Štev. 202
." v -
tf Trstu, v soboto 27. julij« 1918
t,£tn*k X«H,
zhala vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih. — Uredništvo: Ulic.- sv Frančišln A&i&cega it 20, nadstr. — Dopisi naj se pošiljajo ured"i Hvu — NeJrankirana pisma se nc sprejemajo, rokopisi se ne vra£a]o. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsordj Hsta -Edinosti* -- Tisk tiskarne ..Euinosti*. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. — Naročnina zna§a: Za relo leto K 40—, pol leta K 20'—, tri fnesece K 10- , za nedeljsko izdajo za reio leto K 3-—, pol leta r\ 4-—. Posamezna številka v Trstu in okolici: 10 vinarjev.
m zHoriilcii.

lo :
Posamezne Številke zastarele 20 . Og.^ fr»-->v.:r.' » .'ari i,
vin; ^s-nrtri^t ?3 iva d, posiaiV. -t vab a >g devtnlh 30 vin; ogl.%-.« v i^itstu Hsta do pii '< . vsaki na dalja a % rsu «< -
li oglasi oj fi vin. hisčla. aijTiUli : >i -a O^sprejfc.aa ins'rata1 oddelek X Hnoatf*. N-i:očiv.ia in reid.vni.ijc 11 .••j^ljj.o upravi a >t.-Plaču]e -se .zUljuCnO upravi .Sulnasli"	pra .i ■:: I ■* i 3. it ni odJtleU ^ a
nahajata v ulici sv. FutiMVu A*	nSrail; \Z-.i-	i: Bit...32.
Posamezna številka l/vca Trs*a »r okolice: !2 vinarjev.
Ekspoze barona Hsissareka. Proračun sprejet z nevestno večino. — Pričetek poletnih počitnic.
DUNAJ, 26. (Izv.) Novi ministrski predsednik baron Hussarck se je danes o poii 12 opoldne predstavil poslanski zbornici S kratkim programnim govorom in o poli 8 zvečer mu je že dovolila zbornica vse, kar je zahteval. Proračunski provizorij do 31. decembra t. 1. in 12 milijardni vojni kredit sta bjla v drugem In tretjem čitanju sprejeta z 215 proti 196 glasovom, torej z 19 glasovi večine. Pred glasovanjem so odšli iz dvorane nemški radikalci Teufel, Humi ne r in skupina barona Pantza. Manjkalo je tudi 15 nemških socijalnih demokratov: Člani Jugoslovanskega kluba, ki so bili navzoči polnoštevilno, izvzemši 5 članov, ki so bili zadržani zaradi bolezni, so glasovali sklenjeno proti predlogi. Dr. Su-steršiČ ni bil navzoč
•Krepko poudarjanje ministrskega predsednika, da mu je na tem, da se ohrani parlament, je pri nemških socijalnih demokratih izzvalo živahno odobravanje. Ko pa je baron Hussarek govoril o pravičnem postopanju proti vsem, napram vsem narodnim plemenom, napram vsem socijalnim slojem, so ga nemški radikalci prekinjali s klici: »To ie program za desnico!« Posl. Lisy kliče: »Odrečite se svojim koncesijam!« Posl. Teufel: »Pfui Teufel!« Ko jc ministrski predsednik pričel govoriti o ljudski prehrani, so se oglasili iz nemškoradikalnih-vrst klici: »Kje je nemški kurz?« Posl. Teufel »Kje je nemški ^urz, ki ga je vit. Seidler oznanil tu?« Prišlo je tu do resnega besednega spopada med nemškimi radikalci in Cehi, ki so klicali: »Saj je vendar povedal zelo maloL« Ministrskemu predsedniku so živahno ploskali le Poljaki, zelo malo pa Nemci.
V razpravi, ki se je zaključila že ob 3 popoldne, je govoril tudi načelnik Jugoslovanskega kluba, posl. dr. Korošec, ki je v svojem govoru poudarjal, da baron lius-sarek v začetku vojne ni ničesar storil v ublaženje tedanjega preganjanja med Jugo' slovani. — Konstatiral je nadalje, da so resortni ministri sedanjega kabineta vsi sokrivi na vsem, kar je Seidlerjev kabinet zagrešil na Jugoslovanih, zlasti pa na ponovnih preganjanjih, potem na premestitvah jugoslovanskih vojaških kadrov v tuje kraje, na zatiranju jugoslovanskega časopisja in vsem drugem. Zaključil je z zagotovitvijo, da vse to ne bo odvrnilo Jugoslovanov od poti, ki so si jo začrtali, da v tesni zvezi s Cehi in Pollaki dosežejo zedinjenje slovensko - hrvatsko - srbskega naroda. Zaupati pa morejo le taki vladi in jo podpirati, ki more jamčiti za mir, kruh in polno svobodo. Jugoslovani bodo glasovali proti proračunn.
