Stev, 176._ Izhaja vsak dan, fud! ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. 1'redntttvo: Ulica Sv FranMSka AslSk-ga S. 20. L nad*. — V* crf!»i naj te pcSiljaJo uredništvu lista. NefrankJrana pisma m o« sprejemajo in rokopisi se bc vrzčajo. 7^di??telJ hi cdgovomi urednik Štefan Godina. Lastnik konsoccfl iW .Emrcfti' — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge s te €|tr.iia rcrcžtvom v Trstu. oHca Sv. Frančiika AsiSkega it M. Telefon crednifhra In oprav« itev. U-67. Narečnim znala: Za celo leto........K 2J— 21 pol Jeta ................. sa tri mesece....... • ■ • 2a nedeljsko Udajo n eolo Mi. •••••»• u pi ................... V Trstu, v ponedeljek, 26. junija 1916. Letnik XII. Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po G vinarjev, zastare!« številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v široko3ti ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslani«, oginsi denarnih zavodov ........7......mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........ K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......:.....X— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarje/. Oglase sprejema In se rat ni oddelek .Edinosti*. Naročnina ta reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno ia upravi .Edinosti'. — Plača in toži se v Trstx Upava In Inatratol oddelek se nahajata v ulici Sv. FranČilki aa — FoOanfcafiiHnlgiil račun it «41.652. Pregled najnovejših dogodkov. Ruska bojišča. — Naše čete so šle na nove postojanke med Kimpolungom in .lakobenijem. Na gališki fronti artiljerijsko delovanje. Pri Berestečku Rusi odbiti. V južni Voliniji ponoven naš^ uspeh. Poj Sokulom neizpremenjen položaj. Na Hrndenburgovi fronti boji poizvedovalnih oddelkov. _ . . c? Italijanska bojišča. — Od morja do Sa-botini mestoma živahen laški artiljerijski ogenj. Drugie laški napadi odbiti. Dogodki na moriu.— Laški pomorski naoad na Piran odbit. — Naš podvodnik potopil v Otrantski ožini laško pomožno križarko tipa »Principe Umberto« in francoski rušilec tipa »Fouche«. Zapadna bojišča. — Na angleškem bojišču živahno bojno delovanje- Na levi strani Moze močan sovražni ogenj. Na de Ni vsikdar mržnja, milostljiva gospica, ki goni človeka iz domovine, pač pa včasih najnežneje čustvo najbolj zabranja vhod v domovino. A veliki svet in njegove naslade — o, ne govorimo o tem, gospica!« »Poiščem si zabave drugje,« je rekel Milan šaljivo, »vi dva imata posebno mo-drijanske razgovore! Nočem vaju motiti. Sluga pokorenU Milivoj, ki je postal poleg prijatelja nekoliko srčneji, je bil zbegan: nekaj mu je dušilo srce kot huda kača. Gospod Milivoj,« ga je prebudila Zlat-ka iz njegovih sanjarij, »že davno sem želela govoriti z vami. Citala sem vaše pripovedke in pesmi jako pridno, ker so ini misli, došle iz peresa kakega znanca. gine) sestreljenih troje avstro-ogrskih letal. Tudi to poročilo je neresnično. Resnica je, da se ni izgubilo niti eno naših letal. — Od 22. t. m. poroča Cadorna: »V Le-drski dolini je sovražnik v noči na 21. t. m. napadel naše postojanke na Monte Sperone (mfšljena je Capi Cima della Rocca, ki se je v Cadornovih poročilih imenovala tudi obrambni zid), toda bil je po živahnem boju popolnoma odbit.« Ta popolnoma neresnična trditev se nanaša morda na sledeče dogodke: V noči na 21. t. m. se je splazila naša patrulja skozi sovražne ovire obrambnega zidu ter je prinesla nazaj nekaj materijala, kakor patron, krošenj i. t d. V prejšnji noči na 20. t. m. je bilo izvedenih nekaj uspešnih patrulj-skih pohodov. Ena teh naših drznih patrulj je splezala v Steifelsu po Clma della Rocca navzdol ter je zajela tamkaj poveljnike italijanskih poljskih sitraž. Neka druga je zlezla po vrhu Capi navzdol, druge patrulje pa so se splazile skozi sovražne straže in ovire ter so poizvedovale po sovražnih postojankah. Vznemirjeni vsled tega in pričakuje najbrž nadaljnih podjetij, so Italijani v sledeči noči otvoriH žtvahen artiljerijski ogenj na naše predpo-stojanke na Passumer Capi, nakar so odgovarjale naše baterije. Sluteč morda kak napad, je otvorila italijanska pehota nato večuren, živahen, toda brezuspešen ogenj, ki so mu deloma odgovarjale naše postojanke. Toda noben mož ni zapustil svojega kritja. Potemtakem ne more biti govora o kakem napadu, ter se mora Ca-dornovo poročilo o napadu v Ledrski dolini označiti za izmišljeno. Ifemibo uradno porodio. BERLIN, 25. (Kor.) Wolffov urad po-roča: Veliki glavni stan, 25. junija 1916. Zapadno bojišče. — Sovražnik je v odseku južno labasseeškega prekopa tja do preko Somme tudi ponoči razvijal živahno delovanje, je s težkimi topovi obstreljeval Lens in predkraje in v okolišu Beaumonta - Hamela, severno Alberta, brez uspeha spuščal plin preko naših črt. Na levi strani Moze je sovražni ogenj proti večeru, posebno ob »Mrtvem možu« postal zelo močan. Ponoči so se vršila tri manjša, za nas uspešna pehotna podjetja. Oh naših vzhodno Moze pridobljenih novih postoiankah se je ob obojestranskem močnem artilerijskem razvoju unel srdit pehotni boj. Poizkus Francozov, da bi s protinapadom zopet zavzeli izgubljeno ozemlje, se je izjalovil ob najtežjih njihovih krvavih izgubah. Poleg tega smo ujeli še nad 200 mož. Vzhodno St. Die smo pri nekem patruljskem sunku zajeli 45 Francozov. Vzhodno bojišče. — Na severnem delu fronte je prišlo na več mestih do bojev naših poizvedovalnih oddelkov, pri čemer je bilo ujetnikov in plena. — Nasproti našemu napredujočemu napadu so ostali tudi včeraj močni ruski protisunki, posebno na obeh straneh Zature, popolnoma brez uspeha. Južno plaševskega odseka, južnovzhodno Berestečka, smo z obnovljenimi močmi izvršene sovražne napade zavrnili do zadnjega. Pri armadi generala grofa Bothmerja nič