...
Bliža se poldan Velike moči.
Rim mi več Rim zastrtih oken, duhovniških halj, tisočerih 'avtomobilov.
To opoldne je postal Rim središče krščanstva.
Vse hiti na trg svetega Petra. Kar težko se je preriti škozi množico. Najprej me igre več. Okrog govore angleško, meniško, francosko. Tam sta dva zamorca, tu dviga mati otroka, preprosta žena ali odličen go-
Čim večje je blagostanje, tem več je tudi delomrzne, naveličane in presite mladine. Tako mladino imenujemo z mednarodnim izrazom — huligani. Huliganstvo je moderen pojav med mladino, ki odrašča v preveč lagodnih razmerah. Študentje in vajenci, ki morajo trdo delati in jesti trd kruh, se ne oklepajo teh norosti. Oklepa se huliganstva le mladina, ki je presita, ki se dolgočasi v brezdelju — kajti njih očetje navadno zavzemajo višja mesta v družbi in so zato mize pri njih preobložene. V preveliki lagodnosti se preobjedo in v mladostni razposajenosti začno uganjati največje neumnosti: napadajo mirne ljudi na cestah, se pretepajo, delajo škodo na javnih ustanovah, pijančujejo in se spolno izživljajo.
Kot rečeno, prihajajo huligani največ iz bogatih družin ali družin, kjer oče in mati skrbita le za dobrine tega sveta, ne brigajo se pa za vzgojo svojih otrok, katerim ni-
česar ne odrečejo. Pokret ima svoj začetek v deželah blagostanja — v Ameriki; pa se vedno bolj razširja tudi po Evropi. Zlasti Nemčija in Francija prednjačita v tem. Bi mislili, da v deželah z nižjim življenjskim povprečjem komunističnega Vzhoda tega pojava ni. Toda tudi tam imajo težave s huligansko mladino. Celo v Ljubljani je imela tamošnja policija precej preglavic in skrbi, ko so letos v predpustu cele skupine razposajencev mladih razgrajale po ulicah (kot poroča »Delo«). Pri tem je bilo najbolj neprijetno še to, da je med to srborito mladino bilo več sinov naj višjih državnih funkcionarjev.
Tudi v Bolgariji se je pojavilo huliganstvo, a so mu oblasti kmalu posekale korenine. Polovili so vse, ki so bili zastrupljeni s huliganstvom in jih poslali na delo na državna posestva — in bili so kmalu ozdravljeni...
cfe	meta
IZGLEDI FILMA PRI NAS
V filmskem ustvarjanju se Avstrija nikakor ne more primerjati z bogatimi in velikimi državami, kajti film je še vedno zelo drag. Vendar pa ima Avstrija veliko prednost v svoji naravni lepoti, ki ji daje možnost, da se z njo obogati filmska umetnost. Saj nudil filmu najidealnejšo »kuld-
spod, študentje iz vseh vetrov — vsi pričakujoč velikega dogodka gledajo proti balkonu.
Vsi ti so prišli čestitat svetemu očetu.
In ko se pojavi bela postava pred baržu-nastiim zagrinjalom, množica izgubi, prisotnost duha. Vse oči so osredotočenje vanj, vsi glasovi tolikih jezikov M radi dopovedali samo eno: prišli smo, da izpovemo na svetih tleh 'namestniku Kristusovemu ljubezen do Cerkve in svetega očeta!
Sveti oče je govoril. Velikonočni pozdrav je bila njegova beseda. Želel ga je mam in vsemu svetu. Govoril je vsem, v mnogih jezikih. Vsakemu je zaigralo na obrazu, ko je zaslišal svojo materino govorico. Vsi pa sp čutili: tu je očetovo srce...
Potem so se razširile.njegove roke v blagoslov. Tedaji živo začuti romar: v tem človeku je nepojmljiva moč vere, ki se čudovito preliva na spodaj klečeče.
Spet se jje zagrnila zavesa. Množica je vzklikala poslednji pozdrav. Potem se je stotisočera množica razšla ...
serijo«, naravna pozorišča, ki v filmskih ateljejih stanejo mnogo denarja in dela. V nekaterih državah je že ustaljena praksa, da dajejo tujim filmskim družbam možnost, da pri njih snemajo filme (tako so že mnogo filmov posneli v naravni divjini bosanskih gozdov, v planinski idili Julijskih Alp, ali v slikovitosti dalmatinske obale). Pa tudi je že prišlo v prakso, da filmska podjetja snemajo na trak lepote narave in jih imajo v »zalogi« za prodajo ali na posodo drugim filmskim družbam. In prav na tem področju bi avstrijski film mnogo prispeval k filmski umetnosti, kajti dežela je prepolna naravnih lepot. Razume se, da je za to delo potrebnega strokovno skušene-ga osebja in finančne pomoči iz javnih virov. Da nam strokovnjakov ne manjka, potrjuje dejstvo, da mnogo naših priznanih filmskih strokovnjakov dela v tujini, glede finančne podpore pa velja, da bi v tej panogi bil javen denar dobro naložen, saj, bi kmalu postal vir novih dohodkov.
FILMI, KI IMAJO USPEH
Kot poročajo iz Pariza, je bilo v zadnjem obdobju tam predvajainih več filmov, ki so imeli rekorden uspeh. Na prvem mestu je bil Galbinov film »Gromovnik božji«, ki ga je gledalo nad 750 tisoč ljudi. Za njim pridejo filmi »Feuerball« — 740 tisoč, »Ma-ry Poppins« — 591 tisoč in »Viva Maria« — 476 tisoč in to v razdobju pol leta.
Koroške popevke
Lepa ura, sonce sije,
Jer’ca rožice suši.
Muli štupo, kuha župo, ker jo glavica boli.
T h-dli—idii-Hdaja, munej pa raja, kuže j. pa piska, s taco pritiska pa godi, pa godi, da piskal buči.
Miška to sliši, tud’ rajat leti.
Piketa, pdketa dovta ipo Rožu.
Dečle ipo krajcarju, puobi po grošu.
