Aktualno Podravje • »Poceni dela v tekstilu in usnju se bodo počasi poslovila« O Stran 3 o— • t • mn Stajerski Podravje Ptuj. V DU Ptuj začetek bitke za direktorski stolček O Stran 6 Ptuj, torek, 26. novembra 2019 Letnik LXXII • št. 91 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR RADIOPTUJ 89,8° 98.2 °I04t3 www.radio-ptuj.si Danes priloga Podravje, Slovenija • Kmetijska subvencijska politika Poneverbe pri pridobivanju denarja Ste vedeli, daje lahko nekdo brez vednosti lastnika za njegovo zemljišče pridobil kmetijsko subvencijo in služil z zemljiščem, ne da bi lastnik za to vedel? Sliši se kot slaba šala, a je res. Pišemo v rubriki V središču. Več na straneh 8 in 9. Politika Nova vas • Vznemirja občinsko socialno stanovanje o Stran 2 Gospodarstvo Podravje • Perutnina Ptuj nič več delniška družba o Stran 3 Infrastruktura Žetale • Nedokončana obnova državne ceste o Stran 4 Kronika Slovenija • Zasvojenost z digitalnimi tehnologijami o Stran 32 v Šport Nogomet • Dva »kiksa« dovolj za zmago gostov o Stran 17 Sveti Tomaž • Odprli dom za starejše z 28 posteljami o Stran 8 V središču • Polenšak in Žamenci ostali brez denarja o Strani 8 in 9 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado - 24-DELNI KOMPLET JEDILNEGA PRIBORA GUERINI. 2 Štajerski Aktualno torek • 26. novembra 2019 Ormož • Neprofitna stanovanja Koliko stanovanj je v Ormožu premalo Na dodelitev neprofitnega stanovanja v občini Ormož trenutno čaka 14 prosilcev. Povsod po državi, tudi v občini Ormož, bi potrebovali več neprofitnih stanovanj. Občina razpolaga s 177 stanovanji na različnih lokacijah, od tega je 15 bivalnih enot za začasno rešitev stanovanjskega problema in dve službeni stanovanji, vsa druga pa so neprofitna. Potem je tukaj še 12 neprofitnih stanovanj, ki so v lasti državnega stanovanjskega sklada, za katere občina predlaga na podlagi razpisov prosilce, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev neprofitnega stanovanja. A vse to je še vedno premalo. »Na čakalni listi je trenutno 14 prosilcev, ki čakajo na stanovanja. Praznih je osem stanovanj, ki jih je treba pred oddajo malo urediti in bodo potem na voljo za vselitev,« je o tem, koliko neprofitnih stanovanj je na razpolago oz. jih primanjkuje v občini, s številkami ponazoril župan Danijel Vrbnjak, ki je še dodal, da bi po njegovi oceni potrebovali dodatnih 14 stanovanj. Razpis za dodelitev stanovanj sicer razpišejo praviloma vsaki dve leti, odvisno od razpoložljivosti, zadnjega so objavili aprila letos. Poleg neprofitnih, primanjkuje tudi tržnih stanovanj Foto: MH Najemnine v neprofitnih stanovanjih so od 40 do 220 evrov mesečno. Ne samo, da v občini poleg tržnih primanjkuje tudi neprofitnih stanovanj, so ta po večini tudi precej stara in potrebna temeljite prenove. Najstarejša so stara tudi preko 100 let, najmlajše pa 14 let. Najemnine so različne, odvisne predvsem od stanja in velikosti stanovanja, gibljejo se od 40 do 220 evrov mesečno. »Nekatera novejša stanovanja so v normalnem stanju, večina starejši je potrebna temeljite prenove, nekatera so v spomeniško zaščitenih stavbah, kjer niti ni možno izvesti posebne energetske sanacije,« je o stanju še povedal župan in dodal, da vsa stanovanja upravlja občina. Občina sicer vsako leto počasi obnavlja in posodablja občinski fond, a dejstvo je, da bi bilo treba za dolgoročno rešitev stanovanjske stiske zagotoviti dodatna stanovanja. Monika Horvat Ptuj • O odnosu do Zavoda za varstvo kulturne dediščine Ptuj specifičen do dela „spomeničarjev" V mestih, kot je Ptuj, ima Zavod za varstvo kulturne dediščine izjemno velik pomen. Marsikatera investicija je odvisna prav od njihovih pogojev. Za nekatere so pomembni hranitelji kulturne dediščine, za druge zaviralci razvoja. Kako svoje delo dojemajo sami in kako odgovarjajo na očitke, da na Ptuju veljajo dvojna merila, odvisna tudi od poznanstev? Foto: ČG So „spomeničarji" samo tisti, ki postavljajo pogoje, ne prispevajo pa niti evra k obnovi? Očitek, da Zavod za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) OE Maribor zavira razvoj mesta, je v zadnjem času pogosto slišan. Čeprav se je skozi desetletja odnos do ohranjanja kulturne dediščine precej spremenil in so se ljudje začeli zavedati njenega pomena, največji problem predstavlja dejstvo, da sistemsko financiranje zaščitenih objektov ni urejeno. ZVKDS: »Če bi imeli denar, bi bilo vse drugače...« Na vprašanje, ali je tudi v drugih mestih odnos do njihovega dela tako negativen kot na Ptuju in zakaj, Srečko Štajnbaher, vodja ZVKDS OE Maribor odgovarja: „Kadar zagovarjamo stare vrednote, pogosto naletimo na odpor lokalne skupnosti. V večjih primerih se skušamo iskanja rešitev lotiti na način, da ustanovimo strokovno komisijo, tudi z mednarodno udeležbo, da razbijemo stereotip, kako vse zaviramo. Zavedamo se, da se čas spreminja, da nekaterih spomenikov ne bomo mogli ohraniti, je pa na nas, da izluščimo tisto, kar želimo prezentirati. Če bi razpolagali z denarjem, bi pogoje in soglasja ljudje razumeli povsem drugače. Sedaj pa pridemo in zahtevamo nekaj le na osnovi predpisov, ki so jih sprejele lokalne skupnosti ali država. Praviloma gre za velike inve- sticije, za objekte, v katere se dalj časa ni vlagalo. Tehtati je treba, kaj je smiselno. Če je interes, povsod najdemo rešitve. Kjer je denar že zagotovljen, pa načeloma sploh ni težav." Pomembni sta tako kulturna dediščina kot kakovost življenja Ker pa je realnost takšna, da bodisi posamezniki bodisi občine pogosto denar za kakršnokoli obnovo težko zberejo, so težave pri postavljanju dodatnih pogojev, ki investicijo dražijo, pričakovane. Sploh zato, ker ZVKDS pogoje postavi, finančnih sredstev pa ne zagotavlja. „Mi zahtevamo, nič ne prispevamo in seveda ljudje to vidijo kot oviro. Gre za osveščanje, tudi mladih, o pomenu kulturne dediščine. Na Ptuju je skozi zgodovino prihajalo do precej velikih sprememb lastništva. V mestnem jedru je veliko socialne strukture, ki nima denarja, da bi te stvari vzdrževala in obnavljala in tu je treba iskati rešitve. Moramo pa to početi skupaj s prebivalci in občino, ki bi morala z minimalnimi finančnimi sredstvi obnovo tudi spodbujati," dodaja Štajnbaher. I Foto: CG Srečko Štajnbaher Ker je dejstvo prav to, da denarja za drage obnove ni, pogosto ne pride do nikakršnih investicij in objekti, tudi naseljeni, propadajo. Marsikdo si enostavno dražjih lesenih oken ne more privoščiti, zato je primoran dobesedno živeti na prepihu starih mestnih stavb. Koliko je Zavod življenjski pri postavljanju pogojev, v kolikšni meri upoštevajo potrebe stanovalcev, pa je vprašanje, na katerega ni enoznačnega odgovora. Štajnba-her sicer vztraja, da le opravlja svoje delo in zavrača očitke, da pri postavljanju pogojev pogosto veljajo dvojna merila. Sledili naj bi izključno stroki in predpisanim aktom, tako državnim kot občinskim. Kljub temu pa precejšen del Ptujčanov v njihovem delu pogreša individualni pristop in upoštevanje dejstva, da je ohranjanje kulturne dediščine nedvomno pomembno, ne sme pa omejevati ali slabšati kakovosti življenja občanov danes, tukaj. Pred kratkim je na enem izmed srečanj predstavnica društva Ptuj je naš Lidija Majnik zaposlenim na Zavodu zabrusila celo, da se s strogimi, neživljenjskimi pogoji, na primer pri zamenjavi oken v mestnem jedru in podobno, mariborski zavod le oddaljuje od Ptuja in onemogoča razvoj mesta. Dženana Kmetec Pomanjkljivosti mesta: stopnice v 1 «v na grad, garažna hisa ... Kot zatrjuje Štajnbaher, so rešitev za ureditev stopnic, ki bi vodile s spodnjega parkirišča proti gradu, že našli. Vztrajajo pa, da mora pogoje in usmeritve izdelati krajinski arhitekt, saj zgolj skica gradbenega tehnika za tako velik poseg ne zadostuje. O primernosti lokacije garažne hiše v Ulici heroja Lacka odloča strokovna komisija, ki še svojega stališča ni podala. Kot je znano, je prav ta varianta z vidika ZVKDS najmanj primerna, z vidika ptujske občine pa najbolj. „Komisijo smo sestavili iz kolegov, ki delajo v drugih območnih enotah, in zunanjih strokovnjakov, zato da izločimo naš vpliv. Dejstvo je, da tudi druga srednjeveška mesta niso dostopna za avtomobile, zato se vedno poišče primeren prostor nekje na obrobju. Ptuj ni tako velik, da ga v 15 minutah ni možno prehoditi. Druga mesta imajo to urejeno," vztraja Štajnbaher, ki meni, da so preostale tri lokacije (pri Blagovnici, za Upravno enoto in avtobusno postajo) primernejše. Markovci • Pred gasilskim domom v Novi vasi socialno stanovanje Domačine vznemirja preureditev sto let stare hiše Nekateri vaščani Nove vasi pri Markovcih so ogorčeni nad odločitvijo občine, da se dotrajano hišo ob tamkajšnjem gasilsko-vaškem domu, kije po njihovem primerna samo za rušenje, preuredi v socialno stanovanje. Predsednik vaškega odbora Konrad Janžekovič je povedal, da odločitve občine o obnovi skoraj sto let stare hiše in preureditvi v socialno stanovanje ne odobravajo. »Ta hiša je bila zgrajena med prvo in drugo svetovno vojno. Zdi se nam popolnoma nesmiselno, da se tako dotrajano stavbo obnavlja. To bo občino stalo več, kot če bi objekt na novo postavili. Zagotovo je v občini kakšen objekt, ki bi bili primernejši za nastanitev sicer nič krivega gospoda, ki zaradi požara rabi streho na glavo. Res ne vem, zakaj se to obnavlja. Morda zato, da nam nekdo nagaja?« je kritičen Janžekovič. Ne samo, da se vaščani sprašujejo o (ne)smiselnosti investicije, temveč se počutijo prepeljane žejne čez vodo. Po besedah Jan-žekoviča so se namreč v času, ko so z veliko udarniškega dela gradili tamkajšnji gasilski dom, s tedanjim županom ustno dogovorili, da bodo ta sosednji objekt, po tem, ko ga bo zapustila zadnja stanovalka, porušili ter dokončno uredili okolico s parkirišči za potrebe gasilskega doma. Še več. Omenjeno hišo s parcelo naj bi sicer sprva podedovalo prav gasilsko društvo, a so zaradi zakonodaje lastništvo morali prenesti na občino. Občana so u staro hiško pred gasilsko-vaškim domom u Novi vasi te dni že preselili. »Človeka ne moremo pustiti na cesti« Zakaj občina obnavlja omenjeni objekt, kdo je sprejel to odločitev in ali si je kdo to stavbo sploh ogledal, je nazadnje zanimalo tudi tamkajšnjega svetnika Antona Kekca. Župan Milan Gabrovec je pojasnil, da je to edini objekt v občini, kamor lahko namestijo občana, ki že več kot leto dni živi v neprimernih pogojih v hiši v Borovcih, kjer je prišlo do požara. »Ta hiša je bistveno boljša. Zato smo sprejeli odločitev o ureditvi tega objekta, da bo človek lahko začasno tod živel. Mislim, da ga ne moremo pustiti kar na cesti oz. ne vem, kam bi ga namestili, kajti to je edini objekt, ki je v tem trenutku na razpolago,« je odgovoril župan, ob tem pa še zatrdil, da bo to le začasna rešitev. Po njegovih besedah si namreč prizadevajo za graditev večstanovanjskih objektov, predvsem na zemljiščih v občinski lasti, saj pogovori s potencialnimi investitorji bojda že potekajo. Sicer pa, kot je še povedal župan, so za obnovo hiške namenili le minimalni denarni vložek za vzpostavitev osnovnih pogojev bivanja. Monika Horvat torek • 26. novembra 2019 Aktualno Štajerski 3 Podravje • Nemčija blizu recesije, kaj to pomeni za Slovenijo in Štajersko Padec naročil v industriji do 40 % Industrija, vezana na avtomobilski trg, je že nekaj časa v turbulentnem obdobju. Razmere v nemškem gospodarstvu, kije največje v Evropi in najpomembnejše za slovenske izvoznike, so negotove. Dvome vzbuja tudi objava tujih medijev, ki napovedujejo množična odpuščanja v Magni, kije za Podravje pomemben delodajalec. Avstrijski časopisi so poročali, da bi lahko delo izgubilo 1.800 ljudi »Podatki opozarjajo na padec prodaje novih osebnih avtomobilov, temu nujno sledijo spremembe v proizvodnji. Ker samo evropska avtomobilska industrija neposredno zaposluje 2,6 milijona ljudi, posredno pa zagotavlja še skoraj 14 milijonov služb v drugih panogah, je vsakršen padec v tej panogi močen signal za celo gospodarstvo. Tudi v Sloveniji ni dosti drugače, okoli sedem odstotkov delovnih mest je tako ali drugače vezanih na avtomobilsko industrijo. Za Slovenijo in Štajersko pomeni avtomobilska industrija hkrati izvoz, saj so naša podjetja dobavitelji avtomobilskim podjetjem drugje po Evropi, največ v Nemčijo,« je poudarila direktorica Štajerske gospodarske zbornice Aleksandra Podgornik. Dodala je, da pa sicer razmere na trgu dela v Sloveniji niso tako skrb vzbujajoče. Brezposelnost je zadnjih šest let v upadu, znižala se je za več kot polovico in se približuje šestim odstotkom. Na Štajerskem Foto: Profimedia Avtomobilska industrija je bila desetletja motor evropskega gospodarstva. Vprašanje je, ali bo tako tudi v prihodnje. Ta čas so razmere v panogi precej neobetavne. je nekoliko višja, okoli 8,5 odstotka. »Seveda je dogajanje na trgu zelo dinamično, gospodarstvo se na razmere odziva tudi z zmanjševanjem obsega zaposlovanja. Avtomobilska industrija s krepkim upadom naročil »Predelovalna industrija, v katero sodi tudi avtomobilska in ki v naši regiji daje največ delovnih mest, beleži upad naročil od 10 pa celo do 40 odstotkov. Največji upad za naslednje leto beležijo prav podjetja iz avtomobilske industrije. To sicer ne pomeni takoj linearnega zmanjševanja delovnih mest, zahteva pa prilaganja, kijih bodo, po zagotovilih iz podjetij, najprej usmerili na prerazporeditve zaposlenih na delovna mesta, ki so bila zaradi visokih naročil že nekaj časa deficitarna,« pravi direktorica ŠGZ Aleksandra Podgornik. Foto: Črtomir Goznik Enako bo v prihodnje, nedvomno so podjetja v pretekli krizi spoznala in preizkusila različne možnosti ohranjanja delovne sposobnosti zaposlenih kljub manjšemu obsegu dela. Verjamem, da si bodo delodajalci prizadevali za ohranitev delovnih mest.« Pričakovati je umirjanje rasti izvoza Tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pravijo, da ni razlogov za preplah. »Gospodarska rast v Sloveniji se je začela postopoma upočasnjevati, kljub temu pa rast BDP tudi letos ostaja nad povprečjem EU oziroma je ena izmed najvišjih v EU. Izvoz je pomemben dejavnik gospodarske rasti, še bolj ključna za gospodarsko rast je domača potrošnja. Razmere v globalnem gospodarstvu in ohlajanje gospodarstva v najpomembnejših izvoznih partnericah za Slovenijo bodo imeli vpliv na postopno umirjanje rasti izvoza. Zadnji podatki Statističnega urada RS kažejo, da se je izvoz v obdobju od januarja do septembra 2019 glede na isto obdobje 2018 povečal za 9,6 odstotka. Zelo pomemben je primeren odziv na umirjanje gospodarske rasti. Napovedi o ohlajanju gospodarstva in potenciranje prihajajoče gospodarske krize, govorice o drastičnemu upadu izvoza zaradi ohlajanja nemškega gospodarstva ter o morebitnem odpuščanju zaposlenih zelo negativno vplivajo na pričakovanja ljudi, s tem pa tudi na obnašanje potrošnikov in podjetij v Sloveniji, kar ima lahko za posledico zmanjšanje potrošnje posameznikov in gospodinjstev, ki se bo ob takšnih napovedih preusmerilo k pospešenemu varčevanju. To bi zagotovo imelo negativen vpliv na rast BDP. Tudi nepremišljen in neprimeren ukrep Banke Slovenije o kreditiranju bo pripomogel k zmanjšanju potrošnje,« sta pojasnili predstavnici sindikata Andreja Poje in Irena Vidic. V primerjavi z 2008 je položaj drugačen »Zelo je pomembno, da se ne ustvarja negativno vzdušje prekmalu, da se ohranja rast domače potrošnje in rast investicij v gradbene in infrastrukturne projekte, ki bodo pozitivno vplivali na nadaljnjo gospodarsko rast. Pomembno je opozoriti, da smo v primerjavi z letom 2008 v drugačnem položaju. Je pa vsekakor pomembno, da so podjetja, ki so izvozno usmerjena, pripravljena na pravočasen odziv in ukrepanje ob morebitnem zmanjševanju izvoznih naročil v smeri prestrukturiranja, preusmeritve na druge trge in ohranjanje pozitivnega poslovanja,« so dodali v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Mojca Zemljarič Ptuj • Preoblikovanje Perutnine Ptuj Nič več delniška družba Perutnina Ptuj, kije od letos v lasti ukrajinskega živilskega velikana MHP, se bo iz delniške družbe preoblikovala v družbo z omejeno odgovornostjo. V skladu s preoblikovanjem bo prenehal mandat nadzornemu svetu, ki ga v družbi z novim statusom več ne bo. Prav tako bodo ukinili funkcije predsednika in članov uprave. En-ver Šišič, David Visenjak in Jevhenij Dranov bodo postali direktorji z mandatom do leta 2023. Šišič bo v vlogi glavnega direktorja, Visenjak bo pokrival področje trženja, Dranov pa področje financ. Ukrajinski MHP je do večinskega deleža v Perutnini prišel letos februarja, ko je prevzemni posel odobrila agencija za varstvo konkurence. Dotedanji večinski lastnik je za podjetje prejel dobrih 176 milijonov evrov kupnine. Za dodatni paket delnic je nato novi lastnik odštel še dodatnih 20 milijonov evrov. Da bo v celoti obvladoval poslovni delež, je MHP na Foto: Črtomir Goznik Perutnina Ptuj bo po novi pravno-organizacijski obliki družba z omejeno odgovornostjo. avgustovski skupščini iztisnil male delničarje. Delnice jim bo izplačal po ceni 22 evrov, kolikor je bila tudi cena za delnico po prevzemni ponudbi. V Perutnini Ptuj so zagotovili, da sprememba organizacijske oblike ne vpliva na samo podjetje, prav tako ne na delovna razmerja zaposlenih. Delodajalec kljub preoblikovanju organizacijske oblike ostane isti. Bodo pa za Perutnino po preoblikovanju v gospodarsko družbo z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) veljala drugačna pravna pravila kot doslej, ko je bila delniška družba (d. d.). MZ Foto: Črtomir Goznik Na vprašanje, ali so delovna mesta zaposlenih v kidričevski enoti družbe Boxmark varna, v podjetju niso odgovorili. »Poceni dela v tekstilu in usnju se bodo počasi poslovila« Podjetje Boxmark leather iz Kidričevega zapira obrat v Murski Soboti, ki so ga leta 2014 uredili v prostorih nekdanje Mure in v njem zaposlovali 184 sodelavcev. Nekateri izmed njih se bodo na delo vozili v Kidričevo, drugi bodo po novem letu ostali brez zaposlitve. »Poslovno enoto Murska Sobota smo začasno odprli leta 2014 zaradi povečanega obsega dela. Kljub napovedi, da bomo tam le kratkočasno, je delo v tej enoti potekalo do danes. V tem petletnem obdobju smo spremenili marsikatero tehnologijo. Potrebe strank se nenehno spreminjajo. Sledili smo zahtevam trga, intenzivno spremenili tehnološke procese in investirali v nove sodobne tehnologije. Novi tehnološki procesi niso več tako delovno intenzivni, zato so se tudi zmanjšale potrebe po delavcih. Zaradi ohlajanja svetovnega avtomobilskega trga smo se osredotočili na programe z večjo dodano vrednostjo, kar se kaže za pravilno odločitev. Pri vedno večjih stroških dela je neobhodno, da se trenutnemu trendu na slovenskem trgu prilagodimo in ponujamo izdelke, ki imajo večjo dodano vrednost,« so pojasnili v Boxmarku. Delodajalci z informacijami skopi Glede na aktualno dogajanje v avtomobilski industriji in odvisnost družbe Boxmark od le-te nas je zanimalo, kaj bo v prihodnje z delovnimi mesti v kidričevskem obratu. So ta varna ali ne? Ker vodstvo družbe na to vprašanje ni podalo odgovora, smo se obrnili na sindikat. Generalni sekretar Sindikata tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije Slovenije (STUPIS) Anton Rozman je najprej pojasnil, da so delodajalci z informacijami o poslovanju in morebitnih kadrovskih spremembah zares skopi: »Na naša vprašanja o poslovanju odgovarjajo, da morajo o tem poročati lastnikom, nam niso dolžni poročati več kot enkrat letno in še to so skope informacije, kot denimo poslujemo s težavami, poslovanje je na pozitivni nuli ali negativno. Njihovi odgovori se glasijo v stilu, da se trg zapira, naročil je manj, pritisk na ceneje strašen, veseli smo, če lahko dajemo toliko, kot dajemo, sindikati so s pomočjo politike dosegli preveliko povečanje minimalne plače in podobno. Podatki o poslovanju so objavljeni na Ajpesu. Da, to drži, a so podatki zastareli, za leto dni nazaj in neažurni.« Smo pred korenito reformo delovnih mest v industriji? O aktualnih razmerah na trgu avtomobilske industrije je Rozman dodal: »Avtomobilski trg se spreminja in se bo še, saj bo počasi prešel v trend, da avto ne bo več najpomembnejša stvar v življenju (problem velikih mest, onesnaževanje, parkiranje, počasnost prometa...). Kupovalo se bo manj avtomobilov, prišle bodo nove oblike transporta. Posledično smo lahko zaskrbljeni, delovna mesta za vse niso varna. Tega se morajo zavedati tudi delavci in treba se bo dodatno izpopolnjevati, osvajati nove veščine dela, intenzivno bo prihajala avtomatizacija, robotizacija. Sindikati bomo morali biti mnogo bolj zahtevni v smislu informiranja, opozarjanja na nezadostna vlaganja v razvoj, varnost in zdravje, okolje... Delodajalci, ki tega ne bodo vgrajevali v svoje programe in produkte, bodo propadli. Boxmark verjetno dela 95 odstotkov za avtomobilski trg. Trudijo se na drugih segmentih, vendar je to dokaj težek in počasen proces, rezultati so možni na daljši rok. Posluževali se bodo relokacije proizvodnje enostavnejših izdelkov. Cena dela pri nas raste in prav je tako. V Sloveniji ni prostora za produkte, ki nimajo dovolj dodane vrednosti. Sliši se zelo grdo od nas, vendar poceni dela v tekstilu in usnju se bodo počasi poslovila. Zaposleni se bodo morali zavedati, da se bo treba vseskozi prilagajati, sprejeti nove izzive, se izobraževati in usposabljati. Delavci bodo to radi počeli, če bo plača stimulativna in pogoji dela sprejemljivi.« (MZ) 4 Štajerski Podravje torek • 26. novembra 2019 Ptuj • Ustanova dr. Trstenjaka Za zdravje prebivalcev Kako zdravi smo v našem delu države? Pred časom je na Ptuju potekala javna razprava o enakih možnostih za zdravje vseh prebivalcev. Kolikšen vpliv ima lokalna politika na zdravje ljudi, ali se država zaveda odgovornosti, ki jo ima na tem področju za zagotavljanje enakih pogojev za vse državljane? Smo v Spodnjem Podravju v primerjavi z drugimi regijami res prikrajšani za nekatere stvari in zato bolj bolni? Foto: CG Javna razprava na temo zagotavljanja enakih možnosti na področju zdravja je minuli teden potekala v Mestni hiši. Na temo Enake možnosti za zdravje prebivalcev Podravja je Ustanova dr. Antona Trstenjaka izvedla javno razpravo. „Ugotavljamo, da imamo v Sloveniji različne ravni izvajanja zdravstvenih storitev. V Podravju je to gotovo na slabšem nivoju kot v Ljubljani ali na Primorskem. Sicer nas veseli, da bo Ptuj tudi dobil urgentni center, to je pomemben korak v pravo smer. Treba pa je pritiskati na centralno politiko, da zagotovimo enake pogoje za zdravje vseh," je dejal Dušan Gerlovič, predsednik Ustanove dr. Antona Trstenjaka. Gre za prvo slovensko fundacijo, ki združuje več kot 150 magistrov, doktorjev znanosti, številni so izdali knjige, pogosto izvajajo simpozije na različne teme, tokrat so se posvetili zdravstvu. Namen srečanja je bil opozoriti predstavnike ministrstva na nekatere probleme v naši regiji, obenem pa spodbuditi lokalno politiko, da agresivneje nastopi s svojimi zahtevami za zagotavljanje enakih možnosti za zdravje vseh. Mojca Gobec, direktorica direktorata za javno zdravje, pravi, da se na zdravstvenem ministrstvu dejansko veliko ukvarjajo z vprašanjem, kako zagotoviti enake možnosti: „Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje ptujska občina ne odstopa bistveno od državnega povprečja, na nekaterih področjih celo v pozitivno glede na slovensko povprečje." Prepričana je, da za zdravje lahko posamezniki največ naredijo sami, zaveda pa se pomena aktivnega delovanja lokalne skupnosti in države, ki mora ljudi spodbujati k zdravemu načinu življenja. „Zdravje nastaja tam, kjer ljudje živimo, delamo in se družimo," je dodala predstavnica ministrstva za zdravje in izpostavila, kako velik korak bo na področju zagotavljanja enakih možnosti storjen z realizacijo projekta urgentni center. Kar se tiče konkretnih kazalnikov na področju zdravja, pa je izpostavila dober odziv v Spodnjem Podravju na presejalne programe, na primer za raka materničnega vratu v programu Zora. Preostali dejavniki tveganja pa so po podatkih NIJZ primerljivi s slovenskim povprečjem. Stopnja delovne aktivnosti prebivalstva na Ptuju znaša okrog 60 odstotkov populacije, kar je pod državnim povprečjem, povprečna bolniška odsotnost pa traja 13,5 dneva na leto, kar je skoraj dva dneva manj kot na ravni Slovenije. Delež prebivalcev, starejših od 80 let, je na Ptuju enak kot na ravni države in znaša 5,2 odstotka. Dženana Kmetec Slovenija • Raba antibiotikov Ravnajte preudarno Okužbe z bakterijami, odpornimi proti antibiotikom, vsako leto terjajo smrt 33.000 Evropejcev. Študije kažejo, da antibiotiki izgubljajo svojo učinkovitost celo hitreje, kot je bilo mogoče predvideti pred petimi leti. Če bomo antibiotike še naprej tako pogosto uživali, se lahko v Evropi vrnemo v obdobje pred pojavom antibiotikov. »To pomeni, da antibiotiki v prihodnje, ko jih boste potrebovali, pri vas morda ne bodo več učinkovali,« svarijo v Evropskem centru za preprečevanje in nadzor bolezni. Napačna ali nepravilna uporaba antibiotikov lahko privede do tega, da postanejo bakterije odporne na prihodnja zdravljenja. To je zdravstveno tveganje ne samo za osebo, ki je antibiotike neustrezno jemala, temveč tudi za vse druge osebe, ki se lahko v prihodnje okužijo z odporno bakterijo. STA Ptuj • Dotrajane strehe v mestnem jedru Brez ukrepov ali z dežja pod kap Številne stavbe v mestnem jedru Ptuja, v katerih delujejo javni zavodi, kar kličejo po obnovi streh. Med drugim so to stavbe, v katerih delujejo ptujska Ljudska univerza, Glasbena šola Karola Pahorja, OŠ Olge Meglič, zaradi česar so po zadnjem julijskem neurju imeli veliko težav. Pušča tudi streha Mestne hiše, samo zanjo bi potrebovali dobrih 850.000 evrov, ki pa jih - tako kot za vse druge - očitno nimajo od kod vzeti. Sodeč po osnutku proračuna za leto 2020 kakšnih znatnih sredstev za obnovo streh na stavbah, ki so v občinski lasti, ni predvidenih. Kot pravijo na Mestni občini Ptuj, je razlog dejstvo, da jim ni uspelo zagotoviti dodatnih virov oz. bi morali iz proračuna brisati kakšno drugo investicijo, da bi se posvetili urejanju streh. Nuška Gajšek, županja mestne občine Ptuj, se zaveda, da so v starem mestnem jedru obnove potrebne številne stavbe, v katerih svoje dejavnosti opravljajo javni zavodi, a denarja za kakšne omembe vredne investicije na tem področju v občinskem proračunu ni. Lani in letos je bilo nekaj investicij v sanacijo ostrešij izpeljanih s pomočjo zavarovalnin. Opravili so najnujnejša obnovitvena in vzdrževalna dela na strehi Mestnega kina in OŠ Olge Meglič. Kompletna streha na slednji bi stala 660.000 evrov. „Plan aktivnosti v naslednjih letih je odvisen od vsakokratnega sprejetega proračuna," pojasnjujejo na ptujski občini, kar najbrž pomeni, da kratkoročno Po obnovi kličejo številne strehe v centru mesta, v katerih delujejo javni zavodi. Tudi občinska. www.tednik.si IStajerskitednik Stajerskitednik gledano kakšnih pomembnih investicij v prihodnjih nekaj letih ni pričakovati. Za obnovo strehe Mestne hiše potrebni milijoni V zelo slabem stanju je tudi streha Mestne hiše, najpomembnejše stavbe v centru Ptuja. Po predračunu bi ureditev znašala 856.000 evrov. Če bi zadevo sanirali celovito, kar bi zajemalo energetsko ob- novo stropa v tretjem nadstropju, pa bi šlo za večmilijonsko investicijo. Ker denarja nimajo, se občina zanaša na morebitno pomoč države. Podali so pobudo za pridobitev možnih kreditnih sredstev, tudi iz naslova odprave posledic neurij, ki ne bi bremenila kvote zadolževanja. Zraven soglasja za kreditiranje si želijo in upajo tudi na nepovratna državna in evropska sredstva. Marsikje pa problem ni le stara, dotrajana streha, pač pa tudi pre- perela okna in fasade; vse to kliče po energetski sanaciji številnih, za mesto še kako pomembnih objektov. Tak primer je gotovo tudi Glasbena šola Karola Pahorja, s katere opeka redno leti na cesto. Boljših prostorov, čeprav so sedanji povsem neprimerni za dejavnost, ki se izvaja tam, pa še vedno (kratkoročno gledano) ni na vidiku. Posebna zgodba je tudi stavba Upravne enote, ki nikomur ne more biti v ponos. In še in še ... Dženana Kmetec Žetale • Regionalna cesta Kozminci-Žetale Nedokončana obnova ceste Težko pričakovana obnova regionalne ceste Kozminci-Žetale, kije državni proračun stala nekaj več kot tri milijone evrov, še ni končana. Voznike na tej prometni cesti presenetita dva neurejena odseka. Zanju ustrezna soglasja in projektno dokumentacijo na direkciji za infrastrukturo še urejajo, dodatna dela pa naj bi stala 320.600 evrov. Konec junija 2018 sta Direkcija RS za infrastrukturo in izvajalec podpisala pogodbo za obnovo cestnega odseka Kozminci-Žetale-Rogatec. Rok za izvedbo del je bil 120 dni. »Ker gre za pomembno in prometno cesto, katere stanje se je ob gradnji AC Draženci-Gruškovje še bistveno poslabšalo, so se sanacije resnično razveselili vsi, ki ob tej cesti živijo ali se po njej dnevno vozijo. Minilo je že eno leto od roka za iz- vedbo, vendar cesta v celoti še vedno ni sanirana. Ostali so nedokončani odseki, ki ogrožajo varnost ljudi, in sicer most pri Dobrini in odsek od Žetal proti izvozu za Kočice,« je opozorila poslanka Suzana Lep Šimenko. Kje tiči razlog za še nedokončana dela na tej pomembni prometnici? Med izgradnjo obnove vozišča so bile ugotovljene tako velike poškodbe prepusta čez potok Globočec in mostu preko potoka Pogodbena vrednost del na cesti Kozminci-Žetale je znašala blizu 2,8 milijona evrov, vrednost izvedenih del pa skoraj 3,1 milijon evrov. Kar pomeni, da se je cena projekta povišala za okoli 290.000 evrov, ob tem da most in prepust še nista sanirana. Zakaj je prišlo do podražitve, so na Direkciji za infrastrukturo pokomentirali: »Prišlo je do dodatnih del pri zamenjavi robnikov v naselju Žetale in izvedbi pločnikov za pešce izven naselja Žetale, potrebna sta bila izvedba dodatnih cevnih prepustov ter kamnitih zidov zaradi rušenja brežine ter tlakovanje jarkov zaradi delovanja erozije.