posebnih dogodkov. Balkansko bojišče. — Položaj je neizpremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. S !ur!Kiii tojltt. CARIGRAD, 24. (Kor. — Agence Tel. Milil.) fjlavui stan javlja: Iraška fronta: Nobenega važnega dogodka. — Naši oddelki so bili eno uro hoda dalje proti vzhodu pomaknjeni preko kraja Sermil. Rusi se skušajo z vsemi sredstvi držati vzhodno Sermila ter v veliki nag!ici ojačujejo črto svojih strelskih jarkov, ki so jo napravili v naprej. Kavkaska fronta: Na desnem krilu je vladal mir. \ središču samo krajeven intanterijski ogenj. Dne 22. junija na levem krilu proti sovražni postojanki v odseku severno reke Coroh pričeta ofenziva je trajala še na dan 23. t. m. ter se dvakratno zanimive. No, vse mišljenje in čustvovanje v vaših sestavkih se mi zdi tako čudno, tuie, da ga ne morem spraviti v sklad s svojo glavo, s svojim srcem. »Verujem vam to. Vaše misli, vaša čustva so bistra tekoča voda, ki teče mirno, jasno po cvctni livadi. Moja čustva, moje misli so vam pa hudournik, ki besni in prsi po strminah, pak se slednjič izgublja v pesku! Vi ste srečna, a jaz---« »Da sem srečna, da sem mirna, pravite, gospod Milivoj! O, vi še niste proučili ženskega srca. Bili ste v svetu, videli ste mnogo ljudi: čudim se vam. da smeh vsikdar smatrate za pojav radosti in vesel obraz za nasprotnika neveselja.« »Iskren sem, vse motrim z iskrenim očesom, pak mislim, da žalim vsakogar, ako ga ne sodim tako.« »To so fraze, Milivoj, ki jim sami ne verujete. To je logika samozivcev, a vi niste tak, vi ste se gibali v svetu!« »V velikem svetu, v njegovih spletkah, postaja človek še najprej samoživen. CIo- zaključilo zasedenje napadenih postojank. Osvojene postojanke se nahafajo do 25 o-zlroma 30 km južno Ofa in Trapezunta; tako ob obali kakor tudi ob do 2800 m se dviga jočem, do vzhoda proti zapadu raz-tegajočem se pogorju v iz vir ju rek, ki med obema, označenima mestoma Izlivalo v morje. V tem napadalnem boju, ki se je bil 2 dni na fronti v razsežnosti 50 km z veliko silovitostjo, so se bile naše čete z veliko hrabrostjo ter so se zlasti odlikovale v bajonetnih bojili moža proti možu. v katerih so dokazale, da nadkriijujejc sovražnika. Ko Je sovražnik, ki je na gotovih točkah opustil svoja taborišča, bežal, so naši vojaki pozabili vse napore boja ter so se, ne da bi čakali povelja za zasledovanje, tako) vrgli proti ostjnku sovražnika, ki sa je branil, da bi se zamo-gel držati dalefi spredaj. Naše Čete so na ta način še razširile zasedeni odsek. V teh bojih smo zajeli bogat plen na razni;i vrstah uniform in vojnem materijalu, nadalje en milijon patron In sedem strojnih pušk, ki jih uporabljamo že proti sovražniku. ter smo dovedM 682 ujetnikov, med njimi 7 častnikov. Vkjfub za sovražnika ugodnemu ozemlju Je imet sovražnik približno 2000 mož mrtvih. Naše izgube so v razmerju s tem majhne. Z drugih front ni poročati nič važnega. Amerikansko - mehikaaaki spor. WASHINOTON, 24. (Kor. — Wolfiov urad.) Vojni minister je izdal povelje poveljnikom vseh armadnih delov, da odpošljejo celokupno razpoložljivo milico po njeni mobilizaoiji v posameznih državah na mehikansko mejo. AMSTERDAM, 24. (Kor.) Glasom nekega tukajšnjega lista se listu »Times* br-zojavlia iz Washingtona, da so dali v Beli hiši razumeti, da bo predsednik kongresu le tedai predlagal napoved vojne, ako se odgovori, daje odgovorni častnik Carran-zevcev namenoma prekriil mir. VVilson ie ooslal prepise zadnje amerikanske note Carranzi s spremnim pismom latinskim a-merikanskim državam. VVilson izreka željo, da bi se izognili vojni. Noče nobenega vmešavanja v notranje zadeve Mehike temveč hoče samo obrambo amerikanskih ozemelj prati roparjem. __ na Vrha sv. Hlhela. Prednja črta na Vrhu sv. Mihela ,je razdeljena v odseke, ki se seveda ne smejo tu navajati s pravimi imeni. Eden sega čisto tja na levo proti Smartinu. Tam po dnevu ni nikdar varno, kajti granate prihajajo z one strani, če se le zgane kaka stvarca. Ob posebno nemirnih časih se zato pričenja delo nadzorujočih častnikov v zgodnjih jutranjih urah in šum v sosednjem odseku. Nasip prekopa, ki vodi v ospredje, je zgrajen iz kamenja. Sploh je ves svet za prvo črto izprepleten s kameni t imi zidovi. Preko tega nizkega zidu se vidi tja doli v Smartin. Pri vasi Smartinu, ki je popolnoma razdejana in ki se tesno naslanja na Vrh sv. Mihela, so Italijani prodrli nekoliko čez rob. V dvanajstih mesecih so pridobili okoli sto korakov tal. Od tu gori se vidi, kako se tam na ona strani na nekem mestu približujejo našim skoraj le na nekoliko metrov, ratro pokoncu — in posrečila se je fotografija. Polkovnik je sicer dejal, da na tak način lahko človek dobi kroglo v glavo in da je Šele prejšnji dan neki praporščak svoje fotografiranje plačal s smrtjo. Toda stvar je tako zapeljiva, da se človek kar ne more zdržati. Na Vrhu sv. Mihela je na stotisoče granatnih rup in moštvo hodi mimo njih, ne da bi se menilo zanje, kakor se tudi ne menijo za topovske kroglje, ki se niso razletele. Sploh je ni nitf ene pedi zemlje na vsej tej kraški planoti, da bi ne bili po njej raztreseni kosi kovine. Šrapnelske krogljice, drobci granat, patronskih strož-nic užigal itd. Največji vtisk napravliajo velikanske granate, ki se niso razletele. Eden najtežjih laških kalibrov se prav posebno rad skuja. Tu smo obstali in opazovali, kako prihajajo granate, ki danzadnem neprenehoma frče na Smartin. Sovražne se razle- veška družba nam ustvarja nesrečo. Nekateri imenujejo to usodo. Ali prvi pojavi naše sreče, prvi svetli oblačiči naše mladosti, niso nič drugega, nego navidezna slast, ki nam pozneje nevolje tem bolj ogreneva.« . . ,. »Vsi spomini nežne, nedolžne mladosti, vam niso drugega, nego goljufivi predhodniki nesrečnega življenja, ki se nikdar ne more izpremeniti! Vsi naši spomini!