Tekom govora poslanca Hummerja, ki je hudo napadal ministrskega predsednika m mu očital, da je pač moral kaj posebnega obljubiti slovanskim strankam, je prišlo do ostrih spopadov med govornikom ter Cehi in Jugoslovani, ki so klicali »Nam ni obijubil Seidler nič, vam pa je! Ko je vprašal govornik, kaj, so mu odgovarjali: •> Nekoliko telefonskih celic in avtomobilov!« Posl. Humrner: Avtomobil podarim vam, da se odpeljete v Rusijo!«
Glasovanje o začasnem proračunu se Je vršilo ob 6 zvečer in sicer zelo hitro in popolnoma mirno. Ministrski podpredsed. je dobil s sprejetjem začasnega proračuna, ki velja do 31. decembra t. 1. precejšnjo moč, in to tembolj, ker s tem dnevom poteče tudi veljavnost sedanjih poslanskih mandaov.
* • *
DUNAJ, 26. (Kor.) Začetkom seje ie bil prečitan dopis o Izpremembi vlade. Nato se je oglasil k be-&di ministrski predsednik baron Hussarek, ki je izvajal: Visoka zbornica 1 V resnem času smo se lotili svoje naloge. Gigantska vojna je vtisnila vsakemu javnemu procvitanju svoj pečat in stavlja političnemu delovanju svoje cilje. Treba je, da sklenemo skupno s staroslavno nemško državo za dobo po vojni neločljive vezi prijateljstva in zvestobe (odobravanje na levici) in da skupno s hrabrimi orožnimi tovariši, ki nam jih je pridobila ta voina, izsilimo uspešen konec te strahovite borbe. Treba je doseči časten mir, glede katerega so državniki monarhije že ponovno čisto jasno izrazili svoje namere, ki ne ogrožajo nikogar. Vlada bo zastavila vse sile, da pospeši dosego tega zaželenega cilja, za kar pa ne zadostuje samo zunanja moč, ampak je istotako potrebna tudi no-
PODLISTEK.
Pustolovcevi zapiski.
Roman. Iz francoskega prevedel A. R.
—	Mislite? — je vprašala Matilda radovedno.
—	Vem gotovo---- Morda ie celo že govorilo ...
—	Ne, do tega trenutka je bilo čisto tiho, — le odgovorila Matilda z veselim smeškoin. — Ne Skrivam ničesar niti vam niti sebi.
—	Torej dobro veš, da ne ljubiš nikogar? v — Tega nisem rekla.	/ %
—	Torej ljubiš koga? r *— Seveda!
—	Koga? — je vprašal vojvoda s skrbjo in bojaznijo.
r — Vas, ljubi oče, — je odgovorila Matilda, ko !e vojvoda vedno imenovala tako. — Vas fUubim bolj kot kogarkoli na svetu Toda moja starost?
trajna sila in odločnost. In v dosego tega so stalni stiki z zakonodajnimi korporacijami neobhodno potrebni, česar se bo vlada tudi neomajano držala.
Naša prihodnja in najbolj neposredna naloga bo odstranitev exlex-stania in zato prosimo za dovolitev proračunskega provizorija, kar pa ne zahtevamo kot dokaz zaupanja. Preko te parlamentarne trenotne zahteve bo šlo v bližnji bodočnosti za to, da se odrede priprave za razjasnitev in ureditev notranjih velikih vprašanj; menim tu velike probleme narodnega življenja v državi, ki se zamo-rejo rešiti ie znotraj monarhije in potom njene poklicane oblasti. Vlada bo skrbela predvsem za ohranitev zaupanja, nakar se bo, korak za korakom, zamogla lotiti številnih in zapletenih nalog. V tesni zvezi s tem je vprašanje času primerne upravne reforme.
Ravnotako mora biti zagotovljeno stalno sodelovanje državnega zbora v stvareh prehranjevalne službe, ki se je pred vsem radi blokade nasprotnikov razvila v obstojno vprašanje vsega prebivalstva. Enaka pozornost se bo posvečala preskrbi prebivalstva in industrije z gorivom. Prav posebna in neodložljiva važnost pa gre ureditvi financ. Ta problem je zavzel polagoma take di-mezije, da je od njegove prave; energične in hitre rešitve odvisna usoda vseh slojev prebivalstva in vsakega posameznika. Sodelovanje parlamenta je potrebno dalje iudi za veliko delo gospodarske obnovitve.
Visoka zbornica! Prinašamo neomajano vero v zmagovito bodočnost našega državništva, prinašamo trdno voljo, da hočemo porabiti bogate sile države v službi za njene plemenite bodoče namene. Skrbeti moramo, da si ustvarimo temelje skupnega zaupljivega delovanja z visoko zbornico, ki pa je brez obojestranske odkritosrčnosti nemogoče. V tem oziru se obračamo predvsem do onih strank, ki so bile načeloma tudi v najtežjem boju na strani države. Dobiti pa hočemo tudi od onih, ki zavzemajo odklanjajoče stališče, vsaj ono mero zaupanja, ki pripada lojalnim nasprotnikom. Pravičnost napram vsem, napram vsaki narodnosti in vsakemu sociialnemu sloju mora biti in mora ostati naše glavno načelo. Baron Paatz: »Kje je nemški kurz?« Posl. Teufel: »Kje je nemški kurz, ki ga je proglasil tu vitez Seidler?« Živalmi protiklici Cehov. Neprestan! medklici posl. Pantza in Tenflai Predsednik zvoni in prosi mir. Ministrski predsednik: Mi ne stremimo po veličini uspeha; smatrali pa bi se srečni, ako bi nam bilo usojeno, da izvršimo del velikega dela, ki je zahteva čas od naše domovine.