Nepozabna beseda
Sin je rekel materi surovo' besedo. Potem jo jie prosil odpuščanja in j,e na ta nepri-jeten dogodek pozabil.
Minilo je mnogo dni. Prišel je iz šole, mati pa se je jokala.
»Kaj 'pa ti je, mama?«
»Spomnila sem se, kako si me bil užalil.«
»Pa saj' sem te bil prosil odpuščanja!« se je deček začudil.
»In jaz sem ti odpustila,« se mu je mati nasmehnila.
Minila so leta. Sin je odrastcl, oženil se j,e. Privedel je k materi svojega sinčka.
Mati jie poljubila vnuka, ga božala po glavi in si brisala solze.
'»Kaj pa ti je, mama?«
»Spomnila sem se tiste surove besede .. .«
»Beži, no! Takrat sem bil vendar še majr hen!« je odvrnil sin.
In spet je preteklo mnogo let.
Mati je umrla, sin se je postaral. Brada mu je Osivela, hrbet se mu je sključil. Videl je mnogo različnih ljudi po svetu, mnogo tujih dežel je prepotoval. Pa se je pripeljal v svoj rojstni kraj, in šel na materin grob. Vzel jie prgišče prsti, jo pritisnil k licu ih se .razjokal:
»Odpusti mii, mama, tisto surovo besedo, ki sem ti jio bil rekel, ko sem bil še majhen!«	V. Osejeva
PREGOVORI
Kdor vpraša, ne zaide.
Če odreče desnica, je dobra levica.
Do deset štej prej, predno v jezi rečeš kej. Kdor po starših mahne, mu roka usahne.
Earl Darr Biggors	4
KITAJČEVA
papiqa
»Pravzaprav res. Saj sem sam dalj časa prebil v puščavi. Tam ne pride nikomur na misel, zapirati vrata — nihče ne misli na tatove. Na vsakih par sto kilometrov dobite policijskega komisarja. Toda vendar ...« Eden je vstal in 'razburjen zopet korakal gor in dol. »Vendar — ali če hočete, prav zato mi predlog ne ugaja. Recimo, da hi hotel 'kdo res tam napraviti kako malopridnost, oni kraj je kakor nalašč za tako podjetje. Daleč naokrog peščen ocean, kvečjemu nekaji bornih dreves. Recimo, da bi poslal Boba z vašimi 'biseri tjakaj im bi šel v past. Maddana morda sploh ni na tej oddaljeni farmi. Mogoče je odpotoval že na vzhod. Končno pa se tudi lahko suši kje v pustinji, predrt. od kro-gk. ..«
Viktor se je zbadljivo 'nasmehnil. »Vaša domišljija se plaši .z vami vred.«
»Mogoče! Zdi se, da postajam star, kajr neda Aliča?« Draguljar je pogledal na svojo uro. »Kje je pa Bob? Če dovolite, bom telefoniral?«
Se skrbnejšega obraza se je vrnil od telefona. »,Prezident Pierce’ je prispel pred
petindvajsetimi minutami. V pol ure bi bila z lahkoto tu.«
»Promet je v tem času precej živahen,« je opozoril Viktor.
»No, da, to je res. — Toda Aliča, razložil sem vam šembrano zadevo tako, kakor je. Kaj mislite o tem?«
»Kaj naj misli!« se je vmešal Viktor. »Madden je bisere kupil in želi, da mu jih pošljete v puščavo. Ni naša stvar, grajati njegove odločbe. Če to storimo, ga razžalimo, on pa bo morda razveljavil kupčijo. Ne, naša naloga mora biti le, izročiti mu bisere, prevzeti njegovo potrdilo in pa čakati na ček.« Tolsti, beli roki sta ipohlapno zadrgetali.
»Je to tudi vaše mnenje, Alka?«
»No, da, Akc. Mislim, 'da ima Viktor prav.« Polna materinskega ponosa se je ozrla na sina.
»Dobro,« je pokimal Eden. »Potem pa ne smemo gubiti časa. Maddenu se mudi, ker bi rad čimprej odpotoval v New York. Drevi ob enajstih pošljem Boha z biseri na pot — toda nikakor ga nočem pustiti na pot samega.«
»Jaz ga bom spremljal,« se je ponudil Viktor.
»Ne! Rajši imam policijskega uradnika, četudi je iz Honoluluja. Menite 11, Alka, da boste tega Charlkja Chana mogli pregovoriti, da bi spremljal Boba?«
»Gotovo. Charhe md je zvesto vdan.«
'»Tedaj dogovorjeno! Ampak vraga, kje neki tičita ona dva? Resno me skrbi...«
Telefon je zazvonil. Alka je hitela k aparatu. »Ah, vi ste, Charlie? Že tukaj v hotelu? Le pridite sem gor! Smo v četrtem nadstropju, številka 492. Da. Ali ste sami?« Položila je slušalo nazaj in se okrenila: »Pravi, da je sam.«
'»Tega ne razumem ...« Onemoglo se je sesedel Eden na svoj stol.
Trenutek kasneje je z zanimanjem motril idelbeluhastega, majhnega gospoda, ki sta ga najprisrčneje pozdravljala gospa Jordan in njen sin. Kriminalni asistent iz Honoluluja v svoji ameriški obleki ni bil posebno elegantna prikazen. Imel jie okrogla, napeta lica in kožo kakor slonova kost; toda draguljarja je presenetil izraz njegovih oči, ki so gledale tako drzno in prodir-no, da sta se punčici svetili kakor dva črna gumba.
»Akc,« je predstavljala Alka Jordan, »to je moj stari prijatelj Charlie Chan — in to j,e gospod Eden.«
Kitajec se je slovesno priklonil: »Moje 'počastitve se množe na tej celini. Najprvo sem gospodične Aliče stari prijatelj in potem srečam visoko čislanega gospoda Edema!«
»Ali si se dobro vozil, Charlie?« je 'poizvedoval Viktor.
Eden ga je prekinil: »Oprostite, če motim, toda moj sin — hotel je vas počakati pri ladji.«
'»Mi je zelo žal!« Honolulujec je skrbe pogledal. »Gotovo samo moja krivda. Bodite dobri in me zamerite moji neumnosti
— toda jiae nobenega čakajočega nisem videl v luki.«
»Nerazumljivo!« je v negotovosti mrmral draguljar.