« »Vsi! Z Bogom, Zlatka!« Je odgovoril Milivoj drhteč, »tudi sreča je podvržena zakonu možatosti, ki ga mož ne sme kršit-* a naj bi se mu tudi raj odpiral. Z Bogom!« Po teh besedah je šel Milivoj k neki navadni lepotici, viharno zaplesal žnjo polko- a ko je godba utihnila. Je izginil iz dvorane. ''TO?**'^1« Dospevši domov, se je Zlatka, strta po vročici, vrgla na materine prsi in za-ihtela: »Mati! Mati! On me ne IJttbi — a jaz ara moram iiubiti do groba!« tavajo na naših, naše pa na sovražnih. — Tako blizu udarjajo druga poleg druge, da se njihov dim pomešava. Govori se, da so Italijani na svojih črtali napravili bele, svojim opazovalcem vidne tablice, da jih ne obstreljuje lastna artiljerija. Po prekopu korakamo dalje v drugi odsek, na najjužnejšo med štirimi kopami Vrha sv. Mihela. nekoliko čez rob, na sprednje pobočje, odkoder se vidi Soča in furlanska ravnina. Ta postojanka je popolnoma drugačna kot pa so one pred Gorico. Dočim je na Kalvariji in Oslavju sama prst, ki se tako drebi in melje, da more le tupatam kaka poljska straža zelo previdno čepeti v jarkih in mora moštvo na tej strani robov ti-čati v zaklonih, je na Vrhu sv. Mihela prednja črta zgrajena kot kaka trdnjava. Jarek je en meter globok vklesan v kamen, na robu pa je kamenje nakopičeno tudi meter visoko, da mora za to steno iti tudi največji človek, ne da bi ga videli z one strani. Strahovitega dela je bilo treba, preden se je napravilo vse to. Vsak kamen je bilo treba odnesti ponoči, kopati se je smelo tudi le v temi in to na kraju, za katerega ima stotine najboljših strelcev natančno izmerjeno razdaljo. — »Pri lomljenju kamenja«, je dejal general, »so nam seveda pomagali Italijani«. Ce se med vrečami s peskom ali skozi strelnice oklopnih plošč pogleda tja na laško stran, se vidi, ker razdalja večkrat ne znaša niti trideset korakov, koliko slabše so zgrajene postojanke na oni strani, kar je čudno, ko so vendar Italijani najizvežbanejši delavci, kar se tiče kopanja, in gotovo boljši kamenarji kot pa Debrečinci, ki so tu videli prvi kamen v svojem življenju. Nekoliko nemških častnikov je ogledovalo nekaj časa bojno delo na Krasu. Groza jih je izpreletavala, občudovali so vse to in dejali končno: »Nobeno naše delo se ne da niti od daleč primerjati s tem!« Zjutraj je navadno ponočni boj že končan. Posamezni streli še brne semtertja in čudno, moštvo se pri vsakem strelu priklanja. Seveda vedo popolnoma dobro, da tako priklanjanje ne pomaga nič, kajti kogar zadene kroglja, nima več časa. da bi se priklonil, toda tudi kroglja, ki leti mimo človeka, udarja na živce s svojim žvižgom. To moštvo je pač že prevečkrat videlo učinke krogelj na svojth tovariših ali pa tudi na sebi samih. V obrazu teh ljudi je videti resne, fatalistične poteze. Njim vojna ni več šport, ne pustolovščina in tudi ne omama. Imeli bi radi mir, bi bili radi doma, toda preden spuste Italijane semkaj, rajši umro mož za možem med kamenjem. Nikdar ni bilo ubežnikov, nikdar ne mrmra nihče in ne toži. In če se oglasi klic: »Prostovoljci naprej!«, se javijo vsi. Toda postarali so se ti ljudje. Marsikateri vesel mladenič je sedaj resen mož; mladost je kot bi bila izbrisana iz njihovih oči, nič več brezskrbno veselega ni v očelrteh mladeniče v. Obrambni nasip je razdeljen v »podzemlje« in »polunadstropje«. Zgoraj leži za oklopnimi pločami pred vrečami s peskom straža z napeto puško. Samo prostori za strelnicami, ki jih obseva solnce, so prazni, kajti na oni strani pazijo na vsako tako strelnico po trije strelci. Će bi se za strel-nico posvetilo oko, bi bil mož gotovo tudi zadet v glavo. Skozi tako strelnico se mi je prav dobro posrečila slika italijanskih jarkov, ki se zde tako bhzu, da bi jih človek prijel z roko. Tu poveljujoči poročnik je odklonil vso odgovornst. Aparat je bilo prej treba pripraviti popolnoma, in potem so odmeknili zatvornico strelnice, pa je bila slika gotova. V »podzemlju« so nadomestniki straž. Le sključeno in s podvitimi nogami morejo sedeti v teh kotlinah, podobnih zabojem. Da se jim tla ne udirajo, je poskrbljeno s pletenicami iz protja, tramovi in deskami. večkrat tudi s pločevino, toda proti granatam pa niso zavarovani. Ta ležišča so od ozkega hodnika od-deljena s spalnimi vrečami, konjskimi o-dejami, ponjavami iz klobučevine, tako da predstavlja to nekako »stanovanje«. Ko se dva pogovarjata, smrči tretji poleg njiju s Solznim očesom je gospa Beličeva poljubila hčerko v čelo. VII. Predpust leta 1861. se je bližal koncu. Na večer pustnega torka je bila napovedana maskerada v zagrebški reduti. V neki sebi gostilne pri »Jagnjetu« seje šetala Zlatka nemirno sem in tja. Prsa so se jej dvigala, oko jej je blodilo na okolo, lasje so jej padali neredno po čelu in ramenih. V rokah je držala pismo, ki se je glasilo tako-le: »Draga sorodnica! Pišem ti, kakor vidiš, iz Karlovca. Radi opravil ne morem pred večerom priti v Zagreb. Z menoj pride tudi Milivoj. Mačeha mu je zbežala z nekim častnikom. Oče se mu je vzpametoval: povrnil je sinu imetje. Z Bogom do svidenja Tvoj Milan.« Gospa Beličeva je mirno sedela pri oknu. »Kaj ti je, dete?