Nato je predsednik dr. Gross prekinil sejo, da se vrši načelniška konferenca. Po kratkem odmoru je bila seja ob 6 zvečer zopet otvorjena in se ie vršilo glasovanje o proračunskem provizoriju in vojnih kreditih. Najprej se je na predlog češkega agrarca Vellcka z ozirom na Oinerjev predlog, ki dovoljuje le 4 mesečni provizorij, glasovalo o § 1, izpustivši besede *do 31. decembra 1918«, poimenski. § 1 je bi! sprejet z 215 protj 196 glasovom. Nato je bila v enostavnem glasovanju sprejeta 6 mesečna doba proračunskega provizorija, kakor tudi ostali paragrafi predloge, med katerimi so bili vojni krediti potem vsa predloga sprejeta tudi v tretjem čitanju.
Predsednik ie naznanil, da bo sklical prihodnjo sejo pismenim potom in je pripomnil: Za seboj imamo kratko, toda naporno poletno zasedanje. Akoprav so se pokazala močna nasprotstva, vendar meniin, da le bilo naše delo dobro vsaj v toliko, ker se zamoremo zopet gibati na ustavnih tleh, ki jih, kakor upamo, ne bomo nikdar zapustili. Mislim, da govorim po želji Vas vseh, ako pošiljam pozdrave našim hrabrim junakom na bojišču.
DUNAJ, 26. (Kr.) Po zopetni otvoritvi seje Se bilo prečitar.o vprašanje poslancev Petruszewicza, Vasiljka in tovarišev glede neratificiranja v Brestu Litovskem dne 9. februarja z Ukrajinsko državo sklenjene mirovne pogodbe. Predlagatelji so zahtevati, da se prizna nujnost, kar je bilo odklonjeno.
Zbornica je prešla nato na dnevni red, to je k drugemu Čitanju proračunskega provizorija. Posl. Steinvvender jc opozarjal, da naj se vsakdo premisli, predno bi radi izpremembe osebe ali kakih drugih podrejenih vzrokov glasoval proti pro računu. -
Posl. Stanek je naglasa!, da je stališče, Češkega Svaza vsled izpremembe vlade popolnoma nedotaknjeno. Nai si spravljajo drugi narodi svojo stvar y odvisnost od zadržanja gotovih vlad, poslanci češkega naroda zaupajo le v zmagovito silo Slovanov, pravičnost, svobodo in samoodločevalno pravico narodov.
Posl. Hauser je poudarjal, da bodo krščanski so-cijalci, akoprav obžalujejo padec dr. Seidlerja, glasovali za provizorij. Posl. baron Pantz je utemeljeval svoje odklanjajoče stališče In naglašal, da se ministrski predsednik ni drznil izpregovoriti besede »nemški«, kar smatra nemški narod za globoko razžaljenje. Govor ministrskega predsednika je bil v vsakem oziru nezadovoljiv. Dr.
—	Kaj škoduje to? Vsi mladi ljudje, ki zahajajo v našo hišo, mi ne ugajajo...
—	Ce bi te torej vprašal...
Vojvoda se je obGtavljaje prekinit
—	Kaj Vprašali?
—	Ali bi hotela svoje mlado življenje navezati na moje pojemajoče, skratka, ali bi hotela postati moja žena ...?
—	Vaša žena? Jaz?
—	Kaj bi odgovorila na to vprašanje?
—	Kaj bi odgovorila? — je odgovorila Matilda brez obotavljanja; — odgovorila bi, da bi s hvaležnostjo sprejela to ponudbo in da bi bila srečna
in ponosna, ko bi imela vaše ime.
» * •
Mesec dni po tem dogodku je postala Matilda de Simeuse vojvodinja de Latour du Pic.
XVII.
Gospod de. Salhaces.
Tisti dan po posetu gledališča, o katerem stno pripovedovali v enem prejšnjih poglavij, je ukazal gospod de Maubert svojemu slugi, da naj nese pismo gosnodu de Sallncesu.
Ofner Je Izjavil, da bo njegova stranka glasovala le za provizorij do konca oktobra.
Posl. dr. TertU je naglašal, da bodo Poljaki glasovali za 6 mesečni provizorij in za državne potrebščine v prepričanju, da si bo vlada s spoštovanjem zakona in z obljubljenim vztrajanjem ni temelju pravičnosti in obzirov do narodnih, političnih in gospodarskih potrebščin pridobila zaupanje Poljskega kluba.