»Nekaj minut sem čakal na mostu,« je nadaljeval Charlie. »Nikdo si ni upal 'iz deževnega večera. Zato sem poklical avto in sem se hitro odpeljial semkaj.«
»Ali si prinesel bisere?« je vneto silil Viktor.
»Kakor se razume. Že sem si vzel sobo tukaj v hotelu in sem se moral napol sleči, da sem jih vzel iz svojega pasu, ki ga nosim na koži.« Položil je na mizo niz, ki je bil videti čisto preprost. »Oglejte si nakit Phillimorov na koncu njegovega 'potovanja!« se j;e zarežal. »In zdaj mi je s poštenim štrbunkom padlo s pleč veliko breme!«
Draguljar je pristopil z veščim pogledom strokovnjaka. »Bajno — čudovito! Nikdar in nikoli bi ne bili smeli tega niza prepustiti za tako ceno. En biser popolnejši od drugega! Mislim, da nisem še nik. ..« Ves navdušen je strmel v rožnati lesk. Hipoma pa se je prijel za čelo: »Toda Bob — kje jie Bob?«
»Ah, bo že prišel!« je tolažil Viktor, božajoč s prsti dragoceni niz. »Sta se pač zgrešila.«
»Jaz sem kriv,« je skesano zagotavljal Chan. »Sram me je, 'da sem napravil tako napako...«
»Morda!« je menil Eden. »Toda sedaj, ko imate bisere v rokah, Aliča, vam mo-
	
P oo | oo S 00 /\ 00 N 00 O	B 00 R 00 /^\ 00 N 00 J 00 E
Kmef in
Živel je bogat kmet, 'ki je imel veliko polje, da mu ni bilo videti konca. Ko je sneg skopnel, je zapregel vola in se odpravil na polje, da ga pripravi za setev. Že je lemež zarezal prvo brazdo v mastno rdeče-rjaivo prst. Kmet je hitel, voličema pa se ni mudilo nikamor. Počasi sta stopala in spotoma prežvekovala. Kmetu pa se je zdelo škoda časa, zato ju je priganjal. Nenadoma pa sita voliiča obstala. Kmet se je razjezil in z bičem oplazil trmoglavca. Toda vse zaman, voliča se nista hotela ganiti.
»To jima ni v navadi,« se je čudil kmet. Tedaj, pa je zaslišal nekje od tal droban, komaj slišen glasek:
»Reši me, reši me!«
Kmet je začuden obstal.
»Kdo me kliče?« je vprašal, kajti videl ni nikogar, čeprav je še tako gledal v zem-Ijb.
»Jaz, deževnik! Tvoja voliča me bosta steptala. Umrl bom!«
Kmet se je zasmejal: »A, ti si deževnik?! Tebe pa res ni škoda, saj si tako neznaten. Poleg tega pa nisi edini, saji deževnikov mrgoli po svetu.«
»Ne bodi tako neusmiljen!« je zajokal deževnik. »Verjemi mi, da tudi jaz rad živim. Poleg tega imam številno družino, ki jo moram hraniti.«
»Kaj torej hočeš od mene?«, je nestrpno dejal kmet.
»Tvoja vola sta me ranila. Zato te prosim, da počakaš toliko časa, da se odplazim od tod.«
»Preveč zahtevaš, dragi deževnik,« je odkimal 'kmet. »Že tako sem zaradi tebe izgubil mnogo čaisa. Imaš pač smolo, da se plaziš prav zdaj po moji njivi. Toda ne morem itd pomagati. Pravzaprav si ti kaj nekoristna stvarca in nihče ne bo trpel škode, če te ne bo več.«
»TaJko misliš ti. Vendar se motiš.«
»Motim? Ha, ha, ha! Ta je pa dobra! Jaz, ki poznam sleherno bitje, ki lazi po moji zemlji, pa bi se motil?« se je zasmejal kmet.
»Čeprav ise mi smeješ, ti vendar pravim, da »e motiš,« je vztrajal deževnik.
»Začenjaš me zanimati, ti mala, neznatna stvarca, ki niti oči nimaš,« je zasmehoval kmet deževnika.
Toda ta se ni dal uplašiti. »Poslušaj torej,« je dejal kmetu. »Povem ti v čem je moja korist.«
»Naj bo, poslušam te, toda pohiti, kajti mudi se mi že,« je dejal kmet.
»Na tvojih njivah rahljam zemljo, da ti 'bolje uspeva žito.«
»Ti rahljaš? Kaj ti je vendar? Mar vlačiš motiko s seboj?« se je norčeval kmet iz ubogega deževnika.
ram nekaj zaupati. Popreji vas nisem hotel •vznemirjati brez potrebe. — Danes popoldne me je zopet nekdo poklical — baje zopet Madden. Tako vsaji je trdil. Toda nekaj, v njegovem glasu ... no, vsekakor sem postal oprezen. ,Saj menda vendar pridejo biseri s parnikom .Presidant Pierce,’ je vprašal. ,Im ima sla?’ Čemu maji mu ga povem, sem poizvedoval. Dejtal je, da je dobil neka zaupna obvestila in da se boji, da iso biseri v nevarnosti, da pa ne bi rad videl, če bi se kaj primerilo. Pravi, da bi mogel pomagati. Pri tem je vztrajal, da ®em končno rekel: ,Dobro, gospod Madden! Odložite slušalo! V desetih minutah vas zopet pokličem ter vam sporočim zaželena navodila.’ — Nastal je premor, po-‘tem pa je odložil slušalo. Jaz seveda nisem 'telefoniral na puščavsko ramchol Pač pa sem ugotovil, da je klic prišel iz avtomata v prodajalni tobaka na voglu Sutter in Keairny Street.«
Eden je umolknil. Videl je, da ga Char-lie Chan opazuje z globokim zanimanjem.