« je vprašala hčer. skrčenimi nogami. Za stalne goste kakega sanatorija, ki »ne morejo spati-, bi bilo to pač zelo učinkujoče zdravilišče. Kdor je bil osem noči zaporedoma v boju, more očividno spati povsod in je morda že zadovoljen da Ie ni granat. In čc ni bil ranjen pravi potem, da je bil tisti dan dober. Pet odsekov se nahaja zgoraj, to se pravi, pred robom. Kakor so pač globoiii na kopah Vrha sv. Mihela. so ti odseki bolj aH manj izpostavljeni. So mesta, kjer ne stoji nobena straža in iz katerih se ne more izčrpati deževnica, ker bi sovražnik drugače takoj začel pošiljati svoje »zavoje«, kakor imenuje moštvo salve italijanskih krogelj. Tod je treba hoditi hitro; posamezne kroglje udarjajo vedno semkaj. V manj nevarnih delih vlada velika snuž-nost. Najmanje trikrat na teden pregleduje divizijonar sam vse in pravi tudi s ponosom, da ie tu mogoče hoditi v plesnih črevljih. Koši za papir so tu kot v dunajskem mestnem parku. Cez jarke so proti ročnim granatam položene deloma žične mreže, deloma pa s kamenjem obložene traverze. Seveda če granata poruši tako traverzo, je njen učinek še močnejši zaradi kamenja. Večinoma pa umirajo ljudje zaradi strclov v glavo, kajti kjerkoli stoji človek na Vrhu sv. Mihela, povsod ga vidi sovražnik. Veliko odsekov obstreljujejo sovražni topovi tudi v bok. V enem teh odsekov je pravkar ubilo štiri ljudi, komaj pred pol ure. Ne opaža se pa niti najmanjše razburjenje. Cetovodja je javil dogodek popolnoma mirno, z navadnim glasom, oni, ki so ostali živi, pa spe, jedo ali pišejo dopisnice kot običajno. Tupatam tudi moli kdo. Toda to se vrsi brez poze, brez ginjenosti ali potrtosti. Nikjer ni videti kaj tako pretresljivega, kot je ta skoraj svečana straža pred sovražnikom, ta odločnost. Tragično razpoloženje pa vlada samo nad v prednjih črtah. V prekopih za postojankami se zopet že večina moštva smeje in tam s]K>daj tudi pojo. Srečal nas je telefonski poročnik s štirimi odlikovanji. »Ta je dovolj dokazal svojo hrabrost,« je dejal polkovnik onega odseka, »zato je ženin.« Ta »zato« je bil izgovor jen z nasmeškom. »Ne da se popisati, kako težko nalogo imajo telefonisti tu. je nadaljeval polkovnik; dolžnost jih vodi vedno tjakaj, kamor je namer jen ogenj. Telefon iz rojne črte je vedno treba popravljati. Nikdar ni tu na Vrhu sv. Mihela noben telefonist zapustil razstreljene postojanke, ne da bi bil izločil aparata, in vedno ga je pet minut pozneje deset korakov dalj'e proč zopet namestil.« Častniki bivajo povsod med moštvom. Do stotnika so v rojnih črtali samih in o-staneio tam tako dolgo kot njihovo moštvo. Do polkovnika so nastanjeni v dosegu puškinih krogelj. Divizijonar prihaja skoraj vsak dan k njim tja gori. On kakor tudi zborni poveljnik poslujeta v okolišu, ki ie v dosegu topov. Ob vsej disciplini vlada demokratičnost, da je kar čudno. Vsi, ki branijo Vrh sv. Mihela, so možje istega kova, imajo isti cilj, so tovariši. In preprosti vojak vztraja tem žilaveje, ker vidi, da njegovega poročnika in tudi njegovega generala zadeva enaka usoda. »Noč za nočjo čakajo napada. Nekaj se pač zgodi vsako noč. Do divizijskega poveljništva se čuje brbot pušknega ognja, ki se glasi kot brbot vode, ki vre v kotlu, in se pričenja okoli devetih zvečer ter ponehava šele ob zori. Če se pomnože napadi in se ojači nikdar poneha-joči artiljerijski ogenj v takoimenovani bobnajoči ogenj, potem imenujejo to bitko. Toda te »bitke« so le večkratnik o-nega, kar se vrši navadno, in vsak vojak mora misliti zvečer na to, da zjutraj ne bo eč živ. Kdo le tupatam prihaja sein-kaj in še tako neustrašeno stopa med u-darjajočimi krogljami, vendar nima pravega pojma, kaj vse store ti ljudje. In čim pogosteje človek prihaja semkaj, tem jasneje mora spoznati, da nihče ne more umeti tega. Kajti človek gre potem domov, se preobleče, prespi in potem je lahko, da zopet kedaj napne svoje živce. Grozota te obrambe pač ni v nevarnosti, »Mati, sladka mati, pride, pride!« je vzkliknila Zlatka v solzah, pak je skočila k materi, da jo poljubi. »In zopet!«, je odvrnila gospa, »Zlatka, Zlatka, pusti ga iz spomina, tako ti je usojeno!« »Ne verujem v usodo, mati. Verujem trdno, da je roka božja, a ta roka ne more biti kruta, ne more trgati srca od srca. Saj mi je srce toliko let žalovalo po njem, pa se duša ni potožila Bogu, ker sem sodila, da so vse nevolje samo izkušnja bodoče sreče. O, veruj, da mi je srce zaslužilo, da se mu vrne milo za drago, da mora doseči, po čemer hrepeni.« »Ali Milivoj sam — ali to nisem vpraševala po stokrat,« kako se vede?« »Srce ne vprašuje po razlogu, srce — ljubi. Vem, da je Milivoj čudak, ne pojmim njegovega vedenja. Ko me je tedaj pred letom ostavi! na plesu, zaklela so se mi usta, da ga zapustim, ali usta — srce mi je hitro reklo: lažeš!« »Nu, in če te zopet odbije?« -t-Sr A Stran IT. »EDINOST* Stev. 176. V Trsta, dne 26. Junija 1916. temveč v brezkončnosti, v prhnjenju vsakega posameznega živca, v zatretju vseh človeških zahtev, v potrebi, da mora človek neprespan, omazan, po vseh udih kot zlomljen vendarle zopet in zopet do skrajnosti napenjati vse svoje sile. In stvar postaja še vedno huiša. Ker ni mogel sovražnik tekom enega leia z orožjem v roki. odkrito zavzeti dvesto metrov visokega griča, je pričel podzemsko vojno z minami. Danzadnem se skoraj čita v poročilu generalnega Štaba, da se je na doberdobski planoti razstrelila sovražna aH naša mina. Zdi se, da sovražnik edino le še cd podmini-ranja naših postojank pričakuje uspeha. K nevarnostim od spredaj in od zgor prihaja torej sedaj Še tretja, od spod. Pazljivo, z napetim očesom posluša moštvo, kaj se godi v zemlji. Kjerkoli zaslišijo kak Šum, se takoj prične kopati nasprotna mina. Naši saperji napravijo potem po osem do deset metrov globoke rove in slišijo pod zemljo večkrat pogovor komaj dva metra oddaljenih laških delavcev. Počasi, počasi kopljejo dalje proti njim. Vedo, da morejo vsak trenutek sami zleteti v zrak. Bliže smrti kot življenju, v polili zavesti svoje lastne žrtve, delajo z veseljem in jezo. Vedno zopet se javljajo prostovoljno za taka dela. Vedno zopet obrezuspešajo vse sovražnikove napore. Zjutraj se čuje vedno enako poročilo: *Našo mino smo spustili prej v zrak kot sovražnik svojo.