Posl. dr. Korošec ie pričel v slovenskem jeziku. Nemški nadaljujoč, ie utemeljeval odklanjajoče stališče Jugoslovanov prot! provizoriju in novemu ministrstvu, opozarjal na malomarnost sedanje£3 ministrskega predsednika tekom njegovega ministrovanja pod Sturgkhom in na preganjanja Jugoslovanov. Toda Jugoslovani lahko rečejo, da njihovega naroda preganjanja nikakor niso klonila, ampak se je narodov ponos vsled tega še povečal in dvignil tudi pogum. Napram vsem hudobnim vestem ugotavlja, da se je misel združenja Slovencev, Hrvatov In Srbov na podlagi samoodločbe v svobodni državi trdno ukoreninila v vseh slojih prebivalstva. Zahvaljujemo se tudi Srbom, Hrvatom in Muslimanom v Bosni in Hercegovini, ki se kljub vsem vabam iz Budimpešte niso dali premotiti, ampak so ostali zvesti naši ideji. Presojal! bomo vsako vlado po tem, kako stališče zavzema napram osvoboditvi jugoslovanskega naroda iz vsakega narodnega tujega gospodstva in bomo podpirali le ono vlado, ki nam prinese mir, kruh in svobodo. Jugoslovani bodo glasovali nroti proračunu.
Posl. dr. Simiottovlcl ie naglašal, da bodo Romuni glasovali za vse državne potrebščine. Pas!, dr. Glomblsski je izjavil, da bodo njegovi pristaši, dokler se sedan}! sistem v JHinanji in notranji politiki ne izpremenl temeljito, vztrajali v odločni opoziciji.
Posl. Hmuiner je poudarjal, da ministrski predsednik besede »deutsch« sploh ni izpregovoril. Najbrže je kaj strankam obljubil, česar se ne upa povedati favno. Njegova stranka bo dovolila ministrskemu predsedniku proračunski provizorij pod častno besedo, da nato takoj demisijonira.
Posl. dr. Evgen Lewickyf Je nastopal proti temu, da se v interesu poljskih aneksijskih načrtov dela kupčija z ukrajinskim ozemljem. Ukrajinci bodo izpremenili svoje opozicijonalno stališče šele tedaj, ko bo novi politični kurz deiinitivno odstranjen. Posl. Seitz je naglasa!, , da socijalisti ne morejo glasovati za proračun. Prot! sedanjemu ministrskemu predsedniku imajo še posebno pomisleke, ker je bil član Sturgkbovega kabineta.
S tem je bila govorniška lista izčrpana in končana debata. Pri debati o predlogi glede doklad d r ž a vn i m * nastavi jencem je iinančni minister baron \Vimmer rmglašal, da si ie vlada svesta, da je potrebna Še nadaljna pomoč za državne uslužbence. Minister je končno naznanil od vlade nameravane modifikacije in zvišanja dragiujskih doklad. in sicer novo ureditev draginjske doklade, spojene s 25% zvišanjem v L in II. rodbinskem razredu in uvedbo doklad za 05akega posameznega otroka do šestih otrok in sicer po 500 K za otroke uradnikov od VIL čin. razreda navzgor, po 400 K za otroke uradnikov od XL do VIIL razreda in po 300 K za otroke oficijantov, pisarniških pomočnikov, slug, poduradnlkov itd- z veljavnostjo od 1. oktobra 1918, poleg tega dovolitev novega enkratnega prispevka novembra 1918. Urejene bodo dalje potrebne odredbe za zadostno oskrbovanje državnih nastavljencev z živili, oblekami in čevlji. Pri odmeri pokojnine se bo oziralo na voina leta državnih nastavllencev.
NOVI KABINET.
DUNAJ, 26. (Kar.) »Wiener Zeirtm^-. objavlja cesarjevo lastnoročno pismo, ki imenuje barona Hussareka za ministrskega predsednika In vnovTc za ministre dosedanje ministre dr. Mataio, barona Ban-hansa. vit. Schanerja, dr. Homanna, barona Witnmer}a, pl. Czappa, dr. Horba-cze\vskega, barona Wieserja, grofa Syivo Taroucco, dr. Paula in viteza Gayerja. Za naučnega ministra je imenovan Jurij vitez Poray-Made|ski in za gališkega ministra Kazimir vit. Galecki. Bivši ministrski predsednik dr. Seidler je imenovan za ■ kabinetnega ravnatelja in brambni minister pl. Czapp povišan v baronski stan. Odstopivšema ministroma dr. Cwikiin-skemu in Twardowsfcemu je izrekel cesar posebno zahvalo s pridržkom zopetne a-porabe v službi.
* • • A
Razdor med nemškimi radikalci.
DUNAJ, 26. (Izv.) Popoldne je ministrski predsednik dolgo časa konferiruj z nemškimi radikalci, ki so nato sklenil!, da bodo glasovali za proračunski provizorij. Zaradi tega sklepa sie Teuflova in Panizo-va skupina stopili iz nemškoradtkahie zveze in nemškega Nationalverbanda. V zbornici se je razgtas-ilo, da je ministrski predsednik pridobil nemške radikalce z
naslednjimi privolitvami: žrtvuje iim grofa Vojteha Schonbgrna, predsednika češke deželne upravne komisije, ki odstopi že v teku štirih tednov Istočasno se komisija tudi razdeii v dve narodni sekciji, nemško in češko. Nadalje se v istem času tudi končno reši vprašanje trulitovskega okrožnega sodišča. Okrožni glavarstvi v Litomericah in Pragi se ne ustanovite s 1. januarjem prihodnjega ieta, kakor ie bilo določeno prvotno, temveč 2e I. decembra t. L, vsa ostala okrožna glavarstva se pa oživotvore 1. januarja. Poleg tega pa še nekaj manj važnih nemškoradikalnih zahtev. Ko se je ta vest razširila po zbornici, so z raznih strani interpelirali za to tudi ministra grofa Silvo - Tarouko, ki pa je izjavil, da mu o teh vladnih koncesijah nemškim radikalcem ni ničesar znanega, a če bi bilo vse to res, da bi izstopil iz kabineta.