»Ali se še čudite, da sem v skrbeh za Boba? Nekaj, neznanskega se dogaja im priznati moram, da se v svoji koži nič kaj dobro ne počutim ... «
Trkanje na vrata. Draguljar je sam odprl. Ljubeznivo se smehljaje je z lahnim korakom vstopil njegov sin. Ko ga je zagledal, se je očetova skrb umaknila jezi. »Res, [ti si vzoren zgled trgovca!« se je jezno zadrl na sina.
deževnik
»Ne z motiko, temveč s tem, ko rijem po zemlji, jo rahljam.«
»In s čim mi koristiš?« se je smejal kmet.
»Gnojim jo .. .«
»Veš kaj, ljubi deževnik! Predebelo la-žeš, da bi ti mogel verjeti,« je kmet meje-verno zmajal z glavo.
»Ne verjameš?« Dokažem ti, da govorim resnico,« pravi deževnik.
»No dobro, pa dokaži,« je privolil kmet na deževnikovo ponudbo.
»Rad, toda ne danes in ne jutri. Tudi čez en teden ali mesec dni se še ne bodo poznali sadovi mojega dela. Zato pridi semkaj na polje, ko mine leto dni. Takrat se mi ne boš več smejal,« reče deževnik.
»Velja,« de kmet. »Toda pazi, da boš držal besedo, sicer zmrvim tebe im iztrebim vso tvojo družino z mojega polja!« je še zapretil deževniku, obrnil voliča in prepustil polje deževniku.
Ko je kmet odšel, je deževnik odhitel k svojim sorodnikom.
»Obljubil sem kmetu, da mu zrahljam polje in s tem dokažem moč, ki jo imajo deževniki. Prosim vas, da mi pomagate.«
»Pomagali ti bomo, saj si naš bratec,« so
obljubili.
Gospa Pelino je po štiridesetih letih zakona postala vdova. Njen mož je bil dober človek.
Čeprav je tudi gospa Pelino skrbela zanj, se vendarle •-ni mogla sprijazniti z velikimi izdatki ob njegovi bolezni. Bala se j-e, da ne bi morala nekega dne trošiti za zdravila tudi svoje prihranke.
Moževa smrt jo je osvobodila te more. Ko je tako ostala sama s svojo služabnico v nekoliko prazni hiši, j-e njeno žalost blažila misel, da bo zdaj lahko uravnovesila dohodke in izdatke. Pričela j-e živeti svoje nekdanje življenje, pri čemer je skrbno spravljala denar v nogavico ter popravljala stare klobuke, da ji ne hi bilo treba kupovati novih. Ker ji je uspelo dobro prodati stare obleke pokojnega moža, je pričela razmišljati, če morda ne bi izvlekla še kakšen sold za druge reči, ki ji niso več potrebne. V neki omari je našla vse polno stekleničk z zdravili, škatlo praškov in tablet, ki jih je užival pokojni mož. Lekarnar jih ni hotel odkupiti, kar j-e gospo Pelino razjezilo. Ni se mogla sprijazniti s tem, da bi bila ta zdravila za vselej izgubljena, ko pa jih je tako drago plačala!
Gospa Pelino, stara šestdeset let, je bila zdrava žena. To-da da bi preprečila bole-
»Prosi m te, oče, le nikar se mi ne dobrikaj tako!« se je -postavil Bob: »Radi tebe sem peš pretekel pol Friska.«
'»Rajši bi bil z ladje spremil gospoda Cliana, pohajač, ki puščaš vnemar svojo dolžnost!«
»Pomiri se, ljubi papa!« Bob j-e zložno slekel od vlage se bleščeči dežni plašč. »Dober dan, Viktor! Dober večer, milostna gospa! Tu je pa najbrž gospod iz Honolulu ja?«
»Zelo obžalujem, da se nisva srečala v -pristanišču!« je Charlie Chan otožno zajecljal. »Vsega sem jaz kriv — vem za gotovo ...«
»Neumnost!« je zagodrnjal draguljar. »Bob je -kunec kakor vedno! Kdaj, vraga, boš vendarle enkrat pokazal trohico čuta za odgovornost?«
»Pravkar, papa! Ravno 'čut za odgovornost me j-e vodil.«
»Ti moj' Bog, kako govorjenje! Gospoda Chama vendar nisi sprejel, kajne?«
»No, seveda, pravzaprav ne ...«
»Pravzaprav...?«
»Kajpada, to je -obširna zgodba im jo bom povedal, če mi nehaš nagajati is svojimi neupravičenimi napadi na moj značaj. Saj dovolite, gospoda-, -da sedem. Sem pošteno utrujen.« Prižgal si je cigareto. »Ko s-em Okrog petih odšel d:z kluba k parniku, ni bilo nikjer nobenega vozila, ra-z-en odsluženega starega avta, ki je najbrž prej- kdaj vidtel boljše dni. Skočil sem vanj-. Ko sem
»Začeti moramo takoj, še danes,« je dejal deževnik.
In zbrali so se na kmetovi njivi deževniki od blizu in daleč. Vedno več jih je gomazelo po zemlji, kajti prihajali so od vsepovsod, da pomorejo deževniku.
Odtlej so imele tudi vrane in druge ptice vsak dan izvrstno večerjo, a deževnikov ni bilo zato nič manj. Tudi pozimi tokrat niso mirovali in ne, ko je sneg že kopnel. Tedaj so celo podvojili svoje moči. Noč im dan so rahljali zemljo. Ponoči na vrhu, podnevi, ko je sijalo sonce in jih je motila svetloba, pa -so rili bolj, globoko v prst.
*
Tako je prišla pomlad im rok je deževniku potekel. Prav ob letu dogovora je prišel n,a njivo kmet. Ostrmel je nad tem, ka-r je videl, saj skoraj mi spoznal svoje njive. Ne samo, da j-e bila ta zelo skrbno obdelana, temveč so na njej že -prav rahlo -poganjala -zelena žitna stebelca.
Kmet je gledal, gledal in si od začudenja imel oči.
»AH mi sedaj verjameš?« je vprašal šibak glasek poleg kmeta.