« Foto: Mojca Vtič Na regionalni cesti Kozminci-Žetale voznike tudi leto dni po obnovi pomembne prometnice na nedokončano delo opominjata makadamski odsek in zoženo vozišče. Rogatnica, da se ta nista sanirala, kot je bilo predvideno po pogodbi, temveč bodo izvedli nadomestno gradnjo, so odgovorili na Direkciji za infrastrukturo. Dodali so, da je bila za sanacijo mostu oz. prepusta že naročena dokumentacija, vendar so naravovarstveniki za sanacijo mostu čez potok Rogatnica zahtevali dopolnitev izvedbenega načrta. Po pridobljenih načrtih, in če bodo zagotovljena finančna sredstva, bo direkcija začela postopek javnega naročanja za izvedbo del, dela pa naj bi se začela prihodnje leto. Ocenjena vrednost po projektantskem izračunu za prepust in most je 320.600 evrov. Do ureditve teh odsekov pa je za redno vzdrževanje nastalih poškodb vozišča odgovoren koncesionar, so odgovorili na direkciji. Projekt obnove dražji za okrog 290.000 evrov Sicer pa je bila skupna vrednost izvedenih del v sklopu obnove regionalne ceste okrog 3,08 milijona evrov, kar je za skoraj 290.000 evrov več od vrednosti pogodbenih del. V sklopu projekta se je razširilo cestišče, obnovilo vozišče v skupni dolžini 7,3 kilometra, zgrajeni so bili oporni in podporni zidovi, sanirani obstoječi oz. izvedeni novi prepusti, zgrajen je bil tudi pločnik v dolžini 225 metrov za šolsko pot izven naselja Žetale ter postavljene jeklene varnostne ograje. Dela so izvedli Asfalti Ptuj in Cestno podjetje Ptuj, podizvajalec je bil slovenjegraško podjetje Kostmann. Investicijo je v celoti pokril državni proračun. Mojca Vtič torek • 26. novembra 2019 Podravje Štajerski 5 Majšperk • Svetniki potrdili proračun v prvem branju Več kot 760.000 € za ceste, pol milijona za čistilno napravo Občina Majšperk bo tudi v letu 2020 ohranila investicijski cikel Največja naložba prihodnjega leta je širitev čistilne naprave Majšperk, velik delež investicijskih sredstev bodo namenili urejanju cest in projektu gradnje kolesarskih poti Kot omenjeno, bo največji projekt leta 2020 širitev čistilne naprave, ki naj bi obsegal 450.000 evrov. Občina namerava ukiniti čistilno napravo na Bregu, bazen predelati v črpališče ter izgraditi tlačni vod iz črpališča Breg do čistilne naprave Majšperk. Ob tem občina ohranja visok znesek sofinanciranja malih čistilnih naprav občanom, ki morajo postaviti lastne naprave. V proračunu so predvideli 50.000 evrov. Eden izmed večjih projektov, ki povezuje Majšperk z občinami Kidričevo, Hajdina in Ptuj, je gradnja regionalnih kolesarskih poti. V letu 2020 naj bi za nakup zemljišč in dokumentacijo odšteli 195.000 evrov. Med večjimi projekti v sodelovanju z direkcijo za infrastrukturo je še izgradnja pločnika v Stopercah, občina je za izgradnjo pločnika z javno razsvetljavo rezervirala 80.000 evrov, dobrih 60.000 evrov bo namenila za dokončno ureditev javne poti Stoper-ce-Sučje, nekaj manj kot 40.500 evrov pa za ureditev javne poti Gajser-Vrhe. Skupno bodo v Maj-šperku za investicije v cestno infrastrukturo prihodnje leto odšteli 510.478 evrov ter še 255.000 evrov za vzdrževanje občinskih javnih cest in drugih površin. Kljub številnim vlaganjem in obnovljenim cestnim odsekom idej in pobud po novih vlaganjih ne zmanjka. »V KS Ptujska Gora bodo obnovili zgolj eno cesto v dolžini 180 metrov, po moji oceni - premalo. V proračun bi morali vključiti odsek Slape-Vuzem, prav tako nisem zasledil Kupili bi del Brenclove stavbe Občina bo tudi prihodnje leto nadaljevala z urejanjem pokopališč na Ptujski Gori, v Majšperku in Stopercah, za ta namen je v proračunu rezervirala 86.487 evrov, 125.000 evrov bo namenila za financiranje gasilskih društev in zveze, od podjetja Albin promotion v stečaju nameravajo odkupiti del stavbe in urediti muzej Breg, v proračunu imajo na tej postavki 120.000 evrov. Osrednja točka novembrske seje sta bila proračuna za prihodnji dve leti. ceste Slape-Stogovci. Gre za eno prometnejših cest v občini, ki pa je široka le tri metre, bankine so uničene,« je izpostavil Vekoslav Širec. Županja Darinka Fakin je odgovorila, da se občina loti najprej tistih odsekov, kjer je lastništvo urejeno. »Tam, kjer so ljudje proti, dela oziroma projekti potekajo počasneje, potekajo pa. Je pa ogromno pobud po ureditvah cestnih odsekov, vendar delamo najprej tam, kjer so stalni prebivalci in ne vikendi. Bi pa bilo odlično, če bi lahko rešili vse potrebe.« Valerijo Grobelšek je zanimalo, ali se načrtuje tudi gradnja pločnika na državni cesti v Preši. »V državnih načrtih pločnik je, tako da se tudi tukaj stvari premikajo,« je odgovorila županja. Proračun v obsegu 4,1 milijona evrov prihodkov in 4,5 milijona evrov odhodkov bo v javni razpra- vi do 6. decembra, prav tako proračun za leto 2021. Do takrat lahko svetniki in drugi podajo pripombe, a kot opozarja županja: »Ni dovolj, da se pripravi le predlog, kaj uvrstiti v proračun, treba je tudi navesti, kje ta denar na drugi strani (od) vzeti.« Stanovalci v blokih bodo plačevali več Majšperški občinski svet je obravnaval višje cene ravnanja s komunalnimi odpadki. Direktor Čistega mesta Robert Čajic je pojasnil, da gre povišanje cen pripisati višjim stroškom ter večjim količinam odpadkov. Ob tem je opozoril na dve novosti - spremembo obračuna pri večstanovanjskih objektih in praznih hišah ter vikendih. »Vlada je sprejela uredbo, ki določa, da Lenarški občinski svet je že leta 2005 sprejel sklep o prodaji stanovanj v občinski lasti, vendar se je doslej niso lotili sistematično, zdaj pa so svetniki potrdili načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem za prihodnje leto, ki med drugim predvideva tudi prodajo 46 stanovanj. Ta so v večstanovanjskih hi- šah oziroma blokih na različnih lokacijah na območju občine, vsa so zasedena z najemniki, ki jim jih bo občina tudi ponudila v odkup, ob morebitnem izkazanem interesu pa se bodo potem prodajala po postopku javnega zbiranja ponudb. V občinski lasti pa niso zgolj stanovanja, ampak tudi zemljišča. Foto: Mojca Vtič morajo biti v sistem vključene tudi prazne hiše in vikendi. Podatkov o teh nepremičninah še nimamo, tako da se bomo povezali z občino in od primera do primera ugotavljali, kaj narediti.« Svetnika Marjana Vesenjaka je zanimalo, kako doseči, da bi bilo ločevanje v blokih učinkovitejše. »V blokih je stanovalcev ogromno, krivec za neloče-vanje odpadkov pa je morda samo en.« Čajic je pritrdil Vesenjaku, da je ločevanje v blokih velik problem in podal primer. »Pred kratkim smo v Kidričevem pred enim izmed blokov naredili analizo. V posodi za METNQSTI Foto: Mojca Vtič mešane odpadke je bila le slaba petina ustreznih, 80 % pa torej takih, ki v to posodo ne sodijo. Kaj lahko storimo? Mi lahko uporabnike le opozorimo in podamo prijavo medobčinskemu inšpektoratu, ki pa jih lahko kaznuje.« In ker je višina cene na položnici odvisna pred- vsem od zbrane količine komunalnih odpadkov, županja Darinka Fakin poziva: »Vsi občani lahko za nižjo ceno največ naredimo, če z ustreznim ločevanjem zmanjšamo količino mešanih komunalnih odpadkov.« Mojca Vtič Lenart • Prodaja 46 občinskih stanovanj Lahko jih kupijo najemniki Svetniki so potrdili načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem za prihodnje leto, ki med drugim predvideva prodajo 46 stanovanj. Končno rešeno tudi lastništvo zemljišč Agrarne skupnosti Lormanje? Prihodnje leto bodo naprodaj občinska stanovanja. Občina tako načrtuje nakup nepremičnin na območjih novih zazidalnih načrtov za potrebe komunalne opreme in tudi povsod tam, kjer si bodo občani želeli urediti dejansko lastninsko stanje na lokalnih cestah in drugih kategoriziranih javnih poteh. V program nakupa nepremičnin bodo vključene tudi tiste, ki so potrebne za obnovo oziroma nove investicije s področja cestnega prometa, predvsem za izgradnjo pločnikov. »Na območju Agrarne skupnosti Lormanje imamo pravo zmedo z lastništvom nepremičnin. Med solastniki je tudi občina, zato iščemo neko trajno rešitev. Te nepremičnine smo sicer uvrstili v program prodaje, vendar bomo v primeru realizacije dogovorov sklenili menjalno pogodbo, s katero bodo ostali solastniki postali lastniki kmetijskih zemljišč na območju Agrarne skupnosti, občina pa funkcionalnih zemljišč, ki so v lasti Agrarne skupnosti,« je pojasnil lenarški župan Janez Kramberger. SD Do denarja za posel v nekaj minutah Ko potrebujete denar za svoje podjetje takoj, lahko uredite Hitri kredit ali Hitri limit na poslovnem računu z nekaj kliki v mobilni banki Klikpro. Sredstva prejmete na svoj račun že nekaj minut kasneje.* O www.nlb.si/hitrikredit * Ob izpolnjevanju pogojev za pridobitev Hitrega kredita/limita. NLB Za vse, kar sledi. Foto: SD 6 Štajerski Podravje torek • 26. novembra 2019 Podravje • Projekt Ekošole in Lidla Hrana ni za tjavendan Konec novembra so začeli šesto edicijo projekta Hrana ni za tjavendan, ki ga izvajata program Ekošola in Lidl Slovenija. Namen je otroke, mladostnike, starše in učitelje ozavestiti o količini zavržene hrane ter jim ponuditi orodja za reševanje problematike v vrtcu, šoli in doma. Začetek projekta Hrana ni za tjavendan letos sovpada z Evropskim tednom zmanjševanja odpadkov. »Opažamo, da se zavedanje o problematiki zavržene hrane krepi in da se v številnih slovenskih izobraževalnih ustanovah zavedajo dejstva, da je hrana vrednota, ki jo je treba spoštovati in z njo ravnati odgovorno. Z utrjevanjem aktivnosti in nadaljnjim izobraževanjem, tako najmlajših kot tudi starejših, se delež zavržene hrane vsako leto zmanjšuje. Verjamemo, da bo nova sezona projekta še pripomogla k temu,« pravijo v programu Ekošola. Katere šole sodelujejo Z območja spodnjepodravske regije v projektu sodelujejo osnovne šole Makole, podružnica Vitomarci, Gorišnica, Kidričevo s podružnico Lovrenc, Lenart, Ljudski vrt Ptuj s podružnico Grajena ter Sveti Tomaž. Vključena sta tudi vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica in Gorišnica. Za sodelujoče sta organizatorja pripravila različne aktivnosti glede na starostno skupino otrok. Najmlajše bosta o pravilnem ravnanju s hrano poučila gospa Kuhla in gospod Polentnik, srednješolci bodo o problematiki v lokalnem okolju pripravili novinarski video prispevek ali oglas. Ker se lahko otroke največ nauči z lastnim zgledom, so vse sodelujoče šole prejele ''Kuhlin družinski dnevnik zavržene hrane'', ki ga otroci izpolnjujejo doma skupaj s svojimi starši, tako da v svojem gospodinjstvu zaznajo vzroke zavržene hrane in poiščejo rešitve. Vsaka družina bo pozvana tudi k zapisu družinske zaveze za zmanjševanje zavržene hrane in ustvarjanju družinskega recikliranega recepta. Reciklirana kuharija Foto: Profimedia V okviru projekta bodo izdali knjižico z recepti, kako hrano reciklirati ter iz ostankov pripraviti novo okusno jed. Gospodinje in gospodinjci vedo, da je največja mojstrovina, ko iz ostankov hrane od kosila ali večerje ustvarijo popolnoma novo in okusno jed. Tega se bodo v okviru projekta tudi letos lotili otroci v natečaju Reciklirana kuharija, kjer bodo z inovativnimi načini ponovne uporabe živil oblikovali nove recepte. Zmagovalne jedi bodo izdane v priročni kuharski knjižici. »Projekt Hrana ni za tjavendan je zato za nas zelo pomemben, saj verjamemo, da je otroke že od majhnega treba učiti spoštljivega odnosa do hrane, ker so prav naši najmlajši tisti, ki lahko ustvarijo največjo spremembo. Tudi v Lidlu se z različnimi ukrepi trudimo, da zavržemo čim manjšo količino hrane, k problematiki pa pristopamo tudi z razvitim sistemom donacij iz svojih trgovin za ljudi v socialni stiski v okviru projekta Donirana hrana Zveze Lions Slovenija,« je povedala vodja korporativnega komuniciranja v Lidlu Slovenija Tina Cipot. Dodala je, da vsako leto s ponosom spremljajo aktivnosti sodelujočih ustanov, problematika zavržene hrane pa postaja pomembna tema pogovora tudi izven izobraževalnih ustanov. Mojca Zemljarič Tretjina kupljene hrane se zavrže Povprečen Slovenec zavrže tretjino hrane, ki jo kupi. Od približno 132.000 ton hrane, ki jo zavržemo, je skoraj 40 odstotkov užitnega dela, ki bi ga lahko z odgovornejšim ravnanjem s hrano zmanjšali. Program Ekošola in Lidl Slovenija z ozaveščanjem o problematiki zavržene hrane začenjata pri najmlajših in mladostnikih, ki bodo s svojim znanjem in ustvarjalnostjo tudi odrasle spodbudili k pravilnemu ravnanju s hrano. Projekt Hrana ni za tjavendan sodelujočim izobraževalnim ustanovam omogoča pripravo raznolikih ukrepov, s katerimi pripomorejo k zmanjševanju količin zavržene hrane. Ptuj • Tiskovna konferenca vodstva Doma upokojencev Ptuj Začetek bitke za direktorski stolček Razlogov, daje direktorica Doma upokojencev (DU) Ptuj Jožica Šemnički minuli teden sklicala novinarsko konferenco Je več. Ključna pa: odločitev Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da pravico upravljanja s koprsko enoto prenese na drug zavod, in navedbe v plačanem prispevku SMC v našem časopisu. Direktorica DU Ptuj Jožica Šemnički: „Država kot lastnik obeh zavodov ima pravico, da odloča, kdo bo upravljavec." Foto: CG „Več let smo čakali in veseli smo, da se je ta agonija končala in je ministrstvo sprejelo kakršnokoli odločitev," je poudarila Šemnič-kijeva. Pristojno ministrstvo je namreč sprejelo dokončno odločitev, da bodo pravico upravljanja s koprsko enoto, ki je spadala pod DU Ptuj, prenesli na Obalni dom Koper. Sledila bo razdelitev nalog in nato razdružitev, ki je po mnenju Šemničkijeve dobra odločitev: „Država kot lastnik obeh zavodov ima pravico, da odloča, kdo bo upravljavec." Kdaj natančno bo zadnja zgrajena doslej „ptujska" enota prenehala delovati pod njihovim okriljem, ne ve, saj jih čaka veliko dela na kadrovsko-pravnem, socialnem in finančnem področju, a kot poudarja, težav pri tem ne pričakujejo. Vsaka od petih enot DU Ptuj je z računovodskega vidika vodena samostojno. Rdeče številke, ki naj bi jih koprska enota doslej pridelovala, naj bi bile med pomembnimi razlogi za prenos. Delovna mesta zaposlenih v koprski enoti, po zagotovilih ministrstva, ki jih ima Šemničkijeva, niso vprašljiva. Ob tem pa poudarja, da so si tako sami želeli biti del primorskega doma, ne pa ptujskega. Temu je pritrdil tudi vodja koprske enote Janez Dolšak. Veseli ga, da je ministrstvo le zmoglo pogum in končno presekalo agonijo, ki se je vlekla predlogo. S tem je po njegovem prisluhnila stanovalcem, zaposlenim in lokalni skupnosti. Prepričan je, da bodo lažje sodelovali v lokalnem okolju, prepreka naj bi bila tudi prevelika razdalja med matičnim domom in koprsko enoto. Dnevna prehrana 9,5 evra Eden izmed razlogov, da so zabredli v rdeče številke, naj bi bil povezan z zagotavljanjem prehrane v Kopru. Tako so odločitev, da se pravica prenese na drugi zavod, argumentirali člani sveta zavoda, strinjala se je tudi direktorica. V domu Olmo, ki je svoja vrata odprl 2013 kot zadnja izmed ptujskih petih enot, naj bi bila potrebna investicijska vlaganja. Čeprav naj bi tam imeli več kuhinj, so po trditvah direktorice in Dol-ška premajhne in v njih za 140 ljudi ni možno kuhati. Kosilo in večerjo jim zagotavlja Obalni dom upokojencev Koper. Prehrano zagotavlja po tržni ceni, 9,5 evra dnevno po stanovalcu. Šemničkijeva pravi, da je to, glede na to, da sta oba zavoda državna, paradoksalno. Po prevzemu bodo kuhali za lastni dom, zato bo cena prehrane bistveno nižja. Strošek živil v ceni namreč znaša le 3,5 evra. Seveda se pri tem postavlja logično vprašanje, ali država ni zmogla najti druge rešitve za ta problem. Kot ustanoviteljica obeh zavodov bi najbrž lahko posegla tudi v to, kakšno ceno drug drugemu za prehrano zaračunavajo. Posledično bi bila tudi izguba omenjene enote bistveno manjša. „Razmere glede kuhinje so bile neznosne. Odkar imamo zunanjega dobavitelja hrane, imamo zagotovljene obroke in prejemamo pohvale. Mi smo s Ptujem dobro sodelovali, a med nami so velike razdalje, imamo drugačne teme, želje in potrebe. Šlo je za nenaravne razmere, ki so bile nekoliko vsiljene," pravi Dolšak. V koprski enoti doma za starejše je 141 stanovalcev ter 70 zaposlenih. Šemničkijeva se bo upokojila V eni izmed izdaj Štajerskega tednika je bil objavljen plačan prispevek SMC. Tudi o tem je spregovorila direktorica ter številne navedene trditve zanikala. Je pa postalo jasno, da zgodba okrog starega in novega vodstva še zdaleč ni končana. Prihodnje leto naj bi se sedanja direktorica upokojila in očitno bo bitka za ta stolček še kako vroča. Debata okrog tega, kdo je stanovalcem koliko zaračunaval, v kakšne kategorije so bili razvrščeni stanovalci, kaj so razlogi, da so v preteklosti nastajali presežki pri- hodkov nad odhodki in podobno, še očitno po petih letih ni zaključena. Šemničkijeva je zavrnila trditev, da je najcenejši dom postal najdražji in to podkrepila s podatki ministrstva, da so trenutno 14. najcenejši dom v državi (med 101). Zatrdila je še, da so danes pogoji za bivanje in delo v Domu bistveno boljši kot pred leti: „V štiripos-teljnih sobah so nameščali tudi po šest ljudi." Odgovorila je še na očitke o sončnih elektrarnah na stavbah enot DU Ptuj in spomnila, da dom opravlja dejavnost, za katero ni registriran, ter da so te ponekod celo črna gradnja. „Domnevamo, da so akterji tega pisanja, v katerem nam očitajo razne stvari, bivši zaposleni. Bodo odgovarjali za blatenje vodstva in zavoda?" se sprašuje Šemničkijeva. Dženana Kmetec Najbrž bo sledil buren odziv lokalne politike Kar nekaj županov Spodnjega Podravja je v zadnjih mesecih izrazilo nestrinjanje že ob predlogu, da se pravica upravljanja s koprsko enoto prenese na drugi zavod. Tudi nekateri ptujski mestni svetniki so enakega mnenja. Šemničkijeva pravi, da njihov interes najbrž ni, da bi še naprej upravljali enoto v Kopru, pač pa, da bi zanjo kaj iztržili, ne pa jo brezplačno predali. Zatrdila je, da si bodo prizadevali za to, da se vsaj del sredstev, ki so jih vlagali v izgradnjo, „vrne" na Ptuj. Sredstva bodo še kako potrebovali za novogradnjo v Žabjaku. Neuradno smo izvedeli, da nekateri svetniki in župani pripravljajo ofenzivo, saj odločitvi ministrstva nasprotujejo. Juršinci • Svetniki potrdili dopolnjen občinski podrobni prostorski načrt V novem naselju bodo hiše brez kleti Vseh 13 hiš, ki bodo zrasle na obeh straneh potoka v središču Juršincev, bo lahko imelo le dve etaži: pritličje in man-sardo, saj je zaradi možnosti poplav direkcija za vode zahtevala umik kleti, višje gradnje pa ne dopušča varovan pogled na veduto cerkve. Poročali smo že, da so na javno razgrnjen občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) za območje JU06 Juršinci, kot se imenuje zemljišče v središču Juršincev, velikosti 1,52 hektarja, na katerem bo zraslo novo stanovanjsko naselje, prispeli le dve pripombi. Ker sta bili smiselni, so ju upoštevali in vnesli v načrt. Svetnikom ga je v potrditev znova predstavila Snežana Sešel, urbanistka Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju, pri tem pa pojasnila tudi nekaj sprememb, ki jih je bilo treba upoštevati glede na pripombe direkcije za vode. Potok, ki deli območje bodočega novega naselja, je pritok večjega vodotoka Krka, kar pomeni, da bi lahko poplavljal. Zato so na direkciji zahtevali, da se iz načrta umaknejo kleti, tako da bodo te hiše po novem lahko imele le dve etaži: pritličje in mansardo. Višina gradnje je namreč omejena zaradi varovanega pogleda na veduto cerkve, prav tako velja omejitev v širino, OPPN pa dopušča manjšo gradnjo. Na opredeljenem območju je prostora za 13 individualnih hiš s po dvema parkiriščema in vso potrebno infrastrukturo: prometno ureditvijo in povezavo na javno cesto, vodovodom, kanalizacijo in izgradnjo telekomunikacijskih povezav. V Juršincih se kaže velika potreba po novih stanovanjih, zato bo naselje hiš v središču občine gotovo velika pridobitev. SD torek • 26. novembra 2019 Izobraževanje Štajerski 7 Markovci • Občina sofinancira smučarski tečaj Smučanje za vse otroke Zimska šola v naravi ali smučarski tečaj je za marsikaterega starša velik finančni zalogaj. Da bi zimske radosti lahko izkusilo čim več otrok, seje Občina Markovci letos prvič odločila za sofinanciranje smučarskega tečaja. i. /."• >: • * ...... . ■ "V. - ■ .. - - Osnovne šole so dolžne organizirati eno obvezno šolo v naravi, ki jo sofinancira šolsko ministrstvo. Velika večina šol organizira vsaj dve (poletno in zimsko) ter še kakšno, kar pa pomeni dodaten strošek za starše. Da bi starše vsaj deloma razbremenili finančnega bremena, so se na Občini Mar-kovci odločili za sofinanciranje smučarskega tečaja. »Menimo, da bomo tako pomagali zlasti tistim otrokom, katerih starši težje zagotovijo finančna sredstva za zimsko šolo v naravi, hkrati pa omogočili in približali tovrstni šport čim več mladim v naši občini,« so odločitev pojasnili na markovski občini. Občina Markovci je tako objavila razpis za sofinanciranje smučarskega tečaja in za ta namen v proračunu rezervirala 5.000 evrov, rok za oddajo prijav je 29. november. Do so- Foto: Črtomir Goznik financiranja so upravičeni otroci, stari od 3 do vključno 15 let, s stalnim prebivališčem v Občini Mar-kovci, ki se udeležijo smučarskega tečaja na lastno željo ali v sklopu zimske šole v naravi. Koliko denarja lahko starši oziroma zakoniti zastopniki pridobijo na razpisu, še ni znano, saj ta še ni zaključen. Najvišji možen delež financiranja je 90 % upravičenih stroškov, sicer pa se sredstva delijo sorazmerno glede na število doseženih točk. »V primeru neporabljenih sredstev pa se delijo ne glede na dosežene točke, prav tako v višini največ 90 % upravičenih stroškov,« so pojasnili na občini. Pomagajo tudi društva Ne le občina, učencem oziroma njihovim staršem pomagajo zimsko šolo smučanja, ki bo letos decembra na Treh kraljih, sofinancirati tudi druge organizacije iz občine. Kot je povedal ravnatelj OŠ Markovci Ivan Štrafela, je osnovna cena za vse učence enaka, to je 199 evrov. »Učencem iz socialno šibkih družin pokrijemo velik del stroška iz šolskega sklada. Letos je OO Rdeči križ Markovci iz prireditve Drobtinice podaril 1.000 evrov, PGD Prvenci Strelci pa 530 evrov. Ob tem vsem učencem, ki nimajo svoje opreme, tudi zagotovimo opremo. Večina je imamo v šoli, če kaj manjka, si izposodimo pri sosednjih šolah,« je dodal ravnatelj. Glede na različne vire pomoči tako ne preseneča, da je udeležba na zimskih smučarskih tečajih skoraj 100 %. »Včasih kakšen učenec manjka, ampak ne zaradi socialno šibkega stanja.« Mojca Vtič Benedikt • V vrtcu pomanjkanje prostora Šola in vrtec pokata po šivih Širitev bo stala približno 900 tisočakov; investicijo bodo izvedli po fazah, šola bo med drugim dobila večjo kuhinjo, vrtec pa prostor za dodatni oddelek. Glede na pozitivne demografske kazalce in vpisovanje otrok iz drugih šolskih okolišev se v bene-diškem vrtcu srečujejo s prostorsko stisko, saj potrebe kažejo na osem oddelkov, torej manjkajo dodatna igralnica, prostor za dejavnost otrok in za svetovalnega delavca. V OŠ Benedikt trenutno sicer imajo dovolj prostorov za 17 oddelkov, vendar so nekateri med njimi, tako učilnice kot garderobe, premajhni za današnje standarde, še posebej pa je problematična kuhinja, v kateri pripravljajo obroke tudi za potrebe vrtca. Potreba po večjem prostoru se kaže tudi večnamenskem prostoru in jedilnici, vendar se teh investicij zaradi pomanjkanja denarja po besedah župana Milana Repiča v kratkem še ne bodo lotili. »Občina je kot ustanoviteljica vzgojno--varstvenega zavoda OŠ in Vrtca V benediški vrtec in šolo se vpisuje vse več otrok, zato potrebujejo več prostora. Benedikt dolžna zagotoviti potreben prostor; izkazalo se je, da je manjkajoče površine smiselno pridobiti na obstoječi lokaciji šole z dozidavo obstoječega objekta in rekonstrukcijskimi posegi znotraj obstoječih površin.« Za projekt bo občina v prihodnjem letu pripravila potrebno projektno in investicijsko dokumentacijo, prvo fazo pa bodo začeli v letu 2021, ko bodo v pritličju preuredili sanitarije, podaljšali vetrolov, za potrebe vrtca spremenili namembnost učilnice in izvedli energetsko sanacijo v man-sardnih prostorih. V drugi fazi je v letu 2022 predvidena novogradnja na dvoriščnem delu, ki bo v več etažah omogočala pridobitev potrebnih prostorov, preureditev garderob in zagotovitev prostora za glasbenike, zadnja faza pa bo namenjena širitvi kuhinje v območje izpraznjenih garderob. Investicija je danes ocenjena med 880.000 in 945.000 evri, sredstva za izvedbo pa bodo zagotovili iz občinskega proračuna in s pomočjo sofinancerjev: Eko sklada in šolskega ministrstva. Senka Dreu Novice iz ZRS Bistra (3.) Povezovanje znanosti z gospodarstvom v ZRS Bistra Ptuj »Kroženje znanja in krepitev raziskovalnega prostora v regiji« Naša prihodnost je odvisna od kulturnega, znanstvenega in tehnološkega razvoja, ki se gradi tako v institucijah znanja kot raziskovalnih centrih. V razvitejših državah sveta sta znanost in inovativnost najučinkovitejše orodje za zagotavljanje visoke kakovosti življenjskega okolja. S temi spoznanji smo se v ZRS Bistra Ptuj že pred 25 leti osredotočili na razvojne potrebe in izzive naše regije na področju okolja, agroživilstva, lokalne samooskrbe, kulturne dediščine idr., za katere gradimo znanje z načrtnim vlaganjem v raziskave in razvoj, povezovanjem z akademsko sfero, gospodarstvom in lokalnimi skupnostmi ter krepitvijo raziskovalnega prostora z mladimi raziskovalci . Fokusna področja našega dela so razvoj tehnoloških rešitev za učinkovito rabo virov, »25 let podpore gospodarskemu razvoju« Podjetništvo je eno izmed področij, ki jih ZRS Bistra Ptuj razvija že 25 let, vse od začetkov obstoja. V zadnjih dvanajstih letih deluje na ZRS Bistra Ptuj točka SPOT (včasih VEM), kjer lahko bodoči podjetniki ustanovijo s. p. ali enostavni d. o. o. ter opravijo še nekaj administrativnih postopkov ob registraciji. Vse te storitve so za občane brezplačne. Statistični podatki za Slovenijo pričajo, da smo že nekaj let najbolj obiskana SPOT točka izven Ljubljane v sistemu SPIRIT Slovenija, v katerega so vključene organizacije, ki niso del državne administracije. ZRS Bistra Ptuj mora namreč za izvajanje programa točke SPOT sama pridobiti financiranje iz razpisov in pri tem smo zelo uspešni. V letu 2018 smo registrirali 328 novih podjetij, opravili preko 1.700 svetovanj podjetnikom in orga- Vsako leto aktiviramo mlade podjetnike v izboru najboljših poslovnih idej ški izziv za mlade 2019; (foto: Črtomir Goznik) Podjetni- trajnostno kmetijstvo in funkcionalnih materialov, ki jih dosegamo preko mehanizmov lokalnega, nacionalnega in evropskega financiranja. Za umestitev razvojnih zahtev naše regije smo vključeni v mnoga evropska partnerstva, kjer z mednarodnim povezovanjem prenašamo dobre prakse in razvojne trende, ki imajo vpliv na ustvarjanje novega znanja in njegovo uporabo tako v regiji kot širše. V okviru raziskovalno-razvojnega dela nam je v 25 letih sodelovanja z univerzami, gospodarstvom in občinami uspelo združiti znanja za razvoj aplikativnih rešitev, novih izdelkov in (zelenih) tehnologij, tudi tistih s tržnimi potenciali, in okrepiti raziskovalne kapacitete na različne načine: • uspešno financiranje 15 aplikativno-razi-skovalnih projektov Agencije za raziskovalno dejavnost RS in več kot 20 evropskih projektov na tehnološkem področju; • pridobili smo devet patentov; • izvedli smo 16 mentorstev pri diplomskem delu, objavili preko 46 izvirnih znanstvenih člankov v mednarodnih revijah (znan-stveno-raziskovalna dela citirana 442-krat v mednarodnih znanstvenih publikacijah); • v okviru krepitve lastnega razvojnega oddelka in v sodelovanju z gospodarstvom je doktoriralo 12 mladih raziskovalcev, od tega se jih je 9 (pre)zaposlilo v zasebni sektor; • v skrbi za promocijo znanosti med mladimi je bilo v 25 letih Regijskega srečanja mladih raziskovalcev Sp. Podravja in Prle-kije izdelanih 1.642 raziskovalnih nalog, kjer je sodelovalo več kot 4.760 mladih raziskovalcev iz osnovnih in srednjih šol. nizirali več kot 20 seminarjev za podjetnike. Podatki za leto 2019 kažejo, da se interes po teh storitvah še veča. Nadvse pomembno področje podjetništva na ZRS Bistra Ptuj je spodbujanje podjetništva med mladimi. Vsako leto s partnerji organiziramo Podjetniški izziv za mlade, na katerem izbiramo najboljše poslovne ideje dijakov in študentov. O podjetništvu pa učimo že osnovnošolce. Vsako leto tako aktiviramo preko 200 dijakov in študentov ter več kot 100 osnovnošolcev. Poleg spodbujanja podjetništva, nude-nja pomoči tistim, ki samo razmišljajo ali pa že vstopajo na samostojno podjetniško pot, ZRS Bistra Ptuj goji tesne stike z gospodarstvom. Podjetja vključujemo v svoje projekte, jih preučujemo in zanje oblikujemo storitve, ki jim lahko pomagajo izboljšati konkurenčnost ter spodbuditi inovativnost. Kot razvojna organizacija se s partnerji iz cele Evrope povezujemo v evropskih projektih, katerih namen je izmenjava znanj in izkušenj ter vpeljava najboljših praks v naše okolje. Na tak način preučujemo okoliščine, v katerih poslujejo podjetja, jim pomagamo povečati stopnjo inovativnosti in kreativnosti z novimi metodami ter pripravljamo priporočila odločevalcem za izboljšanje startup ekosistema. Preučujemo tudi alternativne oblike gospodarske dejavnosti, kjer ni dobiček glavno vodilo, in sodelujemo v podpori socialnim podjetjem in zadrugam. Aktivno sodelujemo v mreži najrazličnejših organizacij za podporo gospodarskemu razvoju. dr. Klavdija Rižnar in dr. Lidija Tušek Foto: SD 8 Štajerski V središču torek • 26. novembra 2019 Sveti Tomaž • Dobili medgeneracijski center V sodobnem objektu 28 postelj Pred dnevi so v centru Svetega Tomaža uradno odprli nov medgeneracijski center, ki velja za eno največjih investicij v zadnjih letih. V njem bo med drugim delovala enota Centra za starejše občane Ormož; na voljo bo 28 postelj, prve stanovalce naj bi sprejeli že ta teden. Večji del stavbe bo namenjen za dejavnost institucionalne oskrbe starejših, ki jo bo izvajal Center za starejše občane (CSO) Ormož. V ta namen so v prvi fazi na novo zaposlili 12 delavcev. »Te dni bomo že začeli nastanjati prve stanovalce. Pričakujemo, da bo dom do decembra poln in bi začel delovati v celotni programski vsebini,« je povedal direktor CSO Ormož Bojan Burgar, ki je še dejal, da je to njihova prva zunanja enota v neposrednem okolju občanov, hkrati pa poudaril, da s tem nikakor ne sme biti konec njihovih prizadevanj in vlaganj ter spregovoril o izzivih za v prihodnje. Objekt postavili v letu dni Tomaževski župan Mirko Cvetko je spomnil, da je dobrih pet let od takrat, ko so začeli razmišljati o gradnji doma, s katerim bi sta- Foto: M H Celotna vrednost objekta s pripadajočo okolico je ocenjena na okoli 1,8 milijona evrov. CSO bo pokril dve tretjini, občina pa tretjino stroškov investicije, za kar je že tudi najela kredit. rejšim občanom omogočili, da bi jesen življenja lahko preživeli v domačem kraju. Center so sprva želeli umestiti v prostore stare šole, a so naleteli na težavo, saj jim zavod za spomeniško varstvo ni dovolil nikakršnih posegov v arhitekturo. Tako so objekt umestili na zemljišče pod vrtcem in na ta način poskrbeli tudi za medgeneracijsko vez. Objekt s skupno 1.250 kvadratnimi metri površine so začeli graditi pred natanko letom dni, glavni izvajalec je bilo Cestno podjetje Ptuj, zvrstili so se še številni drugi izvajalci, saj so jih izbirali za posamezne sklope del, med njimi ptujsko podjetje Miks, Lesnina Ljubljana, Atlas oprema, Soča oprema, Slikarstvo Jurkovič, Keramičarstvo Kosajnč, Grad Trgo ... Po županovih besedah je tako sodelovalo tudi kar nekaj domačih podjetnikov. Kot je še poudaril župan Mirko Cvetko, gre za izjemno pridobitev, ki bo služila vsem občanom. Prostori v mansardi bodo namenjeni za zdravstveno in zobozdravstveno dejavnost, pa tudi za medgeneracijsko druženje. Monika Horvat Ptuj • Turistični okvir v obliki prstana Pogled na najlepšo veduto sveta Ptuj je bogatejši za turistični okvir, za izdelavo katerega so porabili več kot tri tone aluminija. Šlo je za izjemno velik zalogaj. Ptujski prstan so izdelali v podjetju Talum, kije okvir mestu podaril kot darilo ob 1950. obletnici omembe Ptuja v pisnih virih, obenem pa tudi sebi ob 65-letnici delovanja tovarne. Projekt je nastal na pobudo humanitarnega društva Soropti-mist Ptuj, idejna vodja je bila Tja-ša Mrgole Jukič. Povezali so se s Talumom in Mestno občino (MO) Ptuj, pomembno vlogo sta odigrala umetnik Tomaž Plavec, ki je avtor idejne zasnove, medtem ko je ureditev lokacije in postavitev pi-edestala zasnoval krajinski arhitekt Boštjan Vauda. Kot je dejala županja MO Ptuj Nuška Gajšek, so se praznovanju jubileja mesta letos poklonili številni umetniki, kulturniki, zavodi in posamezniki, okvir predstavlja enega trajnih spominov na obeleževanje obletnice: »Vsaka fotografija, ki jo bodo obiskovalci ujeli skozi okvir, bo promocija mesta, bo svojevrsten spomin za naše zanamce.