« »Naša mina je uničila sovražno.« iNaša mina je natančno dosegla sovražno.« Vedno je padlo po nekaj saperjev. Vsak dan pokopuje Vrh sv. Mi-hela s svojim pegrezajočim se kamenjem nekoliko teh junakov, in vendar se vsak dan zopet žrtvuje drugi. Ne, nikdar ne sinemo pozabiti, da le trdno srce teh mož, nič drugega, rešuje Avstro-Ogr^ko sovražnika in da le slabotno srej in nit drugega osemkrat močnejšemu sovražniku preprečuje zmago. To se vidi tudi v boju z minami. Oni tam nikdar ne dokopljejo do konca. Obide jih strah in razstrele mino prezgodaj. Ce pa razbtreie mino naši, je vedno na pravem mestu, kajti naši saperji ne mislijo sami nase. Kako vročino izžareva tu kamenje in koliko mnhje tu! Apno ne pomaga nič proti njim. i udi uši je več ko preveč. Toda kakor je tragična ta prednja črta, proti prejšnjim časom je vendar pravi raj. Prej so čepeli za kamenjem, za kamenjem so se plazili v osrredje, od ene stotnije je večkrat ostalo le po nekaj mož. Seveda tako bi sedaj ne bilo več mogoče. Kamenje na Vrhu sv. Mihela so granate izpre-menile v gramoz. Topla jed se dobiva samo zvečer. O-poldne izdajajo čaj in ljudje si pogrevajo ostanke na stearinu, ki je bolj prikladen kot pa špirit, samo da se zelo kadi. Toda tu dim ne škoduje. Nekega jutra se je čul velik krohot. Nad italijanskimi črtami se je pokazala deska z napisom: »Pri nas imamo dober kruh. Pridite semkaj, ravnali borno dobro z vami.* Takoj so na naši strani tudi pokazali napis: »Pri nas je slanina še boljša in kaj šele klobase.'< Nato so Lahi metali na našo stran na citrone navezane listke: »Za-molčujejo vam, da so Rusi zavzeli vašo deželo in odvedli s seboj vaše žene.« Naši so nato napravili transparent, ki so ga pokazali Lahom zvečer. Napisano je bilo: »Zmaga na Tirolskem. 24.000 ujetih, 180 topov uplenjenih.« In Italijani so besno obstreijevaJi ta transparent z ročnimi granatami, svetilnimi pištolami, zračnimi torpedi in puškam L Dogaja se pogostoma, da Italijani mečejo citrone na našo stran. Saj jih imajo toliko, da ne vedo, kaj bi počeli žnjimi. In če bodo zgodcvinopisci kedaj morda mo- j gli raztolr ačiti, zakaj je Italija prekršila zvestobo, vendar ne bodo mogli nikdar ume ti neumnost, zakaj je Italija na slepo začela besno vojno z nami in si tako sama odsekala vejo, na kateri je sedela. Dasi ravno naši še tako zaničujejo to prekršite v zvestobe, dasiravno prezirajo Italijana kot vojaka, pa vendar pomilujejo uboge ljudi tam na oni strani v njihovih bornih jarkih, ki trpe še več kot pa naši. Ujetnike prijazno naganjajo — madjarski kmet misli namreč, da vsakdo razume njegov jezik — in glej, Italijan jih razume prav dobro. Hvaležno začuden sprejema kruh, ki ga naš vojak deli ž njim, začuden kadi njegove cigarete. Pričakoval je vendar mučenja. Dogaja se, da potem odkloni dar, ki ga mu je ponudil častnik. ki ga zaslišuje. Da je že preskrbljen. Dajejo jim celo denar. »Ali more uboga reva kaj za krivdo svojih voditeljev?« Seveda če pa Madjar vzbesni, potem je grozen. Tu imajo one bate, o katerih se »Potem bo zlo mati!« je odvrnilo dekle pcvešene glave. Ali, kakor da se je nečesa spomnila, je dodala živahno: »Slušal me, usliši me! Nočem se mu pokazati očitno, nadenem si masko. Ne res, mati, da hočeš tako!« »Naj bo, pri 1 i zov alk a, po tvoji volji!« Na večer je v redutni dvorani zagrebški vrvela pisana množica. Dvorana ie bila tako polna, da niti jabolko ne bi bilo molgo pasti na tla. Sto in sto šarenih mask se je motalo ob žarkih plamenih — pri zvonki glasbi. Bilo je veseleje nego v prejšnjih časih, ker je bilo svobodne je. Prva poloneza se je izvršila, Milivoj je stopil v dvorano brez krinke. Milana ni bilo videti. Najbrž se je potikal v tej bučni družbi v sliki kakega domino. O-stavil je Milivoja, ne da bi mu bil kaj rekel o svoji maski, niti o tem, da tudi Zlatka oride na ples. * je govorilo že toliko, bate z dvajsetimi močnimi železnimi žreblji. Zato jim pravijo »dvajsetaki . Preko takoimenovane »tretje postojanke« gre pot z Vrha sv. Mihela po severnem pobočju k Soči in sicer za dvema oddelkoma, ki tvorita na tem pobočju zvezno postojanko med robom in posoč-jem. Do teh postojank se ne sme. Človek pač misli, da je videl že najhuje, toda vedno se izkaže, da je še kaj hujšega. Moštvo v teh dveh postojankah je vedno z eno nogo na onem svetu, a Italijanom, ki čepe tam z našimi ramo ob ramo, se seveda ne godi nič bolje. V dobro jim prihaja njihovo večje število in zato jih tudi lahko večkrat zamenjavajo. Samo ponoči se je mogoče po prekopih splaziti v te postojanke, ki so popolnoma izpostavljene sovražnikovim očem in tiče v zemlji, kjer ni niti enega centimetra površine, da ne bi bila preorana. Videti je te postojanke iz razdalje šesto korakov, od hrastovega gozdiča, kjer ni niti en vrh več cel. Vidi se nova rupa, ki so jo zasedli naši in kjer jih Lalii obstreljujejo neprestano. Jarka in okopa tam ni. To severno pobočje je prav tako kot Oslavje. Kamenja tu ni več. Ob Soči stopamo po dveh odsekih. Tu vodi mimo železniška proga in vsak nasip. vsaka tračnica, vsak ovinek in vsak viadukt, posebno pa še vsak predor, vse to je preurejeno v postojanke. Pod tračnicami bivajo kadetje, za nasipom je izkopana pot, v predorih so rezervna taborišča nadomeščencev. »Tu sem že stanoval,« pravi spremljevalec in ta »tu sem že stanoval« se ponavlja povsod. Vsak je že »stanoval« tu na kamenju. »Tedaj ni bilo tako lepo kot je sedaj.