Naš vsakdan 
v novem letu
Spet je pred nami Novo leto, to naše najprvobit-nejše in obenem najbolj lahkoverno praznovanje, ko celo najpreudarnejH med nami vsaj za hip ver-jamejo v magične in ču-dodelne moči. Novo leto je vendar dan v letu, ko se stari časi iztekajo in se začenja nekaj povsem no-vega, človeški trenutek v nečloveškem času, ko nam ni treba žalovati za prete-klim in izgubljenim, ker je tako in tako enkrat za vselej pokopano, zato pa se lahko s toliko večjim zavhanjem prepustimo no-vemu, komaj porajajočemu se življenju. Toda kaj je v našem življenju zares mi-nulega in kaj zared nove-ga? Malo ali sploh nič. Vse to je seveda res, vse je ena sama nepretrgana in nezaustavljiva reka. A prav zaradi tega kratko malo moramo zaustaviti čas in praznovati, zakaj vsakdo med nami si na vsako toliko ieli prenoviti se, okopati v vodi očiščenja in pomlajenja, pretrgali z vs\em starim in začeti čisto na novo.
Toda kaj si ob tem vse-splošnem norenju, ko po-zabljamo na svojo stvarno težo, zares želimo? Iz svo-je kože vsekakor ne mo-remo. In tudi do sreče nam ni veliko, četudi smo te dni skoraj vse voščilnice okrasili prav $ to besedo, zakaj kljub lahkovernemu prazniku vse predobro ve-mo, da ta tolikokrat ime-novana sreča pravzaprav sploh ni za nas, da bi bil srečen človek v protislov-ju, v katerem se vrtimo, v resnici najbolj nesrečen. Zelimo si kvečjemu, da bi v novem letu malo manj trpeli in da bi bili zado-voljnejši kot doslej. In pri tem zadovoljstvo, ki ga imamo v misiih, ni nekaj snlo&nega in dokončno od-rešujočega, temveč presne-to stvarna zadeva, najtes-neje povezana z našimi vsakdanjimi skrbmi in te-žavami. Prozaično lahko rečemo, da si pravsaprau želimo biti zadovoljni v Mostah in kot Moščani, zakaj usoda nam je pre-sneto tesno določila vse naše  možnosti.
Kaj si torej v Novem le-tu želimo kot Mo&čani? Želimo si predvsem razvi-tejše, polnejše in celovitei-še komunikacije med Ijud-mi, kakor bi temu rekli učeni Ijudje. V preteklem letu in v preteklosti na-sploh smo najbolj trpeli prav zaradi naših nerazvi-
tih tti poraanjkljivih med-človeških zvez, smo se prav zaradi tega nič koli-kokrat počutili celo pokra-deni in siromašnejH od drugih Ijudi. Tako neraz-vite in nefopolne medčlo-veške zveze, kot so v Mo-stah, so namreč le malo-kje, v mestnih predelih pa najbrž sploh nikjer. Mo-ščani s\e v glavnem še ved-no pogovarjamo samo s stroji, ki nam sicer že le-po pojejo, a nikdar tako kot sočlovek, Moščani i' pretežni meri še vedno samo proizvajamo, vse ti-sto lahkotnejše, tenkočut-nejše in zabavnejše, kar nemalokrat prinaša tudi zadovoljstvo in blagosta-nje, pa prepuščamo dru-gim. Še več kot to: kadar nam preostane volje in denarja še za kaj drugega, že moramo iz svojega ne-posrednega okolja, z doma in v meLo, kakor temu navadno tudi pravimo. Če hoče mati svojemu otroku kupiti smučarske čevlje, mora v trgovino, se pravi v mesto, če se gimnazijcv zahoče plemenitejšega raz-vedrila, mora v gledali&če, se pravi spet v mesto. Do-bršen del naiih želja in be-sed se ne izpolnjuje med nami, dobršen del na&ih proizvodov in našega de-narja se ne :pozlati pri na&; tu, kjer preteče največ stvariteljskega znoja, do-bršen del naših najglob-Ijih pobud se odteka iz na-šega neposrednega okolja. dobršen del naših stikov z Ijudmi moramo navezo-vati nekje daleč iz Most. A vse, kar je človeškega in od človeka, je tako ali drugače dragoceno. In z odtekanjem naših kornu-nikacij iz našega neposred-nega okolja odteka tudi naše človeško in siceršnje bogastvo.
Ko torej stopamo v No-do leto, dobro vemo, kaj bi radi pokopali, kot da sploh ni bilo pri življenju. Vemo po tudi, fcaj jc tisto novo, kar naj bi nas čudo-delno prenovilo in izpo-polnilo. Ne nameravamo si poslavljati lastnega gleda-lišča, želimo pa si, da bi čim več od tega, kar si imamo povedati in kar imamo pripravljenega za Ijudi, izmeniavali med se-boj, zakaj samo skupnost z do kraja razvitimi in ce-lovitimi komunikacijarni je skupnost zadovoljnih in bogatih Ijudi. In malo se v teh naših željah zanaša-mo na magične moči No-vega leta samega, malo pa seveda tudi na naše lastne namene.