« Dodala je, da je Ptuj s tem pridobil novo atrakcijo, za katero verjame, da bo povečala tudi prepoznavnost mesta. Predsednik uprave Taluma Marko Drobnič je izpostavil, kako trdo so delali, da je nastal turistični okvir Ptuja. Zahvalil se je vsem, ki so pri tem sodelovali, v prvi vrsti livarjem, PTUJ Aluminijasti prstan, prvi turistični okvir mesta Ptuj Zakaj ptujski prstan? Umetnik Tomaž Plavec, ki je idejni avtor zasnove ptujskega prstana, je razmišljal o treh različnih variantah za postavitev okvira. Kolebal je med različnimi materiali in oblikami, od okvira, ki bi simboliziral ptujska vrata iz hrasta do kamnite skulpture ter ogrlice. Prevladal je prstan iz aluminija, ki simbolizira celoto, obenem pa Ptuj zajema mehko in ni strogih linij. Kot je dejal Plavec, se bo vsak, ki se bo fotografiral v okviru, ne glede na to, ali je Ptujčan ali turist, z mestom na ta način simbolno tudi zaročil. ki so z zagnanostjo in veseljem sodelovali pri izjemno velikem projektu. Ta jim je predstavljal velik izziv, zaradi obsežnosti so prstan izdelali iz štirih delov in ga šele nato spojili v celoto. »Če boste stopili bliže in podrobneje pogledali, se zazrli v globino okvira, boste videli še nekaj: 1.500 obrazov, predanih aluminiju. Teh obrazov nihče iz nobene fotografije Ptuja, ki bo nastala skozi ta okvir, ne bo mogel izbrisati. Ostajajo večni,« je dejal Drobnič. Pot od ideje do realizacije je trajala kar nekaj časa. Predsednica Soroptimist kluba Ptuj Tanja Tučič je dejala, da so se v klubu z vso odgovornostjo odločali, kaj mestu podariti ob jubileju, prevladal je ta projekt. Ptujske Soroptimistke so ga naslovile Pogled Ptuja. Za spek-takularno predajo okvira namenu sta v četrtek z ognjenim nastopom poskrbela Tina in Matjaž Kekec iz Arbadakarbe. Dženana Kmetec Podravje, Slovenija • V sistem GERK Poneverbe in lu Da lahko subvencije in ostale bonitete za kmet tvojo zemljo, se sliši kot slaba šala, in to v drž še za posamezne primere, ki so posledica na hi uporabe zemljišč. Da za njegovo njivo brez njegove vednosti nekdo uveljavlja kmetijsko subvencijo, je Dušan Dodlek iz Apač izvedel po naključju. Ko si je opomogel od šoka, je sklenil zadevi priti do dna, se soočiti z do-tičnim gospodom (njegovega imena ne bomo navedli, ker je v teku kazenski postopek) in od njega zahtevati pojasnila. »Nikdar prej ga nisem videl, le slišal zanj. Dolgo je trajalo, da mi ga je uspelo priklicati na telefon,« pripoveduje Dodlek in v dokaz pokaže 58 neodgovorje-nih klicev. »Slednjič sva se dobila, najprej mi je povedal, da se je že pred leti dogovoril z mojo mamo, da lahko na tej parcelni številki vpiše GERK(grafično enoto rabe kmetijskega gospodarstva, op. p.), kar sploh ne drži. Nato je priznal, da je pač potreboval to zemljo. Kasneje sem na ptujski upravni enoti pridobil uradne podatke za koriščenje GERK-a na tej parceli, ki ji je bila priložena tudi kopija izjave, datirana na 6. december 2007, iz katere izhaja, da mu jo dajem v zakup in dovolim vpis GERK-a na UE Ptuj. Še bolj pa sem bil ob vseh teh lažeh zgrožen, ko sem spodaj zagledal nekaj, kar naj bi bil moj podpis, a to ni, saj gre za čisto poneverbo. To sem nemudoma prijavil policiji, ki je zoper kršitelja vložila kazensko ovadbo.« Vpis v register osnova za subvencijo Primer Dodlek bo, kot kaže, reševalo sodišče, ni pa osamljen, pravijo na upravnih enotah. Več kot dejanskih poneverb izjav pa je neupravičenih uporab kmetijskih površin, ko lastnik ne ve, da je na njegovi zemlji kot uporabnik vpisan nekdo drug, ki ima zato tudi pravico do izplačila subvencij. Kako je to mogoče, ali k vlogi za subvencijo za neko zemljišče v iz-ogib sporom in zapletom ni treba priložiti soglasja lastnika? Sliši se skoraj neverjetno za državo, ki se pregovorno utaplja v birokraciji. »Vsa kmetijska gospodarstva, ki uveljavljajo finančne podpore, morajo biti vpisana v register kmetijskih gospodarstev (RKG). V RKG se vodijo podatki o nosilcu kmetijskega gospodarstva, v primeru kmetije tudi o članih kmetije in zaposlenih na kmetiji ter kmetijskih zemljiščih v uporabi kmetijskega gospodarstva. Nosilci kmetijskih gospodarstev prijavljajo svoja zemljišča v RKG kot GERK-e, grafične enote rabe kmetijskega gospodarstva. V skladu z veljavno zakonodajo mora imeti nosilec kmetijskega gospodarstva pravico do obdelave zemljišč. To pomeni, m Za vpi Dornava • Svetniški zbor o občinskem proraču Za Polenšak in Žame Svetniki občine Dornava so na seji minuli četrtek ug problematiko premlevajo na vsaki seji. „Je sploh smise jasen svetnik Marko Mernik. Jože Brumen in Marko Mernik sta tokrat župana Janka Merca ponovno povprašala, kako je z urejanjem bankin in novih avtobusnih postajališč. Za postajališče je župan povedal, da so lastniku v Preradu, kjer bi utica stala, poslali dopis. „Pa lepo vas prosim, no. Leto dni se pogovarjamo o teh dveh postjališčih v Preradu in Bratislavcih. In vi zdaj po letu dni rečete, da ste našli lastnika in poskušate priti z njim v stik. Hvala bogu, da je nekdo v Preradu v lastni režiji postavil utico (leseno konstrukcijo, čez katero je napel folijo, op. a.). Tako vsaj otroci in starejši, ko čakajo na avtobus, ne stojijo pod milim nebom in na dežju. Ne vem sicer, ali bo utica vzdržala težo snega, ampak doslej je služila," je poudaril Brumen, ki prihaja s polen-škega dela občine. Obnavljali bi pisarne, iz cest pa raste trava Precej so imeli tudi povedati pri obravnavi proračuna za prihodnje leto, ko občina načrtuje 2,4 milijona evrov prihodkov. Večina denarja (1,7 milijona evrov) se v proračun steče iz tako imenovane povpreč-nine oziroma dohodnine občanov. Med vidnejšimi investicijami je s C Luči svetijo vsaka po svoje Svetniki so v nadaljevanju drug za drugim spraševali o okvari na sistemujavne razsvetljave. Ta ne deluje že mesec dni. „Luči svetijo čisto kontra. Ponoči tema, podnevi svetijo. Ali pa na enem kraku svetijo, na drugem ne. Pokopališče na Polenšakuje bilo na dan mrtvih v temi in še danes je tako." Z leve: Foto: CG torek • 26. novembra 2019 V središču Štajerski 9 se ni več mogoče vpisati brez vednosti lastnika mparije v subvencijski politiki tijsko zemljišče uveljavlja nekdo, ki za to nima soglasja lastnika, da torej mimo tebe služi s avi, ki se sicer pregovorno utaplja v birokraciji. Na upravnih enotah pravijo, da gre samo tro uvedenega sistema GERK-ov v letu 2005, po katerem niso zahtevali dokazil o pravici do IfóHf VM.Í¡ .1 S /cf* t i'" . (-V, v v « f- ■ E4' 4 ( '.V«; ■ ■» Í»j3i ' ífe* «o ^r . ; 't..¿v. & /J.-v-^. ^c . : s v sistem GERK je treba priložiti soglasje lastnika. Dušan Dodlek: »Moje soglasje o zakupu njive je ponarejeno, ta človek že 12 let služi z mojo zemljo.« da je lastnik ali zakupnik zemljišč oz. ima za uporabo zemljišč prido-• ■ . bljeno soglasje lastnika zemljišč ali kakšno drugo pravno podlago, iz katere izhaja pravica do uporabe zemljišč. Podatki v RKG se med drugim uporabljajo za izvajanje ukrepov kmetijske politike, torej so osnova tudi za t. i. subvencije,« pojasnjujejo na kmetijskem ministrstvu in dodajajo, da Register Foto: s d kmetijskih gospodarstev vodijo upravne enote. Informacije so javno dostopne Nosilec ob vpisu zemljišč v RKG podpiše izjavo, da ima pravico do uporabe vpisanih zemljišč. Upravna enota lahko podano izjavo kadarkoli preveri in od nosilca zahteva, da priloži ustrezna dokazila. Katera zemljišča so vpisana v RKG, pa lahko vsakdo preveri na spletnem javnem pregledovalniku grafičnih podatkov RKG-RABA na naslovu http://rkg.gov.si/GERK/, ki je namenjen preprečevanju zlorab in zagotavljanju javnosti podatkov o zemljiščih, vpisanih v RKG. »Če lastnik zemljišč ugotovi, da ima nekdo vrisan GERK na njegovem zemljišču brez njegovega soglasja, naj o tem takoj obvesti krajevno pristojno upravno enoto, ta pa bo nosilca - osebo, ki ima vrisane GERK-e, pozvala, naj za zemljišča predloži dokazila o pravici do uporabe. Če jih ne posreduje v predpisanem roku, se ta zemljišča izbrišejo iz njegovega kmetijskega gospodarstva. Lahko pa tudi lastnik na upravno enoto poda vlogo za izbris GERK-a, saj ima vedno pravico, da odloča o tem, kdo bo obdeloval njegovo zemljišče in posledično imel na njem vrisan tudi GERK.« Ker k vsakoletni zbirni vlogi za dodelitev kmetijskih subvencij ni treba prilagati dokazil o pravici do uporabe kmetijskih zemljišč (lastništvo, zakup, najem ...), saj Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) podatke črpa iz uradne evidence RKG, na ministrstvu svetujejo, da lastnik zemljišč vlogo za informacijo glede pridobitve finančnih sredstev na njegovih zemljiščih naslovi neposredno na omenjeno ARSKTRP. Uvedba novega sistema na horuk Iz tega gre sklepati, da GERK-a ni mogoče vpisati brez predložitve lastnikovega soglasja. Ali to potem pomeni, da se na veliko ponareja? Nikakor ne, zagotavljajo na upravnih enotah, posamezne napake, ki so še ostale, naj bi bile zgolj posledica na hitro uvedenega sistema GERK-ov v letu 2005. Takrat je bilo namreč treba tako rekoč čez noč vrisati vse GERK-e, zato naj bi to počelo več inštitucij hkrati: poleg upravnih enot še referenti geodetske uprave, gozdnega gospodarstva, sklada kmetijskih zemljišč ... »Današnjih pravilnikov še ni bilo, nismo zahtevali nobenih dokazil, na horuk je bilo treba vrisati po več deset tisoč GERK-ov. Odprli smo računalniško aplikacijo, kmet je rekel, to je moje, in smo vrisali. Z leti smo potem sistem nadgrajevali, sprejeli pravilnike, EU je rekla svoje, uvedli smo Register kmetijskih gospodarstev, že dolgo GERK-a ni več mogoče vpisati brez lastnikovega soglasja,« so nam pojasnili na eni od upravnih enot. »Napake pa še ostajajo tam, kjer ljudje že dolga leta ne uveljavljajo subvencij, morda zemlje niti ne obdelujejo, so jo samo dedovali in se sploh še niso pozanimali, kaj natančno se z njo dogaja, zakon pa upravnih enot ne zavezuje, da bi morale podatke preverjati za nazaj. Vse informacije so lastnikom na voljo na upravnih enotah. Na že omenjenem spletnem javnem pregledovalniku grafičnih podatkov naj preverijo stanje, in če karkoli ne drži oziroma se s čim ne strinjajo, naj dajo vlogo za izbris. Vedeti pa je treba, da lahko ti postopki tudi trajajo, če druga stran s tem ne soglaša; GERK-i namreč niso zanimivi le zaradi subvencij, ampak tudi zaradi kvot. Živinorejci, denimo, po glavi molznice potrebujejo toliko in toliko kmetijske površine za pridelavo hrane in raztros gnojnice, zato se mnogi z izbrisom ne strinjajo in zavlačujejo z upravnimi postopki, da pridobijo na času.« Senka Dreu inu za leto 2020 V • 1 • snce v proračunu ni denarja jotavjali, da se ponavljajo kot pokvarjena plošča. Poudarjali so, da eno in isto zlno govoriti in opozarjati, če ni učinka? Vsakič opozarjamo na iste stvari," je bil Nova moč v občinski upravi, še vedno brez direktorja Mateja Zorkaje pri obravnavi proračuna zanimal kadrovski načrt. Ta v prihodnje predvideva devet delovnih mest, od tega eno funkcionarsko in osem javnih uslužbencev. Trenutno je zaposlenih pet javnih uslužbencev: tajnica, računovodkinja, čistilka in delavec v režijskem obratu. Ob koncu seje je župan potem ob vnovičnem poizvedovanju svetnika povedal, zakaj pri omizju sedi Erika Masten Toplak. „Zaposlili smo jo za določen čas treh mesecev, kot nam dopušča zakon. Pomaga pri pravnih zadevah, izdala pa je že tudi nekaj odločb." Dodal je, daje občina še vedno brez direktorja občinske uprave. Po razpisu so kandidatko že izbrali, a odločitev še ni pravnomočna in verjetno še nekaj časa tudi ne bo. Prejeli so namreč že eno pritožbo. nova sodelavka na občini Erika Masten Toplak, računovodkinja Terezija Čuš in župan Janko Merc predvideno nadaljevanje gradnje gasilsko-kulturnega doma v Mezgo-vcih. Vse preostale naložbe se bodo izvajale v manjšem obsegu. Najbolj so bili nad proračunom razočarani svetniki, ki prihajajo iz slovenjego-riškega dela občine (Polenšaka in Žamencev). Razočarani so tudi, ker jih župan k oblikovanju proračuna ni povabil, predlogi vaških odborov pa v proračunu tudi niso upoštevani. „Škoda, da se nismo sestali pred pripravo proračuna," je dejal Dominik Kukovec in vprašal, zakaj se sredstva za organizacijo pustne povorke in sponzorstvo župana povišujejo. „Pred nekaj leti smo za fašenk namenjali 4.000 evrov, letos 6.000, v proračunu za prihodnje leto je postavka 6.500 evrov. Ali pa postavka pokroviteljstvo župana: pred petimi leti 4.000 evrov, letos 8.000, prihodnje leto 11.000. Za obnovo občinskih pisarn nameravate porabiti 19.000 evrov. Le kakšna oprema bo to? V oči bode tudi 20.000 evrov za sofinanciranje zaposlitev na Skupni občinski upravi. V tem mandatu torej nimamo namena na Polenšaku narediti ničesar ... Vaški odbor je pripravil predloge, med katerimi niste upoštevali niti enega." Župan Merc je odgovoril: „Po tistem spisku lahko na Polenšaku delamo deset let, pa še ne bomo konec." Za povišanje postavke za pokroviteljstvo pa je dejal, da gre na račun organizacije srečanja starejših občanov, sprejemov uspešnih učencev in novole- tnega obdarovanja otrok. „Je mar teh 11 tisočakov pri 2,4 milijona evrov takšen problem?" je skomignil župan. Kukovec mu je v isti maniri odgovoril, zakaj pa je potem za Polenšak ali Žamence pri dveh milijonih problem dati 5.000 evrov. Jože Brumen je spraševal, zakaj je treba v skoraj novi občinski stavbi obnavljati pisarne, po drugi strani pa so ceste marsikje v katastrofalnem stanju. „Trava nam raste iz ceste. Prišla bo zima, to bo čez nekaj let vse uničeno. Pa tudi glede gasilcev. Namenjate nam 30.000 evrov. Kaj naj naredimo s tem denarjem? Župan, vi ste odgovorni za požarno varnost." Proračun v prvem branju dobil zeleno luč Nato se je oglasil še Danijel Rus: „Polenšak ste zapostavili do konca." Župan Merc je razpravo o proračunu sklenil z besedami: „Takšen proračun smo z občinsko upravo pač pripravili. Verjemite mi, niti dva ga ne bi mogla sestaviti enakega. Vsak bi želel kaj drugače. Proračun bo v javni obravnavi, pripravite amandmaje, pa bomo videli, kako naprej." Podžupan Stanislav Ciglar je dejal, da se mu zdi proračun primeren za javno obravnavo in bi bilo nesmotrno, da bi ga vrnili na začetek. S sedmimi glasovi za in štirimi proti so svetniki proračun, ki bo do 6. decembra v javni obravnavi, potrdili. Mojca Zemljarič Foto: MZ 10 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 26. novembra 2019 Ptuj • Ekonomska šola Kupec in digitalizacija Dijaki Ekonomske šole Šolskega centra Ptuj so se udeležili 13. Strateške konference o trgovini z naslovom Kupec in digitalizacija -človek in tehnologija. Na Brdu pri Kranju so 16. oktobra na 13. strateški konferenci o trgovini znani domači in tuji predavatelji iskali odgovore na vprašanji, koliko sta v trgovini še pomembna človek in njegov nasmeh ter koliko že zmaguje tehnologija in kako naprej. Zbrane goste je nagovoril premier Marjan Šarec, ki je spomnil, da se časi spreminjajo in tudi trgovina podlega spremembam ob prehodu v dobo digitalizacije. Pa vendar naj bi človek ostal v ospredju, saj nič ne more nadomestiti osebnega stika. Strateška konferenca o trgovini je skozi leta postala osrednje strokovno in družabno zborovanje v Sloveniji, ki se ga po navedbah organizatorjev vsako leto udeleži več kot 450 domačih in tujih strokovnjakov, gospodarstvenikov in drugih gostov. Na Ekonomski šoli Ptuj smo izredno veseli, da so se takšnega dogodka na povabilo našega poslovnega partnerja Mercatorja udeležile dijakinje programa poklic-no-tehniškega izobraževanja, ki so po poklicu že prodajalke, vendar nadaljujejo šolanje in bodo v letošnjem šolskem letu pridobile poklic ekonomski tehnik. Trgovinska dejavnost je med najpomembnejšimi gospodarskimi dejavnostmi tako na ravni EU kot v Republiki Sloveniji. V Sloveniji ustvari dobro tretjino vseh prihodkov slovenskega gospodarstva, poleg tega pa zaposluje več kot 100.000 ljudi. Sonja Šaše Podlehnik • Ljudski pevci iz Jablovca Izdali zgoščenko Peterica ljudskih pevcev, ki jo sestavljajo glasovi Hijacinte, Marije in Stanka Vaupotiča ter Danice Jelen in Marijane Podgoršek, je v Podlehniku sredi novembra predstavila prvo zgoščenko Cerkvica vrh gore. Foto: arhiv občine »Odločili smo se, da pesmi, ki smo jih zbrali in jih hranimo v spominu ter srcih, delimo tudi z ostalimi ljubitelji ljudskega petja ter pristnih zgodb s podeželja,« je povedala vodja pevcev Marijana Podgoršek. Namreč ljudska pesem ni sestav rim, lahkih besed, ki sedejo v uho, temveč jo oblikujejo zgodbe. Zgodbe o rojstvu in smrti, porokah, nesrečnih ločitvah, srečni in nesrečni ljubezni, pa o naravi in okolju. »Zaradi poved-nosti tudi nobena ni ravno kratka,« je priznala vodja ljudskih pevcev. In čeprav ljudske pesmi nikoli ne bodo na seznamih najbolj predvajanih skladb, imajo svojo publiko, in to številčno. »Dvorana v Podlehniku je pokala po šivih in kljub dve uri trajajočemu koncertu je ta minil, kot bi trenil,« je po prireditvi, imenovani 5. sobotni večer z Ljudskimi pevci iz Jablovca, in predstavitvi zgoščenke dejala Podgorškova. Pevci iz Jablovca, ki bodo peli, dokler jim bo zdravje dopuščalo, so zgoščenko začeli snemati spomladi. »Pesmi smo snemali v minoritskem samostanu sv. Trojice, za to priložnost se iskreno zahvaljujemo. Zahvala velja tudi vsem donatorjem, še posebej Občini Podlehnik.« Mojca Vtič Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! B 1 ~ 1 M Štajerski'TEDNIK www.tednik.si Ptuj • December trka na vrata Vabila bo Božičkova dežela Le še nekaj dni nas loči do začetka najbolj prazničnega meseca v letu. Preverili smo, kaj vse se bo dogajalo na Ptuju, kdaj bo na sporedu prižig luči, prihod tete Zime in dedka Mraza, pa tudi, kje bomo drsali. Pojavile so se namreč različne informacije o morebitni lokaciji za postavitev drsališča. „Zelo se veselimo prazničnega decembra, ki bo letos še posebej pester. Ptujska pravljica se bo letos pričela 2. decembra, potekala bo vse do 30. in tako se bo v sodelovanju več organizatorjev dogajalo ves mesec. Prav tako bo od 13. do 15. decembra potekal Pravljični sejem. To sta glavni novosti letošnjega leta," je pojasnila Tanja Sreč-kovič Bolšec, direktorica Zavoda za turizem Ptuj. Dogodki v njihovi organizaciji se začnejo v ponedeljek, 2. decembra, s prižigom prazničnih luči, ob 17.45, sledil bo animacijski program, predstava Ledena kraljica in nastop glasbene skupine Il divji. Ptujska občina je letos za nakup prazničnih luči namenila dodatnih 15.000 evrov, obljubljajo, da bo mesto zasijalo v vsem svojem sijaju. Na ta dan bodo osnovnošolci na Mestnem trgu krasili tudi smreko, ki bo zato imela letos še poseben pridih mladostniške ustvarjalnosti. Obe smreki, ki bosta postavljeni v centru Ptuja, bosta letos zeleni. Vse decembrske vikende od 9. decembra naprej bodo v belih, ličnih prodajnih hiškah na Mestnem trgu lokalni obrtniki ponujali svoje izdelke. Ponudbo v preostalih petih hiškah pa bodo popestrili gostinci. Od tega dneva naprej bodo na Mestnem trgu za zabavo otrok Letos naj bi bili praznični dogodki v mestu še bolj pestri. skrbeli animatorji, brata Malek in Arbadakarba. Posebna novost se obeta z zabavo na avtobusu, ki ga bodo najeli samo za to priložnost in je namenjen prav za organizacijo posebnih otroških zabav. 6. decembra bo v uporabo predano 200 m2 veliko drsališče. Kje bo postavljeno, še sicer ni povsem gotovo, izbrana lokacija bo odvisna od zaključka del na ptujski tržnici. Ta naj bi bila namenu predana 30. novembra, a bo nekaj dni treba počakati še na uporabno do- voljenje. Če ga bodo pravočasno dobili, bo drsališče na novi ptujski pridobitvi, sicer v minoritskem samostanu, kjer je bilo postavljeno že lani. Ne glede na lokacijo bo drsališče gotovo tudi letos razveseljevalo vse zimoljubce, ki uživajo na ledu. Bo pa od tega odvisno tudi, ali bo Božičkova dežela postavljena od Mestnega trga proti tržnici ali v minoritskem samostanu. „Želimo obuditi tržnico in popestriti dogajanje tam ter pokazati, kako lep prireditveni prostor smo dobili, tako da vsekakor upamo, da bomo izpeljali plan A, sicer pa imamo rezervni načrt, ki je prav tako dober. Pomembno je, da je dogajanje v mestu," še dodaja Srečkovič Bolšečeva. 13. decembra prihajajo tudi nepogrešljivi teta Zima in dedek Mraz ter njuno spremstvo iz Društva prijateljev mladine Ptuj. Za organizacijo vseh decembrskih dogodkov ima Zavod v svojem proračunu zagotovljenih 26.000 evrov. Dženana Kmetec Kidričevo • Park pod tisočerimi zvezdami Mesec dni prazničnega dogajanja Praznično decembrsko dogajanje v občini Kidričevo je iz leta v leto bogatejše. Občina v partnerstvu z gospodarskimi družbami ter različnimi organizacijami vsako leto poskrbi še za kakšen dodatni meter drsalne površine in doda novost k praznični okrasitvi, prav tako se nadgrajujejo programske vsebine. Za letos so k sodelovanju povabili nekaj okoliških kulturnih društev in osnovnih šol, tudi iz drugih občin, ki se bodo predstavili z različnimi vsebinami, od glasbenih, dramskih do plesnih. Park pod tisočerimi zvezdami, ki je v središču kidričevskega naselja, bo vrata odprl ta petek ob 17. uri. Otvoritveni spektakel bo v znamenju krotilcev ognja, naslovili so ga „Ko se srečata ogenj in led". Sledil bo dobrodelni koncert Mladi za mlade in mlade po srcu. Drugi del koncerta bo v soboto, ko se bodo predstavili tudi folkloristi iz Cirkovc in brata Malek. Oba dneva bo potekala izmenjevalnica oblačil, obutve in nakita. Prireditve se bodo nato nadaljevale vsak decembrski konec tedna in v času božično-novole-tnih praznikov. Organizirali bodo miklavževanje, kino na prostem, različne predstave za otroke, otroci bodo Božičku pošiljali pisma, se nasmejali ob vragolijah čarovnikov in škratov, 21. decembra jih bo Božiček tudi obiskal. Z njim se bodo lahko družili v pravljični hiški. Uprizorili bodo žive jaslice, pripravili otroško silvestrovanje in še in še. Program vseh dogodkov so zbrali v lično oblikovani brošuri, ki je izšla v nakladi 3.000 izvodov. Ves december bo v popoldanskem času odprto drsališče, ki je že postavljeno in čaka obiskovalce. Ob stojnicah se bo možno ogreti s kuhanim vinom in čajem. V času glavnih dogodkov bodo priredili še praznični sejem. „V modernem času se pravi pomen praznikov počasi izgublja. Ni dovolj, da nas na božično jutro pod prazničnim drevesom pričaka kup daril. Ljudje si v resnici želimo iskrena voščila, bližino ljudi, ki jih imamo radi, ter lepo preživete trenutke v njihovi družbi. Prav zaradi slednjega se je porodila ideja o Parku pod tisočerimi zvezdami, ki ljudem v prazničnem času po- nuja čarobne trenutke, preživete z družino, prijatelji in znanci. Ideja je skozi leta prerasla v tradicionalni dogodek, ki v Kidričevo privablja vedno več obiskovalcev," je pred letošnjim začetkom prazničnih prireditev poudaril župan občine Kidričevo Anton Leskovar. Mojca Zemljarič petek • 22. novembra 2019 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Videm • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - 6. sezona Veselili sta se Evelin in Pia Predizbori projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo v Športni dvorani OŠ Videm so vedno nekaj neponovljivega. 21. novembra je nastope 19 mladih pevk v obeh kategorijah navdušeno pozdravilo skoraj 500 gledalcev oz. navijačev. Tudi zato so bili njihovi nastopi kakovostni, vzneseni in sproščeni. Dodatno spodbudo so jim prinesle še besede direktorja družbe Radio-Tednik Ptuj Draga Slamerška, da pevci OŠ Videm in občine Videm sodijo med najboljše pevce slovenskih pesmi, med najboljšimi v Sloveniji pa so tudi njihovi navijači. Foto: Črtomir Goznik Evelin Kolednik, zmagovalka v mlajši kategoriji, učenka 5. razreda OŠ Videm, pesem Povej mi zakaj (Marta Zore): „Uspelo mi je, kar sem si želela, zelo sem ponosna nase, srečna, da sem prišla tako daleč. Veliko sem pela, vadila, uspelo mi je tudi zaradi podpore družine, sošolcev, učitelja. Treba je verjeti vase. Želim si, da bi mi uspelo tudi v polfinalu in finalu, da grem še naprej, do zmage." Občinstvo je zaploskalo 19 mladim pevkam. Nanje je ponosen tudi videm-ski župan Branko Marinič, ki tudi sam zelo rad prisluhne slovenski pesmi, obožuje slovensko pesem, slovensko besedo. Zahvalil se je organizatorju projekta, direktorju družbe Radio-Tednik Ptuj, ravnatelju OŠ Videm Robertu Murku z Milošič Danilo elektronika PE Ptuj, Gubčeva ulica 23, tel. 02 788 55 48 - servis Lokacija MC; Spindlerjeva ulica 3, tel. 02 778 70 70 - posrednik Telemach info@mdeptuj.si, www.mdeptuj.si telemach Brezžični internet WiFi Haloze Prodaja in servis GSM aparatov Servis elektronskih naprav Oblikovanje spletnih strani Prodaja in servis računalnikov vsemi sodelavci, ki vedno vzamejo stvari zelo resno, zato je tudi rezultat vedno dober, saj OŠ Videm sodi med najboljše v Spodnjem Podravju. Ponosni so na vse nastopajoče, vsi so se lepo pripravili. „Še posebej pa me je prijetno presenetilo, da so se med seboj spodbujali. Kljub temu da so si bili na tekmovanju konkurenca, so dali na prvo mesto prijateljske vezi in srčnost, ki so jo pokazali z objemi in spodbudnimi besedami. Tudi sicer učencem privzgajamo vrednote, ki so pomembne v teh EMIS, DUŠAN PERNEKS.P. Trdobojci 80, Zg. Leskovec Gsm: 041802 820 * IZVAJANJE ELEKTRIČNIH INSTALACIJ * MONTAŽA IN ZAGON REGULACIJ CENTRALNEGA OGREVANJA * SERVIS IN ZAGON PLINSKIH IN OUNIH GORILNIKOV * MONTAŽA STENSKIH IN PLINSKIH KOTLOV Serviser znamk Bosch, Seitron ter Weishaupt Sponzorji prireditve acutus -»5 ' Weltweite Industriemontagen - Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik časih, predvsem pa gradimo na znanju ter se kot vsi prilagajamo sodobnemu času," pa je povedal ravnatelj Robert Murko ter povabil na novoletni koncert, ki bo 12. decembra. V polfinale sta po oceni komisije Daliborja Bedenika, tudi vodje prireditve, Toneta Topolovca in Majde Goznik napredovali Evelin Ko-lednik v mlajši kategoriji s pesmijo Povej mi zakaj (Marta Zore) in Pia Krajnc v starejši s pesmijo Bodi z mano do konca (Tinkara Kovač). MG Pia Krajnc, zmagovalka v starejši^ kategoriji, učenka 6. razreda OŠ Videm, pesem Bodi z mano do konca (Tinkara Kovač): „Zelo sem vesela, da sem se uvrstila naprej. Najbolj pa zato, ker imam ob sebi sošolke in sošolce, ki mi stojijo ob strani. Tudi z Evelin sva se močno podpirali. Najina želja je bila, da bi se skupaj uvrstili v polfinale. Sedaj pa bova veliko vadili, da bova še uspešnejši. Želim si pripeti finale, že lani sem bila polfinalistka. Že eno leto obiskujem tudi solo petje." Sponzorji so bili: Oculus Weltweit industrimontage, Anpro Tehnik, d. o. o., Dravske elektrarne Maribor, d. o. o., Danilo Milošič, s. p., MDE Elektronika, Emis Pernek Dušan, s. p., Ribogojnica Berlek, d. o. o., Sazas in ATP - tovorni in avtobusni prevozi, Talum d.d., Kidričevo in Mir d.o.o. Pele so: Ana Krajnc, Ema Stojakovič, Tia Emeršič, Aneja Vidovič, Taja Ozvaldič in Neja Kodrič, Tija Živko Kmetec ter Evelin Kolednik v mlajši kategoriji, v starejši pa: Pia Krajnc, Lara Šprah, Vanessa Črnko, Ana Šmigoc, Kornelija Jelen, Ruby Frelih, Eva Vidovič Malek, Janja Milošič, Kaja Ciglar ter Nika in Nina Bračič. Ptuj • Razstava Svet krašenja, nakit - statusni simbol ali izziv Ptujčani in okoličani radi krasili sebe in okolje Medinstitucionalna, mednarodna razstava Svet krašenja, nakit - statusni simbol ali izziv, ki sojo v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož odprli na ptujskem gradu ob svoji 125-letnici,je od novembra 2018 do septembra letos privabila več kot 34.000 obiskovalcev. Po mnenju dr. Petre Bole, ustvarjalke in raziskovalke nakita, so s to razstavo naredili v Sloveniji pionirsko delo na področju predstavljanja razvoja nakita v vseh človekovih življenjskih obdobjih, v razponu od antike do 21. stoletja. Na željo MO Ptuj pa so v Salonu umetnosti postavili spremenjeno razstavo, na kateri predstavljajo izbor osebnega, oblačilnega, spominskega in okrasnega nakita iz muzejskih depojev ter povezavo različnih materialov v nakitnih predmetih, ki ponazarjajo okras v vseh zgodovinskih obdobjih. Pričujoča razstava, ki je del mestnega praznovanja, je po besedah muzejskega direktorja Aleksandra Lorenčiča tudi uvod za vse dogodke, ki so jih še pripravili ob obletnici mesta: izdali so muzejski zbornik, odprli osrednjo arheološko razstavo Osrčje Petovione, pripravili razstavo o rimski kuhinji in razstavo o Janezu Šibili. Danes je dostop do okrašenih predmetov preprostejši, kljub poglabljanju razlik med družbenimi sloji. Motiv za okras je lahko enak kot nekoč, le materiali za okrašeni izdelek so različni. „Nakit sam po sebi ne izraža le celovitosti predmeta krašenja, ampak poudarja tudi uporabnost predmeta iz različnih materialov in za različne namene. Hkrati postaja pestrost uporabe različnih materialov in različnih tehnik izziv za oblikovalce, modne ustvarjalce in ne nazadnje tudi za uporabnike," je povedala Nataša Kolar. Izbrani reprezentativni primerki nakita so razstavljeni na klasičen način, v vitrinah, postavitev pa so popestrili s ponazoritvami na panojih in s slikovnimi upodobitvami kulture bivanja, oblačilne kulture in okra- Foto: Črtomir Goznik V Salon umetnosti na Ptuju vabi k ogledu razstava Svet krašenja, nakit - statusni simbol ali izziv. Gre za izbor osebnega, oblačilnega, spominskega in okrasnega nakita iz muzejskih depojev. Avtorici razstave sta Nataša Kolar in Mojca Vomer Gojkovič. snega nakita z risbami