»Kaj ti ne bi verjel, ko na lastne -oči vir dem! Držal si besedo, deževnik, in prosim te le, da mi oprostiš, ker sem -te tako malo cenil.«
Odtlej sta bila kmet in deževnik velika prijatelja in gorje mu, kogar je kmet zasačil pri uničevanju deževnikov.	V. K.
Špelino
zni, ki lahko še pridejo, je pričela redno jemati preostala zdravila svojega moža. Spočetka se je počutila dobro, še toliko bolj, ker je zmagala njena varčnost; toda kmalu je začutila vrtoglavico in 'krče v želodcu. Kljub temu j-e s terapijo nadaljevala. Tekočine v stekleničkah je vedno manj, praškov in tablet v škatlah pa tudi. Nekega dne si j-e morala priznati, -da je v resnici bolna, toda ni hotela poklicati zdravnika, ker si pač ni hotela delati stroškov. Vseeno pa se je zbala za življenje in ga poklicala.
— Vi boste doživeli sto let, je rekel zdravnik, — toda paziti morate, kaj uživate.
Strah pred smrtjo je bil večji od sramote, zato mu je priznala, da je uživala zdravila pokojnega moža.
— To je vendar neumnost! je vzkliknil zdravnik. — Kako je mogoče, da uživate zdravila, ki niso za vas? Potrebno vam je nekaj dni diete in bolečine bodo prenehale.
Ko je zdravnik odšel, je gospa Pelino dolgo razmišljala, čeprav je razumela, kaj ji je hotel povedati, ji je bilo vseeno žal, da bi zdravila propadla. Če bi jih vrgla na smetišče, kot ji je svetoval, bi to pomenilo zavreči denar.
na obrežju izstopil, sem opazil, da j-e šofer hudo prevejian dečko z brazgotino na bradi in iz zmečkanim uhljem. Dejal je, da me bo počakal. No dobro. Stopil sem torej v vežo. Zunaj, v luki pa je poskušal pristati ,Preisident Pierce’. Kar opazim poleg sebe nekega suhega človeka v površniku in z zavihanim ovratnikom pa s črnimi naočniki. Potepin mi mi ugajal. Ne morem reči, zakaj,, ampak spreletel me je občutek, kakor da bi -me izza svojih črnih naočnikov neprestano opazoval. Stopil sem na drugo stran veže. On tudi. Grem ven na cesto, mi je bil za petami.« Zmagovito se je ozrl Bob. »Tedajj sem se možato odločil. Prisotnost duha je bila vedno moja odlika. Jaz nisem imel biserov, gospod Chain pa jih je imel. čemu naj- hi ljudi še posebej opozarjal na sla iz Honoluluja! Zato sem Obstal in koprneče strmel v množico, ki je vrela iz ladje na suho. Razločno sem videl eksotičnega popotnika, ki sem ga imel za gospoda Chama, kako je prihajal po mostu, toda nisem se ganil. On se j e nekoliko ogledoval in je nato stopil -na cesto. Skrivnostni maočnikar pa se je še vedno potikal Okrog mene. Ko so že vsi potniki bili na bregu, sem se -vrnil k svojemu avtu in plačal šoferju. ,AM ste pričakovali koga z ladjo?’ je vprašal radovedno. — ,Da’, sem odgovoril. ,Hotel sem sprejeti kitajsko cesarico mater, pa slišim, da j-e umrla.’ — Po-tuhnjieno me je pogledal. Ko -sem odhitel, je moj mršavi zasledovalec pristopil k vozu. »Avto, -gospod?« je zaklical voznik. Naočni-
Marjan Jakopič:
SANJE
Med vrbami, med jagnedi mlin stari ropota; med vrbami, med jagnedi le tam sem kot doma.
Nazaj prišel sem, oj nazaj, nazaj v domačo vas, da na večer zankal bom in si zapel na glas.
Ne morem kaj, oj istari mlin, da ne bi vasoval.
Ne morem kaj, oj deklica: poljub ti bom ukral. ,
(D&miilLet
Maria Callas, najekstravagantnejša operna pevka z najlepšim glasom, je odbila povabilo, naj poje pri proslavi 100-letnice londonske opere Covent Garden. Vzrok: navzočnost kraljice Elizabete. »Kraljica nima pojma o glasbi,« je Callas ravnodušno izjavila: »ne morem trpeti, da sedi v svoji loži in se dela, kot da jo zanima. Pod takimi pogoji nimam veselja do petja!«
*
Posoditi prijatelju denar pomeni, izgubiti denar in prijatelja.
*
Človek lahko ostane večno mlad, vendar je treba s tem dovolj zgodaj začeti.
*
Občuduje lahko le tisti, ki najde skriti sijaj v malenkostih.
*
Mlečne šipe pri WC na londonskem cri-cret igrišču so zamenjali z navadnimi z namenom, da bi gledalci lahko zasledovali igro tudi med »nujnim odmorom«.
*
Čudovita zmožnost današnjega časa je, da ljudje vedno najdejo dobre razloge za to, da delajo slabe stvari.
Poklicala j-e svojo služabnico Melanijo. — Melanija, je rekla, — doktor je pravkar odšel. Pomiril me je zastran mojega zdravja, toda izkoristila sem njegov obisk, da bi -poskrbela za tvoje zdravje. Opazila sem, da si v zadnjem času postala bleda in da si shujšala. Povedala sem to zdravniku, ki ti priporoča zdravila za okrepitev. Imam prav to, kar potrebuješ.
Iz omare je prinesla največjo steklenico in rekla: — Evo, tole boš jemala zjutraj in zvečer in pomagalo ti bo.