« Tudi to se čuje večkrat, toda ni izrečeno v šali. Sale sploh ne poznajo tu. Te postojanke ob Soči niso samo tik pred italijanskimi jarki, temveč imajo napram gornjim še prijetnost. da so blizu sovražnih topov. Semkaj zadevajo Italijani celo s čisto majhnimi topovi. Kakor hitro poči tam, trešči že tudi tu, in tak nepričakovan tresk stane vedno nekoliko mož. V jutranjih urah. ko je nekoliko bolj mirno po postojankah, spi večinoma moštvo, ki ni na straži, po dvaindvajseturni službi. Naj dežuje, naj je mraz ali nevihta, naj žge solnce ali naj prši, vse to nič ne de, ljudje leže po deskah, kamenju, blatu in pesku ter — spe, pokriti s plaščem, pod seboj pa odejo. Ljudje stopajo čez nje, a oni spe dalje. Na lestvici, ki vodi k strojni puški, stoji vojak. Z eno roko se drži klina, v drugi pa ima knjigo in čita. Nad njim lete kroglje, on pa čita. — Pokorno javljam, v odseku K. od prvega voja sedem mož mrtvih. Pred odsekom K., ki ga Lahi ravno obstreljujejo, se obrnemo. V glasu javljajočega, v očeh poslušalcev, v kretnjah nad-zorovalnega častnika — nikjer ni napravilo to sporočilo nobenega učinka. Smrt onih sedmih mož ne izpreminja čisto nič vršečih se dogodkov. Vračamo se mimo fantastično razstre-Ijenega rubijskega gradu. Fasada je tako umetno odbita, da se sobe brez prednje stene kažejo kot slike na gledališkem odru. To je stalo Italijane več, kot je bil gradič prej vreden. V kleti stoji nekoliko polomljenih zof in tupatam prenoči tu kak častnik, ki jih tema zaloti na poti in se jim zdi prava slavnost, Če smejo prenočiti v Rubiji. Klet je varna pred bombami, za-duhla in vlažna, seveda nikakor ne prihaja v poštev. Tu leži debela knjiga, ki je ostala iz knjižnice. »Našel sem jo, ko sem se zbudil, pod elavo. Bil sem pa tako truden, da nisem čutil ničesar.« »Traites diplomatiques« je napisano na knjigi. Tudi zvezna pogodba z Italijo je postala podzglavje, kamenito podzglavje, ki se imenuje Vrh sv. Mihela. Na njem leže madžarski vojaki. Da je to podzglavje trdo, ne čutijo več. Preutrujeni so. Toda ne vstanejo prej z njega, dokler s svojimi bati ne podpišejo nove pogodbe. Po vsem Vrhu sv. Mihela so razširjene nadaljne postojanke. Ali bi se pa mogle vzdržati te zadaj ležeče postojanke, če bi bil sovražnik vdrl v nadvladujočo? Di-vizijonar se je posmehllal na to vprašanje. V miru da bi bil odgovoril:- »Ne.« Dogma, ki jo je pa iznova ustvarila sedanja vojna, se pa glasi: »Vsaka postojanka se da vzdržati, gre samo za to, kdo jo brani. In vsaka postojanka se da vzeti, gre samo za to, kdo jo jemlje. Ta vojna se vojuje s človeškim -srcem. Vrh sv. Mihela bi se ne dal vzdržati niti s trdnjavami niti s topovi, če bi ga ne branila našega vojaka zvesta, vztrajna, neomahljiva duša.« PROSIMO SLOVENSKIH, HRVATSKIH IN ČEŠKIH KNJIG ZA NAŠE RANJENE IN BOLNE JUNAKE TER ZA ONE V OKOPIH. — POŠLJEJO NAJ SE V - - NARODNI DOM V TRSTU - - Milivoj je stal naslonjen ob steber, hladno opazujoč, kako se maske vrte o-kolo njega. V tem hipu ste se pojavili na drugem koncu dvorane dve ženski maski odeti v bel svilen domino. Ena mask se je primaknila do Mili-voja. »Čestitam ti, mladi gospodič!« je začela maska. »Na čem?« »Na dobri sreči!« »Dovtip bi mogel biti srecneji.« » Počasi, gospod Milivoj, najprej treba se uriti s puško, in potem šele junaški u-dariti!« »Odkod me poznaš? Saj sem Šele danes dospel v Zagreb!« »Poznam te iz sveta, ker hodim po svetu.« »A kje si me videla?« »Stokrat v spanju in bdeča.« »Hvala na toliki skrbi! Samo obžalju-ijem, da sem ti spanje vznemirjal.« Gospodarski položni med vojno. (Vtisi in opazovanja.) Vojna je prinesla na nekaterih poljih našega gospodarstva velik preobrat, česar bi v normalnih razmerah nikoli ne mogli pričakovati. Imam odprte oči in gledam; praktičen človek sem tudi in ne bo napačno, Če te vtise in opazovanja nudim bralcem »Slovenskega Trgovskega Vest-nika«. Ker so ti bralci večinoma trgovci, torej inteligentni ljudje, so najbrž sami tudi vse to opazili, toda odveč ne bo, če to tudi napišem za prihodnjost. Vojna prinese s seboj draginjo, iakoto, kugo, revščino in ne vem, kaj vse. Nikjer pa še ni bilo zapisano, da prinaša vojna tudi bogastvo s seboj in kar po listih čitamo: v tem in tem mestu je toliko in toliko novih milijonarjev med vojno postalo. Vojna pritiska v gospodarstvu, če abstra-hiramo krvne žrtve, le nekatere stanove, drugim pa da veliko možnost, da si pridobe blagostanje ali celo bogastvo. Neproduktivni stanovi od uradnika do odvetnika kakor tudi delavski sloji trpe in je čuda, da se morejo preživljati pri tej draginji. Pa o tem nisem mislil pisati. Govoriti hočem o produktivnih stanovih in o uredbah, ki posegajo v gospodarsko življenje. Na čem je naš kmetovalec? Gospodarsko stoji danes tako dobro kakor morda še nikoli. Res je, da je večina moških v vojni, da morajo doma ostali trdo in naporno delati, da so stroški pri obdelovanju dvakrat, trikrat večji, toda denarja je tu dovolj in hipoteke izginjajo s kmečkih posestev, da je veselje. Vsak najslabši pridelek, najzanikarnejši rep v hlevu se plača z neverjetno vrednostjo in najsi so postavljene maksimalne cene, preplača se vsaka stvar in denar se nabira in nosi v hranilnice, da so te v zadregi, kam z njim. Lakote ni v hiši, saj se za dom živila prihranijo. Ko bi ne bilo treba dati može in mladeniče domovini na razpolago, bi bil naš poljedelec z vojno zadovoljen! Da so tudi izjeme, je gotovo u-mevno, toda v splošnem in po veliki večini odgovarjajo moja opazovanja dejanskim razmeram. Izmed produktivnih stanov so obrtniki ali vsaj nekatere stroke obrtov na najslabšem. Stavbeni obrti popolnoma stagnira-jo: zidarji, mizarji, tesarji in tudi ključavničarji ter kleparji. Po deželi so rokodelci po večini v vojaški službi, zato so obrti ustavljeni in se ne izvršujejo. Po mestih je nekoliko na boljšem za one, ki niso pri vojakih. Seveda skušajo obrtniki prevaliti draginjo, pod katero prav tako trpe kakor drugi stanovi, na svoje odjemalce. Umevno je, da za prejšnje cene ne morejo več delati. Usnjarski obrt še dobro uspeva, zlasti