historičnih oblek ter konstrukcijo načina uporabe. Razstavljeni historični pahljači pa sta bili restavrirani v arhivu RS, v Centru za restavriranje in konzerviranje arhivskega gradiva. „Z razstavo Svet krašenja, nakit - statusni simbol ali izziv smo poskušali z izbranimi predmeti iz muzejskih depojev predstaviti človekovo potrebo po lepem in tudi na ta način pokazati, da so prebivalci Ptuja in okoličani radi z nakitom krasili sebe in svoje okolje," je še povedala Nataša Kolar, ki je skupaj z Mojco Vomer Gojkovič avtorica razstave. Razstava bo na ogled do 31. januarja 2020. MG 12 Štajerski Kultura torek • 26. novembra 2019 Ptuj • Številni dogodki ob 100-letnici DPD Svoboda Ptuj Kultura ohranja in razvija ter povezuje Leto 2019 je jubilejno leto tudi za DPD Svoboda Ptuj, ki letos praznuje 100-letnico delovanja. Ustanovljeno je bilo 24. oktobra leta 1919 v nekdanji gostilni Pri pošti, danes ima sedež v Narodnem domu Ptuj. Iz gostilne so sedež v Narodni dom preselili, ko je čitalnici uspelo kupiti prostore Narodnega doma, za katerega so sredstva zbirali tudi v Celju, Mariboru in Ormožu. Zbrali so 6.600 goldinarjev, 5.000 goldinarjev, kolikor jim je manjkalo za nakup, pa jim je posodil gospod Cucek. Že pred ustanovitvijo kulturno--prosvetnega društva Svoboda so se zvrstili nekateri pomembni dogodki, ki so pripeljali do ustanovitve društva, ki je imelo sprva izobraževalni namen, prav tako lastno knjižnico, so o začetkih delovanja v letu 2019 povedali na pogovoru, ki je 14. novembra potekal v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj, da bi javnost čim več izvedela o še eni zgodbi stoletja v najstarejšem slovenskem mestu, ki je izjemno ponosno na svojo preteklost in sedanjost, iz katere črpa moč za prihodnost. Na njem so sodelovali: Sanja Selinšek, predsednica DPD Svoboda Ptuj, Nataša Petrovič, predsednica ZKD Ptuj, Marija Hernja Masten, zgodovinarka, arhivistka, Gašper Bračič, član skupine Infected, in Branka Bezeljak, članica DPD Svoboda Ptuj. Kulturno-prosvetno društvo Svoboda je bilo ustanovljeno v obdobju, ko je večina v mestu govorila nemško, nemščina je bila tudi jezik v šolah, razen v okoliških šolah. Takratni Slovenci na visokih položajih so ustanovili društvo, ki bo skrbelo za izobraževanje Slovencev. Prostori Narodnega doma so bili že od samega začetka izjemnega pomena, da so lahko prirejali prireditve v slovenskem jeziku, vsa slovenska društva so bila namreč v tistem času prisiljena zaprositi za prostor za svoje prireditve, ki so jim ga v glavnem dodelili ob ponedeljkih oz. drugih manj zanimivih dnevih za prireditve. Z ustanovitvijo društva pa se je lahko začelo tudi z izobraževanje delovnih ljudi, tudi nižjih slojev, ki so bili odrinjeni na družbeni rob in ki so tako dobili priložnosti tudi za kulturno udejstvovanje. To je bil tudi čas, ko je v slovenskem jeziku mrgolelo nemških besed, kar je še dodatno spodbujalo k temu, da se slovenski jezik očisti in da postane prvi jezik v mestu. Delovati so začele prve sekcije: gledališka, pevska in plesna, kmalu so se jim pridružile še druge. Žal pa se je izgubila večina dokumentov o delovanju društva oz. sekcij do druge svetovne vojne. Po njej se je delo sekcij ponovno razmahnilo. V tem času je bil ustanovljen tamburaški orkester, aktivna in tudi mednarodno priznana je bila sekcija esperantistov, delovali so še: baletni studio, ma-žoretke, foto studio, tudi Pihalni orkester Ptuj, dokler ni postal samostojno društvo. Vseskozi pa se je društvo spopadalo s takšnimi in drugačnimi finančnimi problemi. Vloženi so bili veliki napori, da so zbrali dovolj sredstev za nemoteno delovanje. Tudi danes ni drugače, celo še težje je priti do sredstev kot nekoč, razpisi zahtevajo veliko dela, pred prijavo in po pridobitvi sredstev. Mladi člani DPD Svoboda si želijo več sodelovanja in medsebojnega sodelovanja v mestu, tudi z MO Ptuj. Precej več bo treba narediti tudi na promociji delovanja vseh enajstih sekcij, kolikor jih je danes aktivnih znotraj DPD Svoboda Ptuj, na socialnih omrežjih. To pa terja celega človeka in posledično tudi več denarja za samo delovanje. Digitalni marke- ting je danes zelo pomemben pri obveščanju in seznanjanju javnosti o samem delu in o prireditvah, ki jih društvo oz. posamezne sekcije pripravljajo. Jubilej v duhu povezovanja in razvoja Stoletnico delovanja društvo obeležuje v duhu povezovanja, javni predstavitvi delovanja vseh sekcij, ki tudi s samostojnimi dogodki vabijo Ptujčane, da spoznajo njihovo široko paleto delovanja, s katero želijo tudi spodbuditi k večjemu vključevanju v njihove dejavnosti. Že danes, 22. novembra, si lahko v veliki dvorani Narodnega doma Ptuj ogledajo koncert folklornih skupin pod naslovom Iz roda v rod. Nastopili bodo: OFS Klopotec DPD Svoboda Ptuj, FS Veterani DPD Svoboda Ptuj in FS Bolnišnica DPD Svoboda Ptuj ter gostje FS KD Rogoznica. "Kulture ne bi bilo brez skupin, idej in ciljev članov, sodelovanja sekcij, povezovanja društev in interakcije institucij na vseh nivojih, ki skrbijo za ohranjanje in razvoj tako ljubiteljske kot profesionalne kulture. Hkrati pa kulturno bogati in razvija povezovanje slogov, idej, generacij, krajev, obdobij," poudarjajo v društvu DPD Svoboda Ptuj ob jubileju. Osrednji dogodek ob 100-letnici delovanja bodo pripravili skupaj z OI JSKD Ptuj, ki bo 1. decembra v dominikanskem samostanu s pomenljivim naslovom Kultura povezuje. Povezali jo bodo s koncertom skupine Terrafolk. Ob tej priložnosti bodo predvidoma predstavili tudi brošuro o svojem stoletnem delovanju. MG www.tednik.si Stajerskitednik Stajerskitednik Ptuj • Likovniki pri DPD Svoboda počastilijubilej mesta Novi (stari) motivi Ptuja V Domu Franca Krambergerja (Čučkova 1) na Ptuju je od 20. novembra na ogled razstava likovnih del, ki sojo člani likovne sekcije dr. Štefke Cobelj DPD Svoboda Ptuj posvetili 100-letnici delovanja DPD Svoboda Ptuj in 1950. obletnici prve pisne omembe Ptuja v antičnih pisnih virih. Razstava je še en poklon ptujske kulture mestu, ki praznuje častitljivi jubilej. V njem je še nešteto skritih lepot, ki čakajo, da jih bodo umetniki odkrili in v sebi lastnem jeziku predstavili javnosti. Tokrat so svoja dela razstavili: Cecilija Bernjak, Jože Ekart, Franc Ferčič, Nada Ivančič, Marija Jakolič (tudi nova predsednica sekcije), Kristina Kolar, Franc Simonič, Rozina Šebetič, Irena Tušek, Nada Vrabl, Darinka Vreg in Anica Zu-panič. Nekaj teh skritih lepot in kotičkov je mogoče videti tudi na razstavi, ki so jo začeli ustvarjati 13. novembra, ko so se v dežju sprehodili po ptujskih ulicah, da bi si poiskali motive svojega ustvarjanja. Zabeležili so jih v skicirko ali s fotoaparatom, da so jih lahko ustvarili v domačih ateljejih, ne pa na ulicah starega mesta, kjer so si prvotno želeli, da bi ustvarjali, a jih je dež pregnal. Ideje ustvarjanja na ptujskih ulicah in trgih pa niso opustili, uresničili jo bodo, ko jim bo to tudi omogočilo vreme. Strokovni mentor in postavljavec razstave Franc Simonič je povedal, da so nastala izvirna likovna dela, večina slik je na platnu v akrilni tehniki, predstavljajo pa avtorski pogled in lasten odnos do kulturne dediščine najstarejšega slovenskega mesta. Tudi stari že znani motivi imajo po zaslugi lastnega avtorskega pristopa novo podobo oz. izraz, kar je prispevalo k tej izjemno zanimivi razstavi, ki je na odprtje ob članih sekcije privabila tudi druge ljubitelje likovne umetnosti. Najbolj množična je bila udeležba članic likovno-foto-grafske sekcije občine Hajdina, ki jo vodi Cecilija Bernjak. Strokovno pa jih umerja mentorica Romana Kiseljak. Likovna sekcija dr. Štefte Cobelj danes šteje 32 članov. Sodi med najaktivnejše sekcije na Ptuju, njeni člani z likovnim ustvarjanjem v tretjem življenjskem obdobju zapolnjujejo svoj prosti čas, se družijo, iščejo nove izzive, se medsebojno duhovno bogatijo in z likovnimi deli bogatijo kulturo svojega kraja, kot izboljšujejo počutje obiskovalcev razstav, je povedal Franc Simonič, ki je obudil spomin na dr. Štefto Cobelj, po kateri se sekcija danes imenuje. Po njeni zaslugi so leta 1988 prvič izdali tudi monografijo sekcije, Ljubiteljski likovniki Ptuja. Pri likovni rasti, ki je eden od osrednjih ciljev njihovega delovanja, jim je pomagala likovna pedagoginja Rozina Šebetič, izobraževalni tečaji pa so potekali pod strokovnim vodstvom profesorjev likovne umetnosti Jožeta Foltina in Franca Simoniča. Člani pa so se tudi posamično izobraževali. V 47 letih delovanja so pripravili več kot 50 skupinskih razstav in več kot 300 razstav posameznih članov. Tudi območje njihovega delovanja je zelo široko. Niso se osredotočili samo na Ptujsko, temveč tudi na Slovenijo, razstavljali pa so tudi že v Avstriji, Hrvaški in na Madžarskem. V knjigo statistike pa so vpisali tudi udeležbo na številnih slikarskih kolonijah in ex temporih. Prisluhnili so tudi humanitarnim potrebam. Slikali so v novem domu upokojencev v Kidričevem in vse slike podarili za opremo doma, na povabilo Rotary kluba Ptuj so v enodnevni koloniji leta 2010 ustvarjali na Borlu. Slikali pa so tudi v Juršincih za Dom upokojencev Juršinci in v Kopru za koprski dom upokojencev. Zaradi slabega materialnega položaja DU Ptuj so se dogovorili, da bosta sekciji navzven nastopali enoto, kot likovna sekcija dr. Štefte Cobelj, saj je bila večina likovnikov članov obeh sekcij. Znane pa so tudi njihove slikarske kolonije, na katerih sodelujejo s slikarji iz drugih društev. Najprej so slikarje vabili na območje turniškega gradu, zadnja štiri leta pa iščejo ustvarjalni navdih med haloškimi hribi. Začeli so na Velikem Vrhu, nadaljevali v Dre-novcu, v Turškem Vrhu. Razstava bo na ogled do 10. januarja leta 2020. MG Foto: Črtomir Goznik V Domu Franca Krambergerja je na ogled razstava likovnih del članov likovne sekcije dr. Štefke Cobelj pri DPD Svoboda Ptuj z motivi Ptuja. torek • 26. novembra 2019 Na sceni Štajerski 13 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Refren in Unikat Nove viže in glasba ansamblov Slovenski narodno-zabavni ansambli pridno ustvarjajo nove skladbe. Zlasti med mladimi ansambli je prisotna velika želja po lastnem ustvarjanju skladb, s katerimi želijo razveseljevati ljubitelje narodno-zabavne glasbe in se hkrati kakovostno razvijati. Ansambel Refren, ki je na odru od leta 2014, njegovi člani so David Šalamun, Anja Zorjan in Urban Lenart, je pred kratkim predstavil svojo drugo avtorsko skladbo, poskočno polko Lahko greš. Za skladbo so v celoti zaslužni člani ansambla, katerih največja želja je, da bi ustvarili čim več lastne glasbe. Melodija in besedilo sta delo harmonikarja Davida Šalamuna, za aranžma je poskrbela kitaristka Anja Zorjan. Vsi so v osnovi harmonikarji: David in Anja sta se učila klavirsko, Urban pa diato-nično harmoniko, igranja ostalih instrumentov pa so se naučili sami. Vsak igra redno vsaj tri instrumente, predstavljajo se kot trio z diato-nično, tudi s klavirsko harmoniko, za pravi ton pa vedno poskrbi Anja, ko odloži kitaro in zatrobi v svoj bariton. „Upamo, da bo ljubiteljem na-rodno-zabavne glasbe naša nova skladba, za katero smo posneli tudi videospot, všeč. Kadre smo posneli na dveh lokacijah, v čudoviti hiši v okolici Pesnice in v glampingu v Biotermah," so povedali mladi re-frenovci, ki upajo, da bo tudi njiho- Martin Sagner je nastopal tudi na ptujskem festivalu NZG S ptujskim festivalom narodno-zabavne glasbe, ki je letos proslavil svojo 50-letnico, je bil povezan tudi nedavno umrli hrvaški igralec Martin Sagner (Dudek), ki je zaslovel v hrvaški humoristični seriji Gruntovčani sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Skupaj z Vinkom Šimekom (Jakom Šraufcigrom) sta na festivalu leta 1988 zapela uspešnico Mi mejaši smo pajdaši, takrat s Celjskim instrumentalnim kvintetom. Ta skladba se je ljubiteljem narodno-zabavne glasbe tako vtisnila v spomin, da so jo festivalski obiskovalci leta 2016 na 47. festivalu izbrali za pesem drugega večera festivalskih spominov (1979/1989) Odštevamo do abrahama. Oba izvajalca sta bila ob razglasitvi zelo vesela in navdušena, da je pesem še po toliko letih ostala živa, da so jo ljubitelji narodno-zabavne glasbe še vedno imeli tako radi, da so jo izbrali za pesem drugega festivalskega desetletja. Na tem večeru sta zapela ob spremljavi ansambla Poskočni muzikanti. Martin Sagner je takrat tudi povedal, da se mu je Ptuj, skupaj s festivalom, zelo priljubil, da se je vedno z velikim veseljem vračal. Za vedno se je vpisal v zgodovino ptujskega festivala narodno-zabavne glasbe. Foto: Črtomir Goznik Na 47. festivalu narodno-zabavne glasbe Ptuj 2016 sta Vinko Šimek (Jaka Šraufiger) in Martin Sagner (Dudek) občinstvu zapela zmagovalno pesem drugega festivalskega spominskega večera Odštevamo do abrahama. Pesem Mi mejaši smo pajdaši sta prvič zapela že na ptujskem festivalu leta 1988. V'j/\;< m m. yiME va druga lastna skladba našla pot do občinstva. Člani ansambla Unikat, ki so v 19 letih svojega delovanja ustvarili marsikatero narodno-za-bavno uspešnico, pa so tokrat posegli na področje roka. Iz predala so potegnili rok balado, ki so jo pred 12 leti ustvarili z Zvonetom Hranj-cem, ki je napisal melodijo, za tekst je poskrbel Andrej Salobir, priredba pa je delo Marka Bezivška. Ansambel Unikat oz. njihov pevec Matic Supovec, ki je po duši sicer roker, je te dni v središču pozornosti slovenske javnosti tudi zaradi nastopanja v oddaji Znan obraz ima svoj glas. Zadovoljni so, da so v svet glasbe poslali nekaj, česar doslej še nismo bili vajeni pri njih. Andreja, Davor, Matic, Bojan in Andrej so se zelo potrudili, dali vse od sebe, da bo rok balada Sanje iščem zaman našla pot do vseh, ki jih radi poslušajo. Ta skok na povsem drugo glasbeno področje, čeprav jim je blizu vsa glasba, pa še ne pomeni, da zapuščajo narodno-zabavno glasbo, nasprotno pred njimi je še veliko izzivov, pravijo. MG ORFEJCKOVA LESTVICA DVA X TRI ZABAVNA I. POSKOČNI MUZIKAMTI in MUŠA OERENOA - Beli oblaki bele snežinke Z. VILI RESNIK - Moj objem 3. DARKO MLAKAR-Še tisoč le NARODNA 1. Ans. NEMIR - Škrjanček Z. TONI SOTOSEK in POSKOČNI MUZIKAMTI - Kraljica narodna 3. Ans. PRAVA STVAR - Imam te v načrtu NARODNA Glasujem za:_ ZABAVNA Glasujem za:_ Ime in priimek: Naslov: Tel. številka:_ Glasujete lako tudi na: JJ Luka Pepi Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13, 2288 Hajdina Sveti Andraž v Slovenskih goricah • Letos občani za občane v akciji Božiček za starejše Božično presenečenje v škatli za čevlje Po vzoru vseslovenske dobrodelne akcije Božiček za en dan v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah vabijo občane, da z darilci v okrašenih škatlah za čevlje privabijo nasmeh na usta starejših socialno ogroženih. Da najšibkejše najlažje prepoznajo lokalna okolja, se zavedajo tudi v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah, kjer so se odločili za praznično akcijo Božiček za starejše. »Bliža se praznični čas, prižgale se bodo lučke, dišalo bo po piškotih. Ob tem času si vsi želimo biti obdarjeni, ne glede na starost. Pri tem ne smemo pozabiti starejših, ki so se zaradi različnih okoliščin znašli sami, z minimalno pokojnino in bi bili prav tako veseli pozornosti. V mislih imamo tiste z najnižjimi pokojninami, ki živijo v pomanjkanju in jim za življenje ne ostane praktično nič. In smo si rekli, naj dobi praznični december tudi zanje drug pomen, naj bodo prazniki polni povezanosti, topline, zadovoljstva, sreče ter dobrih dejanj. Z nekaj dobre volje in kreativnosti bomo skušali tem starostnikom narisati nasmeh na obraz in poskrbeti za magičnost, ki jo prinašajo praznični dnevi. Zato smo pozvali vse občane, da okrasijo škatlo za čevlje in jo napolnijo z malenkostmi, ki bodo razveselile najšibkejše med nami,« je povedala Laura Krajnc iz Turističnega društva Vitomarci. Idejo so dobili pri vseslovenski dobrodelni akciji Božiček za en dan, andraška županja Darja Vudler se je povezala z organizatorji in jih vprašala, ali smejo njihovo idejo in način izdelave uporabiti za svojo lokalno dobrodelno akcijo. »Bili so za, poleg tega so nam posredovali tudi navodila za izdelavo kreativne praznične škatle. Letos načrtujemo, da bomo obdarili 40 socialno najbolj ogroženih starostnikov. Prepričani smo, da bo odziv občanov za sodelovanje v akciji dober in da bomo prejeli veliko kreativnih škatel z darili.« Nikoli prestari za obisk Božička Božična presenečenja v škatlah za čevlje bodo sprejemali do 15. decembra na pošti in v Ticu v Vito-marcih, pri izdelavi paketa pa velja upoštevati nekaj nasvetov in pravil. Škatlo za čevlje je namreč mogoče polepšati že tako, da jo zavijemo v okrasni papir; ker bodo morali za- radi varnosti vse škatle odpreti in pregledati, naj bosta ločeno zavita pokrov in preostali del škatle. Vsak lahko škatlo še dodatno okrasi in jo tako naredi unikatno, nato pa jo napolni z darilci, ki so primerna starosti obdarovanca. Med darili naj ne bo sveže hrane, zdravil ali ostrih predmetov, ampak izdelki za osebno higieno, originalno zapakirani posladki, oblačila in dodatki, kot so tople nogavice, kapa, rokavice, pižama ali copati, starostnik pa bo gotovo vesel tudi karte za ogled gledališke predstave, za kopanje, križank, skodelice za čaj, okvirja za fotografijo... Akcija Božiček za en dan (BZ1D) poteka že vrsto let. Njen cilj je bil sprva obdariti tiste otroke, na katere je dobri decembrski mož iz takih ali drugačnih razlogov »pozabil«. A pred štirimi leti so organizatorke akcijo na pobudo Ane Petrič, direktorice DEOS Centra starejših Notranje Gorice, razširile projekt še na starostnike in jo pooblastile za koordinacijo projekta Božiček za en dan za starejše, kajti človek ni nikoli prestar za obisk Božička. »Letošnja akcija se začenja 15. novembra, vsako leto pa objavimo tako seznam otrok kot starejših, ki potrebujejo pomoč, z registracijo na portal si nato izberemo nekoga, ki ga bomo obdarili. Lani smo na seznam uvrstili okrog tisoč starostnikov, letos bo seznam še veliko daljši. Medtem ko je vedno več ljudi, ki potrebujejo pomoč, na srečo raste tudi seznam tistih, ki kupijo darilca, jih spravijo v lično zavito škatlo in odnesejo na zbirno mesto v Ticu v Vitomarcih,« je Petričeva vesela posluha za šibke. Senka Dreu Revni in družbeno nevidni V Sloveniji 58.000 ljudi, starejših od 65 let, živi v revščini, pokojnino, nižjo od tristo evrov, pa prejema okrog 37.000 starostnikov. Podatek, ki bi moral skrbeti, saj ni vreden nobene države, ki se deklarira za razvito in napredno. Lahko starostniki za ta denar sploh plačajo položnice, in če, s čim si potem kupijo hrano? Pogosto osamljeni in osramočeni se zapirajo med domače štiri stene, zaradi česar postajajo družbeno nevidni. Slovenci sicer slovimo po svoji dobrodelnosti, vendar humanitarna društva ne smejo prevzeti skrbi za revne, kije v domeni države, a se prevečkrat izkaže, da so edina, ki pomagajo polepšati vsakdan pomoči potrebnim. Foto: Črtomir Goznik 14 Štajerski Nasveti Kaj bomo danes jedli TOREK SREDA špinača, pire krompir, zelenjavno-mesna hrenovke, ocvrta enolončnica, jabolka polnozrnat kruh, jogurtova strjenka ČETRTEK PETEK SOBOTA torek • 26. novembra 2019 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko NEDELJA PONEDELJEK porova juha, polpeti v fižolova kremna juha, zelenjavna juha, jetra kokošja juha, pečen prežganka, zavitek z čebulni omaki, dušen testenine z gobicami, v omaki, dušeno kislo piščanec, ajdova mletim mesom, rdeča riž, endivija, sadje radič v solati, zelje, krompir v kosih, kaša s porom, pesa v solati, ocvrte žemeljni narastek biskvit z marmelado motovilec, jabolčni miške šarkelj Ajdova kaša s porom Sestavine: 240 g ajdove kaše, 180 g pora, 50 g masla, šopek peteršilja (lahko tudi jušna žlica posušenega), sol po okusu. V posodi zavremo vodo, jo rahlo solimo in v vrelo stresemo ajdovo kašo. Premešamo in ob zmernem vretju v pokriti posodi kuhamo 15 minut. Por prerežemo po dolžini, dobro operemo in narežemo. Pod vodo splaknemo in očistimo tudi peteršilj in ga drobno nasekljamo. Ko je ajdova kaša kuhana, jo odcedimo in pustimo, da se dobro odteče. V voku ali ponvi z višjim robom segrejemo maslo in na njem popražimo por. Ko postekleni, dodamo nasekljan peteršilj in premešamo. K poru in peteršilju stresemo ajdovo kašo in premešamo. Malo pokuhamo za minutko ali dve. Po potrebi še malo posolimo. Ajdovo kašo s porom postrežemo kot prilogo k izbrani jedi. Jabolčni šarkelj Sestavine: 500 g jabolk, 200 g moke, 150 g sladkorja, 1 dl olja, 4 jajca, 1 vanilijin sladkor, 1 žlička pecilnega praška. Jajca, sladkor, olje in vanilijin sladkor gladko razžvrkljamo. Na jajčno mešanico presejemo moko s pecilnim praškom in gladko razmešamo. Jabolka olupimo, izpeškamo in narežemo na drobne kockice. Model za šarkelj namažemo z maščobo in potresemo z moko. V tako pripravljen model nalijemo tretjino testa, po njem pot-resemo polovico nakockanih jabolk, prelijemo z drugo tretjino testa, potresemo s preostalimi nakockanimi jabolkami in prelijemo s preostalim testom. Model za 40 minut položimo v pečico, segreto na 180 °C. Pečen šarkelj ohladimo in po okusu potresemo s sladkorjem v prahu. Zeleni nasveti Siljenje radiča - posejano junija, silimo pa od novembra naprej Nekje ravno v tem času, preden zemlja zamrzne, korene izkopljemo. Koreni, primerni za siljenje, naj bodo debelejši od moškega palca. Očistimo jih vseh poškodovanih, gnilih listov, odrežemo tudi večino glavice, ki se včasih že oblikuje. Odrezano seveda lahko pojemo. Očiščene korene shranimo v rastlinjaku, hlevu, v pesku ali v žagovini, lahko celo v zdrobljenem suhem listju ali slami in nekje na kupu, ki ga pokrijemo s smrečjem ali koruznico, lahko jih damo celo v zasipnico. Korene izkopljemo zato, ker jih iz zamrznjene zemlje ne moremo izkopavati. Seveda pa jih lahko med zimo kopljemo tudi z vrta. V zadnjih letih so zime tako mile, da zemlja ne zamrzne. Tudi če boste korene pustili v zemlji, očistite vse bolne, poškodovane liste in rastline ogrnite z zemljo tako, da bo na svetlem ostala samo sredica. Namesto zemlje jih lahko obložite tudi s slamo ali listjem. Naj vas ne bo strah, kar dobro jih prekrijte, da bo zemlja čim dalj časa ostala nezamrznjena in jih boste lahko kopali dolgo časa. Od tukaj naprej pa so postopki različni Korene je treba pred siljenjem še enkrat očistiti, odstranimo tudi večino stranskih korenin. Nato jih lahko posadite v dovolj globoke lonce. Uporabimo zemljo za rože, lahko pa tudi kar rahlo vlažen pesek, lahko je pomešan tudi z nekaj žagovine. Posadimo tako, da lonec postavimo v vodoraven položaj. Najprej nasujemo centimeter peska ali zemlje, naložimo vrsto korenov tako, da se med seboj ne dotikajo. Nato nanje nasujemo pesek, pa spet naložimo korene in postopek ponavljamo tako dolgo, da je lonec skoraj poln. Nato ga postavimo pokončno, tako kot bo stal kasneje, in se potrudimo, da ga povsem zapolnimo s koreni. Zemlja mora biti vlažna, nikakor pa ne sme biti mokra. Namesto loncev lahko korene posadite na enak način v črne vreče za smeti. Zgoraj naj ostanejo odprte, da ne bodo glavice gnile. Vse skupaj nato postavimo v prostor, ki ima od 15 (najbolje) do 20 °C. Če želite krhke, okusne glavice, mora biti popolna tema. Nekateri so včasih dajali lonce v zaprte lesene skrinje, te pa v hleve, kjer je ravno prav toplo. Nekateri jih dajejo v kurilnice, shrambe. Na kmetijah pa imajo v ta namen pripravljene posebne prostore, v njih pa police. Na teh policah v prostoru, ki ga popolnoma zatem-nijo, potem vlagajo (sadijo) očiščene in porezane korene. Čez nekje tri do šest tednov (odvisno od temperature) vas bodo razveselile trdno Foto: Miša Pušenjak sklenjene, krhke in nič grenke glavice radiča. Dela je zelo veliko, a je pridelek odličnega okusa in nekaj posebnega. Na nekaterih kmetijah pa sem videla, da so očiščene korene brez substrata tesno skupaj zložili kar v visoke plastične zabojčke. Prekrili so jih s folijo in postavili v rastlinjak, pod delovne mize, kjer so vzgajali sadike. Radič lahko »silimo« tudi kar na prostem Res je, da lahko prezimne sorte radiča pustimo kar na vrtu. V tem primeru rezultat ne bodo trdno sklenjene, krhke živo rdeče ali pisano obarvane glavice. Bolj podobne bodo rozetam. A dela je seveda veliko manj. Rastline pustite prezimiti, v februarju pa posevek okopljite, če bo to dopuščalo vreme in temperature. Okopljemo samo, če je zemlja dovolj suha in seveda, če ste radič posejali v vrste. Ob okopavanju ga lahko malo ogrnete, tako bodo glavice bolj sklenjene. Za tako »siljenje« niso namenjene povsem iste sorte. Verona je primerna tako za povsem pravo siljenje v temnih prostorih. Treviški je bolj primeren za siljenje v zaprtih prostorih. Sorta solkanski pa je namenjena prav temu, torej jo pustimo kar na gredici. Prav tako prezimi in nas spomladi razveseli z zelenimi rozetami sorta tržaški solatnik. To sorto pa lahko med poletjem ves čas režemo in mlade liste uživamo v poletnih solatah. Spomladi vas bodo na gredicah razveselile živo rdeče, pisane ali zelenkaste rozete radiča. So odlična očiščevalna hrana za od zimske prehrane utrujena telesa. Siljenje radiča je žal skoraj pozabljena spretnost, ki je bila nekoč izredno razvita v okolici Maribora. Ker zahteva veliko dela, ga večina kmetij opušča. Pa je škoda, saj je sladek, prav nič grenak, in odlična solata. Njegove sestavine odlično nevtralizirajo maščobe, ki jih običajno pozimi, predvsem pa ob prazničnih večerjah zaužijemo preveč. Miša Pušenjak torek • 26. novembra 2019 Za kratek čas Štajerski 15 Za šankom Je vendarle nekoga sram? O zdravnikih ljudje ne upamo nič slabega povedati. Ker - roko na srce - vsi smo lahko prej ali slej v njihovih rokah. Ponavadi je to prej, kot bi človek pričakoval. In smo lepo tiho. Tudi če nam čakalno vrsto z danes na jutri podaljšajo za sedem (7!!!) let. Kot so jo nedavno v ptujskem zdravstvenem domu tistim pacientom, ki so že kako leto ali dve čakali na to, da jih sprejme parodontologinja. A jih bo šele leta 2026. Le kaj bo takrat počela z nami? Nam pokazala, kako se s corego prilepi v usta protezo? Saj kaj drugega tistim, ki imajo DANES parodontozo, čez sedem let v njihovem kljunu ne bo ostalo! Tudi smo tiho, če nas v bolnišnici zdravi skoraj 70-letni zdravnik, ki bi že zdavnaj moral biti v pokoju, pa še vedno dela, čeprav je bil pred nekaj leti spoznan malomarnega zdravljenja. Samo upamo lahko, da je bil ob našem tokratnem »obisku« v boljši formi - in smo tiho. 4 4 Sedaj pa šok: da nekaj ni v redu v zdravstvu, je javno povedala sama direktorica ptujskega zdravstvenega doma. Iz njenih besed človek razbere, da jo je sram, kako se obnašajo nekateri njeni stanovski kolegi, ki so si namesto javnega zdravstva izbrali zasebno prakso - koncesijo. Zato, seveda, da bi zaslužili. In potem so ti zdravstveni dobičkarji nedavno ugotovili, da če svoje paciente cepijo proti gripi, to ne prinaša dok bička. (Ker so nekateri pacienti upravičeni do cepljenja brez plačila.) Koncesionar brez dobička? Jok, brate, odpade! »Dragi moj (pre)poceni pacient, pojdi v ptujski zdravstveni dom na pikanje!« Ampak pametna država je določila, da te lahko zastonj cepi TVOJ izbrani koncesionar, drugod se plača. »To absolutno ni pošteno! Vsak izbrani zdravnik bi pacienta moral cepiti!« se je razjezila direktorica ptujskega zdravstvenega doma. Seveda se z njo strinjamo. Jezimo pa se kljub temu lahko. Najprej na izbranega dobičkar-skega zdravnika (upam, da ga bo čimveč ljudi zapustilo, pa naj poslej cepi sadno drevje namesto ljudi!), pa tudi na pametnjakoviče na zdravem ministrstvu, ki taka neumna navodila odobrijo. Konec koncev: človek je na nekem delovnem mestu, ker naj bi bil zanj sposoben in naj bi vedel, o čem odloča! Pa čim manj gripe! Vaš Pepek Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 4 5 9 3 1 8 8 6 5 5 9 2 4 9 8 2 4 9 7 7 6 9 3 5 9 5 2 8 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥¥¥ ©© € QQ Bik ¥ ©© €€ QQQ Dvojčka ¥¥ ©©© € QQ Rak ¥¥ ©©© €€ Q Lev ¥¥¥ ©© € QQQ Devica ¥ ©©© €€ Q Tehtnica ¥¥¥ © €€€ QQ Škorpijon ¥ ©©© €€ Q Strelec ¥¥ © €€€ QQ Kozorog ¥ ©© €€€ O Vodnar ¥¥ ©©© € QQ Ribi ¥¥¥ ©© OOO Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 26. november do 02. december 2019 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Prireditvenik Torek, 26. november 13:00 Ptuj, galerija Magistrat, odprtje razstave Rimska kuhinja 17:00 Ptuj, Ljudska univerza, pogovor Urbani vrtovi po meri lokalne skupnosti 17:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Dan za starše: moč neizgovorjenih besed v družini, 2. del, v času predavanja je organizirano brezplačno varstvo otrok 18:00 Ptuj, Galerija mesta Ptuj, Odprtje fotografske razstave Kontrasti Sandre Požun in Maje Šivec 18:00 Markovci, Večnamenska dvorana, Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Sreda, 27. november 12:00 Ptuj, dominikanski samostan, odprtje izpostave Raziskovalnega inštituta Zavoda za varstvo kulturne dediščine na Ptuju, odprtje laboratorija za karakterizacijo in obravnavo arheoloških materialov 18:00 Duplek, OŠ, Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo 19:00 Ptuj, domKULTure Muzikafe, 67. Huda pokušnja, Eva Mahkovic in Janko Kobal, Eva Mahkovic, avtorica knjige Na ta dan najbolj trpi mastercard in vinar Janko Kobal, povezovala bosta pesnik David Bedrač in vinski publicist Jože Rozman 19:00 Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu, predstavitev knjige Milana Romiha Skozi trave oblakov Četrtek, 28. november 17:00 Ptuj, Kulturna dvorana Gimnazije, Predavanje o gobah 19:30 Ptuj, Mestno gledališče, Koncert Dovč in Gombač Petek, 29. november 09:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Tarok za seniorje 09:00 Ormož, OŠ, humanitarna akcija 21. državno tekmovanje slikopleskarjev 09:00 Ptujska Gora, Misijon ob 10-letnici bazilike na Ptujski Gori, srečanje za starejše, ob 9. in 18. uri 10:00 Ptuj, Mestni trg, aktivnosti v sklopu mednarodnega dneva boja proti nasilju nad ženskami, informativna stojnica 17:00 Vitomarci, Hvaletinci 2, Kmetija Forštnerič, Delavnica izdelave naravnih mil 17:00 Ptuj, Gasilski dom, svečana podelitev priznanj krvodajalcem 18:00 Ptuj, dominikanski samostan, Svečana akademija ob 25-letnici delovanja ZRS Bistra Ptuj 18:30 Majšperk, KPC, Praznični bazar s kulturnim programom, prodaja izdelkov otrok in učencev OŠ Majšperk 19:00 Ptujska Gora, TIC, degustacijski prostor, Vinski večer z Vini Gorjup 20:00 Ptuj, Terme, klub Gemina XIII., Zimski večer penin Nedelja, 1. december 19.00 uri v KPC (Kulturni poslovni center) MAJŠPERK. Vid Valič: Seks po slovensko. Cena vstopnice v predprodaji je 16,00€, na dan dogodka 19,00€. Nakup možen na Vidovi spletni strani, vseh bencinskih servisih in trafikah. Mestni kino Ptuj Sreda, 27. november: 15:00 35. festival LGBT filma: Song Lang; 20:00 Direktno z Liffa 2019: Judy. Četrtek, 28. november: 15:00 35. festival LGBT filma: Billie in Emma; 20:00 Mafija v objektivu. Petek, 29. november: 16:00 Ledeno kraljestvo; 18:00 Pri Addamsovih; 20:00 Direktno z Liffa 2019: Svetilnik. Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? nbavne Insbe Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 2. decembra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s ku-pončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade. Podarja jo Radio-tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Lidija Matjašič, Zagorci. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Ptuj 2019 Foto: CG 16 Štajerski Križemkražem torek • 26. novembra 2019 Piše: Mateja Toplak • Popotni prah - Mornarska beležnica (31) »Ded vodke ni alkohol,« se v odgovor na neko vprašanje enega izmed udeležencev zasmeji vodič. Prileten gospod že kakšno uro vedoželjno raca za njim in ga sprašuje o tem in onem. »Do štiriindvajsetega je bil to Petrograd, do enaindevetdesetega pa Leningrad, da,« mu pritrjuje. »Ogromna država ... evro je sedeminse-demdeset rubljev ... Da, Putin,« ujamem delčke pogovora. Skušam slediti dolgim korakom ruskega vodiča. Najprej nam razkaže katedralo svetega Petra in Pavla (kjer so grobnice ruskih carjev), nato se vkrcamo na avtobus, ki nas zapelje do slovitega muzeja Ermitaž. Ugleden ruski muzej je s svojo edinstveno zbirko več kot treh milijonov umetniških del umeščen v sam svetovni vrh, najdemo ga tudi na seznamu UNESCO-ve kulturne dediščine. Še prekmalu nas raskav glas vodiča spodi nazaj na avtobus, ki nas odvede do pisane Stolnice Kristusovega vstajenja, ene od glavnih znamenitosti mesta. Nato se spet skobacamo na avtobus - do naslednje znamenitosti. In tako naprej v nedogled. Možakarju Sankt Peterburg, Rusija se mudi, kot da ga doma čaka stroga žena z vročo soljanko (tipična ruska kisla juha). Dirja sem ter tja, da na koncu izpred oči ne izgubim le njega, temveč celotno skupino. Tako klavrno, z zmečka-nim zemljevidom v rokah, postopam po petmilijonskem mestu. Čez dobre pol ure se na srečo znajdem na Nevskem prospektu, glavni ulici. Slavna avenija je srce in ožilje mesta. Njeno vročično življenje je v svoji kratki zgodbi popisal že Gogolj. Znamenito ulico je v svojih delih pogosto uporabil tudi Dostojevski - pred- Fotografija: M. Toplak vsem takrat, ko je mrzlično sanjal o umorih s sekiro. Kako da ne, ko pa je tukaj še hoja čez cesto nevarna kot ruska ruleta. Pot me vodi do reke Neve -simbolnega mesta, ki za velik narod že od nekdaj ponazarja okno v Evropo. In tam v daljavi uzrem namrgodenega vodiča Dimitrija, s pogledom češ, kje pa ti misliš, da si?, ko se opogumim in stečem preko ceste, da bi se pridružila skupini. Z vizumom, ki za potnike s križark velja le borih dvainse-demdeset ur, je tudi zame bolje, da se je držim. Dornava • Zbrali so se potomci Franca in Ane Pukšič Prvo srečanje rodbine Pukšič Na lep sobotni popoldan smo se 16. novembra na prvem srečanju rodbine Pukšič zbrali potomci Franca in Ane Pukšič. Foto: zasebni arhiv Korenine rodovniškega drevesa segajo v leto 1902, ko se je na Hrgovi domačiji v Mezgovcih rodil Franc Pukšič. V zakonu z Ano Pukšič, roj. Hrga, so se jima rodili štirje otroci: Anton (1921), Marija (1928), Terezija (1929) in Ivanka (1934). Francu in Ani Pukšič se je rodilo 18 vnukov, 28 pravnukov ter 22 prapravnukov. Najstarejša na srečanju rodbine Pukšič je bila najmlajša hčerka Ane in Franca, Ivanka Čuš, preostali trije otroci so žal že pokojni. Praznovanje je potekalo v Gasilskem domu v Žamencih, kjer se nas je zbralo 99 njunih potomcev. Ob čudovitih zvokih ansambla Opoj in dobri postrežbi Štajerske hiše kulinarike smo se ob druženju s sorodniki zabavali, vsekakor pa z nasmehi na obrazih in skozi pogovor obujali lepe spomine. Tudi kaka solza je stekla ob misli na tiste, ki jih žal ni več med nami. A ta dan, ki se je zavlekel v rano jutro, bo za vse nas nepozaben, saj je vsak izmed nas že s prisotnostjo dodal delež lepega k našemu družinskemu drevesu. Hvala vsem, ki ste z dobro voljo pomagali izpeljati ta večer, ki nam bo zagotovo ostal v lepem spominu. Vsaj kanček tega bo za vedno ostal v naših srcih in verjamemo, da to srečanje, čeprav zdaj prvo, vsekakor ni bilo zadnje. Podobni smo drevesu, rastemo kot veje, vsak v svojo smer, vendar naše korenine ostajajo kot eno. Pravnuki: Nataša, Karolina, Nina, Peter I kE ■Í Destrnik • Proslavili Prešernovo rojstvo Odprtje razstave Kulturno društvo Destrnik je proslavilo rojstvo največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna in vstop v praznični december, in sicer s kulturnim programom v Volkmerjevem domu kulture, odprtjem likovno-fotografske razstave domačink Vere Kovačevič in Tjaše Oman ter veselim druženjem po prireditvi. Ljubiteljska slikarka Vera Kovačevič (na fotografiji) se je predstavila s slikami v različnih tehnikah, ki so nastale po navdihu, oziroma kot je sama dejala: »Slikam vse, kar se me v nekem trenutku dotakne, pa naj bo to cvetje, živali ali stavbe.« Na podoben način so nastale tudi črno-bele fotografije Tjaše Oman, ki jih je zbirala zadnji dve, tri leta: »Gre za prikaz živih trenutkov, motivi so zelo različni, prav tako dogodki, na katerih so fotografije nastale.« SD BOREAL - rastlinske in živalske vrste, ki živijo v pasu iglastega gozda v večjih zemljepisnih širinah, BALOT - vreča hmelja, pripravljena za transport, NEAL, Patricia - ameriška filmska in gledališka igralka KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,20 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 126,45 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 113,85 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). Foto: SD Urednik športnih strani: Jože Mohorič Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik Nogomet • 1. SNL, 18. krog E-mail: sport@radio-tednik.si Dva »kiksa« domačih dovolj za zmago gostov Aluminij - Maribor 0:2 (0:1) STRELCA: 0:1 Zahovic (4.), 0:2 Derviševic (57.). ALUMINIJ: Janžekovič, Jakšic, Ploj (od 70. Amuzie), Pantalon, Martino-vic, Petrovič, Leko (od 81. Kontek), Vrbanec, Pečnik, Klepač (od 58. Čer-mak), Živkovic. Trener: Slobodan Grubor. MARIBOR: Handanovic, Milec, Mitrovic, Peričic, Viler, Derviševic, Cretu (od 77. Vrhovec), Požeg Vancaš, Kronaveter, Mešanovic (od 80. Kotnik), Zahovic (od 90. Tavares). Trener: Darko Milanič. tednik Foto: Črtomir Goznik Maribor je prva ekipa v sezoni, ki je Aluminij ugnala na njihovem igrišču. Na fotografiji Mihael Klepač ob priložnosti v 74. minuti. »Naj bo Aluminij na koncu drugi, takoj za nami« »Opravili smo odlične priprave in analize za tekmo z Aluminijem, tukaj smo bili res dosledni. Trener nas je opozarjal na njihovo veliko število zadetkov, ki so jih dosegli v zadnjih tekmah, obenem pa smo vedeli tudi to, da so jih veliko tudi prejemali. To smo tokrat dobro izkoristili in zasluženo zmagali,« je po tekmi dejal mariborski reprezentant Martin Milec, ki pa je svoje prve nogometne korake naredil prav v Kidričevem: »Aluminiju v nadaljevanju privoščim veliko uspeha, to je moj prvi klub: naj bodo na koncu drugi, takoj za nami!« Po osmih tekmah neporaže-nosti Aluminija na domačem igrišču (šest zmag, dva remija) je Maribor prva ekipa v sezoni, ki je to serijo prekinila. »To je dokaz, da smo igrali kakovostno, da so se fantje držali osnovnih načel, ki jih imamo v igri, ob tem pa pokazali tudi veliko znanja. V nekaterih delih tekme smo morali tudi malo potrpeti, a smo se zelo dobro prilagodili situaciji,« je dejal trener Maribora Darko Milanič. Milanič je na klopi za rezerviste pustil novopečenega reprezen-tanta BiH Dina Hotica, kar priča o širokem kadru vijoličastih. Na drugi strani je imel domači strateg Slobodan Grubor več težav s sestavo ekipe, zaradi poškodb so manjkali Matjašič, Horvat in Krajnc. Sanjski začetek igralcev v rumenih dresih Tekmo pred približno 1700 gledalci so gostje odprli na domala sanjski način, z zadetkom iz prve resne akcije na tekmi. Luka Kro-naveter je natančno podal do Luke Zahovica, ki se je znotraj kazenskega prostora ob nekoliko neodločnih branilcih Aluminija sijajno obrnil in streljal, kljub manj močnemu strelu pa je bil ta dovolj natančen, da je končal za hrbtom vratarja Janžekoviča, ki mu je pri posredovanju tudi nekoliko spodrsnilo - 0:1. V nadaljevanju so bili domačini več pri žogi, želeli so do izenačenja, a tokrat niso pokazali takšne učinkovitosti kot na zadnjih tekmah. To se je najbolje videlo v 22. minuti, ko je bil po podaji Pečnika v odlični situaciji Živkovic, a je Handanovic njegova poskusa - v drugo je napadalec Aluminija poskusil s peto - sijano ubranil. Futsal Velika izenačenost v spodnjem delu lestvice Stran 18 Nogomet Zmaga Gorice ni bila samoumevna Stran 18 Peričicevo posredovanje »na robu« V 26. minuti je Vrbanec izvajal kot z desne strani, v sredini pa je Peričic z močno spornim potiskanjem ustavljal Martinovica, ki je tik pred strelom z glavo padel po tleh. Sodnik Rade Obrenovič je samo odmahnil z roko ... »11-metrovka? Ne vem, to naj povejo tisti, ki so za to odgovorni. Tudi sodniki so ljudje, ki delajo napake, tako kot vsi drugi,« je po tekmi odmahnil z roko Grubor. Posnetek je pokazal, da je bilo posredovanje resnično na robu, verjetno pa tudi že preko roba dovoljenega . Izpostaviti velja še podajo iz kota v 35. minuti, po kateri je Mar-tinovic z glavo zgrešil le za nekaj centimetrov. Tik pred odmorom je močno zapretil Pečnik, ki je tokrat na levi strani zamenjal Matjašiča, a je Handanovic z izjemno parado preprečil izenačenje. Maribor je bil v tem delu igre enostavno boljši le za doseženi gol . Da Aluminij v tem srečanju ni strelsko razpoložen, se je videlo tudi v 50. minuti, ko je Petrovič s fantastično podajo našel Klepača, ki se je znašel sam pred golom, a je žogo slabo sprejel in priložnost je splavala po vodi . Mojstrovina Derviševica Na drugi strani je bil Maribor glede tega iznajdljivejši. V 56. minuti je Kronaveter z nizkim strelom za malenkost zgrešil cilj, minuto pozneje pa je Derviševic postregel s pravo mojstrovino in zadel neposredno iz kota - 0:2! Janžekovič se v tem primeru ni izkazal, zato pa je v nadaljevanju nanizal nekaj izjemnih obramb, ko se je njegova ekipa odprla in v želji po dosegu zadetka puščala v obrambi veliko lukenj. Tako je ubranil nevarne strele Požega Vancaša (66., 91.), Mešanoviča (69.), Vilerja (92.) ... »V drugem polčasu smo jih poskušali stisniti nekoliko višje, tudi prečko smo zadeli, a to enostavno ni bil naš dan,« se je s porazom težko sprijaznil eden izmed ljubljencev kidričevskega občinstva Ilija Martinovic. Črnogorec v vrstah Aluminija je govoril o poskusu Kle-pača v 60. minuti, ko je iz približno 25 metrov stresel prečko. Hrvaški napadalec je bil še bližje zadetku v 74. minuti, ko je prejel izjemno podajo Petroviča, a je iz vsega petih metrov žogo poslal mimo gola . Tudi v drugi medsebojni tekmi Rokomet Korošci iz Hardeka brez točk Stran 19 Boks Predstave Lazarja in Lorenčiča vredne naslovov Strani 29 iPoiluiajh nai na ív¿tounzm iiLi CRADIOPTUJ ^ tut áptetec www.radio-pluj.si v sezoni vijoličasti niso nadigrali Aluminija, a so še drugič odnesli tri točke. Zanimiva sprememba pa se je opazila na tribuni, ki tokrat ni »skočila v zrak« ob vsaki uspešni akciji Maribora, kot se je to pogosto dogajalo v preteklosti, ampak je bilo precej vzdihov slišati tudi ob akcijah Aluminija. Maribor bo konec tedna v 19. krogu gostil Triglav, Aluminij pa bo gostoval v Sežani. Jože Mohorič pRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 18. KROGA: Aluminij - Maribor 0:2 (0:1); Bravo - Rudar 2:1 (1:1); strelci: 1:0 Nukic (7., z 11 m), 1:1 Kuzmanovic (10.), 2:1 Bajic (68.); Domžale - Triglav 3:0 (2:0); strelec: 1:0 Jakupovic (32.), 2:0 Jakupovic (36.), 3:0 Jakupovic (78.); Celje - Olimpija 1:3 (1:2); strelci: 0:1 Bagnack (3.), 0:2 Vukušic (6.), 1:2 Vizinger (39.), 1:3 Menalo (67.); CB 24 Tabor Sežana - Mura 1:1 (0:0); strelca: 0:1 Šušnjara (54.), 1:1 Si-kimic (68., z 11 m). 1. OLIMPIJA LJUBLJANA 18 12 2. MARIBOR 18 11 3. ALUMINIJ 18 10 4. MURA 18 8 5. CELJE 18 7 6. DOMŽALE 18 5 7. CB24 TABOR SEŽANA 18 5 8. TRIGLAV KRANJ 18 5 9. BRAVO 18 4 10. RUDAR VELENJE 18 0 3 3 4 2 4 9 10 11 10 11 45:22 36:17 30:17 31:22 36:22 26:36 21:28 22:42 21:35 19:46 39 37 34 32 28 19 18 17 16 7 »Maribor ne potrebuje veliko prostora, da te takoj kaznuje« Slobodan Grubor, trener Aluminija: »Svoji ekipi lahko samo čestitam, dali smo vse od sebe, poskušali na vse načine, tudi z menjavami v postavitvi, a težko je prebiti Maribor, ki se tako postavi v obrambi. Prostora ni bilo veliko, tistih priložnosti, ki smo jih imeli, pa nismo izkoristili. Tudi pri zaostanku 0:2 smo si želeli doseči zadetek, zato smo tudi tvegali vse. Če bi npr. Klepač v 74. minuti zadel, bi se lahko do konca tekme zgodilo marsikaj, tako pa ... Mariboru seveda čestitam za zmago, zasluženo so vzeli tri točke. Imajo kakovostno ekipo, praktično iz nič so nam zabili dva zadetka.« Darko Milanič, trener Maribora: »Kljub hitremu zadetku je bilo treba tudi v nadaljevanju kar močno garati, tekma v 3. minuti še zdaleč ni bila dobljena. Aluminij je kakovosten tekmec, kar je tudi kazal skozi vsa dosedanja srečanja v sezoni. Imajo zelo dobro zvezno vrsto, tekaško so zelo sposobni, ne pustijo ti igrati, lepo sodelujejo -enostavno so dobro moštvo. Zaradi tega sem še toliko bolj zadovoljen z našo predstavo in zmago. Resnično smo se dobro pripravili na tekmeca, vključno z izvedenim kotom Derviševica. Imeli smo pripravljeno še eno različico izvedbe kota, škoda, da ni uspela še tista. Tudi sama izbira igralcev je bila premišljena, tako je zaradi težkega igrišča npr. namesto Hotica igral Mešanovic, ki je fizično močnejši -enostavno smo na igrišče postavili več borcev.« Martin Milec, Maribor: »Tekma je bila dinamična, obe ekipi sta si priigrali veliko priložnosti, v celoti gledano pa smo mi odigrali dobro tekmo in na koncu tudi zasluženo zmagali. Uvodni gol nam je dal dodatno samozavest, drugi pa je bil prava mojstrovina. Videli smo, da je imel njihov vratar na prejšnji tekmi težave po podajah iz kota in na srečo je tudi Derviševic to tokrat izkoristil.« Ilija Martinovic, Aluminij: »To ni bila naša najboljša predstava, pa tudi sreča nas je tokrat povsem zapustila. Že majhna nepozornost na začetku nas je privedla v zaostanek, nato pa smo se lepo dvignili in bili domala skozi celotno tekmo enakovredni. A Maribor je preveč izkušena ekipa, ki ne potrebuje veliko prostora, da te takoj kaznuje. Njihova zmaga je zaradi tega zaslužena.« 3 4 4 8 7 4 3 2 4 7 Dragoceni zmagi za Bravo in Domžale S tekmami 18. kroga se je zaključila druga četrtina sezone. Vse ekipe so se dvakrat pomerile med seboj, na vrhu pa sta pričakovano Olimpija in Maribor. Se bo po njunih zmagah v Celju in Kidričevem sedaj začela njuna samostojna tekma za zvezdico? Aluminij in Mura sicer nista daleč, tudi Celjani so blizu, a je v tem krogu le Murašem uspelo osvojiti točko. Na vročem gostovanju v Sežani so bili v prednosti, a le kratek čas, varovanci trenerja Almirja Sulejmanovica so se še enkrat več izkazali za negostoljubnega gostitelja glede razprodaje točk. Izstopajoči igralec kroga je Amel Jakupovic, ki je za Domžale dosegel hat-trick. Resnici na ljubo je bil Triglav precej oslabljen, a tako bo še v naslednjih nekaj krogih, ko bo nastopal brez Luke Majcna. Kapetan jo je slabo odnesel po pretepu po tekmi z Bravom, ko sta si skočila v lase z Alenom Krcičem, dobil je šest tekem prepovedi nastopanja, Krcic jo je odnesel le malenkost bolje - počival bo 4 tekme. Pomembno zmago so v derbiju začelja zabeležili igralci Brava, s čimer so Rudar še bolj zabetonirali na zadnjem mestu lestvice. Vele-njčani na prvo zmago v sezoni še čakajo ... JM 18 Štajerski Šport torek • 26. novembra 2019 Nogomet • 2. SNL, 19. krog Zmaga Gorice ni bila samoumevna Gorica - Drava Dakinda Ptuj 2:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Colley (49.), 2:0 Colley (76.). GORICA: Marjanovic, Grudina (od 89. Jermol), Kolenc, Osuji, Volarič, Colley (od 81. Gulič), M. Kavčič, T. Kavčič, Tomiček, Marinič, Lipušček. Trener: Borivoje Lučic. DRAVA DAKINDA PTUJ: Curano-vic, Mate, Turkovic, Melvan, Petek, Dedic (od 10. Nelson, od 62. Kači-nari), Grajfoner, Marcius, Novak, Neskič (od 72. Brest), Haljeta. Trener: Muamer Vugdalic. RDEČI KARTON: Turkovic (80., Drava). Nogometaši Drave so poskušali v Novi Gorici presenetiti domačine, a jim to na igrišču ni uspelo. Na Primorsko so odpotovali z okrnjeno zasedbo, v kateri sta manjkala poškodovana Rešek in Prahič. Prvi polčas je minil v enakovredni igri, terensko pobudo so imeli domačini. Gostujoči strateg Muamer Vugdalic je bil že v 10. minuti prisiljen opraviti zamenjavo, poškodoval se je namreč Jasmin Dedič (mišica). »Ekipa Gorice je res kakovostna, lepo kombinirajo v napadalnih akcijah, predvsem Colley zna zadržati žogo in zaposliti soigralce. Kljub temu nismo bili v podrejenem položaju, v dveh primerih smo kar lepo zapretili, predvsem strel Neskiča je zletel tik mimo gola,« je prvi polčas strnil Luka Petek. Najlepšo priložnost tega dela tekme so vendarle imeli Goričani: po prekršku v kazenskem prostoru Drave je sodnik Kovačič pokazal na belo točko, strel domačega igralca pa je vratar Drave Darjan Curano- Foto: Črtomir Goznik Lamin Colley (Gorica, levo) je v Novi Gorici dosegel oba zadetka za domačo ekipo. vic ubranil! Ob tem je treba izpostaviti še pomembno podrobnost prvega polčasa, ki bi lahko močno vplivala na potek tekme. »Colley je že imel rumeni karton (prejel ga je v 23. minuti tekme, op. a.), okoli 30. minute pa me je s komolcem v dvoboju tako močno udaril v nos, da sem sprva pomislil na zlom, takšno bolečino sem začutil,« je zanimivo podrobnost opisal Petek. Če bi glavni sodnik Darjan Kovačič dejansko start Colleya kaznoval z rumenim kartonom, bi morali Gorča-ni nadaljevati z igralcem manj, a se sodnik za takšno kazen ni odločil. Kasneje se je izkazalo, da je s tem odločilno vplival na izid tekme ... Prav Lamin Colley je bil namreč glavni junak domače zasedbe v drugem polčasu. Že v četrti minuti nadaljevanja je odlično podajo s strani pričakal v sredini in žogo zabil v gol - 1:0. Tudi zadnjo besedo na tekmi je imel 26-letni Gambijec Luka Petek, Drava: »Prvi polčas smo odigrali solidno in Gorici nismo dopustili preveč priložnosti. Drugi polčas se je začel z zgodnjim golom domačinov, kar je naše delo močno otežilo. Poskušali smo rezultat preobrniti, a je to proti zelo kakovostni zasedbi Gorice težko delo, sploh pa ob igralcu manj.« (ima tudi angleški potni list), saj je v identični situaciji, le da z druge strani, še enkrat več žogo spravil za hrbet Curanoviča - 2:0. Konec tekme je ekipa Drave pričakala le z deseterico na igrišču, v 80. minuti je bil zaradi premočne reakcije na prekršek izključen Peter Turkovič. Že v sredo bodo imeli Ptujčani »popravni izpit«, v zaostali tekmi 18. kroga se bodo na domačem igrišču pomerili z ekipo Brd, ki jo vodi trener Vlado Badžim. JM Koper jesenski prvak, Fužinar prijetno preseneča Derbi zadnjega kroga jesenskega dela sezone je bil odigran v Lendavi, kjer je gostoval Koper. Nafta je imela v zadnjih krogih za sabo dobro serijo, neporažena je bila šest krogov, a so bili Koprčani zanjo vseeno prevelik zalogaj. Odločilen je bil zaključek prvega in začetek drugega dela tekme, ko sta zadela Marko Pejič in Edi Baša, piko na i je postavil Dare Vršič. Gorica je bila premočna za Dravo, Kalcer pa za Beltince, oba zmagovalca ostajata pri vrhu lestvice in bosta spomladi napadala vodilno pozicijo. Na visoko 4. mesto se je z zmago proti Rogaški prebil Fužinar. Korošci so zabeležili šesto zmago v zadnjih sedmih obračunih, kar jih je močno dvignilo na lestvici. Tudi tokrat sta za Fužinar zadela Tadej Trdina in Žan Medved, slednji se je s tem prebil celo na prvo mesto lestvice strelcev in je izenačen z Lovrom Čirjakom - oba sta jeseni dosegla 14 zadetkov. Zanimiv derbi začelja je bil odigran v Brežicah, kjer so domači varovanci trenerja Simona Sešlarja želeli nadaljevati pozitivni niz tekem brez poraza. Uspelo jim je in tako so v zadnjih sedmih tekmah od petih remijevvknjižili še drugo zmago. S tem pa se počasi oddaljujejo od začelja ... Posebna tekma pa je bila odigrana v Vipolžah, kjer je ekipa Brd gostila Dob: domačini so vse tri zadetke dosegli iz 11-metrovk (glavni sodnik je bil Andrej Žnidaršič). A vseeno jim ni uspelo zmagati, gostje so bili vztrajni in so kljub igralcu manj na zelenici izenačili globoko v sodnikovem podaljšku. V tem tednu bodo na vrsti še tri zaostale tekme prejšnjih krogov, že v sredo se bosta na Ptuju pomerila Drava in Brda. REZULTATI 19. KROGA: Gorica - Drava Ptuj 2:0 (0:0); Beltinci - Kalcer Radomlje 0:3 (0:1); strelci: 0:1 Varga (16.), 0:2 Varga (46.), 0:3 Nikolič (80.); Krka - Vitanest Bilje 2:2 (1:0); strelca: 1:0 Kastrevec (10.), 2:0 Kastrevec (54.), 2:1 Oyewusi (59.), 2:2 Oyewusi (60.); Jadran Dekani - Krško 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Kendeš (42.), 1:1 Veruni-ca (61.); Fužinar Vzajemci - Rogaška 3:2 (2:1); strelci: 0:1 Jauk (3.), 1:1 Medved (18.), 2:1 Trdina (21.), 3:1 Kovač (49.), 3:2 Šmigoc (74.); Brežice Terme Čatež - Koroška Dravograd 2:1 (2:0); strelci: 1:0 Perkovič (35.), 2:0 Božič (39.), 2:1 Kogelnik (90.). Rdeči karton: Per-kovič (66., Brežice); Nafta 1903 - Koper 0:3 (0:0); strelci: 0:1 Pejič (44.), 0:2 Baša (47.), 0:3 Vršič (90.); Brda - Roltek Dob 3:3 (1:1); strelci: 0:1 Jugovar (6.), 1:1 Celcer (23., z 11 m), 2:1 Celcer (63., z 11 m), 2:2 Šipek (70.), 3:2 Celcer (78., z 11 m), 3:3 Gorenc Stankovič (92.). Rdeči karton: Gajič (71., Dob). 43 41 39 36 34 31 29 28 24 23 20 19 15 12 11 9 1. KOPER 19 13 4 2 41:12 2. GORICA 19 13 2 4 40:20 3. K. RADOMLJE 19 12 3 4 47:22 4. FUŽINAR VZAJ. 19 11 3 5 34:21 5. NAFTA 1903 19 10 4 5 44:24 6. KRŠKO 19 9 4 6 35:22 7. VITANEST BILJE 19 8 5 6 28:24 8. KRKA 19 7 7 5 28:30 9. JADRAN DEKANI 19 7 3 9 28:38 10. ROLTEK DOB 17 5 8 5 33:34 11. DRAVA DAKINDA 18 6 2 10 27:32 12. BELTINCI 19 5 4 10 18:34 13. BREŽICE ČATEŽ 18 3 6 9 11:26 14. BRDA 17 2 6 9 19:37 15. ROGAŠKA 18 3 2 13 14:45 16. DRAVOGRAD 19 2 3 14 21:47 2. SNL, zaostala tekma 18. kroga: Drava Dakinda Ptuj - Brda, v sredo, 27. 11., ob 13.30 na Mestnem stadionu. Futsal • 1. SFL, 9. krog Velika izenačenost v spodnjem delu lestvice Oplast Kobarid - Hiša daril Ptuj 3:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Aleksič (16.), 2:0 Vulikič (22.), 3:0 Vulikič (25.), 3:1 Gajser (35.). HIŠA DARIL PTUJ: Zdovc, Caf; Gajser, Klinc, Krajnc, Kotnik, Milo-ševič, Ramadani, Tkalčič, Letonja. Trener: Dejan Kraut. Opogumljeni z remijem na lokalnem derbiju s Tomažem so se Ptu-jčani odpravili v Kobarid. Domača ekipa Oplasta pa je bila premočan tekmec in je nadaljevala pozitiven niz na zadnjih tekmah: Primorci so na zadnjih štirih tekmah namreč zabeležili dva remija in dve zmagi. Po izenačenem uvodu se je tehtnica na domačo stran nagnila v 16. minuti, ko je varovance domačega trenerja Zorana Teska v vodstvo popeljal Ilija Aleksič. Ko so Dejan Kraut, trener FC Hiša daril Ptuj: »Slabo smo začeli tekmo, ni bilo prave dinamike in energije, predvsem pa je manjkala sproščenost. Šele v zadnjih desetih minutah tekme so se moji igralci sprostili in pokazali pravo igro. Ob zadetku Gajserja smo imeli v tem delu igre še šest kotov in vsaj osem strelov, od teh sta bila dva proti dobesedno praznemu golu. Če bi znižali na 3:2, bi se lahko zgodilo marsikaj, a nam na žalost ni uspelo.« domačini na začetku drugega polčasa še povečali prednost, v razmiku štirih minut je dvakrat zadel Dani Vulikič, je postalo jasno, da točk tokrat za goste ne bo ... Častni zadetek za goste je zabil Tilen Gajser. Po prvi polovici sezone je stanje na lestvici v spodnjem delu lestvice izjemno izenačeno, saj štiri ekipe med 5. in 8. mestom loči le točka razlika. Kobarid in Tomač sta se z domačima zmagama točkovno poravnala s Ptujčani, le eno več ima ekipa iz Škofij. Pričakovano je v vodstvu ekipa Dobovca, ki je zelo dobro nastopila tudi na turnirju evropske Lige prvakov in ji je le za las ušla uvrstitev na zaključni turnir. Sledijo tri ekipe, ki se bodo v nadaljevanju objektivno borile za 2. mesto in obenem čakale na spodrsljaje vodilnih Dobovča-nov. Tomaž Šic Bar - Bronx Škofije 8:3 (5:0) STRELCI: 1:0 Marot (1.), 2:0 Ma-rot (11.), 3:0 Goričan (15.), 4:0 Re-dnak (15.), 5:0 Gašparič (17.), 6:0 Kos (22.), 6:1 Kamenčič (27.), 6:2 Peroša (29), 6:3 Kamenčič (30.), 7:3 Marot (34.), 8:3 U. Senekovič (39). TOMAŽ ŠIC BAR: Romih, Žu-man, Prijol; Klanjšek, Marot, Kos, Goričan, Rednak, Gašparič, M. Se-nekovič, U. Senekovič. Trener: Matej Gajser. IGRALEC TEKME: Mitja Gašparič (Tomaž Šic bar). Obe ekipi sta nastopili v okrnjeni zasedbi, kar pa se je bistveno bolj poznalo gostom iz Škofij, ki letos v prvenstvu še niso osvojili niti ene same točke v gosteh. Za gostitelje se je tekma začela sanjsko, saj so mrežo tekmecev zatresli že po 25 sekundah. Strelec je bil Aleš Marot, ki je na koncu tekmo končal pri treh doseženih zadetkih (7 zadetkov v prvenstvu). Marot je na 2:0 povišal v 11. minuti po podaji Marka Senekoviča s kota - Marin Mandir je pozabil na Marota, ki je iz sedmih metrov z izjemnim strelom 'počistil pajčevino' z gola Bronxov. V 15. minuti so gledalci videli dva zadetka v golu gostov iz Primorske, ki se v 1. polčasu nikakor niso znašli na parketu ljutomerske dvorane. Na 3:0 je povišal kapetan Urban Goričan, čeprav je vse za zadetek po odličnem pre-igravanju in asistenci pripravil Mitja Gašparič. Le 22 sekund pozneje se je z novo lepo asistenco izkazal Gašparič, realizator pa je bil tokrat Rok Rednak. Za piko na i svoji odlični predstavi v 1. polčasu je z golom za 5:0 postavil Gašparič, ki je odigral svojo najboljšo predstavo v letošnjem prvenstvu. Gostje so po visokem zaostanku v 2. polčasu zaigrali z vratarjem v polju, a že po dveh minutah sto- rili napako pred golom Tomaža in sledil je bliskoviti protinapad, kjer Dejanu Kosu ni bilo težko zadeti. Po teniških 6:0 so gostitelji zelo popustili, kar so gostje izkoristili in dosegli tri zaporedne gole (6:3). Ko so Petelini znova pritisnili na plin, sta padla še dva zadetka. Za 7:3 je poskrbel Marot, končni izid pa je po novi asistenci Gašpariča postavil Urban Senekovič - 8:3. Zmaga je za igralce iz Tomaža več kot dobrodošla, saj v petek, 29. novembra, ob 20.30 v Ljutomer prihaja državni prvak - Dobovec. Ekipa, ki je pred dnevi navdušila s svojimi igrami v Rusiji in za las ostala brez uvrstitve na Final 4 evropske Lige prvakov... JM, Uroš Krstič Foto: Črtomir Goznik Mitja Gašparič (Tomaž Šic bar) Urban Senekovič, Tomaž Šic bar: »Odigrali smo zelo dobro tekmo in zasluženo zmagali. Škoda tistih dveh izgubljenih točk iz Ptuja, saj bi lahko bili daleč od mest, ki vodijo v kvalifikacije za obstanek v ligi. Tokrat smo tekmece v prvih petnajstih minutah povsem nadi-grali. Gostje so nato kar 25 minut igrali z vratarjem v polju in nam povzročili kar nekaj težav ter nas opomnili, da je treba skozi celotno tekmo biti popolnoma zbran. Naslednji nasprotnik je Dobovec; žal mi je, da se ekipi Dobovca ni uspelo uvrstiti na zaključni turnir najboljše četverice. Dobre predstave našega prvaka v Rusiji so tudi dokaz, da je naša liga zelo kakovostna, po mojem iz leta v leto boljša. Vabim gledalce, da si pridejo ogledat tekmo, saj v Ljutomer prihaja ekipa, ki nekaj pomeni tudi v evropskem merilu. Mi se bomo borili po naših najboljših močeh in upam, da se bomo državnim prvakom čim dlje časa upirali.« 1. SFL REZULTATI 9. KROGA: Oplast Kobarid - Hiša daril Ptuj 3:1 (1:0), Si-liko - Litija 3:3 (2:1), Tomaž Šic Bar - Bronx Škofije 8:3 (5:0). Tekma Stripy - Dobovec Pivovarna Kozel bo odigrana v sredo. 2. FC LITIJA 3. SILIKO 4. FSK STRIPY 5. BRONX ŠKOFIJE 6. TOMAŽ ŠIC BAR 7. OPLAST KOBARID 8 8. HIŠA DARIL PTUJ 8 . KMN SEVNICA 8 6 1 0 39:13 19 4 2 2 27:22 3 5 0 19:15 4 1 2 28:21 13 3 0 5 21:33 9 2 2 4 25:25 8 2 2 4 20:22 8 2 2 4 16:33 8 1 1 6 10:21 4 1. DOBOVEC P. KOZEL 7 torek • 26. novembra 2019 Šport Štajerski 19 Rokomet • NLB liga, 11. krog Korošci iz Hardeka brez točk Jeruzalem Ormož -Slovenj Gradec 30:26 (16:14) JERUZALEM: Balent, Nunčič 1 (13 obramb -1 x 7 m), Žemljic; Bo-gadi 5, Šoštarič 4, Čudič 8 (4), Žu-ran 3, G. Hebar 1, T. Hebar 2, Šulek, Kocbek 3, Ozmec 1, Lukman, Kra-bonja, Mesaric 2, Škrinjar. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 4/4; Slovenj Gradec 3/2. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 6; Slovenj Gradec 12 minut. IGRALEC TEKME: Klemen Nunčič (Jeruzalem Ormož). V tretjem poskusu - po Mariboru in Kopru - je rokometašem Jeruzalema uspelo zabeležiti domačo zmago na prenovljenem Hardeku. Gre za zelo pomembno zmago proti ekipi Slovenj Gradca, ki je neposreden kandidat v boju za obstanek v ligi. Korošci so imeli pred tekmo točko več od Ormoža-nov, na Hardek pa so prišli po treh gostujočih zmagah nad Loko, Mariborom in Koprom. Dovolj zgovoren podatek, da gre za neugodno ekipo predvsem na gostovanju, Bojan Čudič, kapetan Jeruzalema: „Zelo sem vesel te zmage, ki smo si jo prigarali s trdim delom na treningih in dobro igro na tekmi. Menim, da je zmaga zaslužena. Verjamem, da smo zdaj prebili led in da bomo doma nadaljevali z uspešnim nizom zmag. Slovenj Gradec je fizično zelo dobro pripravljen in ekipa drži visok tempo skozi celotno tekmo. Pohvaliti moram vzdušje v dvorani in upam, da bo tako naprej še po vseh preostalih dvoranah v Sloveniji. Seveda sem vesel svojega 2222. zadetka, a še vedno mi je pomembneje, da moja ekipa igra dobro in zmaguje. Glede prvega dela sezone pa smo pričakovali kakšno točko več, predvsem pogrešamo točke proti Mariboru in Kopru, vendar je treba zdaj pozabiti na to in v nadaljevanju prvenstva pridno zbirati točke, vredne obstanka v ligi." Kenan Pajt, Slovenj Gradec: „Začeli smo tekmo odlično, predvsem v obrambi, kjer smo bili čvrsti in jim nismo dopuščali protinapadov. V napadu smo bili zbrani, tudi žoga je hitro tekla in ustvarili smo si prednost treh zadetkov. Okrog 15. minute se nam je zaustavilo. Žal so nas tudi sodniki nekoliko razjezili in izgubili smo rdečo nit. V 2. polčasu smo cel čas zaostajali in kljub odlični podpori naših navijačev iz tribun nam ni uspelo doseči četrte zaporedne zmage v gosteh. Naš primarni cilj je obstanek v ligi. Gre za kar nekaj zelo izenačenih ekip in prvenstvo bo zelo zanimivo, še vedno lahko tudi ligo za prvaka ulovimo. Bo kar pestro." Klemen Nunčič, Jeruzalem: „Na enem izmed prejšnjih intervjujev sem obljubil, da bomo proti Slovenj Gradcu 'trgali parket' če bo potrebno in to smo tudi storili ter zasluženo zmagali. Začeli smo v krču, kar je bila posledica porazov na zadnjih štirih tekmah. Zdaj k nam prihaja Trimo. Spet bo treba odigrati zelo dobro ter predvsem ekipno. Verjamem, da je Trimo premagljiva ekipa, zato se že veselim tekme." Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Ormoža (na fotografiji Anže Šoštarič) so uknjižili tretjo zmago u sezoni. kjer ne igrajo pod pritiskom. In tako so varovanci trenerja Sebastjana Soviča tudi začeli tekmo, hitro in poletno, s čimer so si v 10. minuti priigrali tri zadetke prednosti (6:9). Domača obramba ni igrala po želenih notah, ob tem vratar Tomislav Balent ni zbral no- bene obrambe. Šele v 11. minuti je vratar Klemen Nunčič vpisal prvo obrambo in do odmora nizal obrambo za obrambo - v 1. polčasu jih je zbral devet! Po obrambah Nunčiča je tudi preostali del ormoške ekipe dobil pravo energijo in si do odmora ustvaril dva zadetka prednosti (16:14). Najvišja prednost Jeruzalema je znašala tri zadetke (16:13), zadnjič na tekmi pa je izid bil izenačen pri 10:10. V trenutkih nastajanja rahle prednosti Jeruzalema je svojo najboljšo tekmo v sezoni odigral 20-Ietni Anže Šoštarič, ki je v obdobju od 12. do 21. minute prispeval štiri zadetke. V 2. polčasu so Ormožani garali v obrambi in v napadu, da so prišli najprej do prednosti treh, nato štirih in na koncu petih zadetkov (29:24). Za razliko od 1. polčasa je na drugem krilu zablestel David Bogadi, ki je tekmo končal pri metu 5/5. Svoje mojstrstvo je znova dokazal kapetan Jeruzalema Bojan Čudič, ki je na tekmi dosegel tudi 2222 zadetek, odkar nastopa v elitni slovenski ligi. Za ta dosežek je od ormoškega statističarja Denisa Jurčeca prejel spominsko majico. Domačini so v zaključek tekme vstopili z varno prednostjo, zmaga pa jih je dvignila na mesta, ki za- Rokomet • 1. B SRL (m) Lahko bi vzeli tudi drugo točko Drava Ptuj - MRK Ljubljana 27:27 (14:12) DRAVA PTUJ: Osterc 1, Lovren-čič, Reisman, Maroh 6, Krasnič, Gregorc 6, Grobelnik 3, Hrupič, Zu-panič 3, Simonič, Zupanc, Stopar 6, Bedrač, Krabonja 2, Žunič, Žuran. Trener: Vladimir Vujovič. SEDEMMETROVKE: Drava Ptuj 0/2, MRK Ljubljana 3/5. IZKLJUČITVE: Drava Ptuj 10 minut, MRK Ljubljana 6 minut. Ptujski rokometaši so na tekmi proti Ljubljančanom igrali po sistemu dobro-slabo. Bile so minute, ko so odigrali vrhunsko, in bile so minute, ko so popolnoma »odplavali« od začrtane igre, ki jo je od njih zahtevan trener Vladimir Vu-jovič. Ta je imel po tekmi, ki bi se lahko končala tudi z zmago Drave, z igralci dolg pogovor ob robu igrišča. Ljubljančani, ki jih vodi znani trener Bojan Čotar, so bili ob pogledu na prvenstveno lestvico v vlogi popolnih favoritov. Na koncu so bili gostje absolutno bolj zadovoljni z osvojeno točko, za katero se morajo v prvi vrsti zahvaliti svojemu izvrstnemu vratarju Jaki Glava-nu, ki je vso tekmo blestel v golu. Nič kaj dosti ni za njim zaostajal v zbranih obrambah na drugi strani Sandi Žuran. Vratarja sta dejansko opravila svoje delo na visokem nivoju, medtem ko so igralci obeh ekipi nihali v napadu in obrambi. V prvem polčasu je bil rezultat zvečine poravnan, le v končnici so si domačini priigrali majhno prednost, saj so z zadetkom Tomaža Grobelnika povedli s 14:11, polčas pa so dobili s 14:12. Ob vratarju Žuranu v vratih, so pri Ptujčanih z zadetki izstopali krožni napadalec Žiga Stopar, desni zunanji igralec Jan Gregorc in organizator igre ali levo krilo Jan Maroh - vsi so zabili po šest golov. Omenjena trojka je tako v prvem kot tudi v drugem polčasu zelo dobro opravila svoje delo v napadu. Obramba je večino časa stala v sistemu 6-0 (nekaj minut so igrali tudi v sistemu 5-1), ki je bil predvsem v končnici tekme pravi. Pred tem je sicer delovala solidno, a v zadnjih petnajstih minutah so zaigrali še dodatno angažirano in to jih je po zaostanku 21:23 s serijo štirih zaporednih zadetkov pripeljalo do prednosti 25:23. Ljubljančani, ki jih je vodil organizator igre Miha Kolmančič, so ves čas igrali potrpežljivo in učinkovito v napadu. Najučinkovitejši igralec je bil levi zunanji Uroš Miličevič, saj je dosegel sedem zadetkov. Ob njem so imeli gostje iz prestolnice še nekaj razpoloženih posameznikov, ki so učinkovito zaključevali napade. Z njimi so v končnici držali rezul-tatsko ravnotežje, saj so poravnali izid na 25:25, 26:26 in 27:27. V zadnji minuti sta imeli obe ekipi možnost za zmago. Drava je zapravila napad po napačni podaji, medtem ko Ljubljančani niso prišli do zaključnega strela - že po izteku igralnega časa je z devetih metrov visoki Miličevič zadel domači blok. Tekma se je končala z remijem, a glede na dogodke bi Ptujčani z malo več zbranosti v zadnjih trenutkih lahko odnesli tudi kaj več kot (le) točko. David Breznik Rokomet • 2. SRL (m) gotavljajo obstanek v ligi. Pohvaliti je treba tudi vzdušje v ormoški dvorani, ki sta ga ustvarili navijaški skupini Ormožani in Orli iz Slovenj Gradca. V soboto, 30. novembra, čaka Ormožane nova domača tekma. V Ormož ob 19. uri prihaja tretjeuvr-ščeni Trimo iz Trebnjega, ki je dobil prvo tekmo z izidom 28:24. Gre za odlično ekipo, ki si želi prvenstvo zaključiti med tremi najboljšimi ekipami v državi, zato se obeta nova zanimiva tekma, ki bo v Ormož privabila lepo število ljubiteljev rokometa. Uroš Krstič NLB liga REZULTATI 11. KROGA: Celje Pivovarna Laško - Trimo Trebnje 30:22 (15:13), Gorenje Velenje -Dobova 29:25 (16:11), Krka - Riko Ribnica 30:37 (13:19), Jeruzalem Ormož - Slovenj Gradec 2011 30:26 (16:14), Koper - Butan plin Izola 29:24 (12:9). Maribor Branik - Urbanscape Loka (11. 12.). 1. CELJE PIVO. LAŠKO 11 11 0 0 22 2. RIKO RIBNICA 11 9 1 1 19 3. TRIMO TREBNJE 11 7 1 3 15 4. GORENJE VELENJE 11 7 0 4 14 5. DOBOVA 11 7 0 4 14 6. KOPER 11 4 1 6 9 7. KRKA 11 4 0 7 8 8. URBANSCAPE LOKA 10 2 3 5 7 9. JERUZALEM ORMOŽ 11 3 1 7 7 10. MARIBOR BRANIK 10 3 0 7 6 11. SLOVENJ GRADEC 11 3 0 8 6 12. BUTAN PLINI IZOLA 11 1 1 9 3 Za »poln kufer« smole Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Drave so imeli v končnici tekme z Ljubljano možnosti za zmago. 1. B SRL (m) 1. LL GROSIST SLOVAN 9 2. SVIŠ IVANČNA GORICA 9 3. DOL TKI HRASTNIK 4. LJUBLJANA 5. KRŠKO 6. RUDAR 7. ČRNOMELJ 8. HERZ ŠMARTNO 9. MOKERC - KIG 10. DRAVA PTUJ 11. GROSUPLJE 12. RADEČE PAPIR NOVA 9 13. ŠKOFLJICA PEČJAK 14. BREŽICE 9 0 0 18 1 1 15 1 2 13 3 1 11 9 8 8 8 8 7 6 6 4 3 7 9 6 8 4 9 4 1 4 9 3 2 4 9 3 2 4 9 3 2 4 9 3 2 4 9 3 1 5 9 3 0 6 3 0 6 9 1 2 6 9 1 1 7 Odbojka • 1. B DOL (ž) Odlično vzdušje in zmaga Ptujčank ŽOK Ljutomer - G.S.V. Ptuj 1:3 (-19, -25, 22, -21) ŽOK G.S.V. PTUJ: Horvat. L. Stav-bar, Škraban, Kovačec, Horvat A., Milošič, Paternost, Pignar, Sužnik, Tomanič, Koren. Trenerka: Svetla-na Oletič. Izredno navijanje je že lep čas značilno za ljutomerske odbojkarske navijače, ki so tudi tokrat nare- dili »bučno« vzdušje v športni dvorani ŠIC. V njej so gledalci spremljali odličen obračun in veliko lepih ter atraktivnih potez na obeh straneh. Ptujčanke so na koncu izenačen dvoboj dobile s 3:1 v nizih. Trenerka ptujske ekipe je tokrat na težkem gostovanju pogrešala korektorko Dono Vinkovič, na njeni poziciji se je zelo dobro znašla Kar-mina Sužnik. Slednja je s svojo pozi- tivno energijo navadno vodja ekipe v polju in vedno igra zelo borbeno na mestu libera. Na tem mestu je tokrat solidno odigrala Lara Pignar. Tradicionalno sta v napadu izstopali Lara Kovačec in Iva Škraban, saj sta dosegli številne točke. A Ptujčanke so jih tokrat dosegale težje kot po navadi, saj so Ljutomerčanke igrale zelo dobro v polju. Občasno je bilo za dosego točke ene ali druge ekipe tudi šest, sedem menjav, kar priča o tem, da so se igralke zelo borile za vsako točko. Vsaka točka je bila sila pomembna in vsi nizi so bili zelo izenačeni. Ekipi sta imeli določeno prednost v posameznih delih igre, a noben niz ni bil dosežen zanesljivo. Pri Ljutomero je izstopala še lansko sezono najboljša igralka ptujske ekipe Sara Sakovič, zelo učinkovita v napadu pa je bila tudi Adela Pintarič. Ptujčanke bodo naslednjo tekmo odigrale že v petek ob 19. uri, ko se bodo v športni dvorani Gimnazije Ptuj pomerile z ekipo Mozirja. David Breznik Alples Železniki -Moškanjci-Gorišnica 29:28 (14:14) MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Ranfl, Bedenik; Bombek 7, Sok 6, Šandor 6, B. Geč 4, Venta 1, M. Geč 1, Oz-mec, Lorenčič, Leben, Ivančič, N. Geč, Belšak. Trener: Siniša Raduj-kovič. SEDEMMETROVKE: Alples Železniki 5/4, Moškanjci-Gorišnica 5/3. IZKLJUČITVE: Alples Železniki 4 minute, Moškanjci-Gorišnica 10 minut. RDEČI KARTONI: Venta (37.), Lo-renčič (48.) - oba Gorišnica, Štrem-felj (60.) - Železniki. Po zadnjih tekmah, ki sta potekali po enakem scenariju in so ju gorišniški rokometaši izgubili v končnici, so odšli na gostovanje v Železnike. V poletnem premoru se je ekipa Alplesa okrepila, kar so potrjevali rezultati - le en poraz v dosedanjem delu sezone. V prvem polčasu sta se ekipi izmenjavali v vodstvu, rezultat je bil kar devetkrat izenačen, tudi ob odhodu na odmor (14:14). Ekipi sta se tudi v nadaljevanju tekme borili za vsako žogo in zadetek. V 52. minuti je Radujkovič pri rezultatu 25:25 vzel minuto odmora, v naslednjih treh minutah pa so njegovi varovanci z delnim izidom 0:3 povedli 25:28 in bili na pragu zmage. Sledile pa so črne minute, v katerih so domačini dosegli kar štiri zadetke, prejeli pa nobenega - 29:28. Podobno kot na tekmah na Kozini in doma proti Sevnici sta sodnika tudi tokrat v zadnjih sekundah dosodila sedemmetrovko za Gorišničane. Odgovorno nalogo je prevzel Marko Žuran, a priložnosti za izenačenje ni izkoristil, domači vratar je bil uspešnejši ... S porazom se je uvrstitev v višji rang tekmovanja precej oddaljila. V letošnji sezoni je opazna izenačenost klubov, vse točke je uspelo zbrati le ekipi iz Sevnice. Trije nesrečni porazi zagotovo načenjajo samozavest ekipe in igralcev, še posebej zaradi dejstva, da v nobeni tekmi niso bili slabši na igrišču od tekmecev - sreča pa zares ni bila na njihovi strani . UR 2. SRL (m) 1. SEVNICA 5 5 0 0 10 2. POMURJE 5 4 0 1 8 3. ALPLES ŽELEZNIKI 5 4 0 1 8 4. JADRAN HRPELJE 6 3 0 3 6 5. AJDOVŠČINA 5 3 0 2 5 6. MOŠKANJCI-GORIŠNICA 5 2 0 3 4 7. CERKLJE 5 2 0 3 4 8. ARCONT RADGONA 6 1 0 5 2 9. KRONOS 6 0 0 6 0 20 Štajerski Zanimivosti\ reportaže torek • 26. novembra 2019 Letalski center Maribor Z izpitom za UL-letalo se vam (dobesedno) odpre nov pogled Ste si tudi vi kdaj zaželeli poleteti in si svet ogledati z druge, ptičje perspektive? Kjer pokrajino vidite kot na zemljevidu, le da v večjem merilu in z vključeno tretjo dimenzijo, z vsemi hribi in gorami in naravnimi barvami ...? Če imate željo, potem tudi do uresničitve te ni tako daleč, kot si morda mislite. Povsem nove možnosti namreč odpira letenje z ultralahkimi letali. Živa izkušnja največ šteje, zato sem sam povabilo na polet z UL--letalom seveda z veseljem sprejel. Pilot, vodja sekcije UL-letal v Letalskem centru Maribor Božidar Dokl, me je sprejel na rahlo sončen dan. »Bova letela pod oblaki, da boš lahko med poletom tudi slikal,« je dejal pred poletom. Najino prevozno sredstvo je bil Pipistrelov Virus 912 in po skrbno opravljenih protokolih, v katere spadajo pregled letala, preverjanje vseh funkcij letala in vzpostavljanju povezave z letališkim stolpom na mariborskem letališču ter dobljenim dovoljenjem za vzlet sva se že po kakšnih 250 metrih vožnje po pisti dvignila v zrak. »Virus potrebuje zelo kratko zaletno stezo, tudi nekoliko daljši travnik je dovolj za vzlet ali pristanek,« pojasni Dokl. Občutki so ob prvem tovrstnem poletu navdušujoči, treba pa je dodati, da sem vse strahove odgnal že pred prihodom na letališče. Ko sem nekoliko poguglal o teh leta- lih, sem naletel na izjemno varovalko, ki me je povsem pomirila. Vsako izmed teh letal ima namreč padalo, s katerim tudi v primeru popolne odpovedi motorja varno pristanete - pa ne samo pilot, ampak kar celo letalo! »Letalo ima le kakšnih 300 kg, zato to ni nobena težava, skupaj z dvema potnikoma mora padalo na tla v takšnem primeru spustiti le 500 kg. V isti sapi pa moram dodati, da se to zgodi izjemno, izjemno redko, sam takšnega primera na našem letališču sploh še nisem zasledil. Ta letala so neverjetno varna in vzdržljiva, ob tem imajo strogo določene protokole servisiranja, ki jih v LCM dosledno spoštujemo, v nekaterih primerih jih celo presegamo,« je dejal pilot, ki ima za sabo več kot 130 ur letenja. Ko sva se dvignila pod oblake, sva se podala na začrtano pot. Od Maribora naju je ta vodila proti Kidričevemu, pa Ptujski Gori in naprej proti Majšperku, od tam proti Žetalam, Podlehniku, Vidmu in naprej proti Markovcem, Zavrču ... Pred slovensko-hrvaško mejo sva se obrnila proti Ormožu in sledila toku reke Drave. Od Ormoža pa nazaj proti Gorišnici in Ptuju, nato pa mimo Hajdine in Miklavža nazaj na vzletno točko. Za pot sva porabila skoraj natančno eno uro, občutki pa so ostali nepozabni . Najbolj so mi ostale v spominu izjemno bogate jesenske barve. Haloze u usej suoji barvitosti in lepoti... Gozdovi se v tem času odenejo v najbolj pisana oblačila, barvne palete pa presegajo domišljijo tudi zelo kreativnih slikarjev. Če k temu dodamo slikovite haloške griče, s številnimi globelmi, samotnimi hišicami ... Najlažja je orientacija s pomočjo Drave in znanih cestnih povezav ter znanih objektov. Talum je eden takšnih, tudi iz zraka je videti mogočen, dominanten. Zame kot športnega novinarja je bil poseben pogled na športni park NK Aluminij, kjer se lepo vidijo številna igrišča. Naslednja je bila cerkev na Ptujski Gori, markanten objekt na vrhu hriba, s katerega čuva celotno področje . Zelo močno pokrajino seka avtocestna povezava proti Gruškov-ju, s številnimi priključki in krožišči ob njej. Ptujsko jezero je največje tovrstno v Sloveniji, z nadaljevanjem proti Markovcem pa prav tako močno zaznamuje pokrajino. Zelo blizu kakšnemu od objektov sva bila pri gradu Bori, ki počiva Cerkev na Ptujski Gori Pogled na ptujski grad in staro mestno jedro na pečini nad Dravo. Zanimiv je tudi pogled na Dravo po prehodu državne meje pri Ormožu, kjer se prav tako razširi v podobno jezero kot na Ptuju. Polet od Ormoža proti Ptuju je minil hitro, nato pa se je hitro odprla bolj strnjena postavitev hiš in drugih objektov. Najbolj mikaven je pogled na ptujski grad in staro mestno jedro, na ptujske mostove, na Mestni stadion . Takšen kot je bil let - miren - je bil tudi pristanek. »Ko sem sam pristajal prvič, je bilo prisotnega veliko adrenalina, čeprav sem imel takrat za sabo že več kot 50 pristankov ob prisotnosti inštruktorjev. Sedaj je to že rutina. Še vedno pa me z navdušenjem navdaja vsak let, še posebej pozimi v gorah. To je res nekaj najlepšega, kar lahko v naravi vidiš,« zaključi pilot, ki je preletel že celotno Slovenijo in del Evrope, redno leti na linijah proti hrvaški obali. »Ni bilo zadnjič,« si obljubiva ob slovesu... Vas mika pilotiranje? Eno je letenje z izkušenim pilotom, drugo pa lastno pilotiranje. To je v sedanjem času ekspanzije ultralahkih letal mogoče veliko hitreje, kot je bilo nekoč. Podrobnosti nam je predstavil upravnik kluba Letalski center Maribor in vodja nacionalne šole Danilo Kovač. »Če se osredotočimo na letenje z UL-letali, potem lahko rečem, da je to kategorija letalstva, ki je v zadnjem času doživela izredno velik vzpon - gre za pravo ekspanzijo. Kakšnih 30 let nazaj je letenje z motornimi letali in tudi z jadralnimi letali predstavljalo kar velik finančni zalogaj, zato si v povprečju ljudje tega niso mogli privoščiti. To ni bilo tako samo pri nas, ampak tudi širše. Da bi se letenje lahko približalo ljudem, tudi tistim, ki nimajo nadpovprečnih dohodkov, se je takrat 'rodilo' ultralahko letenje. To so bila enostavnejša letala, ki niso imela dragega vzdrževanja, s tem pa je letenje postalo dostopnejše širšim množicam. V zadnjem času je letenje z UL--letali doživelo nesluten razvoj, v bistvu UL-letala v veliko dejavnikih že prekašajo klasična motorna letala: so hitrejša, varnejša - naša imajo vsa npr. padala -, imajo boljšo ergonomijo ...,« je v uvodu povedal Kovač. Kako pa je s šolanjem pilotov UL-letal pri vas? Danilo Kovač: »Pri nas se osre-dotočamo na motorna UL-letala, postopek pa je preprost. Kandidat se vpiše v letalsko šolo - z eno smo pravkar začeli, kandidatov pa je kar precej - in začne s teoretičnimi predavanji. Ta obsegajo 11 predmetov in trajajo približno tri mesece. Kandidati morajo imeti po zakonu najmanj 75 % udeležbo, čemur sledijo izpiti, ki se vsi opravijo pri nas. Izpiti v naši letalski šoli so iz aerodinamike in mehanike letenja, gradnje letal, meteorologije, letalskih instrumentov, navigacije, spoznavanja letališč, komunikacije - tudi na mednarodnih letališčih . Tudi če kdo ne obvlada angleščine, ga v času šolanja usposobimo za to.« Nadaljevanje na strani 29 Foto: arhiv LCM Najbolj uporabljeni UL-letali u Letalskem centru Maribor: Pipistrelou Virus 912 in Sting TL-2000. Z obema se opraulja šola za pilote UL-letal. Letalski center Maribor (LCM), Letališka cesta 30, Skoke »LCM je športno društvo z dolgoletno tradicijo delovanja, saj obstajamo že od leta 1927 - ves ta čas smo letalsko zelo aktivni. Trenutno lahko rečem, da smo eno najmočnejših, če že ne najmočnejše letalsko društvo v Sloveniji. Razpolagamo z 20 športnimi letali, to so jadralna, ultralahka in motorna letala. LCM kot športno društvo je sestavljeno iz sekcij: sekcija motornega letenja, jadralnega letenja in letenja z ultralahkimi letalnimi napravami ter padalska sekcija. Imeli smo tudi močno modelarsko sekcijo, a je članstvo v zadnjem času precej upadlo, razlog pa je prepoved letenja z brezpilotnimi napravami na širšem področju mednarodnih letališč,« je LCM predstavil upravnik kluba in vodja nacionalne šole Danilo Kovač. Foto: J M Foto: JM Foto: J M Okraski, ki jih bomo uporabili za okrasitev naravne ali umetne jelke ali smreke, naj izžarevajo našo individualnost. Ni nujno, da posegamo po kupljenih okraskih, lahko jih naredimo tudi sami. Letos so sicer zelo modni stekleni okraski, vedno pa tudi okraski iz naravnih materialov. Naj bo naravno in omamno Še eno leto je minilo, kot bi mignil. V teh dneh smo že z mislimi na bližnje praznike, kje in kako jih bomo preživeli, s kom, kako bomo okrasili svoj dom, da se bomo kot družina in skupaj s prijatelji počutili najbolje ter da bomo z vsem v trendu, ne toliko barvno kot okoljevarstveno. Še vedno pa namreč velja ne glede na modne zapovedi tudi pri okraševanju doma, da največ velja čisto oseben pristop, da se odločimo za tisto, kar je nam blizu. Ni nujno, da segamo po dragih materialih oz. izdelkih za praznično okrasitev našega doma in številnih svetlobnih okraskih. Veliko lahko najdemo tudi na našem vrtu, okrasnem vrtu oz. v zelenem nasadu naše ohišnice, pa tudi v sadnem vrtu. Če si bomo naloge v družini pravilno razdelili. se odločili za „načrtne" priprave, naši pred-praznični dnevi ne bodo eno samo hitenje, ampak prijetne urice v družinskem in prijateljskem krogu, kjer bomo naši ustvarjalnosti dali prosto pot. Rdeča in zelena barva sta že tradicionalni barvi ob božiču, tudi bela, zlata, srebrna, modra barva so lahko naše izbranke. Vedno pa stremimo k temu, da pri njihovem kombiniranju ne pretiravamo. Najbolje se je odločiti za dve barvi, ki naj bosta naš navdih. Če ne bomo izbrali kupljenih okraskov, pa lahko izberemo za praznično dekoracijo rdeča jabolka, orehe in storže, ki jih pobarvamo v zlato ali srebrno, tudi pecivo, ki ga spečemo sami, je lahko prava izbira, pisane bombone, prav tako doma sešiti in kvačkani okraski. Otroci pa jih lahko ustvarijo iz papirja. modelirne mase in še česa. Tudi leseni okraski so lahko zelo navdihujoči, prav tako veje in listje, bela omela, ki jo bomo pozlatili, celo cvetje, kot artičoke, beli hmelj, tudi hortenzije. Nasploh je lahko narava naš neprecenljivi vir navdiha, pa še okolju bomo prizanesli. Zagotovo pa je trend, ki mu ne moremo uiti, da danes ni več božično-novoletnih praznikov brez adventnih venčkov, ki jih v Sloveniji spletamo zadnja tri desetletja, sicer pa so to navado poznali že stari Rimljani. Imajo štiri svečke, dodatno pa jih lahko okrasimo tudi z umetnim cvetjem ali novoletnimi lučkami. Novoletne smreke ali jelke pa so v naših domovih že zelo dolgo nepogrešljiva novoletna dekoracija, brez katere ni novega leta. Kolofon Priloga Veseli december, 26. november, 2019 Urednik priloge: Jože Mohorič Fotografije in prispevki: Majda Goznik, Karmen Grnjak in Črtomir Goznik Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič Tehnično urejanje: Patricija Majcen Četudi so že nekaj let na trgu umetne jelke in smreke, mnogi še vedno prisegajo na naravna drevesca, ki jih lahko po praznikih, če so posajena v loncih, posadimo tudi na vrtu ali z njimi obogatimo zelene nasade ob hiši. Lepo pa bo uspevala tudi na balkonu. 2 VESELIJEcEMBER oglasna priloga tednika Brez svečano postavljene mize ni praznikov čanih priložnostih za svečane obroke. Pri pripravi svečanega ali prazničnega pogrinjka za večje število gostov moramo najprej poskrbeti za obliko mize. Postavitev pa je odvisna od samega prostora in števila udeležencev za praznično mizo. Miza je lahko okrogla, kvadratna, v oliki črt I, T, U, E. Prti naj bodo barvno skladni s posodo Pri prtih ni nujno, da vztrajamo pri belini, lahko ga izberemo v poljubni pastelni barvi, tudi močnejši. Pomembno pa je, da je skladna s posodo, ki jo bomo uporabili pri svečanem pogrinjku. Če bomo npr. izbrali svetlo rumen prt in pr-tičke v enaki barvi, je lahko posoda v kobaltovi ali tudi svetlo modri barvi, na mizi pa tudi rumeno cvetje in sveče oz. kakšna druga primerna svečana dekoracija. Že klasične praznične (božične) barve pa so bela, rdeča in zelena. V teh barvah lahko pogrnemo tudi mize, na rdeči prt bomo postavili bele krožnike, rdeče sveče, zelene smrekove vejice, za okras pa so lahko di- šeče pomaranče. Kozarci naj bodo trije: za vodo, vino in peneče vino. Goste pa lahko razveselimo tudi z jedilnim listom, ki smo ga sami izdelali, položili ga bomo na levo stran pogrinjka. Možnosti za pripravo svečanega pogrinjka je veliko. Čeprav tudi tu veljajo neke osnovne zapovedi, ga bo vsak od nas pripravil po lastnem okusu in občutenju, glede na goste ter ga prilagodil prazničnemu jedilniku. Morda pa vam bodo v pomoč tudi naši trije pog-rinjki. Na slavnostno pogrnjeni mizi pa ne sme manjkati niti piščanec, če seveda upoštevamo stare vraže, po katerih bo družina, ki bo imela na praznični (božični) mizi piščanca, v novem letu živela srečno in tudi brez prepirov. Proti zlu pa se bomo uspešno zoperstavili, če bomo izbrali rdečo barvo za praznični namizni prt, rdeče sveče, rdeče pentlje ipd. Na novoletni dan pa je obvezno posteči s svinjino, od zelenjave pa lečo, fižol, grah, ker je vse to zelenjava, ki krepi družinske vezi in prinaša denar. V gostilni Amadeus je svečani pogrinjek pripravila lastnica Mira Korošec. V stanovanjih že „diši" po praznikih. Ponekod so v škatle že pospravili prve sladke dobrote, ki lahko počakajo na praznične trenutke, ko jih bomo postavili na mizo. Tudi večje pospravljanje je opravljeno, kot so za okraševa-nje stanovanja in prazničnih dreves ter miz pripravljeni okraski. Zdaj je tudi čas, da pogledamo, kako je z našimi prazničnimi namiznimi prti, prtički, jedilnim priborom, posodjem, kozarci, da ne bomo v zadregi, ko bomo pripravljali praznično mizo. Lotimo pa se lahko tudi izdelave malih namiznih bo-žično-novoletnih okraskov, s katerimi bomo obdarili goste. Letos bomo silvestrovali doma, božična večerja pa je že tako po tradiciji družinski praznik, ko se za mizo zberejo vsi domači. Dan za prijatelje pa je božični dan. Iz zgodovine je znano, da je pogrinjanje miz s prti, priborom, servietami in krožniki prišlo v navado šele v 18. stoletju, do takrat pa je gostitelj pripravil le mizo s krožniki, pribor pa so si gostje prinesli s seboj. Nože in vilice spoznajo v 15. stoletju kot veliko posebnost. Uporaba se je razširila v 16. in 17. stoletju, še bolj pa v 18. stoletju, a le v višjih slojih, pove Smiljan Benkovič, učitelj praktičnega pouka strežbe. Pogrinjek (francosko couvert) pomeni jedilni pribor s servi-eto, ki ga postavimo na mizo pred gosta za toliko jedi, kot jih je v meniju, vendar ne več kot pet hodov. Hodi v meniju si sledijo: hladna predjed, juha, topla predjed, glavna jed in sladica. Razlikujemo med vrstami pogrinjkov. Pri enostavnem pogrinjku so na mizi od leve proti desni vilica, nož in žlica z na sredino zloženo servieto. Razširjen pogrinjek je pogrinjek za določen obrok in ga pripravljamo takrat, kadar vnaprej vemo, kaj bomo gostu postregli. Take pogrinj-ke pripravljamo za vse vrste zajtrkov, malic, določena kosila in večerje. Uporabimo pa toliko pribora, koliko jedi bomo postregli. Velik ali svečan, tudi praznični pogrinjek pa zahteva več znanja, priprav in skrbnosti. Kot že samo ime pove, ga pripravimo ob sve- Pogrinjek je lahko tudi malo drugačen, še vedno pa v praznični podobi. Pripravili so ga v gostilni Amadeus. Novi Renault CLIO Navdihnjen z življenjem Poraba pri mešanem ciklu 4,1-6,3 i/100 km. Emisije CO2 109-142 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6Dt. Emisija NOx: 0,0175-0,0275 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00023-0,00088 g/km. Število delcev (x1011): 0,05-0,72. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo novemu standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM^ in PM25 ter dušikovih oksidov. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana. Renault priporoča S3 DDB@I0 renault.si AH TERBUCd O.O. Dornava 116b, SI-2252 D0RNAVA Tel.: 02 754 00 80 Vesele in mirne praznike Vam želi vaša avtohiša! Praznični pogrinjek Mitje Mohorka iz hotela Primus. 3 DECEMBER, oglasna priloga Povabilo na praznični koktajl Koktalj Pina colada iz hotela Mitra sestavljajo led, rum, ananasov sok, kokosov sirup, stepena smetana in kos svežega ananasa. Koktajl Razz sprite so v hotelu Mitra pripravili iz belega ruma Bacardi razz, sprita, zamrznjenih malin in ledu, za dekoracijo pa uporabili liste mete in melise. Koktajli so ledeno mrzle pijače, med seboj mešane alkoholne in brezalkoholne pijače, z dodanimi sadjem in tudi zelišči kot dekoracijo. Postrežemo jih praviloma v kozarcih različnih oblik, kelihih s plitvo in široko skodelico, tudi podolgovato, visokem kozarcu, v kozarcu za kratke pijače itd. Pijač z ledom ne smemo preveč razredčiti, kar moramo upoštevati tako pri sami pripravi kot nalivanju oz. mešanju. Poletni koktajli so sveži in lahki, jesenski bolj polni in sladki. Pijača, iz katere bomo pripravili koktajle, mora biti močna, da je z ledenimi kockami ne razredčimo, temveč samo ohladimo. Najpogostejša osnova koktajlov so tako močne alkoholne pijače: viski, gin, vodka, rum, tekila, konjak, ki predstavljajo vsaj polovico celotne vsebine. Le-te pa dopolnjujemo z okusi, kot so vermut ali različne grenčice, ki ga naredijo slajšega, bolj kislega, ostrejšega ali bolj aromatič-nega, odvisno od okusa pivca in seveda priložnosti, na kateri koktajle ponudimo. Sestavine pretresemo ali zmešamo z ledom v ročnem mešalniku, mešalnem kozarcu ali z električnim mešalnikom. Koktaj-le običajno ponudimo hladne, občasno tudi vroče, nikoli pa mlačne ali tople. Serviramo Za pripravo kuhanega gina, ki zlasti pri nizkih temperaturah ogreje telo in poskrbi za dobro počutje, so v Bo Cafeju uporabili gin, ingver, klinčke, cimetovo skorjo, pomarančo, pimet v zrnu, janeževo zvezdo, 100-odstotni jabolčni sok in malo vode. Koktajl Markus iz hotela Primus vsebuje vodko, liker Malibu, amaretto, pomarančni sok, ananasov sok in sirup grenadine. Smiljan Benkovič, učitelj praktičnega pouka strežbe, vitek kozarec martinija ali trden collins vsebujeta več kot samo alkohol, okuse, aromo, svetlobo in barvo, v sebi namreč nosita način življenja, sestavljen iz ravnovesja in harmonije, elegance in domišljije, kot je vse to tudi del zgodovine, literature, zagotovo pa tudi mode in običajev. Prve mešane pijače naj bi pili ob koncu 19. stoletja in na začetku 20. stoletja. Legendarna igralca Humphrey Bogart in Clark Gable sta bila celo razglašena za najbolj privlačna zvezdniška pivca. Koktajli so igrali tudi zelo pomembno vlogo v romanih tistega časa, še posebej tistih, pod katere sta se podpisala Hemingway in Fitzgerald. Uradno pa so bili koktajli priznani, ko je novoizvoljeni ameriški predsednik Roosevelt pripravil martini v Beli hiši, ki je nato postal znan kot martini FDR. Nasploh martini (gin z brizgom vermuta) ostaja najbolj klasičen izmed vseh koktajlov. Iz zgodovine je znano, da so po drugi svetovni vojni ameriški vojaki iz Južnega Pacifika prinesli domov sadne koktajle z okusom po oreščkih. Šele v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja sta tekila in pina colada odmevno vstopili v svet koktajlov in dolgih pijač. Sledilo je obdobje, ko koktajli niso bili več tako zanimivi, ker so vstopila vina in šampanjci, po močnih alkoholnih pijačah pa so udarili na vse viže zagovorniki zdravega načina življenja in fitnesa. Danes so koktajli znova priljubljeni s to razliko, da so veliko zmernejši ne glede na vsebnost alkohola ali brez, tudi z več svobode pri samem mešanju pijač. Tako so sveže iztisnjeni sokovi in sveže sadje postali običajna sestavina številnih modernih koktajlov. Novi martiniji so povečini blažji, z manj alkohola in slajši. Medtem ko je bila vodka-martini najljubša pijača Jamesa Bonda, so številne različice s sadjem, janežem, rumom in vodko različnih okusov našle svoje oboževalce med sodobnimi pivci. Za tiste neomajne pa je klasična mešanica gina in vermuta z olivo v zaledenelem kozarcu še vedno vrhunec neke elegance in klasike. Koktajle ponudimo pred obrokom. Tisti, ki jih po navadi postrežemo pred večerjo, morajo biti prijetnega okusa, da vzbudijo željo po hrani. Brezalkoholne koktajle pa lahko ponudimo ob vsakem času, še zlasti predstavljajo čudovito osvežitev v poletni vročini. Koktajl Swimming pool so zmešali v hotelu Primus iz ruma Bacardi, vodke, likerja Blue curaccao, ananasovega soka, kokosovega sirupa in sladke smetane. jih s slamico, če vsebujejo tudi sadje, dodamo barsko žlico. Umetnost mešanja alkoholnih pijač in ustvarjanja novih, je bila izumljena in izpopolnjena v ZDA, četudi imajo pri razvoju in širjenju koktajlov zasluge tudi mnoge druge države, od Evrope do Karibov. V koktajlih so že v preteklosti uživali številni znani svetovni voditelji, zagotovo pa jih še danes čislajo mnogi oz. jim prinašajo takšne ali drugačne užitke. Tako naj bi ob neki priložnosti nekdanji predsednik Sovjetske zveze Nikita Hruščov izjavil, da gre za „najbolj smrtonosno ameriško orožje", potem ko je popil močan koktajl. Zgodbe ali ne, koktajli so namenjene uživanju, za močan vtis pa je najbolj zaslužno mešanje, saj ravno s tem pridejo najbolj do izraza vsi učinki, užitki in razsežnosti alkohola. Kot pove m§ 40 T2 TV USTVARJENA ZATE OBIŠČITE NAS MERCATOR CENTER SLOVENSKA BISTRICA 100 % POPUST ZA CQ ČASOVNE FUNKCIJE ZA 3 MESECE Kupon je vnovčljiv med 1. 