Ko je Melanija odšla brez besede, je gospa Pelino pomislila:
— Po tem zdravilu bom našla priložnost, da jd dam še druga zdravila. Tako bo vsaj manj jedla!
kar jie skočil v voz. Lep kos pota sem moral peš brozgaiti po -dežju, dokler nisem dobil drugega voza. In ravno ko sem se ga polastil, je ipriibmel enouhljež v svojem upokojenem luksuznem vozilu. Ropotal je neprestano za menoj:, -po eni cesti gor, po drugi dol. Slednjič sem dal ustaviti -pred klubom, stekel noter, utekel skozi kuhinj--slka vrata im smuknil semkaj-. Mislim, da oba plemenita družeta še vedno prežita -pred klubom — bila sta mi bratsko vdana!« Umolknil je. »In to, papa, je -dolga zabavna zgodba, zakaj nisem sprejel gospoda Chama.«
Eden starejši se je potolažen smehljal. »Bog ve, da imaš več soli v glavi, kakor sem 'mislil. Pač pa me tvoje prigode toliko bolj- vznemirjajo. Vaš niz 'biserov, Aliča, na trgu mi znam. Vsa leta je bil v Homolu-luju za javnost skrit. Zato se ga bo, če ga ikdo uikrade, vražje lahko iznebil kar pod rolko. Če vam smem svetovati, ne pošiljajte biserov v puščavo ...«
»Zakaj- neki ne?« ga j,e nestrpno prekinil Viktor. »Prav ta odročni: kraj- je posebno primeren.«
Aliča Jordan je položila svojo roko na Edenovo. »Alec, midva pač potrebujeva denarja! Če jie gospod Madden v Eldoradu in želi tam sprejeti bisere, storimo mu po volji. Seveda nam mora -podpisati potrdilo. Drugo bodi potem njegova skrb. Sedaj, ko je nakit prodan, bi se ga rada čimprej iznebila.«
(Dalje prihodnjič)
RESOLUTION
beziiglich der in Osterreich beheimateten anderssprachigen Volksgruppen
(beschlossen von der Generalversammlumg der Osterreichischen Liga fur Menschen-
redhite am 1. April 1966 in Wien)
'»Ansgehend von dem Tatsadiem, idaB nnsere islowenischen, ikroatisehem mmd magyarilschen Mifebiirger seit vrelem Jahrhumderten in Sudlkamitee mmd zahi-reiehen Gemeimden des Burgenlands b e -h e i m a t e t simd mmd ibre Mutterspirache mimd ihire Volkslbrauche nicht mur gemaB der Allgemeinem MemBohemrechtserklarumg der Vereimten Nationen und der Emiropai-isohan Menschemreohtsikomvenifeion grumd-safezlich s c h u t z w ii r d i g e W e r t e somdern ameb eine B e r e i c h e r u n g der gesamltosterreichisohen Kmltmir darstellem, daB ferner in unserer Zeit eime formcle G 1 e i c h b e r e c h t i g u n g kleinere Volksgruippen in ibrem Bestand nicht mebr wirksam zu schutzen vermag und diese da-her eimer zusatzlichen F 6 r d e r u n g be-durfen — danken wir
allen osterreiohisohen Staafcsmanmem, ins-besondere Bumdesikanzler Dr. Josef Klaus, AuBenimimisiter Dr. Bruno Kreislky und dem fruherem Karntner Lamdeshauptmamn Ferdinand Wedenig, die sioh scbon bisber fiir eime Anerkenmumg der genanmiten Tat-sachen ehrlich eimgesetzt baibem, — appellieren wir
an dem neu gewahlten Nationalrat und die Bundesregierung der Republik Osterreich sowie an die Landesregierungen von Karaten und Burgenland,
1.	nummebr ohne weiterem Verzug die
moch f ehlenden	A u s f u h r u n g s g e -
s e t z e zum Artikel 7 des Staatsvertrages vom 1955 beschlieBen und bierbei gerecbter Weise auch die magyarische Volks-gruppe im Burgenland berucksichtigen zu rvollem,
2.	bierbei — mach bevvabrtem finmlandi-■schem Vorbild — jene Gemeimden Kamtems und des Burgenlamds eiinzuibeziehen, die bei der (dem Staatsvertrag zuletzt voirangegam-
HANZEJ KOVAČIČ Villach - Beljak, Gerbergasse 6
ŽE POGLED ZADOSTUIE!
Naše tujske sobe,
izredna akcija
Za vsakega ima pomen! Tujske sobe
tovarniška tena šil.2490.-
Nadalje nudi naše ogromno skladišče: O Tapecirano pohištvo 9 Spalnice
® Kuhinje — vse za dnevne sobe
Tudi en obisk po velikonočnih praznikih vam naša ogromna skladišča in kvaliteta nudi vse! Zato nas obiščite in se prepričajte!
genen) Volkszahlung von 1951 mindestems 10% michtdeuitsichspradbige oder doppel-isprachige Eimwohner aufgewiesen hatten,
3.	die bereits wirksamen Schul- und Ge-rkbtsisiprachangesetze fur K a r n t e n dlesen Grundsafezen anzupassen und das bis-ber geltende A n m e 1 d epr in zip fur den zwei-isprachigen Schulunterricbt durch das ikor-rektere und ja auch himsichtlich des Religi-onsunterricbts allgemein ubliohe A b m e 1-d e p r i n z i p zu ersetzem,
4.	beim Bundesiklanzleramt als audi bei den Amitern der Lamdesregierung von Kamten und Burgenland eigene, mit dop-pelsprachigen Beamten zu besefezende Referate fur die kult ur el le Forderung unserer anderssprachigen Voliksgruppem einzuricbten, —
bitten wir
alle deutschsprachigen Mitbiirger in Karaten und im Burgenland, sich von den uber-holten Schlagvvorten deutschnationalisti-ischer Organisationen nicht beeindrucken zu lassen und eime derartige Regelung, die ihnem selbst keiinerlei Zwang auferlegt, nicht mur desbalb verstandniisvoll zu u n -t e rst utz e n, weil sie ein Dokument osterreichiischer V e r t r a g s t r e u e und e u r o p a i s c h e r Gesinnung darstellen wurden, sondern daruberhinaus auch dem i n t e r n a t i o n a 1 e n Ansehen unseres gemeinsamen Vaterlandes, der Republik Osterreich und damiit auch den berechtig-ten Forderungem unserer eigenen osterrei-cbischen Volkisgruppe in S u d t i r o 1 for-derlich ware.«
Grozljive številke
i»Američane stane en ubiti član osvobo-idilme fronte 375.000 dolarjieiv« piše ameri-ški časopis Newisweeik. Pri tem opozarja, da so ite številke izračunali statistiki amaterji.