Obnovitveni odsek.
DUNAJ, 26. (Izv.) V današnji seji obnovitvenega odseka je poslanec dr. Loe\ven-stein predložil zakon o vojnih škodah. — Vladni zastopnik ie izjavil, da se vlada more zavzemati sedaj le za zakon o ugotovitvi vojne škode. Posl. Bngatto se je strinjal z vladnim mnenjem, posl. Ton pa je je pobijal kot nesprejemljivo.	4
Interpelacije Jugoslovanskega kluba.
DUNAJ, 26. (Izv.) Posl. dr. Rybar ie vložil interpelacijo zaradi preganjanja prožnega mojstra južne železnice v Trstu, Ivana Škerjanca.
Posl. dr. Korošec rn tov. so mterpelirali zaradi dogodkov pri bpsensko-hercegov-skem pešpolku *	"a Ogrskem,
potem zaradi denuncijacije dež. vladnega svetnika Viktorja Parme,
in končno
zaradi preganjanja -slovenskega slikarja Ferda Vesela.
divjih navalih so poizkušali vstaši 21. in 22. t. m. z zastavljanjem vedno novih sil, da bi se polastili železniške proge, vendar pa so bili vsi napadi ftrvavo odbiti. Sovražna letala so metala dne 23. t. m. bombe na Carigrad, ne rta b? napravila kako šk odo. Pet oseb ie bilo ranienih.
SOVRA/NA URADNA POKOClLA. italijansko »radno poročilo.
?5. julija. — V raznih odsekih tforsku ir< ute, od Valarse do Brente in ob Piavi so nase baterije krepko odgovarjale na sovražno streljanje, razbile sovražne jarke in poškodovale topovske po>to-janke. Sovražne patrulje, ki so prodirale preti našim črtani na Stiliskem sedlu, pri Moriju, v kotlini Laghi »n na levem bregu Brente, so bile odbite ali pa po živahnem boju pognane od naših cuJJkov v divji beg. Sestrelili smo dve sovražni letali.
Uro poznele je prišel de Salluces k baronu.
_ Gospod baron se oblači, — je dejal sluga, ki
mu je odprl vrata.
—	Prosite ga, da nai se podviza, — je odgovoril de Salluces, ki ie bil videti jezen in nejevoljen. Klobuk le vrgel na mizo, udaril z nogo ob tla, krepko zaklel is potem začel hoditi po sobi gor-indoL
V tem pa ]e vstopil baron neslišno Is dejal porogljivo:
_Bravo, mol dragi, bravol Gibanje je zdravo,
zlasti pa Je priporočljiva hoja, ker poživlja strjaio-
čo se kri In preganja glavobol.....Torej ne dajte
se motiti, ne dajte se zadrževati, le hodite, Ie hodile!
—	Gospod....! ga je prekinil groi de Salluces.
—	Ali blagovolite vstopiti v mojo sobo? jc dejal baron. — Pogovoriti se morava o čem.
—	Saj veste, da sem vam na uslugo, — ie odgovoril grof.
—	Torej pojdiva, — ie dostavil barun.
Baronova soba fe bila majhna, s krasnimi g - e- i
MIHA AaHUDUii mmu.
AVSTRIJSKO.
DUNAJ, 26. (Kor.) Uradno se razglaša:
Pri Canovi v Sedmerih občinah se ie sovražen sunek izjalovil. Sicer nobenih posebnih dogodkov.
Albanija. — Med Kuci in morjem smo na več točkah dospeli do reke Semeni. Naše prodiranje povzroča srdite oro-
tisunke sovražnika.
Načelnik generalnega Štaba.
NEMŠKO.
BEROLtN, 26. (Kor.) Veliki glavni stan iavlja:
Z a p a d n o b o j i š č e. — Armada kraljeviča Ruprehta: Južno Alberta smo sovražen delni sunek odbili in ujeli več mož. Uspešni sunki naših poizvedovalnih oddelkov na mnogih točkah fronte. — Armada nemškega cesarjeviča: Na bojiščih med Aisno m Marno so bili srdit! delni napadi sovražnika odbiti deloma pred, deloma v našem bojnem ozemliu. Na obeh straneh Ourcqa so se nadaljevali boH do večera. Tli suso vrgli severno Oulchy le Chateau sovražnika iz njegovih sprednjih črt. Vzhodno tega kraja in južno Ourcqa smo odbili sovražne napade s protlsun-kom. Tudi zapadno Vlncellesa (ob Marni) je bil sovražnik v gozdu Risu po srtftlh bojih odbit pred našimi črtami. Jugozapadno Relmsa smo očistili gozdovje zapadno Vrlgnya in odbili srdite protinapade belih hi črnih Francozov. V Šampanji je sovražnik zgodaj zjutral napadel med dolino Suippesa in Souainom: bil je odbit s prot tetin kom.	„
V letalskih bojih ie izgubil sovražnik včeraj 28 leta« in en privezu! balon. Lovsko brodc-vje barona Richthofona ie izvo-jevato 500. letalsko zmago.