usnjarska industrija; tudi mlinarji se nimajo še preveč pritoževati. VobČe je pa obrt na zelo nizki stopnji in do konca vojne ni pričakovati razvoja na boljše, poprej še nazadovanje. Preidimo na trgovca! Branjevci, mali trgovci brez zaloge blaga, brez kapitala so morali iti rakom žvižgat ali pa še poidejo. Za te ni mesta v tem vrvenju, v tem živahnem premetavanju blaga skozi deset rok. Kdor je pa imel bogato zalogo biaga, nekaj kapitala ali pri denarnem zavodu odprt kredit, poleg tega pa še precej kupčijskega duha v sebi, si je ali si bo — bodimo odkriti —napravil denar, kakor se po domače pove. Prilik je bilo polno in kamor je vtaknil roko, je dobro zaslužil in če je bil poprej dolžnik banke, je postal zdaj njen upnik. Razen pri trgovcih z živili je ob pri-četku vojne nastala stagnacija pri drugih strokah trgovine, v kolikor niso bile deležne vojaških dobav. Tu pride v poštev modna in manufakturna trgovina. Ko je pa prišlo obilo denarja med ljudi, je tudi ta stroka izvrstno uspevala in lahko so se prodale stare, skoro zavržene zaloge. Žal, da primanjkuje tej stroki danes biaga, ker se ga v veliko manjši meri producira kakor pred vojno. V splošnem se torej trgovina nima pritoževati nad vojno, čeprav velja za nekatere trgovce vojna hud udarec; to so prvotno zgoraj omenjeni in pa oni, ki so morali v vojaško službovanje ter zapreti trgovino. V majevi številki »Sloven. Trgovskega Vestnika« je o prekupovanju jako primerna notica, ki jo z obema rokama podpišem. Draginjo delajo ljudje, ki niso bili nikoli trgovci, toda jim zdaj prekupova-nje nosi lepe dobičke. 2al le, da morajo naši trgovci od takih ljudi kupovati blago, zlasti živila. Vem, da bi si v drugačnih razmerah vsak trgovec štel v sveto dolžnost, ne kupovati od ljudi, ki se očividno le v svrho špekulacijskega dobička pečajo s prekupovanjem. Ko bi se že zadovoljili z navadnimi odstotki dobička, kakor jih ima trgovec! O ne, takoj mora biti par tisočakov čistega pri enem vagonu. Stroškov pa tak prekupec itak nima nič, ker niti davka ne plačuje in največkrat blaga ne vidi. Saj se še banke pečajo v veliki meri s prekupovanjem, kajti poslovanje bank je popolnoma premenilo svoj značaj. Posredovanje kredita industriji in trgovini je stopilo v ozadje. Neštevilni milijoni kredita so se bankam vrnili in zato ostaja tem veliko razpoložljivega denarja. Tega porabljalo za podpisovanje vojnih posojil, ali da same podpisujejo ali da dajejo svojim klijentom predujme na posojila. Bančne vloge so poskočile na sto in sto-milijone, zato se je pa menični portfelj pri vseh bankah zmanjšal. Zlasti trgovskih menic je prav malo v prometu, ker se danes vse plačuje v gotovini. Torej bankam ne preostaja drugega kakor dajati kredit državi in financirati različne dobave. Včasih pa banka tudi sama rada napravi kupčijo. Drugi denarni zavodi: hranilnice in posojilnice imajo čimdalje več vlog in morajo znižati obrestno mero za vloge. Vesele so. če le morejo dobiti kako terjatev, ki je hipotečno zavarovana, nasprotno jim pa nič ni všeč, če se vknjižene terjatve vračajo. Zgodilo se je pred kratkim, da je. neka stranka hotela vrniti hipotečno posojilo v večjem znesku, toda uradnik denarnega zavoda ji je rekel, da mora na pol leta odpovedati, sicer ne sprejme plačila. Denarja je torej dovolj in se ni prav nič bati, da bi država ne dobila sredstev za vojno. Po mojem mnenju bo vsako vojno posojilo bolje uspelo in kakor smo videli, je četrto vojno posojilo presegalo vsako izmed prvih treh. V splošnem je torej gospodarska moč naše države v denarnem oziru neizčrpna in bilo bi tudi v drugem oziru bolje, ko bi se prekupovanje nepogrešnih potrebščin tako bujno ne razcvetelo. Poleg tega se pa še danes dogaja, da se pridržujejo zaloge in se Še vedno Čaka na še večje dobičke. Zato pa pravim: brezvestni ljudje postajajo danes milijonarji in ta slaba spremljevalka vojne se ne izboljšuje, tudi če se zaseže take »poštenjake« in jih zapre v ječe.Vsaj velika večina se ne da prijeti in lahko nemoteno bogati in neprimerno draži življenjske potrebščine. Moral sem povedati, kar mi je bilo na srcu, in zdaj se lažie oddahnem. F. C. Ta razmotrivania je prinesel »Trgovski Vestnik« s pripombo uredništva, da se z nekaterimi izvajanji ne strinja povsem. gpMacilsKš SM Sadje in zelenjava. Za tekoči teden so se do nadaljne od-rebde določile sledeče cene za prodajo na drobno: Zeleni česen K 1'63 kg; napol posušeni česen 2 K kg; šparglji K T48 do 1*52 kg: črešnje 40 do 64 vin. kg; čebula K 1'20 kg; zelje 68 do 72 vin. kg; kumare 6S do 72 vin. kg; mešano fižolovo stro-čje 76 vin. kg; stročje belega fižola 82 vin. kg; fige 5 do 9 vin. kos; jagode K 2'08 do 3*08 kg; melancane 8 do 14 vin. kos; krompir 44 vin. kg; hruške 48 do 64 vin. kg; peteršilj 68 vin. kg; breskve K 1 48 do 2*16 kg; paradajz 96 vin. kg; kraški ribezen 96 vin. kg; istrski ribezen 64 vin. kg; salata 56 do 60 vin. kg; špinača 56 do 60 vin. kg, buče 8 do 14 vin. kos; grah 06 do 60 vin. kg; slive 64 vin, kg.____ Dmti vesti. »V kraljestvu palčkov« ponove naši malčki danes ob 5 pop. Ta predstava se ponovi le radi teja, ker je prišlo v petek toliko naše dece, da se je ie moralo poslati polovico domov. Vstopnina znaša za otroke 10 stot. Ta krasna igra se zadnjikrat ponovi, zato opozarjamo naše sta-riše, naj pošljejo otroke danes v Narodni dom. Zavod sv. Nikolaja ima v torek, 27. t. m., odbor ovo sejo ob 5 pop. Vse odbornice vabimo k udeležbi. Mestna zastavljalnica. Danes, 26. t. m., od 9. dop. do 3. pop. se bodo prodajali na dražbi nedragoceni predmeti serije 137., zastavljeni meseca marca 1915. na modre listke, in sicer od štev. 40.500. do štev. 41.200, v torek, dne 27. t. m., ob istem času pa od štev. 41.200 do štev. 42.900. Darovi. Darovi, došli ces. komisarju. Dr. Pavel Reisner K 30 za vdove in sirote padlih, vojakov. Anton Gorlato iz Pule K 10 za zdravniško postajo, K 10 za vdove in sirote padlih vojakov in K 10 za. ustanavlja-jočo se »Avstrijsko zvezo« (Lega Aus-triaca). Roman Boraine K 20 za vdove in sirote ob Soči padlih vojakov. 