Slede še drugi zanimivi podatki: Ameriške enote so leta 1965 izstrelile v Vietnamu milijardo pehotnih strelov, 89 milijonov patrom iz letalskega orožja, 27 milijonov granat in 5 milijonov raket, čeprav se je dotok lameriških vojakov povečal šele sredi preteklega leta. Letalske enote so odvrgle dva milijona bomb, to jte četrtino skupnega bremena bomb v drugi svetovni vojni na Evropo.
(Pri tem časopis pristavlja, da pri »obračunu« z enotami Vietkonga ubijejo ali ra-mijp tudi približno deset civilistov.
JTIeh za smeh
Pri vojakih. — Po pouku sprašuje narednik: »Iz koliko delov jie strojna puška navadno sestavljena?« — »Iz sedmih,« odgovori vojak. — »Dobro! Zakaj pa ravno iz, sedmih? Zakaj, ne samo iz šestih?« sprašuje narednik naprej. — »Zato, ker bi v tem primeru en del manjkal.« se odreže vojak.
MALI OGLAS
Prodam lep zdrav krompir. Feliks Wieser, Slovenji Plajberk, pošta Podgora (Unterbergen).
SADJARJI!
Sadna drevesca vseh sort in vrst nabavljajte samo v strokovni drevesnici! — Posebno velika zaloga češpelj, sliv in ribezi j a — Vse to vam nudi:
Ing. MARKO POLZER
po domače Lazar, ŠT. VID V PODJUNI
KMETJE POZOR!
NAJNOVEJSE KMETIJSKE STROJE, MLATILNICE, TRAKTORJE, KOSILNICE, MOPEDE, KOLESA, HLADILNIKE, PRALNE STROJE, ELEKTRIČNE MOTORJE
vam nudi ugodno domača tvrdka
Johan Lonček
Št. Lipš, Tihoja 2, P. Dobrla ves — Ebemdorf, Telefon 04237 246
ža tiskovni sklad so dacovaU:
IPirof. Sever Janez, Cleveland, 6 dol.; č. g. Ignacij Groblar, Blače, 120.— šil.; prof. Marjan Rus, Dunaj, 100.— šilingov.
Po šil. 70.—: č. g. Andrej Karicelj, Št. Jakob; Valentin Kašelj, Sr. Trušnje; Ana iSchellamider, Trabenče; Perc A., Horbamz, Vlbg.
Č. g. Picej. Mohor, Schernfoerg 60.—; č. g. Rudolf Safran, Melvioe, 50.—; Matilda Pre-schem, O,beiraiohwald, 50.—; Perne Alojz, Št. Vid/Gl., 45.—; Zabavnik Franc, Brdo, 40.—; Plamtev Valentin, Ricinja, 40.—; Štire-kelj, Jakob, Gorence, 30.—; Tazol Josefina, Breg/Miklavčevo, 30.—; č. g. Zergoi Florijan, Kazaize, 25.—.
Po 20.— šil.: Zarnik Aloje, Celovec; Agnes Puschnig, Loče; dr. Joško Tischler, Celovec; Kropil Jožef, Svetna ves; Ana Tischler, Tinje; Lesjak Janez, Gozdanje; Lusch-mig Jožef, Galicija; č. g. Tomaž Holmar, Obir siko; Rupitz Apolonija, škocijan; Per-moschitz Helena, št. Peter/V.; Partl Genovefa, Sveče; č. g. Franc Jančar, Slov. Plajberk; Milač Ana, Pliberk; Andrej Ogris, Šmarjeta/R.; č. g. Pipp Viljem, Šmi-klavž/Dr.; Peter Flach, Graz; Marija Močivnik, Gralbštanj; Marija Stimgler, Grei-feniburg; č. g. Kristo Srienc, Šmihel; Župančič Maks, Labot; Oitzl Franz, Brnca; Pa-sterk Ana, Kokinj a; č. g. N adrag Aloje, Škofiče; č. g. Millomig Filip, Štebem; Zanki Marija, Presseggersee; Hobel Marija, Vogle; Prvimšek Anton, Velikovec; P. Alberik Švare, Obsteig; Andrej Oitzl, Strmec; Peter Hutter, Globasnica; Samonig Dora, Št. Jakob; Rrasisnig Filip, Škocijan; Ana Wastl, Lovamke; Muhel Katarina, Gorenče; Rau-megger Matilda, St. Martin/T.; Breznik Marija, Pliberk; Avguštin Ludvik, Dobrla ves; Randev Johan, Dob/Pliberk; dr. Pavel Zablatmiik, Celovec; Kindlmamn Ana, Šte-ben/PL; Waldhauser Marija, Sveče; Partl Filip, Mače; Wedenig Zofija, Šmarje ta/ Vel.; Bitimi Katarina, Št. Jane; Ressmam A., Reka/Št. Jakob; Wrantscbuimig Marta, Žvabek; neimenovan, Podroščica; Peter Smole, Malošče; Kolenik Apolonija, Pliberk; Blaž Sturm, Lipa; Koller Filip, Žu-žaljče-
Ai/dtiička Idevi&ita
NEDELJA, 17. aprila: .17.00 Kratka poročila — 17.03 Za otroke od 11. leta dalje — 17.30 Mladinski svet — 17.55 Kaj bi rad postal? Trgovski poklici — 18.25 Naša lahko noč oddaja za otroke — 18.30 Za družino: šah za vse — 19.00 Joseph von Stemberg; filmski intervju — 19.30 Aktuabii šport — 20.10 1. večerna poročila — 20.20 Hrepenenje tega sveta. Ameriška družinska zgodba — 21.50 Izrael — država bodočnosti — 22.15 Kristjan v svetu — 22.25 2. večerna poročila, nato konec oddaje.
PONEDELJEK, 18. aprila: 18.30 Kratka poročila — 18.35 Francoščina pri vas doma: tečaj francoščine — 19.— Nemščina za domačine — 19.23 Zabeleženo za vas — 19.30 čas v sliki s športom — 19.55 Izložba in kratki film — 20.15 Maigret tvega svojo službo; kriminalna zgodba — 21.05 Pisma ljubezni. Heinrieh Pestalozzi in Anna Schultes — 21.50 Čas v sliki — 22.10 Janine Aimee. Zgodba francoske mladenke, nato konec oddaje.