Prvi generalni kvartirmojster pL LudenaoriT.
BOLGARSKO.
. SOFIJA, 24. (Kor.) Zapadnno Ohridskega jezera, v kolenu Čeme in lužno Huma smo odbili močne sovražne patrulje. V dolini Strume Je razpršila naša artiljerija več sovražnih patrulj, ki so se poizkušale približati našim postojankam.
TURŠKO.
CARIGRAD. 24. (Kor.) Na vsej palestinski fronti razven slabotnega topovskega streliania mirno. Istočasno z napadom na Maan so se razvili đa'fe severno pri Džar-dunu srditi buji z uporniškim! tolpami. V
lini po stenah, na katerih jc bita upodobljena mitološka bajka o" Jupitru in Danaji.
Sredi sobe je stala pisalna miza iz ebenovine. Baron se ie vsedel k tej mizi, gospod de Salluces, ki si ie sam vzel stol, pa se mu ie vsedel nasproti.
Sledil je nato precej dolg molk- Gospod de Maubert ie uprl svoj pogled v groia, ki ie po oči-vidnem boiu povesil oči, a kmalu nato zopet privzdignil glavo in dejal:
—	Pisal ste mi, da naj pridem semkaj. Prišel
sem. Kaj zahtevate še od mene?
_ Se?..._ je ponovil baron s precej močnim
poudarkom. — Ali je to morda očitanie?
—	Kakor se vam poljubi, — je odjrovoril grof rezko.
_ Dobro. — je odgovoril gospod Maubert s
prijaznim smeškom----— Presojam vaše besede,
kakor iih je treba presojati, in sklepam iz njih, da mi hočete z največiim veseljem napraviti u-slugo.
—	Taka razlaga____ — ie prekini! de Saliu-
ce*.
Razne ooUtkne vest?.
Krvave žrtve Slovanov. Češki poslanec RydIo ie vložil interpelacijo o razmerju krvnih žrtev posameznih dežela. Glasom izkazov o vojnih poškodovancih z dne 19. avguji»ar*l917 odpade na Češko 44.9S3 slučajev, na^Dunaj 5781, na Spodnjo Avstrijo 5947, nan Žg. Avstrijo 5785 in Solnograško 1185. Ža Češko pride Galicija s	in
Moravska s 14.197 ter Šlezija s 4yikS slučaji. Iz teh številk izhaja, da so doprineslo Češka m druge slovanske dežele največje krvne žrtve. Ali naj se češki narod spri jo teh groznih krvnih žrtev šo nadai,ic politično in gospodarsko zatira?
Smrt poslanca Doberniga ie dala povod nemškonacijonalnim listom, da so tia dolgo in široko pisali o pokojniku kot nem-škonacijonalnem politiku in sploh o njegovem delovanju za nemštvo. Slave ga kot največjega alpskega Nemca, ki si ie stekel nevenljive zasluge za nemško stvar v alpskih deželah itd. itd. Nekiij Čudnega pa je v vseh teh slavospevih, namreč dejstvo, da večinoma vsi nemškonac ionalrn listi ali le tako mimogrede omenjajo, ali pa celo popolorna opuščajo rojstne podatke o pokojnem poslancu. Tako n. pr. graška »Tagespost«, ki je objavila obširen nekrolog o Dobcrraingu, omenja edino le nje^o vo javno delovanje; odtlej, ko ie bil leta 1895. izvoljen za deželnega poslanca v Celovcu, a ae ne dotika niti z besedico njegovega prejšniega živlienja. Zakai ne? Pač zato, ker bi potem list mora! priznati, da ]e bil Dobernig rojen Slovenec, da je bil Slovenec tudi še v gimnaziji in da se jo ponemčuril šele potem, ko ie ]»ri-šel v Trst v uredništvo lista »Tr estor Zeitnng«. List bi moral povedati, da je bila Dobernigova rodbina slovenska, da ie veliki nemški naciionalec Dobernig, steber alpskega neinštva, moral s svoiiin očetom govoriti — slovenski, da sta se razumela, in povedati bi bil moral, da se je poslancu Dobernitju večkrat javno očitalo, da je-zatajeval svojega slovenskega očeta. Veliki nemški naciionalec Dobernig je bil slovenski renegat, izdajalec svojega rodu in jezika,, njun največji sovražnik. To resnico je treba brez ublaževanja tudi povedati od njegovem odprtem grobu!