12. 2019 in 31. 1. 2020 na prodajnem mestu T-2 v Mercator centru Slovenska Bistrica, Ljubljanska cesta 36, 2310 Slovenska Bistrica. Kupon velja izključno za naročnike, ki na časovnih funkcijah nimajo vklopljenih ostalih ugodnosti. 4 VESELIJEcEMBER oglasna priloga tednika Prvi koraki na smučeh in drsalkah Zimski športi imajo posebno mestu v srcih Slovencev. Smučanje in smučarski skoki so v zimskem času na programu praktično vsako nedeljo po kosilu in ni ga junaka, ki ne bi stiskal pesti, ko se po beli strmini spusti slovenski tekmovalec ali tekmovalka. Prav tako vzneseno navijamo za naše hokejiste, ko zastopajo naše barve na raznih tekmovanjih. Tekmovalno smučanje in drsanje sta zahtevna športa, ki poleg vrhunske telesne pripravljenosti zahtevata specifična znanja in veščine, ki jih prinašajo treningi v posamezni disciplini. Tudi za rekreativno ukvarjanje s temi športi je treba osvojiti osnovne prvine. Kot velja pri vseh veščinah, pa posamezniki osnove smučanja in drsanja najlažje osvojijo, če se s športom začnejo ukvarjati zgodaj, v otroštvu. O tem, kako zgodaj je primeren čas za šport, je spregovoril profesor športne vzgoje na OŠ Mladika in atletski trener Go-razd Rajher: „Težko je definirati starostno obdobje, kdaj je otrok pripravljen za skupinsko vadbo. Vprašati se moramo, kdaj je otrok pripravljen za igro - takrat, ko zna deliti igračo z drugim. Otrok je za vadbo dovolj zrel, ko je sposoben deliti in se povese-liti z isto igračo z drugimi otroki in pri tem še ustvarjati nekaj novega. Torej starostne bariere ni, je pa seveda dobro, da otrok pred tem že odvrže plenice, normalno shodi in se druži z drugimi otroki. Glede vadbe pa menim, da prehitro specializi-ranje in ukvarjanje samo z eno športno zvrstjo vodi v odklon in neuravnovešen telesni in umski razvoj. V predšolskem obdobju ključna splošna motorika »Zagotovo se bodo pojavili mnogi in bodo rekli: 'Glej ga sta-rokopitnega, moj otrok pri 5 letih že borda, kajta ... ' Res je, in s tem pozablja na naravni razvoj. Kar naj, medicina dela čudeže že pri majhnih otrocih in kaj, če zaradi preobremenitev poči križna vez, kaj če se pretegne ahilova tetiva in mnogo drugih poškodb,« je bil do prehitrega vključevanja otrok v specializirano vadbo kritičen Rajher. Za predšolsko obdobje je priporočil: »Na prvem mestu je splošna motorika skozi gimnastični parter in visenja na orodjih, plavalni bazen za občutek težnosti oziroma breztežnosti in atletika skozi naravna gibanja na površju zemeljske oble.« S tem se strinjajo tudi strokovnjaki s področja drsanja in smučanja. Učitelj smučanja Bojan Kocjan iz Smučarskega kluba Ptuj je izpostavil: »Da otrok lahko sodeluje v tečaju, mora biti sposoben sam komunicirati z odraslimi, slediti navodilom in biti dovolj telesno vzdržljiv, da prenese nekje 3 ure smučanja s prekinitvami.« Tudi za začetke drsanja je pomembno, da ima otrok nekatere telesne spretnosti že razvite. Denis Ka-dič, trener iz Hokejskega kluba Maribor, ki tudi vodi tečaje drsanja za šolske in predšolske otroke, je dejal: „Pri drsanju je pomembno, da ima otrok že razvito koordinacijo in ravnotežje. Pred 4. letom so otroci premajhni in nima smisla, da bi jih vključevali v tečaje." Tečaji smučanja in drsanja že za petletnike Strokovnjaki se strinjajo, da je pri 5 do 6 letih možno otroka postaviti na smuči ali drsalke. Rajher je dodal: „Danes je večina staršev že stala na smučeh, tako je primerno, da prve korake naredi otrok s starši skozi igro. Ko opravi osnovne korake na smučeh, pa je smiselno, da svoje znanje gradi tako skupinsko kot individualno." Pri začetkih drsanja in smučanja je v ospredju izgradnja osnovnih motoričnih spretnosti. „Treningi hokeja pri nas v prvem letu, ko je otrok vpisan, obsegajo predvsem drsanje. Tako drsanje kot hokej sta zelo varna športa, poškodb je resnično zelo malo. Otroci na treningih doživijo veliko zabave in se družijo. Telesno zelo napredujejo, pridobijo predvsem na področju koordinacije in ravnotežja," je pojasnil Kadič. Smučanje je nekoliko specifično „Glavna prednost smučanja je v tem, da poteka v naravi in vključuje veliko igre na snegu. Učenje smučanja pri nas poteka v sklopu smučarskih tečajev. Začetniki v sklopu enega tečaja praviloma osvojijo samostojno spreminjanje smeri, kontrolo hitrosti in ustavljanje. Poleg tega napredujejo na področju telesne koordinacije in motorike," je povedal Kocjan in poudaril: „Ker je na smučiščih tudi veliko drugih smučarjev, že v začetnem tečaju ogromno pozornosti na- menimo pravilom obnašanja na smučišču. Otroke naučimo tudi, kako uporabiti vlečnico. Vse to je nujno, saj lahko hitro pride do poškodb." Gibanje je koristno, ključno pa je, da ne pretiravamo. Z vključevanjem otrok v športne dejavnosti ne smemo prehitevati. V sodobnem času je na voljo širok nabor športov, kjer imajo vadbo prilagojeno tudi najmlajšim. Pri izbiri športa pa je poleg otrokove želje ključno, da dobro ocenimo njegove zmožnosti. Pri tem nam lahko pomagajo tudi vaditelji oziroma učitelji sami. Promocijsko sporočilo V Čarobni december poln lepote in sijaja v Termah Ptuj December je mesec praznovanja in nešteto priložnosti za druženje, zato smo v tem času še toliko raje brezhibno urejeni. V Termah Ptuj se tega zavedajo, zato so zadnji mesec v letu posvetili sijaju in lepoti. In čeprav zima morda zaradi nizkih temperatur ni vaš najljubši čas, boste po obisku njihovega Wellness centra Valens Augusta zagotovo spremenili mnenje. V Termah Ptuj vas tudi v hladnih mesecih čaka več kot 10 bazenov z nešteto možnostmi za vodne vragolije in ustvarjanje trenutkov, ki se jih boste z nasmeškom na obrazu spominjali še dolgo. Zdaj pa imate še dodaten razlog, da jih obiščete. V okviru Meseca sijaja in lepote so namreč pripravili pisan nabor ugodnih ponudb izbranih tret-majev za mladost in lepoto obraza z vrhunsko kozmetiko Reviderm, za Dermapen nego za pomlajevanje kože obraza in vratu z mikroiglicami, za naravno pomlajevanje obraza z ultrazvokom s takojšnjim učinkom Med Visage in za tretmaje za oblikovanje telesa s takojšnjim učinkom Med Contour. Večina nas stremi k mladostnemu videzu, za katerega smo večkrat pripravljeni poseči tudi po kemiji, nenaravnih dodatkih ali celo invazivnih posegih. A če želite izgledati sveže in mladostno, lahko to dosežete tudi na bolj naraven način, kot to počnejo v Termah Ptuj, kjer uporabljajo najsodobnejše inovativne metode, ki omogočijo koži, da se obnovi in na naraven način pomladi sama. Poživite telo s pilatesom, jogo in dihalnimi vajami Poleg omenjenih programov se lahko v Termah Ptuj med prazniki sprostite ob edinstvenih masažah, poživite v ekskluzivnih termalnih kopelih, najamete zasebne suite s savno in jaccuzzijem ali obiščete njihov svet savn Flavia in se pogrejete v hladnih dnevih. Termalna voda v vseh bazenih je naravni zdravilni faktor, za kar vam bo telo hvaležno. Slednjega lahko razgibate tudi ob vodenih vadbah pilatesa in joge, se sprostite z dihalnimi vajami, tretmaje v Wellness Centru Valens Augusta pa nadgradite še z obrazno jogo. Božiček na obisku Med božičnimi prazniki bodo v Termah Ptuj navdušeni tudi najmlajši gosti, saj jih bo iz oddaljene dežele na severu na božič obiskal tudi Božiček, dan prej pa se bodo lahko pridružili skupini, ki se bo z božičnimi lučkami sprehodila k polnočni-cam. Na najdaljšo noč v letu pa vas vabijo v Klub Gemina XIII na silvestrovanje s Supreme Still Bandom. Zabava se bo nadaljevala 1. januarja na novoletnem plesu s skupino Export B. Nekaj je zagotovo, iz Term Ptuj boste odšli mlajši, kot ste bili ob prihodu, ustvarili boste nepozabne spomine s svojimi najbližjimi, v novo leto pa vstopili prerojeni in pripravljeni na nove zmage. Mesec sijaj a iii lepote 1.12.- 24.12. 2019 Izberite lepotni tretma po vaši meri: • Do 30% popust na izbrane nege s kozmetiko Reviderm za regeneracijo in pomladitev kože. • Do 40% popust na tretma Med Visage za naravno pomlajevanje obraza in tretma za oblikovanje telesa Med Contour za zmanjšanje obsega tretiranega dela tudi do 2,5 cm po prvem tretmaju. Popusti veljajo od 1.12. do 24.12. na izbrane tretmaje. Ostali popusti so izključeni in se ne seštevajo. Grand Hotel Primus TERME PTUJ ***★© +386 2 74 94150 | wellness@terme-ptuj.si www.sava-hotels-resorts.com 5 DECEMBER, oglasna priloga Izberite darilo, ki po praznikih ne bo obležalo v kotu Pred vrati je najbolj čaroben čas v letu, ki ga preživimo s svojimi najbližjimi. Je čas številnih obdarovanj, kjer je v ospredju obdarovanje otrok. V decembru, ko nas obiščejo kar trije dobri možje, lahko izbira darila postane prava nočna mora. Pri izbiri darila najpogosteje posežemo po igračah, kjer pa se pogosto znajdemo v slepi ulici. Profesionalki z bogatimi izkušnjami na področju dela z otroki sta nam razkrili nekaj smernic za izbiro igrač. Vzgojiteljica Lidija Domanjko vsakodnevno uporablja igrače pri svojem delu. Povedala nam je, da je igra za predšolskega otroka ključna. Ob vstopu otroka v prvi razred pa igra dobi novo vlogo. Katero, nam je zaupala učiteljica razrednega pouka Alenka Lorenčič Širec. Strokovnjakinji se strinjata: „Igrače so primerno darilo za otroka, saj ne le, da otroka razveselijo, temveč v otroštvu igrajo pomembno vlogo in so koristne za njegov razvoj. Poleg otrokove želje pa je pri izbiri igrače smiselno upoštevati tudi druge dejavnike." Otroci namreč hitro izgubijo zanimanje za igrače, ki so si jih sprva iz srca želeli. Da našega darila ne bi doletela nesrečna usoda pozabljene igrače v zaprašenem kotu, je ključno, da pri izbiri igrače upoštevamo otrokovo starost, spol in njegove potrebe. Kot je dejala Domanjkova, pa si lahko pomagamo tudi s spletom: „V Sloveniji se vodi seznam dobrih igrač, kjer lahko zasledimo igrače, ki pozitivno stimulirajo otrokove čute. Prav tako lahko znak dobre igrače zasledimo na embalaži igrače." Za predšolskega otroka je igra vir napredovanja Predšolski otroci se prav skozi igro ogromno naučijo in pridobivajo spretnosti. Igračo, ki bo otroku nudila več možnosti za razvoj, bo otrok že po svoji naravi večkrat vzel v roke. Domanjkova je povedala: „V razvoju otrok do tretjega leta ne gre zanemariti, da se otroci približno do drugega ali tretjega leta igrajo večinoma sami in ne iščejo vrstnika za igro. Pozneje pa v svojo igro že vključujejo vrstnike. Tako so za mlajše otroke primerne različne igrače, ki spodbujajo razvoj motorike, go- „Domišljija je pomembnejša od znanja. Znanje je omejeno na vse, kar poznamo in razumemo, medtem ko domišljija zajema ves svet in vse, kar bo kdaj znano in razumljivo." Albert Einstein vora in ustvarjanja. Proti koncu tega obdobja pa so dobre igrače, ki spodbujajo razvoj igre vlog. Večji otroci potrebujejo zahtevnejše igrače Pri večjih predšolskih otrocih so za darilo primerne igrače, ki spodbujajo otrokovo fino motoriko, družabnost, čustva, socializacijo, posluh in ritem, ustvarjalnost ter telesne spret- nosti. Prav tako je za starejše otroke odlična izbira knjiga, na katero pri izboru včasih kar malo pozabimo. Zelo pomembno pa je, da se v igro občasno vključi tudi odrasli igralec, saj se igra tako nadgrajuje in razvija," je še opozorila Domanjkova. Za šolarja je ključno sproščanje Če je za predšolskega otroka igra pomembna dejavnost za napredovanje, pri šolarju dobi igra drugačno vlogo. Kot nam je zaupala Širčeva, so učenci v šolskem obdobju že obremenjeni s šolskimi obveznostmi in izven-šolskimi dejavnostmi. Igra pa jim predstavlja prostor svobode in ustvarjanja. Dejala je: „Otro-ci radi sestavljajo in razstavljajo igrače, ki jih ne omejujejo. Pri- merne so igrače, ki burijo domišljijo, spodbujajo kreativnost, grafomotoriko in razvoj prostorskega občutka. Dobra izbira so igrače, ki otroke navajajo na branje navodil in razumevanje načrtov. Deklice v prvi triadi si velikokrat želijo punčke, dojenčke, medvedke, vendar menim, da igrača, ki ponuja manj, da otroku več. Zanimivi so tudi razni poskusi oz. raziskovalne igrače, didaktične, ustvarjalne, miselne igre ... Odlična izbira so družabne igre Igrače, ki vključujejo več igralcev, so za šolske otroke boljša izbira, saj se otroci ob tem učijo tudi sodelovanja, prilagajanja in pravične igre. Vendar naj imajo ob teh igrah otroci tudi indivi- dualne igre, s katerimi se lahko igrajo, kadar družbe nimajo." Previdno z igricami Širčeva priznava, da so nekatere igre lahko pozitivne, vendar morajo starši pri tem otroka naučiti razlikovanja med virtualnim in resničnim. Opozorila pa je na nevarnost: „Otroci se ob teh napravah distancirajo od vrstnikov in se zatekajo v nek svoj virtu-alni svet. Velikokrat jih to privede do zasvojenosti, ki ni dobra ne za njih, ne za družino, v kateri živijo, saj se začnejo odtuje-vati od ljudi." Največ, kar lahko damo otroku, je naš čas. Ko jih obdarujemo z igračami, je to odlična priložnost, da se z njimi skozi igro povežemo. Kot meni Domanjkova: „Otroci ne potrebujejo kupov igrač, pač pa nas, naš čas in skupna doživetja." NOVA MAZDA CX-30 Predstavljamo vam novo pridobitev v družini vozit Mazda, ki navdušuje z estetskimi linijami kupeja in drzno trpežnostjo Športnega terenca. Avto, ki je ustvarjen za to, da potuje skupaj z vami, medtem ko potujete skozi življenje. 5 kompaktnimi merami in okretnostjo je popoln za skok v mesto, Kombinirana poraba goriva WIIP: 5,1 8,41/100 km. Emisije CG,; 133 -173 g/km. Uradna vrednost emisijske stopnje; EURO 6 d Te m p, Specifične emisije NOX; 0,009 -0,0494g/km. Vrednost specifične emisije trdnih delcev pri dizelskih motorjih: 0,00002- 0,00041 g/km. Število delcev pri dizelskih motorjih: 0.1 E10 -0.2E10. Podatki z$ vednosti porabe in emiiij z> motorni rszliiice XI00 niio dokončni. Ogljikov dioksid (CO;) je najpomembnejši toplog^edni plin, ki povzroči globalno iegrevjaje Emiiije onesnaževal zunanjega zraka Iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizem ne ga ozona, delcev PM10 in PM2,S ter dušikovih oksidov. Ptujska cesta 1 49, 2000 Maribor Prodaja: 02/33 38 107 I Servis: 02/33 38 1 08 Igrače, ki stimulirajo otrokov razvoj Razvojno področje Primerne igrače Motorika Plastelin, kinetični pesek, različni gradniki, sestavljanke, perlice Govor Govoreče in pojoče igrače, kot so medvedki, telefoni, knjige Ustvarjalnost Barvice, vodene barvice, čopiči, škarje in lepilo Igre vlog Lesene kuhinje, dojenčki z opremo, mojstrska orodja, igrače v obliki gospodinjskih pripomočkov, frizerski kotiček Fina motorika Konstruktorji Čustva, družabnost, socializacija Družabne igre predšolske otroke: Spomin, Črni Peter ... Družabne igre za šolske otroke: Človek ne jezi se, karte Ena, 4 v vrsto, Monopoly, Activity, Scrabble, Jenga Posluh, ritem Glasbila Telesne spretnosti Kotalke, drsalke, bord, skiro, kolo, poganjalec Kreativnost, grafomotorika in prostorski občutek Lego kocke, 3D-sestavljanke, Branje in sledenje navodilom Tematske Lego kocke Lidija Domanjko in Alenka Lorenčič Širec sta našteli nekatere igrače, s katerimi ne morete zgrešiti. Otroci po njih vedno znova radi posežejo. * Reprezentativni primer izračuna za MAZDA CX-3 C120 t MOTION: * viila finjru lu-mu: linam, m lining - predračunska vrednost predmeti i;n;mu ui:!i jrJ^ttHf-;» - 1 lastna udeležba (polog): ft. 1 Oí C • ínrsok financiranja: 8. IOS C « ítevito obrokov: 60 »mesernn plačevanje: ft 1,05 € • stroški odohritvr 0 í * zadnji (61 -liobiok. 3.242 skupni Jtriuiuk/a piaíilo brtfí Ijilire tíduluíUv S, 105 t ■ lulna ótfesiha mera: 0% ■ elektivna obrusliu meia: (Ki ría dan 04.O1.2013- lahko ~„ — --zavrne, če stianka rjima ustrezne bonitete. Ponudba velja do razprodaje zalog oziroma do preklica. Povprečna poraba goriva: 4,fi fi,5 I 'IGO km. [.misije CO 2: 1 14 !fiO ■?„, km. Uradna vicrfnnsi emEffiskc stopnje: TURO 6b. Specifične erfifilje ÍMOX: 0,0039 0,ljf)36£'km. Vrednost Specifične emisije tidnih delcev prr dizelskih iHOUjjih: O.0ÜU1 i- 0,0002 g, km Število delcev pri dizelskih moJOijih: O.lMtlO 0,'77¿E10. Ogljikov dioksid (i"02) je najpomembnejši toplo&redni plin, ki poviroča globalno M-^ievonje. ¡-misije onesnaževal zunanjega 7raka i/ prometa pomembno pris|ievajo k pü-ilabíanjlj kakuvosli zunanjega ¿raka. Prispevajo ¿las L i kčezmtrmu povišanim kuiii.unti.iLtj am prižemniga «¿Oria, delcev ['MIO in i1 M 2, S lei dušikovih Oksidov. 6 VESELUfCEMgEfi|iil|Sna Pril°ga Štajerskega tednika Promocijsko sporočilo Pestro dogajanje v občini Markovci Po tem, ko smo končno pridobili krožišči s kolesarsko stezo v Markovcih, na regionalni cesti Ptuj-Zavrč, smo sedaj sredi nič manj pomembne investicije, to je nadaljevanje izgradnje kolesarske steze ob isti regionalni cesti v odseku Markov-ci-Zabovci-Spuhlja, v dolžini 1,5 km. Kolesarska steza bo zelo pripomogla k varnosti v cestnem prometu in omogočila našim občanom in vsem ostalim uporabnikom varno kolesariti tudi v sosednjo mestno občino Ptuj. Glavni financer je Ministrstvo za infrastrukturo. Glavnina stroška, ki bremeni občino Markovci, je obnova primarnega vodovoda, ki poteka v trasi ter poleg domače občine napaja tudi občini Gorišnica in Cirkulane. Sicer pa je jesen, ki se že skoraj preveša v zimo, v občini Markovci izjemno pestra. Decembra se bo pri nas zvrstilo veliko dogodkov. Že v novembru je potekala v OŠ Markovci prireditev Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Prav tako so v isti šoli in v enoti vrtca organizirali tradicionalni slovenski zajtrk kakor tudi predavanje na temo Kako privzgojiti učne in delovne navade učencem ter v vrtcu Družina in vrtec v skupni nalogi za odgovorno odraščanje otroka. 9. novembra smo v večnamenski dvorani v Bukovcih ob množičnem obisku občanov ob kulturnem programu šaljivo krstili mošt iz občinske haloške kleti. 13. novembra smo v isti dvorani izvedli srečanje starejših občanov. V nedeljo 24. novembra je bil v mali telovadnici OŠ Markovci samostojni koncert ženske pevske skupine Florina z naslovom Najlepše pesmi. 8. decembra bo v večnamenski dvorani v Markovcih v organizaciji Društva godbe na pihala Miklavžev koncert. 17. decembra bo v isto dvorano v Markovcih prispel Božiček z darili za vse predšolske otroke občine Markovci. Prireditev bo popestrila igrica, ki jo bodo pripravili zaposleni v vrtcu v Markovcih. 19. decembra bomo priredili srečanje obrtnikov občine Markovci. Istega dne bo v OŠ Markovci Božično-novoletna prireditev in hkrati prireditev ob državnem prazniku, dnevu samostojnosti. Konec decembra oziroma leta bodo zaživele jaslice v Stojncih, 26. decembra pa bo še Božični koncert KUD Markovski zvon v cerkvi v Markov-cih. V občini Markovci se res veliko dogaja, zato vas vabijo v svojo družbo in obljubljajo dobro zabavo in prijetno vzdušje tudi v veselem decembru. Štajerski tednik - časopis znajboljšimiregijskimizgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! v Štajerski www /w.tednik.s Namigi za nepozabna praznična potovanja Mnogi razmišljajo, kam bi odrinili za praznike, da bi bilo preživljanje prostega časa še bolj čarobno. Mesta in trgi so v decembrskih dneh bogato okrašeni, gostinci pa pripravljajo bogato kulinarično ponudbo. Turistične agencije so pripravile pestro izbiro vodenih izletov in potovanj, kjer boste skrbi lahko pustili doma in brezskrbno odrinili novim dogodivščinam nasproti. Ugodna in praktična izbira so enodnevni izleti v bližnja mesta. Ugodni enodnevni izleti vodijo v Zagreb, Gradec, Celovec in še bi lahko naštevali. Ker gre za krajše izlete, je ključno, da s samo vožnjo ne izgubimo preveč časa in energije. Priporočeni desti-naciji iz tega vidika sta gotovo praznični Zagreb in Gradec. Gradec - ugodna in praktična izbira za enodnevni izlet Za enodnevni izlet v drugo največje avstrijsko mesto, ki je znano po enem najlepših evropskih i I Ur Vaš župan Bojan Kirbis r/Ar'J božičnih sejmov, boste odšteli skromnih 20 evrov. Agencije poleg prevoza v tej ceni ponujajo sprehod po okrašenem mestnem središču in številnih mestnih trgih. Vključeni so tudi ogledi različnih mestnih znamenitosti, kot so palača Habsburžanov, katedrala, Hiša umetnosti. V deželni hiši pa si boste tudi letos lahko ogledali znamenite ledene jaslice. Mesto ponuja obiske različnih muzejev in razstav, za družine z majhnimi otroki pa je še posebej primeren Graški otroški muzej Frida & freD, ki prireja interaktivne razstave za vso družino. Budimpešta - mesto, ki vabi, da ga doživite Ena najlepših evropskih prestolnic s svojo zgodovinsko noto vabi vse, da ga doživite v svoji praznični preobleki. Potovanja, ki jih ponujajo agencije v paketih, vsebujejo oglede največjih znamenitosti, kot so Trg herojev, državna opera, parlament, cerkev sv. Štefana, Citadella in še bi lahko naštevali. Cene dvodnevnih potovanj se v ponudbah agencij gibljejo od 90 evrov naprej. Z nekaj doplačila pa si mesto lahko ogledate tudi na panoramski vožnji z ladjico. Da bi izkusili Budimpešto, pa si morate privoščiti pravo madžarsko večerjo s čardašom in glasbo. Med priljubljenimi destinacijami je češka Praga Uvršča se med najlepša mesta na svetu. Agencije ponujajo različne pakete ogledov znamenitosti, ki jih je v Pragi nešteto. Zagotovo boste obiskali rezidenco češkega predsednika - praški grad Hradčani, ki ga je prenavljal tudi Jože Plečnik, se sprehodili po zlati ulički in si ogledali znamenito katedralo sv. Vida, Valcava in Vojteha. Mesto vas bo s svojimi ozkimi uličicami, mogočnimi mestnimi hišami navdihnilo in umetninami navdihnilo. Na božičnem sejmu, kjer boste lahko uživali v znameniti ponudbi kandira-nega sadja, praženih mandljev, medenjakov in kuhanega vina, vas bo Praga očarala. Večdnevne izlete v Prago pa agencije ponujajo od 90 evrov naprej. V Rim na večdnevni izlet Mesto, za katerega velja, da ga morate obiskati vsaj enkrat v življenju. Praznično okrašena metropola umetnosti vas ne bo pustila ravnodušnih, ko si boste ogledali Konstantinov slavolok, Kolosej, cerkev sv. Petra v verigah. Sprehodili se boste tudi do trga Navona z vodnjakom Štirih rek, Panteona, vodnjaka Trevi ter Španskih stopnic, kjer se odvijajo vrhunske modne revije. Potovanja v Rim vas popeljejo tudi v Vatikan, kjer si boste ogledali trg in baziliko sv. Petra. Vzpeli se boste lahko tudi na kupolo, kjer boste lahko užili razgled po celotnem Vatikanu in Rimu. Znamenitosti večnega mesta boste lahko občudovali na 3- ali 4-dnevnih izletih, ki vam jih agencije ponujajo od 180 evrov naprej. Kamorkoli boste za praznike odrinili, bo čarobno. Odkrivanje mest in njihovih značilnosti je v prazničnem času še posebej navdihujoče. Prepustite se, da vas lokalna ponudba zapelje daleč od skrbi v eno čudovito doživetje. Živali so v ■ w žrtve našega ■ ■ w ■ veseljacenja Ne predstavljamo si novega leta brez ognjemetov in pokanja. Ves glasni program je del naše tradicije praznovanja in nekateri v njem uživajo, drugi pa malo manj. Prav pretresljivo pa je pokanje za živali, ki se na močan hrup panično odzovejo. O tem, kako lahko našim ljubljenčkom pri tem lahko pomagamo, smo govorili veterinarjem Tilnom Mlakarjem. Vsak pok se živali bolj dotakne, saj imajo ostrejši sluh. Psi zaznajo zvok iz kar štirikrat večje razdalje kot človek, nam je pojasnil Mlakar. „Večina otrok ob pokih zatiska ušesa. Tako si lahko samo predstavljamo, kaj doživljajo psi in mačke. Zvoki so zanje še grozljivejši. Posledice so za živali lahko usodne, saj jih prestrašijo do te mere, da nenadzorovano stečejo pod kolesa avtomobila ali neznano kam. Začnejo lahko kopati, kot da bi se želeli skriti, ali uničevati predmete. Pogosto se zgodi, da si poškodujejo šape ali požrejo kak tujek." Prav je, da začnemo razmišljati, kako bomo naše ljubljenčke zaščitili, saj se prazniki hitro bližajo. Mlakar pri tem ocenjuje, da prave preventive ni. Omejimo lahko le posledice z navajanjem na poke, ki jih psu predvajamo postopoma. Pravi recept za svojega ljubljenčka moramo najti sami Pomembno je, da predhodno razmislimo o strategiji, kako bomo pomagali svojemu ljubljenčku. Mlakar je navedel več možnosti: „Psu lahko pomagamo s farmacevtskimi izdelki. Veliko ljudi se prav v decembru oglasi pri veterinarjih po 'čudežni gel'. To je gel, ki vsebuje učinkovino, ki jo v veterini uporabljamo za pomiritev oziroma uspavanje. Gel se namaže na dlesen ali sluznico ustne votline, se resorbira ter pomiri žival. Obstajajo tudi druga zdravila (tablete). Tako gel kot tablete pa niso primerni za vse živali. Veterinarji po navadi svetujemo, da lastniki poskušajo psa umakniti v sredinski prostor stanovanja, kjer je najtišje, in dajo na glas televizor. Obstajajo tudi posebne tehnike povijanja psa, ki naj bi mu olajšale stisko in ga pomirjale, vendar je uspešnost te tehnike odvisna od vsakega ljubljenčka posebej. K prestrašenemu psu pristopimo umirjeno Če situacija privede do tega, da je naš ljubljenček že vznemirjen zaradi pokanja, do njega pristopimo umirjeno z mirnim glasom. Pomagamo mu lahko s preusmerjanjem pozornosti, bodisi z igračko ali hrano," je povedal Mlakar. Aktivisti, razna društva in veterinarji vsako leto opozarjajo na negativne učinke, ki jih pri živalih povzroča pokanje. Zavzemajo se za zmanjšanje uporabe pirotehničnih sredstev. A pokanje kljub temu še vedno ostaja del slovenske „folklore". AKCIJ A: STEKLO 4S - ZA VSE 4 LETNE CASE ZA CENO STANDARDNIH STEKEL • okna (PVC, LES in ALU), • vhodna vrata (PVC, LES in ALU), vhodna vrata - energetsko varčna (ALU), • Pergole, Ziipi in zunanji roloji • senčila (rolete, žaluzije...), • garažna vrata in industrijska vrata, • okenske police, • steklene fasade (ALU), • zimski vrtovi (PVC, ALU). V podjetju Naitors, d. o. o., so zaposleni strokovnjaki, od katerih večina na tem področju zelo uspešno dela že 10 let in več. Ta podatek jim daje kompetenco, da bo stranka dobila tisto, kar potrebuje. Strokovnjaki podjetja ji bodo znali svetovati, kakšna izvedba je zanjo najboljša ter bo na koncu tudi kakovostno izvedena. - 42 mm izolacijski pnwli - različnih barv in izvedb IZKORISTITE Vet hot 50 modulov vhodnih vrat, v ALU ali PVC izvedbi IVI ra O CO CD S PREDNOVOLETNE ¿fe fcšd Na voljo mobilni aplikaciji v Radio Ptuj in Štajerski tednik za iOS in Android naprave Nissan Intelligent Mobility NISSAN QASHQAI TEHNOLOGIJA, KI TE ZAPELJE. TI i mm Innovation that excites 11 ■i ä ¿¿¿j 10 ^^ i- 17.990 € 7 LET JAMSTVA 4 ZIMSKE PNEVMATIKE avtohiša FERK Ptujska cesta 149,2000 Maribor Tel: (02) 333 81 05 // www.nissan-maribor.com Kombinirana poraba goriva: 5,3-7,5 i/100 km. Emisije C02: 170-139 g/km. Emisijska stopnja: Euro 6d - Temp. Emisije N0x: 0,0181-0,0553g/km. Emisije trdnih delcev: 0,0004-0,00091g/km. Št. delcev (xlO11): 0,01-0,86. Ogljikov dioksid (C02)je najpomembnejši toplogrednl plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prlzemnega ozona delcev PM]0 in PM Jer dušikovih oksidov. 'Cena velja ob nakupu novega vozila Nissan Qashqai 15 Visia z akcijo CashPlan preko Nissan Financiranja. **Bre2plačno7-letnQjamstvo vejja z Nissan Financiranjem in obsega 3 letatpvarniške garancjjeter podaljšarojamstvp 4. in 5. letopaprogramu "A5 new' 6, in i leto pa po programu Basic, oz, za 160,000 km, karkoli se zgodi prej, "'Velja ob nakupu preko Nissan Financiranja, Pooblaščeni uvoznikr Renault Nissan Slovenija, d.o.o , Dunajska 22,1001 Ljubljana Slikajesimbolna. Več na nissan.si Z modnimi dodatki do popolnega stajlinga V našem življenju vse bolj ali manj že obvlada „moda", ki narekuje takšne ali drugačne trende. Če jih nisi posvojil, nisi in oz. naj bi te tok življenja odnesel mimo aktualnega dogajanja. S tem, ko si dovolimo, da nas trendi obvladujejo, izgubljamo na lastni individualnosti, to nismo več mi, temveč nekdo drug, ki se prepušča toku. Zakaj bi se torej morali slepo udinjati modi tudi pri oblačilih, če pa smo lahko tudi na tem področju nekaj posebnega, ker gojimo svoj lastni slog, ki je s tem, ko mu dodajamo le kanček trenda v obliki modnih dodatkov, še kako moden in aktualen. Kaj je lepšega, če svoj stari plašč povzdignemo v „nove- ga", ko mu dodamo šal, šal ovratnike, ki imajo funkcijo kape, kapo ali klobuk, rokavice in torbico v barvi oz. barvah, ki se bodo skladale z osnovnim oblačilom. Če domača moda še nekako hodi z roko v roko z večjimi kosi oblačil, oblekami, krili, plašči tako pri ženskah kot moških, pa so modni dodatki šali, rokavice, kape in klobuki potisnjeni bolj ali manj na stranski tir. V trgovinah so naprodaj bolj ali manj klasični modeli rokavic in kap, tudi pri šalih ni neke posebne razlike, klobuki pa so že redki. Rokavic v drugih barvah kot črni in rjavi, redkeje v sivi in bordo, skorajda ni najti. V glavnem so iz naravnega in umetnega usnja, nekaj jih je tudi iz volne oz. sintetike. Nekih posebnosti tudi ni pri šalih, še najbolj aktualni so tanjši šali, ki posnemajo aktualne živalske vzorce, rože, karirasti, s pikami, črtami. Moški modeli kap so prav tako klasika kot tudi šali in rokavice, zelo redki pa so z modnimi vzorci in bolj živih barv, čeprav so tudi moški bolje videti v živih barvnih dodatkih kot turobnih temnih barvah. Tisti, ki želijo malo več tudi pri modnih dodatkih, bodo želeno našli pri ptujskih modnih kre-atorkah, ki jim bodo zagotovo prisluhnile. Modne dodatke lahko kombiniramo z vsemi oblačili, pa naj gre to za eleganten, svečan ali športen kos. S pravimi modnimi dodatki bomo vsako obla- čilo, tudi tisto, ki ga oblečemo vsak dan, naredili privlačno in občudovanja vredno, četudi nima letošnje letnice. Z njimi poskrbimo za osvežitev svoje garderobe na različne načine. Šal je modni dodatek, ki pozimi ne sme manjkati, prav tako rokavice in kapa. S šalom lahko popestrimo svoj stil tudi v spomladanskem času. V svečani izvedbi (svila, krzno, kvačkan ...) pa bo naša mala večerna črna obleka naravnost zablestela, še posebej pa, če ga bo krasila broška. Moda letos zelo čisla pletene baretke, ki so lahko v sivi, kamelji barvi, tudi v kakšni živi barvi, jajčno rumeni, bordo, zeleni. Modni bomo tudi v karirasti izvedbi. Manj pa so letos v modi kape z umetnimi cofi, četudi niso še iz mode. Cofe imajo lahko tudi šali, tudi z resicami in kvačkanimi dodatki na koncu bodo vzbujali pozornost, s šali je namreč mogoče narediti čudeže. V trendu bomo tudi v jakni ali plašču s tričetrtinskimi rokavi, k čemur bomo oblekli visoke rokavice. Ne glede na vse, kar prinašajo vsakoletni trendi, pa ostaja na nek način zabetonirano pravilo, da morajo biti dodatki usklajeni, v nasprotnem bo naš stajling izzvenel, ker ne bo prinesel čudeža, „da smo novi", četudi smo svoje lansko-l etno oblači lo le dopol ni li . Za najstnike pa so najbolj v trendu t. i. kapucarji, ki združujejo kapo in šal, lahko pa si tudi pri kapucarju omislimo šal, ki ga zavežemo okrog vratu ali si ga samo ovijemo. Modna kreatorka Sabina Hameršak modne kape šiva iz blaga. 