TOREK, 19. aprila: 18.30 Kratka poročila — 18.35 Tečaj angleščine — 19.00 Dokumentarno poročilo o današnjih političnih razmerah v severovzhodni Braziliji — 19.23 Zabeleženo za vas —
19.30	Čas v sliki — 19.55 Izložba in kratki film —
21.15	O, ti možje; glasbena predstava — 20.45 Obzorja: razgledi, poizvedovanja, pojasnila.
SREDA, 20. aprila: 10.00 šolska televizija: Potovanje v zgodnjekrščanski svet — 11.00 Program za delavce: kratka poročila — 11.03 Maigret tvega svojo službo — 11.55 Pisma ljubezni — 17.00 Kratka poročila — 17.03 Za otroke od 11. leta dalje —
17.30	Lassie, zgodba psa — 17.55 Zadnji paradiž. V goščavi deževnega pragozda — 18.25 Naša lahko noč oddaja za otroke — 18.30 Kratka poročila — 18.35 Francoščina pri vas doma: tečaj francoskega jezika — 19.00 Prizori iz Avstrije — 19.23 Zabeleženo za vas — 19.30 čas v sliki — 19.55 Izložba in kratki film — 20.15 Prenos bavarskega radia: Kaj sem? Veselo poklicno posvetovanje — 21.00 Film: Sadovi jeze, socialno-kritični fibn po istoimenskem romanu Johna Steinbecka — 22.45 Čas v sliki, nato konec oddaje.
ČETRTEK, 21. aprila: 11.00 šolska televizija: kratka poročila 11.03 Maria Theresia — 12.00 Faust — 18.30 Kratka poročila — 18.35 Tečaja angleškega jezika — 19.00 šport — 19.23 Zabeleženo za vas —
19.30	Čas v sliki — 19.55 Izložba in kratki film —
20.15	Ponovitev: 70-letnica rojstva Attile Horbiger-ja „Nedolžen”, komedija Fritza Hochwalderja — 22.00 Iz prve roke: kritični kulturni pogovori — 22.50 Čas v sliki, nato konec oddaje.
PETEK, 22. aprila: 10.00 šolska televizija: Umetnost našega časa — 11.00 Program za delavce: kratka poročila - 11.03 Včerajšnje premiere - 11.55 Kabinet dr. Larifarija - 18.30 Kratka poročila -18.35 Svet in dejanje. Poklicna kmečka posvetovalnica - 18.55 Tip-revija - 19.00 Televizijska kuhinja: cesarski cvrtnjak z mešanim kompotom — 19.23 Zabeleženo za vas - 19.30 Čas v sliki - 19.55 Izložba in kratki fibn - 20.15 Moj oče igralec; umetniška drama - 21.50 Čas v sliki, nato konec oddaje.
SOBOTA, 23. aprila: 17.00 Kratka poročila — 17.03 Za družino: Pri cvetličnem doktorju — 17.25 Naša lahko noč oddaja za otroke — 17.30 Ob robu zelenega pekla. Z Dunaj skuni filharmoniki po Južni Ameriki - 18.00 Stališče, aktualna reportaža - 18.30 Kratka poročila - 18.35 Na evropskih cestah, televizijski feljton (podlistek) — 19.23 Zabeleženo za vas — 19.30 čas v sliki 19.55 Izlozba in kratki fibn - 20.15 Petje in godba Avstrije. Heinz Conrads obišče zvezno deželo Tirolsko —
21.30	Čas v sliki 22.00 Naš nočni program: ,Maščevalec iz Los Angelesa”. Borba proti banditom Divjega zapada.
GLEDALIŠČE
Petek, 15. aprila, ob 19. uri: Gotterdammerung (Somrak bogov), opera Richarda Wagnerja; 4. predstava za „Ring” in petkov abonma — proti doplačilu. — Sobota, 16. aprila, ob 19.30: Rose-Marie, opereta Rudolfa Frimija in Herberta Stotharta. — Nedelja) 17. aprila, ob 15. uri: Gotterdamme-rung (Somrak bogov) — poslednji-krat; za „Ring” in nedeljski abonma, in sicer 4. predstava; abonma proti doplačilu. — Sreda, 20. aprila, ob 19.30: Rose-Maric. — Četrtek, 21. aprila, ob 19.30: Der gu-te Mensch von Sezuan (Dobri človek iz Sezuana); drama slavnega pisatelja Bertolda Brechta; 20. predstava za D-abonma in GWG-četrtek; 12. predstava za podeželski četrtkov abonma.
Za vse predstave velja prosta prodaja vstopnic in abonma.
ZNAMKA ZAUPANJA
6RINDNER
Kiagenfurt - Celovec
Wienergasse 10 (Promenadna cona)
DAS ANGEB0T
KAROTTEN - ERBSEN 7.
das tischfertige Gemusegeridit	1-kg-Dose Jjf ■
KNORR	jm Fpg nr.
tlLDIBCEl-IIIBSOPFE IH 60
die preisgunstige 24-Teller-Haushaltpackung	BI frgSP ®
ORCK
,DURCHIEISSER
die neuen Spezial-Milchkaramellen Familienpackung
2X8.0
IrA o*
.tmd wo?
riatiirlichbe
Wir empfehlen weiters als flL&O-Markenv/are:
g^SIflM-REiS ® so
langkornig und kochfest	1 kg
8.'
AuBerdem noch 3%J^&O-Rabatt!
Haš tednik liconika
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: ,,Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Kiagenfurt. — Telefon uprave in oglasnega oddelka 26-69. Telefon uredništva: 43-58. Naročnina znaša mesečno 7.- šil., letno 80.- šil. Za Italijo 2800- lir, za Nemčijo 20,- DM, za Francijo 22 - ftr., za Belgijo 250.- bfr., za Švico 20- šfr., za Anglijo 2.— f. sterl., za U. S. A. in ostale države 6.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Ra-diše, p. Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 28.