Lekcija groSu Czerninu od nemške strani. Poznani nemški publicist Aleksander Redlich obdeluje v »Vosische Zeltung« ka? pošteno groia Czcrnina radi njegovega; zadnjega govora v gosposki zbornici, kjer se je predstavil kot aspirant na mesto ministrskega predsednika na čuden. upja\ renegatskt način: s tem da je da-si Ceh po pokoljenju zahteval, naj se notranja politika v Avstriji ne uravnava po potrebah in zahtevah te države, ampak po potrebah nemške državne politike. Zato da se mora zagotoviti v Avstriji nemški kurs ža vedno. Redlich mu brusi: »Ne moremo se strinjati z nazori grofa Czernina, posebno ne, ako misJi on, da bi ustvaritev kake slabotne nemške večine v Avstriji bila zadostno jamstvo za Nemčijo, ako bi se jej pridružili še nezanesljivi predslavi-telji Poljske v zvezi skupne avstro-ogrske monnrhiie. Ta slabotna in negotova nemška večina v Avstro-Ogrski ne skloni nikakor Nemčije, da bi celokupni monarhiji poverjala vodstvo mirovne politike — in to tem manje, ako bo Nemčija prisiljena dalje računati z nevarnim nasprotstvoin med Nemštvom iu Siovansćvom.« — Tako govore zdravi nemški možgani. Redlich je po svojem rojstvu in po svoji intclektu-valni sposobnosti gotovo prci poklican, d.t govori s stališča interesa Nemčije, nego p^ — Nenemec grof Czernin. Ne govori morda iz ljubezni do nas Slovanov, ampak
_ je popolnoma naravna. — ga ie prekinil ko-
spodspod de Miubert, — kajti če hočete biti pr.i-vičen, se ne sinete pritoževati zaradi mojega ravnanja napram varn. Ali sem vas morda zlorabljal po onem malem pora/govoru, ki go gotovo niste pozabil; saj se spominjate onega malega pora?.-govora, dragi prijatelj?
—	Prav dobro. — je odgovoril Salluces. in gk se mu je tresel.
—	Vzlic temu pa ste popolnoma prost in sam. stoien, — je nadaljeval baron, — in či b> vam na jina pogodba postajala nadležna, pa deneva stvar v status quo, kakor se pravi. Vi storile, kar hočete, jaz pa neka lastnoročna pisma, katerih vrednost vam je znana, porabim tudi, k:ikor prija meni Ali vam ie prav tako? Odgovorite popolnoma od-
kn!_ pričakujem vašega uka:<a, gospod baron, se je glasil odgovor groia de Sallucesa: toda besede je izpregovoril s tako razvnetim i;!.'soin, d;i se }e lahko videlo, kako nerad se je mladi* grci upok'iU pod ta j&rem.
(Dalie)
Slrafl IL
JEDINOST* štev. 202
V Trstu, dne 27. Julija 1918.
1'Ot Nemec, ki misli in računa! A ne s svo- stenti (konstrnkterji) so glede ri£a W osebnega, marveč pametnega stali-	,
šča. Prodno je izpregovoril, je potoval •namreč tudi po našem jtijru, da bo infor-fm'ran o političnih razmerah v vsej Avstriji iin priše! je do parlamentarnega zaključka, da bi bila Avstrija s politiko, ki bi jej nasprotovala večina prebivalstva država, {malovredna zaveznica. Zato se je uprl 'zahtevi Czernina po nemškem kursu ter 'priporoča sporazum s Slovani. Sicer pa t vidimo tudi na zgledu Czernina. da je ja-jiiičar hujši od Turka. In biio je časov, ko
•.a:	t-iL-rr kakim* cr.ini ^o-
Vje tudi Czernin, sodil tako kakor sedaj so ;di Redlich. Seveda ni tedai še aspiriral viia mesto ministrskega predsednika v Avstriji, kjer slučajno vodijo veliko besedo \Volfi in Teuflil
ske doklade enaki z ozirom na svojo službeno dobo praktikantom in avskuliantom.
2. Poštni oficianti in poštni adjunk:i ^o z ozirom na draginjske doklade, iipošte.-vajoč njih prejemke, enaki, deželnim knežjim uradnikom.
IV. predlog: Vlada se poziva, naj v letošnjem jesenskem zasedanju predloži poslanski zbornici v smislu večkrat vloženih predlogov zakonski načrt o najnižjih prejemkih zasebnih nastavljencev.
Za držauns nameščence.
Kakor smo že javili te dni rned brzojavnimi poročili je državnozborski odsek za ^državne nameščence po poročilu posl. -Heineja sprejel predlog, s katerim se polziva vlada, da nai nemudoma izvrši naslednje sklepe:
Vlada se poziva, da odredi sledeče
:«krepe:	.
1. Sedanie draginjske doklade vseh državnih nastavljencev in državnih delavcev in podpore pokojninskih in preskrb-aninskih prispevkov se zvišajo s 1. avgustom 1918 za 5U odstotkov.
?. Vsem državnim nastavijencem in držanim delavcem nai se zaračuna vsaj 1200 kron v pokojninski oziroma provi-ziiski odmerjevalni temelj.
3.	Vsem aktivnim službo delujočim državnim nastavliencem, pogodbenim delavcem in uradnikom nai se vojna leta zaračunajo v podvojeni meri.