8 VESELIJEcEMBER oglasna priloga tednika Modni stajling iz trgovine Anite Kozel New Fashion Shopping, ki ga sestavljajo kapa, šal, rokavice in volnena tunika. Promocijsko sporočilo Čarobni prazniki s Skupino Pošta Slovenije Ogrejte srca vaših najdražjih s klasično voščilnico, ki jo pošljete po pošti. Tudi letos so pripravili praznične poštne znamke z božičnimi in novoletnimi motivi, lahko pa na praznična voščila nalepite tudi osebne poštne znamke z motivom po vašem izboru. Na vseh poštah so na voljo tudi zvežčki z 12 samolepilnimi znamkami, za naslovnike v Sloveniji z oznako A (za voščilnice) ali B (za razglednice) in za naslovnike v tujini z oznako C (za voščilnice in razglednice). Na Pošti Slovenije bodo poskrbeli, da bodo vaša voščila pravočasno prispela v prave roke. Zaradi povečanega prometa v decembru priporočajo pravočasno odda jo božično-novoletnih razglednic in voščilnic. Čas obdarovanja je spet pred vrati. Vsem, ki boste pošiljali darila prijateljem in sorodnikom v tujino, priporočajo izbiro storitve Prednostno, pakete pa pošljite najkasneje v začetku decembra, da bodo še pred prazniki prispeli na želeni naslov. < UJ i «O^Aif : +4 i »A** S • SLOVENIJA Za praznično darilo predlagajo letno vinjeto za osebna vozila za leto 2020. Imetniki kartice Diners Club jo lahko na poštah plačate na tri obroke. Poleg bogate ponudbe božičnih in novoletnih voščilnic boste na poštah našli tudi komplete voščilnic za podjetja. w:* i Roki oddaje pošiljk IV^I Pisma, IttI razglednice (^p Paketi Za naslovnike v Sloveniji do 18. decembra do 18. decembra Za naslovnike v tujini do 6. decembra do 30. novembra Praznično veselje na osebni poštni znamki Svoje najbližje lahko presenetite tudi tako, da na voščila nalepite svoje osebne poštne znamke. Izkoristite 20-odstotni popust na izdelavo osebnih poštnih znamk za pošiljanje po Sloveniji (A in B) ali 10-od-stotni popust na izdelavo osebnih poštnih znamk za pošiljanje v tujino (C in D). Na spletni strani osebnaznamka.po-sta.si poiščite akcijo PRAZNIKI, v polje Geslo vpišite besedo Veselje in z nekaj kliki oblikujte in naročite svoje osebne poštne znamke. Popust velja za spletna naročila in naročila, oddana po e-pošti. Najmanjše naročilo je 20 znamk. Akcijski in drugi popusti se ne seštevajo. OTROCr, PIŠITE BDŽKkU! Tudi letos bo zaživela Božičkova pošta, ki že deveto leto s pisanjem ter pošiljanjem želja in dobrih misli združuje otroke iz vse Slovenije. Otroci lahko Božičku pišete do 18. decembra 2019 na naslov: BOŽIČEK, Za pravljičnimi vrati Poštarja Pavlija 7, 2002 Maribor. Pišete mu lahko posamezniki ali skupine otrok iz vrtcev in šol. S pomočjo prijatelja Poštarja Pavlija bo Božiček vsem otrokom tudi letos odgovoril in priložil presenečenje, zato ne pozabite pripisati svojega naslova. Lansko leto je Božiček razveselil več kot 20.000 otrok iz vse Slovenije. Moja dostava - moja izbira Pričakujete paket? Ste opravili spletni nakup, izbrali mesto dostave, zdaj pa vam izbrana lokacija in čas dostave ne ustrezata več? Potem izkoristite storitev Moja dostava - moja izbira, pri kateri s SMS ali elektronskim sporočilom prejmete povezavo do aplikacije, s pomočjo katere lahko spremenite lokacijo ali datum dostave paketa tudi takrat, ko je ta že na poti k vam. torek • 26. novembra 2019 Šport, reportaže Štajerski 29 Boks • Državno prvenstvo v Mariboru Z izpitom za UL-letalo se vam (dobesedno) odpre nov pogled Nadaljevanje s strani 20 Danilo Kovač: »Treba je pridobiti še ustrezno zdravniško potrdilo, mi zahtevamo, da imajo opravljen razred 2, kar je približno tako kot za šoferski izpit B-kategorije. S tem potrdilom in opravljenimi izpiti lahko kandidati pričnejo s praktičnim letenjem z našimi letali. Mi šolamo pilote na zelo dobrem in priznanem domačem letalu, Pipistrel Virus 912, ki ima izredne letalske sposobnosti. Šolajo se minimalno 35 ur, po tem pa je učitelj letenja tisti, ki pove, ali je kandidat pripravljen na opravljanje izpita. Če je, potem to pomeni, da kandidat teoretični del še enkrat opravi v Ljubljani, na Agenciji za civilno letalstvo, potem pa pride k nam poseben pooblaščenec-izpraševalec, ki bo s kandidatom opravil praktični let in ugotovil, ali je res usposobljen za licenco za pilota UL-letal. Potem pa je naprej pot odprta ...« Vse te stvari uredite na enem mestu, tu pri vas, v Skokah? Danilo Kovač: »Vse kandidat opravi pri nas! Imamo šest učiteljev letenja, še trije pa so trenutno v šolanju in ga bodo predvidoma končali naslednje leto. Opozoril pa bi še na eno posebnost, ki jo imamo pri nas v LCM: pri nas se kot ura letenja šteje samo dejanski polet, ko je letalo dejansko v zraku - od dviga do pristanka. V veliko letalskih šolah boste srečali primere, ko se v to uro šteje ves čas od vžiga do ugašanja motorja. To je pri 35 urah kar opazna razlika in lahko nanese tudi od tri do štiri ure. Treba je omeniti tudi finančni vidik: kandidati za začetek poravnajo strošek predavanj 600 evrov, kasneje pa bodo morali poravnati še 4.900 evrov za letenje: v to je vključenih 35 ur letenja, večino z učiteljem, vsi stroški goriva, pristajalnih taks ... Skupni strošek je torej 5.500 evrov.« Kolikšna je povprečna starost kandidatov, ki se vpisujejo v vašo šolo? Danilo Kovač: »Jaz bi to uvrstil v 'hitra srednja leta' ali 'pozni mla- Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Markova in Osnovno šolo Markova vabi na prireditev Ä5^ OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Markova. Vidimo se v torek, 26. novembra, ob 18. uri vvečnamenski dvorani Markovci. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. Projekt podpira Občina Markovci. fitRADIoPTUI Generalni pokrovitelj fM, oculus it AT P MUS AZAS Izredne predstave Lazarja in Lorenčiča dostniki'. Za opravljanje izpita se praviloma odločajo ljudje, ki imajo izpolnjene svoje osnovne potrebe, kot so služba, stanovanje, avto, potem pa iščejo še nekaj več. Eni si kupijo jahte, eni pa opravijo izpit za pilota in postanejo naši člani. Potem si lahko pri nas sposodijo UL-letala in npr. odpeljejo ženo ali družino na morje, povabijo prijatelje na polet, radi tudi rečemo, da gremo na kavico v Portorož, tisti bolj podjetni pa tudi v Italijo, Avstrijo, na hrvaško obalo .« Kje lahko letijo piloti UL-letal? Danilo Kovač: »Koncept sestave izpita za UL-letala na naši šoli je takšen, da kandidati pri nas v enem zamahu opravijo licenco za pilota in obenem dobijo tudi pooblastilo za letenje v kontroliranem zračnem prostoru. To je izjemno pomembno, saj je brez slednjega prostor letenja zelo omejen, z izpitom na naši šoli pa omejitev za letenje praktično ni. Z našimi letali smo tako preleteli ne samo celotno Slovenijo, ampak že kar širno Evropo. Lahko se pohvalimo tudi z zelo dolgimi leti, kot je npr. na Portugalsko, Malto, Grčijo, na severu na Nordkapp ... To samo dokazuje, da so UL-letala izredno sposobna.« Kako pa je z vzdrževanjem letal in varnostjo? Danilo Kovač: »Varnost je v avi-aciji eden izmed izrazov, ki jih največkrat uporabljamo. Varnost je pri UL-letalih na izredno visoki ravni: letala se zelo zmogljiva, tudi v primeru popolne odpovedi motorja pa omogočajo varen pristanek. Vsa naša UL-letala imajo vgrajeno padalo, pa ne tisto za pilota, ampak za celotno letalo! Tudi v sklopu šolanja v zraku včasih namenoma ugasnemo motor, kandidat pa mora potem opraviti vse postopke za varen pristanek, ki se jih prej seveda nauči. Varnost je na maksimalnem nivoju, večje praktično ni nikjer drugje. Tako lahko povem, da naše pilote v času šolanja natančno pripravimo na to, da z gotovostjo prepoznajo prihajajoče vremenske nevšečnosti in se nevihtam znajo varno izogniti. Letala so tudi odlično opremljena s top instrumenti, tistimi najvišjega razreda v tem segmentu.« Jože Mohorič Univerzitetni športni center Leona Štuklja je od četrtka do sobote gostil državno prvenstvo v boksu. V vseh starostnih kategorijah je bilo prijavljenih skupno okrog 140 boksarjev. V ringu so lahko gledalci spremljali otroke od 10. leta starosti (»dokaz, da zanimanje za boks v Sloveniji raste,« je zapisal Dejan Zavec) do članov, nekateri so prikazali vrhunske boksarske predstave. Tridnevno tekmovanje sta skupaj izpeljala Železničarski boksarski klub Maribor in Boks zveza Slovenije, predvsem finalni dan tekmovanja je bil izveden na zavidljivem nivoju in je bil pravi mali športni spektakel. V njem sta sodelovala tudi dva predstavnika ptujskega boksa in sicer Denis Lazar (BK Ring Ptuj) in Tomi Lorenčič (Dejan Zavec Boxing), ki sta oba prikazala izredni predstavi, vredni naslova državnega prvaka. Lazar do naslova s poškodovanim očesom Po debitantskem profesionalnem dvoboju prejšnji teden na Ptuju se je Denis Lazar hitro osredotočil na nov cilj - za nastop na državnem prvenstvu. V kategoriji do 81 kg je bilo prijavljenih šest boksarjev. Član BK Ring se je v finalu pomeril z Lukom Mejačem (FLC Ljubljana). Šlo je za obračun starih znancev, ki sta si oba silno želela naslov državnega prvaka. Lazar je dokazal, da je v fantastični fizični pripravljenosti in je v prvih dveh rundah absolutno prevladoval. Oba boksarja sta se v teh dveh run-dah spustila v silovite izmenjave, a Lazar je bil tisti, ki je večkrat čisto in natančno zadel. Ob koncu druge runde sta se boksarja zadela z glavama in lazar je ob tem staknil poškodbo pod levim očesom. Ne glede na situacijo je dobro oddelal tudi tretjo rundo in sodniki so mu z rezultatom 4:1 dosodili zmago. Šlo je za najboljši dvoboj finalnega dne, v katerem sta oba borca prikazala veliko natančnih in močnih udarcev, znanja, taktike in vso atraktivnost boksarskega športa. Glavni trener BK Ring Ivan Pucko mlajši je imel v Mariboru še štiri tekmovalce. Miha Vindiš je brez borbe postal članski državni prvak v super težki kategoriji nad 91 kg. Prav tako je brez borbe članski državni prvak v kategoriji do 64 kg Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Duplek, Osnovno šolo Duplek ter Osnovno šolo Korena vabi na prireditev Foto - Črtomir Goznlk Tomi Lorenčič (Dejan Zavec Boxing) je postal držauni pruak u kategoriji do 75 kg. postal Lovro Čondič. V ringu se je izkazal mladi Alen Kralj, saj je med mladinci v kategoriji do 64 kg postal državni prvak. S prekinitvijo v 2. rundi je v polfinalu ugnal Žana Lešnika (BK Fužinar), medtem ko je suvereno opravil tudi svoj finalni nastop, ko je premagal Jana Pečnika (BK Intercom Celje). Nastop v Mariboru je bil pravi test tudi za Marka Goranoviča (BK Ring), ki je po lanskoletnih nastopih v slovenskem ligaškem tekmovanju tokrat tekmoval še na DP med mladinci do 91 kg. Mladi boksar je prikazal soliden nastop in je v uvodnem obračunu izgubil proti izkušenejšemu Dinu Mandiču (BK Tivoli). Tomi Lorenčič počasi boksarsko dozoreva Dejan Zavec Boxing je imel na državnem prvenstvu v boksu v Mariboru štiri svoje tekmovalce. Najbolj se je izkazal Tomi Lorenčič, ki se je zaradi rasti v zadnjem obdobju pomaknil iz kategorije do 69 kg v kategorijo do 75 kg. Po nastopu na Zlati rokavici se je mladi boksar s trenerjem Dejanom Zavcem dobro pripravil za naslednji pomemben nastop. Rokomet • RK Drava Ptuj V polfinalu je bil njegov nasprotnik Arjan Bislimaj (BK Slovenska Bistrica). Gre za fizično zelo dobro pripravljenega borca, ki se ga Lorenčič ni niti malo ustrašil in je že od prvega trenutka naprej deloval zelo samozavestno. Upošteval je navodila svojega trenerja in je prišel po odličnem dvoboju do zmage v najboljšem dvoboju polfinalnega dne. V finalu se je sešel s Sašom Marja-novičem (BK Knockout Ljubljana), ki ni mogel slediti natančno izvedenim udarcem in kombinacijam Loren-čiča, kateri je z vnovično odlično predstavo suvereno zmagal s 5:0 in je tako popolnoma zasluženo prišel do naslova članskega državnega prvaka v kategoriji. Tokrat je brez borbe prišla do naslova članske državne prvakinje v kategoriji do 57 kg Vida Rudolf. Ob pomanjkanju treningov je Jan Sekol solidno opravil če-trtfinalni nastop v članski konkurenci v kategoriji do 81 kg proti Luki Mejaču (FLC Ljubljana), ki pa je bil v tem primeru vseeno boljši tekmec. V članskem polfinalu kategorije do 91 kg je Miha Hribovšek (Dejan Zavec Boxing) izgubil z Aljažem Banom (BK Tivoli). Slednja sta prejela za svoja nastopa bronasti medalji, medtem ko sta zlati prejela Lorenčič in Rudolfova. David Breznik Pripravljalne tekme odigrali v gosteh siŠipi! Einfiiiiin F m Foto: arhiv RK Drava Skupinska slika po turnirju v Gorišnici OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Duplek in Osnovne šole Korena. Vidimo se v sredo, 27. novembra, ob 18. uri v OŠ Duplek. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. Projekt podpira Občina Duplek. Pomanjkanje terminov za treninge in tekme v ptujskih športnih dvoranah je vodstvo Rokometnega kluba Drava dobesedno prisililo, da je pred sezono poiskalo in organiziralo termine za pripravljalne tekme v Gorišnici, Murski Soboti in Mariboru. Prvi turnir v Gorišnici je bil nekaj posebnega, saj so se ob srečanju z domačo vrsto Moškanjci-Gorišnica pomerili tudi z reprezentanco Savd-ske Arabije. Drava je sila zanimivo tekmo proti na vseh nivojih odlično organizirani reprezentanci dobila s 27:25. Po tem turnirju so Ptujčani igrali na dvodnevnem tekmovanju v Murski Soboti. Tam so odigrali tekmi proti prvoligaški zasedbi Jeruzalema Ormoža in domačega Pomurja (2. SRL). Ta cikel priprav je članska ekipa zaključila še z gostovanjem v mariborski športni dvorani Lukna, kjer se je pomerila z Mariborom Branikom. Tako je Rokometni klub Drava odigral na treh turnirjih v gosteh pet prijateljskih tekem, ki so bile za varovance trenerja Vladimirja Vujoviča osnova za start v novo sezono v 1. B državni rokometni ligi. V njej igrajo Ptujčani za zdaj kar solidno, a pozna se, da imajo še vedno velike težave zaradi pomanjkanja terminov, to se pozna predvsem v uigranosti ekipe. Po tem delu prvenstva bodo rokometaši Drave za izboljšanje uigranosti odšli še na krajše tridnevne priprave. David Breznik (RradioPTUI Generalni pokrovitelj Odern fM, oculus iT ATP Odern Na voljo mobijni aplikaciji Radio Ptuj in Štajerski tednik za i0SJi»Android naprave ^ ^ h**?IC ¡ftiy I ■ Ppp More Ist 30 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 26. novembra 2019 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. radioPTUI Štajerski TEDNIK v NAROČILNICA ZA Štajerski Ime in priimek: Naslov:_ Davčna številka:. Telefon:_ Datum naročila:. Podpis:_ ¿¡^ ■ S podpisoi H '■ Hkrati poti S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE SPLAČA! Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli 24-DELNI KOMPLET JEDILNEGA PRIBORA GUERINI. Z novim priborom iz inoxa 18/c, priznanega italijanski proizvajalca Guerini, bo odslej hrana še slajša. 24-delni komplet vsebuje: 6 vilic, 6 žlic, 6 nožev in 6desertnih žlic. RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI: 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti 20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov v Štajerskem tedniku vtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah) praktična darila za nove in obstoječe naročnike revija STOP (spored) POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA! 6. in 7. dec 13.in 14. dec PREDBOZICNI VARAŽDI N Prevoz in organizirano vodenje - vodič Večerja v hotelu ORION Živa glasba - Dalibor ODHOD: Železniška postaja Ptuj ob 16:30 [ßj V P <^adioPTUI Štajerski REZERVACIJE: 00386 70 244 140 torek • 26. novembra 2019 Oglasi in objave Štajerski , 31 00:00 Video strani 08:00 Oddaja iz občine Majšperk 09:00 Gostilna pr' Francet' 10:30 Se še spomnite? 12:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Cecilijin koncert v Stopercah 19:50 Pregled tedna MNZ Ptuj 20:00 Mi in zdravje - v živo 21:00 Oddaja iz občine Majšperk 23:00 Video strani SP PROGRAMSKI NAP0VEDNIK več na spletni strani www.slptv.si 00:00 Video strani 08:00 Iz mošta vino, pridi na Hajdino 10:00 Oddaja iz občine Starše 12:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Polje, kdo bo tebe ljubi! 20:00 Kronika iz občine Hajdina 21:20 Sreda v sredo 23:00 Video strani 00:00 Video strani 08:00 Nove pridobitve v Gabrniku 09:00 Ljudski pevci se predstavijo 10:30 Utrip iz Ormoža 12:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Kicar poje in igra 20:00 Koncert vokalne skupine Enigma 21:30 Utrip iz Ormoža 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava H6d, 2252 DORNAVA; mfo@siptv.5i kontakt: 02 754 00 33; 041 616 044; mvw.siptv s t Marketing: Megamarketing d.O.o.; 02 74934 27:031 627 340 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. KMETIJSTVO BIKCA LS, starega 4,5 meseca, prodam. Tel. 040 716 959. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM frezo za Gorenje Muto, okrogli priklop in Akme motor, generalno obnovljen. Tel. 051 376 732. NEPREMIČNINE ŽELITE graditi? Zazidljiva parcela v izmeri 10 arov na Ptuju vas že čaka. Vsi infra-strukturni priključki že na parceli. Pokličite 041 896 788 - Daniela. SREDAJE DAN r.B,i KUPIMO traktor in kmetijske pripomočke katere koli znamke in v kateremkoli stanju ter mini bager do 5 ton. Telefon 070 519 447. GVTRAK Gregor Voga, s. p., Turno 11, Turno, 3263 Gorica pri Slivnici. Štajerski' v digitalni knjižnici: WWW.dlib.9 PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV kupil s// J ¿""lOOJellniic B, Kupajlh vse. kar S, ,„ "" 2 Monll«, ^MU a ¿'-¿ovnu, ,ni"Orrc jMnJfcatoico in"«*tH0#W v osebnrh www.reporter.si AFERA Bioplinarne: Namesto zelene energije ponikalnice milijonov iz bank POLITIKA Kako bo Matej Tonin Novo Slovenijo pripeljal v novo vlado INTERVJU Matej Makarovič: Janša ne bi privolil v koalicijo, ki je ne bi sam vodil ŠKANDAL Zavrgli ovadbo zoper zloglasnega Stephana s Kemijskega inštituta Pihalna godba občine Dornava Dornava 135a, 2252 Dornava https://www.facebook.com/PihalnaGodbaObcineDornava 041 976 069 Pihalna godba občine Dornava išče novega dirigenta Pihalna godba občine Dornava objavlja razpis za zasedbo prostega mesta dirigenta orkestra za eno leto z možnostjo podaljšanja pogodbe. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: • dokončana vsaj srednja glasbena šola, • dirigentske kompetence, pridobljene z uradno glasbeno izobrazbo ali dirigentsko šolo/tečajem, • izkušnje z vodenjem orkestrov ali drugih podobnih sestavov. OPIS ORKESTRA: Pihalna godba občine Dornava je v letu 2019 praznovala 20-letnico obstoja. Trenutno v orkestru sodeluje 35 aktivnih članov. Orkester na leto organizira dva večja koncertna dogodka (poletni in adventni koncert) in se udeležuje več kot 30 dogodkov, ki vključujejo tradicionalne nastope, kot so pustna povorka, prvomajska budnica, gasilske parade in velikonočna procesija. Orkester se udeležuje tudi gostovanj v tujini (Srbija, Francija, Avstrija itd.) in intenzivnih vaj. Igra različne zvrsti glasbe; od tipičnih godbenih koračnic do narodno-zabavne glasbe, swinga, filmske glasbe in klasične literature. V zadnjih sezonah so več kot uspešno sodelovali z zbori iz Dornave in okolice, domačimi mladimi solisti in uveljavljenimi slovenskimi glasbeniki, kot sta Oto Pestner in Elda Viler, ter posneli videospot avtorske koračnice trenutnega dirigenta Zmaga Štebiha. Zainteresirani kandidati naj do 10. 12. 2019 pošljejo prijavnico na e-na-slov pihalna.godba.dornava@gmail.com ali priporočeno po pošti na naslov Pihalna godba občine Dornava, Dornava 135a, 2252 Dornava. Prijavnica naj vsebuje: • življenjepis, iz katerega bodo razvidne izobrazba in izkušnje, • kratka vizija razvoja orkestra in tri ključne prioritete dela z orkestrom, • dokazila, • kontaktne podatke (tel. št.). Kandidati v ožjem izboru bodo povabljeni na razgovor z razširjenim upravnim odborom orkestra. Upravni odbor bo obvestil kandidate o izboru v roku 7 dni od opravljenega razgovora. Vse informacije so na voljo preko e-naslova (pihalna.godba.dornava@ gmail.com) in na telefonski številki 041 976 069 (Jernej Štebih). Jernej Štebih, predsednik Pihalne godbe občine Dornava Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (Goethe) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in tašče Elizabete Zajšek MLINSKA CESTA 15A se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam pa izrekli besede sožalja ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala g. župnikoma za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete pesmi slovesa, govornici in pogrebnemu podjetju Mir. Hvala osebju DU Ptuj za prijaznost in nesebično pomoč v času njenega bivanja v domu. Vsi njeni Skromno si živel, v življenju mnogo pretrpel. Nihče ne ve, kaj si si takrat želel. Tam zdaj mirno spiš, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, atija, sina, brata in strica Franca Muhiča IZ TRNOVCA 10 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na tih deževen dan k počitku, darovali sveče, za svete maše ter izrekli sožalje. Posebej iskrena hvala vsem, ki ste v težkih trenutkih pomagali družini. Hvala gospodu patru Jožetu, gospe Lojzki, gospe Alenki, podjetju Mir, gospodu za Tišino in pevcem za odpete žalostinke. Še enkrat iskrena hvala vsem. Žalujoči: vsi njegovi m Mm Vsi bomo enkrat zaspali, v hišo Očetovo šli, delo za zmeraj končali, v miru počivali vsi. (A. M. Slomšek) ZAHVALA Tiho je zaspala naša draga žena, mama, sestra, babica in svakinja Otilija Lepoša IZ MARKOVCEV 70 5. 12. 1945-9. 11. 2019 Hvala vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom in sovaščanom, ki ste jo pospremili na poti k večnemu počitku. Hvala za darovane sveče, cvetje, sveta maše ter izrečene besede tolažbe in sožalja. Hvala župniku Janezu Maučecu za opravljen cerkveni obred. Hvala Mariji Bezjak za molitve, Mariji Prelog za besede slovesa, zastavonošu, cerkvenim pevcem za odpete pesmi in pogrebnemu podjetju Mir. Žalujoči: vsi njeni Umrli so mil m i Dragica Skurjeni, roj. Burina, Ločič 17, roj. 1926 - umrla 14.novembra 2019; Anton Polajnko, Libanja 6, roj. 1961 - umrl 17. novembra 2019; Ana Kavčič, roj. Kavčič, Ormož, Rakuševa ul. 2, roj. 1933 - umrla 19. novembra 2019; Franc Muhič, Trnovec 10, roj. 1960 - umrl 17. novembra 2019; Viktorija Herga, roj. Serban, Mezgovci ob Pesnici 11, roj. 1939 - umrla 16. novembra 2019; Kristina Korošec, roj. Meško, Veliki Vrh 49a, roj. 1931 - umrla 19. novembra 2019. DOBRODELNI KONCERT ZA DRUŽINE V STISKI KLIC DOBROTE DOBRO IZ VSAKEGA SRCA dvorana Golovec v Celju sreda, 27. 11. 2019 ob 20.00 Vstopnice so na voljo na Škofijskih karitas. Info: 01/300 59 60 in www.karitas.si MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO 1 DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE ! 749 34 16 ali mariana.pihlarOradia4adnik.si, Ihodno pokličite. Štajenk¿TEDNIK majda.MgulaOradio40dnik.si, tel. 02 tel. 02 749 34 10, za večje objave pred Ptuj, Slovenija • Zasvajajo tudi digitalne tehnologije Za računalniške igre dve do tri ure dnevno V zadnjih letih med mladostniki zelo narašča uporaba sodobnih digitalnih tehnologij - osebnega računalnika, pametnega telefona, tablice. Kot je pokazala mednarodna raziskava, opravljena tudi v Sloveniji, njihova raba že vpliva na zdravje mladih. Rezultati raziskave so razkrili, da se približno petina slovenskih mladostnikov, vključenih v raziskavo, o svojih skrivnostih in občutkih lažje pogovarja preko interneta kot pa v živo. Skoraj desetina mladostnikov tvega zasvojenost z digitalnimi igrami, pri enakem deležu je zaznana problematična uporaba spletnih socialnih medijev. Med starostnimi skupinami so pomembne razlike. Najvišji delež problematične uporabe spletnih socialnih medijev je med 15-letniki, ob tem je delež višji pri dekletih kot fantih. In kaj pomeni problematična raba? Da se mladi ne morejo oziroma nočejo upreti vsakodnevni rabi socialnih omrežij, da se lažejo o času, porabljenem za socialna omrežja, da zaradi njihove uporabe zanemarjajo druge aktivnosti... Desetina mladih kaže znake zasvojenosti Mladi sodobne digitalne tehnologije uporabljajo v različne namene in za različne aktivnosti, mednje sodi tudi igranje iger. Približno petina mladostnikov je poročala, da igrajo igre vsak dan ali skoraj vsak dan. Na dan, ko so mladostniki igrali igre, jih je malo manj kot polovica temu namenilo 2-3 ure ali več svojega časa, med njimi pa je bilo več fantov kot deklet. Rezultati raziskave so še pokazali, da približno desetina mladostni- ig Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! F j M Štajerski TEDNIK www.tednik.si Foto: Profimedia Problematična uporaba sodobnih tehnologij postaja pomembno javnozdravstveno področje. Svetovna zdravstvena organizacija je letos spomladi izdala smernice za otroke glede fizične aktivnosti, sedenja pred različnimi ekrani in spanjem. Med drugim poudarja, da otroci do drugega leta naj ne bi preživeli nič časa pred nobenimi zasloni (kar vključuje tudi televizijo, računalnik (igranje igric), tablico, telefon itd.), otroci od drugega leta do petih let pa največ eno uro pred katerimi koli zasloni. kov, starih 11, 13, 15 in 17 let, glede na odgovore kaže znake zasvojenosti. Med njimi je več fantov kot deklet. Otroci naj se z vrstniki I V** V0 t družijo v živo! Kot vsaka zasvojenost ima tudi zasvojenost z digitalnimi tehnologijami ali igrami negativne posledice na duševno in fizično zdravje človeka. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozarjajo, da lahko pogosto in dolgotrajno igranje spletnih iger vpliva na fizično zdravje in vedenje (npr. bolečine v mišicah, prehranjevalne navade, spanje), lahko privede do psiholoških in čustvenih težav (znižane samopodobe, težav z ohranjanjem pozornosti, socialne anksio-znosti) in se lahko kaže v slabšem šolskem uspehu. »Zato je zelo pomembno, da se otroci dovolj družijo z vrstniki tudi v živo, da so fizično aktivni in da dovolj spijo,« opozarjajo. K ' ' Mojca Vtic Slovenija • Negativni vplivi sežiganja odpadkov na zdravje Izpusti povzročajo vrsto nevarnih bolezni Razpravljavci so na srečanju o kemijski varnosti opozorili, da se ob sežiganju odpadkov v zrak sproščajo nevarne snovi, ki škodujejo okolju ter zdravju ljudi in živali. Izpusti sežigalnic potrjeno vsebujejo rakotvorne snovi. Prav tako snovi v izpustih povzročajo bolezni živčevja, srca in ožilja ter pljuč, motijo plodnost in razvoj plodov. Tradicionalno srečanje, ki poteka v Ljubljani, je združilo različne strokovnjake, ki so vpleteni v aktualno dogajanje v zvezi s sežiganjem odpadkov v Sloveniji: zdravnike, inženirje, predstavnike agencije za okolje, zaposlene v sežigalnicah in okoljske aktiviste. Njihova predavanja bo organizator objavil v zborniku. Miran Brvar iz centra za klinično toksikologijo in farmakologijo interne klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana je poudaril, da bi morali pri načrtovanju novih sežigalnic odpadkov upoštevati posebnosti lokalnega prebivalstva, na primer povečano obolevnost zaradi že prisotnih onesnaževalcev v okolju. »Pri vred- notenju vpliva toksičnih snovi v izpustih sežigalnic na zdravje ljudi se moramo zavedati, da se njihovi učinki lahko seštevajo ali celo pom-nožujejo, zato mejne vrednosti ne zagotavljajo zdravega okolja lokalnemu prebivalstvu,« je pojasnil Brvar, ki je tudi predsednik organizacijskega odbora srečanja. Dosedanje študije so pokazale, da je delo v sežigalnici ali življenje v njeni bližini povezano z večjim tveganjem za rakava obolenja, kongenitalne anomalije ter večjo umrljivostjo dojenčkov in povečanim številom splavov, je navedla Metoda Dodič Fikfak s kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana. »Ali imajo najsodobnejše sežigalnice r\ r>+ m^ o ¿i o 4 p •o %?* * .p Roj'stva: Sanja Kukovec - deklica Kaja; Dina Skerlov-nik - deček Zar; Sonja Arnuš - deklica Tara; Petra Gra-šič - deček; Jasna Kolic - deček. Poroka - Ptuj': Matjaž Korošec, Mali Okič 5, in Tanija Petrovič, Dolane 25b. Zlatoporočenca: Anton Potrč in Alojzija Potrč, roj. Petek, Mestni Vrh 79. ■»C?» Lbfv, o - * o <0** Foto: Dreamstime odpadkov dejansko manjše posledice za zdravje, še ni mogoče odgovoriti,« je opozorila. Vzrok manjšega tveganja bi namreč po njenih besedah lahko bil prekratek čas, odkar so začele delovati varnejše sežigalnice. Težava je tudi nekonsistentno poročanje o značilnostih tehnologij. Sara Korošec s kliničnega oddelka za reprodukcijo ginekološke klinike UKC Ljubljana je dodala, da so posebne fiziološke spremembe v telesu nosečnice, večja obremenitev celotnega organizma ter prisotnost razvijajočega se zarodka in ploda dodatni dejavniki, ki večajo izpostavljenost delovanju posameznih onesnaževal iz okolja. Peter Pregelj z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana je dejal, da vse bolj postajajo poznani okolj-ski dejavniki, ki vplivajo na pojavljanje psihičnih motenj in posledično tudi samomorilnega vedenja. Raziskave ugotavljajo povezanost med onesnaženim zrakom, ki je lahko tudi posledica sežiganja odpadkov, in pojavljanjem psihičnih motenj. Predsednik Eko kroga Uroš Macerl je ocenil, da imamo v Sloveniji dobro zasnovan sistem ločenega zbiranja odpadkov na viru. Izrazito neučinkovit pa je po njegovem mnenju del, ki odpadke usmerja v ponovno rabo in recikliranje, še posebej to velja za odpadke iz gospodinjstev. »Namesto zagotavljanja učinkovitejših procesov na tem področju nam politika v zadnjih letih intenzivno ponuja dodatne kapacitete za sežig odpadkov v okolju, kjer je nadzor izrazito neučinkovit, netransparentnost industrijskih onesnaževalcev pa visoka,« je bil kritičen. Poleg tega po njegovih besedah sprejemanje odločitev ne poteka interdisciplinarno ter izključuje zdravstveno stroko in civilno družbo: »Mejne emisijske vrednosti so vedno in samo kompromis med tehnološkimi in ekonomskimi zmožnostmi ter nevarnostmi, ki jih določena vrednost predstavlja za zdravje ljudi.« Takšni kompromisi pa se vedno izraziteje sklepajo v prid ekonomskim interesom, tudi na področju javnega zdravja v najbolj prikrajšanih območjih Slovenije, je še dodal. STA Kakršen Konrada (26.) dan, takšen bo malone ves svečan. C5 Danes bo v notranjosti večinoma oblačno ali megleno. Na Primorskem bo sprva še sončno, proti večeru pa se bo zmerno pooblačilo. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 6, ob morju do 10, najvišje dnevne od 7 do 9, na Primorskem do 16 °C. V sredo bo pretežno oblačno, na zahodu se bodo začele pojavljati padavine, ki se bodo popoldne širile proti vzhodu, v Pomurju bo še suho. 4-dnevna napoved za Podravje Torek Sreda Petek 26.11.2019 27.11.2019 28.11.2019 29.11.2019 + m* 6 4 9 3 Dopoldan Dopoldan Dopoldan Dopoldan 10 14 14 12 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan V J> J> Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 7.5 m/s Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Vir: ARSO