'Maksimilijan vitez Brunner K 50 za Rdeči križ in K 50 v korist zdravniške postaje. Peter Parisi K 30 za Rdeči križ. Vodstvo laške mestne ljudske šole na Vrdeli K 6'24 za Rdeči križ in K 6'35 za vdove in sirote padlih vojakov. Oba zneska sta bila nabrana med učenci v mesecu juniju. Ravnateljstvo tržaške čistilnice olja je, ker se ne more udeležiti vojne razstave na Dunaju, darovalo za vdove in sirote padlih vojakov bojne sile na suhem in na morju zneska po K 10.000. Razne vesti. uživanje mesa. Na ta način bi bilo Ruskem 254 dni v letu uživanje mes&' strogo prepovedano. Posebno občutno ie pomanjkanje v Petrogradu. Mesto 20O9 glav živine pride na petrogradski tr£ dnevno le 100 glav. Poskusili so uživati zmrznjeno ameriško meso, pa je prišlo popolnoma gnilo. Pisemske bombe z metanje poročil iz zrakoplovov. Optična znamenja za porot-čevanje iz zrakoplovov so neupotrebljiva pri slabem vremenu in pri neugodnem terenu, pri pismenih poročilih ali skicah pa sploh ne pridejo v poštev. Rabijo radi tega take priprave, ki se razpočijo, ko padejo na tla, in označijo z dimom in plamenom mesto padca. Francoz P. Fugai-ron je konstruiral tako pisemsko bombo, ki ima v sredini lesen cilinder, v katerem se nahaja poročilo. Da pade ta bomba vedno na končnico, ie napravljena ta iz svinca. Pri udarcu ob zemljo se pomakne nek jeziček nazaj in povzroči tako eksplozijo, ki napravi sicer velik dim in plamen, a lesenega cilindra ne poškoduje. Na ta način najdejo mesto takoj in dobijo tako poročilo v roke. ČEŠKO - BUDJEV1ŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne poŠte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. nr"! 1 96 ra*uaaj° P° ^ »tot. besedo. i Mastno tiakane besedo sa raču--JSp— C najo enkrat reS. — Najmanjša LjLJ|: pristojbina znaša 40 »totfnk. ; Mflf$?Pt?!1!rf izvršuje vsako delo to no in ele-liLuaMSIljU gantno po zmerni ceni. — Ulica Aleardi 493, vrata 8, Pendice Scorcola. 518 CftFfrfHAf šivilja, ki zna šivati, vezati in krojiti obleke za gospe in otroke, se priporoča za delo na domu. Ulica Picarc'i 2, I nad-vr. št. 5. 321 z dobrimi spričevali, zdrava, lepega vedenja se sprejme takoj. Dobra plača in hrana. Pendice Scorcola 853. Villa Emilia. 517 Vsakovrstne žaklje kupuje J. Stebel, Trst, alica Torrente 36. 381 %fflflf A vsake vrste kupnje prva slovenska trgo-bUlVljd vina, Jakob Margon, Trst, ulica Solt-tario 21 (pri mestni bolnišnici.) 361 fififSfpfHfflff zmožna slovenskega, nemškega in italijanskega jezika išče službo kot uradnica ali vzgojiteljica. Sprejme tudi hišno delo, šivanje in krpanje. Prijazne ponudbe na Ins. odd. Edinosti pod „L 1916J. lin debelo samo za preprodajalce. Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetiljke, baterije, pisemski papir kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, razna rezila, robfli, mrežica za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glarnike, zaponke „Patent Knopfe* in drago prodaja JAKOB LEVI. uJica 8. ticalo štev. 19. 62 r zaloga dalmatinskega uma astnega pridelka iz Jesenic pri Omišu Filip Ivanišević ulita Cnrlnfio št. 18, Telefon 14-05 Prodaja na drobno in na debelo. Gostilna-Buffet v ul. Nuovu št. 9, v kateri toči svoja vina prve vrste. S Trst, Plassa S. di^v&^i 1 .^Sjsav.-spr^ kuhinjskih in kletarsJuh potreb-^»iS^jgjUi ščin od lesa in plesale, ftkaiov-vrent, ieferov in kad, sodčekov, lopa*, rešet, sit ia bcikovrs&ih fccšar, ^erbosev in motel ter mnogo p?ed^S>v° Pripne©!;© BTojo treovino s kuhinjsko posodo vsako vrste bodi od poscelonb, zem^e emaila, koaitarja ali cinka, nadalje pasamantorje, kletke itd. Za gostilničarja pipe, teroglje, serije in stekleno posodo ze vino, SEESSSEZf t m es gsaatgCT^a 91 Angleške vojne brke. Zaradi - uvedbe splošne vojaške dolžnosti je postalo na Angleškem aktualno vprašanje, kako naj se nosijo brke v vojnem času. Po mnenju nekega strokovnjaka v »Daily Maii« ni priporočljivo, da bi se že itak zelo skrčena osebna svoboda angleških državljanov skrčevala še bolj z zahtevo, da bi vojaki morali hoditi obriti. Na drugi strani pa bi' različen način noše brk in brade zelo motil zlasti celotni vtisk pri paradah. Zato priporoča »Daily MaiU vsem vojakom in častnikom angleške vojske, ki se ne bri-jejo popolnoma naslednji enotni način noše brk: »Prave vojaške brke so tako kratke kot vojaško povelje. Naj so podobne ščetki za snaženje zob, ali obrvim ali dvema dominama ali pa tudi čisto tankima enakomernima črtama, v ostalem pa se je treba izogibati vseh drugačnih fantastičnih oblik in pretiravanj.« Pomanjkanje v Rusiji. Preko Stockhol-ma poročajo: Pomanjkanje živil v Rusiji postaja vedno občutnejše. Vlada je uvedla tri postne dni (brez mesa), pa tudi to ne zadostuje, tako da je poslanec Sulgin sedaj priporočal, da se naj uvedejo poleg tega še novi, strogi cerkveni posti, ki bodo 14 tednov v letu prepovedali vsako ima sedla! ve£|o zaScgs belega, dobrega namiznega vina po 135 K loco klet in rizling pa 150 K. Kupci pridite, ker je cena sedanjim razmeram primerno nizka. t ZOBOZDRAVNIK Dr.J.Čerrnak se le preselil In ordinira seda] v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. izfilraBje zsHevtirez boleliae. Plomairaiilg UMETNI ZOBJE. ^ VINO dalmatinsko, istrsko, šampanjec, AstI, refošk, peneči in desertni moškat. - Malinovec, žga7 nje, rum, maršala, vermouth, grenčine od 56 1 naprej. — Velika množina modre galice. PARČ1NA, Kavarna „Armonla* — Trst*