4.	Vsi državni uslužbenci, katerih prejemki obremenjujejo vojni proračun, kakor tudi pri vojnih filialnih vodstvih zaposleni železniški uslužbenci naj dobe od 1. avgusta 1918 naprej popolne draginjske doklade in izredne doklade po razredih kateremu pripadajo.
5.	Dokler se ne izvede zadostna primerna splošna preskrba v naturalijah glede na živila in obleko, ostanejo v veljavi izredni priboijški (nabavni prispevki) v sedanji višini in sicer štirikrat na leto izplačili vi.
o.) Izvede naj <e preskrbovalna akcija, s katero naj se preskrbe vsem državnim uradnikom in delavcem, kakor tudi njih rodbinam v zadostni množini živila in natura: izpopolne naj se že obstoječa in ustanove nova nakupovalna rnesta v vseh službenih krajih, ki naj se zadostno preskrbe z živili; pomnože naj se skupne ku-liinie, namenjene državnim nasta vijencem in državnim delavcem. Ustanove naj se mesta za dobavo obleke. Vlada nakazi primernih denarnih prispevkov, da se dosežejo znižane cene potrebščinam in obleki državnih uslužbencev in delavcev.
7.	Ukrenejo naj se posebni in spopolnju-joči ukrepi uslužbencem in delavcem na železnicah; a) Vsem uslužbencem in delavcem državnih železnic naj se od sedanje draginjske doklade. uračuna znesek 1200 kron v plačo, oziroma dnino; b) zvišajo naj se v splošnem stanovanjske pristojbine, izenačijo naj se v tem oziru poduradni-ki in uslužbenci z uradniki istih plačilnih stopenj in dovolijo naj se stanarine ženskim uslužbenkam; c) prekliče naj se med vojsko pridržana odpovedovalna pravica železniške uprave za prvih pet definitivnih »službenih let; d) definitivno na-stavlienie naj se izvede vsaj po dveletni provizorni uporabi ne glede na obstoječe sistemiziranje ali normiranje; e) ustanovi nai se enotni starostni preskrbovalni zavod. ki obsegaj iste uslužbence in delavce državnih železnic; ob tej priliki haj se primerno zvišajo nainižie postavke penzij in provizij; f) z uslužbenci in z delavci železnic naj se glede na preskrbo z živili in z. obleko dela tako pozorno kakor z vojaškimi osebami: g) vpliva nai se na to, da se dovolijo iste pravice in ugodnosti nastavliencem in dciavcem zasebnih železnic.
8.	Vse v tehničnih obratih zaposleno osobje (delavci in delavke) s služabniki v praški namestnišk! tiskarni, v praški založbi šolskih knjig in v graški namestni-ški tiskarni ne smejo biti glede na skupno vsoto plače, dravinjskih doklad in drugih priboljškov na slabšem, kakor so državni delavci enakih kategorij.
9.	Učitelji telovadbe v srednjih šolah, ki so dosegli isto učiteljsko sposobnost, kakor učitelji telovadbe na učiteljiščih, naj se imenujejo pravim učiieljem telovadbe 9. činovnega razreda in naj dobe tudi primerne draginjske doklade in izredne pri-klade.
II. predlog: Da se odpravijo trdote v obstoječih odredbah z ozirom na draginjske doklade, se poziva vlada, naj izvede sledeče izpremembe:
1.	Draginjske doklade naj se izplačujejo delavcem, poštnim uslužbencem na deželi in pomožnim slugam tudi v slučaju oboie-nja in sicer, dokler ne ozdravijo, oziroma
• da jih ne provizionirajo ali upokoje.
2.	Za odmero draginiskih doklad otrokom podeželnih poštnih uslužbencev se določi normalna starost z 18. leti.
Prodala kuriva.
Oglje. 50 kg na rumene Izkaznice. Razdeljevanje 27. julija. — Cena 80 vin. za kg.
Stara mitnica: 3001—3250 (14) Scttc Fontane 52. — Sv. Jakob: 351—S05 (18) Rivo 10. — KJadln: 1—200 (11) Media 52; 201—456 (11) Farneto 46.
Koke. 10 kg na modre Izkaznice. Razdeljevanje 27. julija. — Cena K 2*70 za 10 kg.
Stara mitnica: 101—200 (50) Paduina 13 — Sv. Jakob: 76—475 (56) Rivo 10. — KJadln: 1—150 (40) Media 52.
Domala vesU.
Pomanjkanje vode v Trstu. Uprava mestnega
vodovoda nam sporoča: Ce~ se primerja današnja poraba vode v našem mestu s časom pred vojno, se mora priti do neizpodbitnega zaključka, da bi voda, k' jo dobiva vsak dan prebivalstvo, morala zadostovati za vse potrebe prebivalstva. V dokaz za to zadostuje dejstvo, da se je iutijn meseca leta
1913.	ob približno 240.000 prebivalstva porabila povprečno na dan približno enaka povprečna količina vode, kakor se porabi sedai cb približno V60.000 prebivalstva. Pripomniti pa je treba, da trgovine sedaj'ni da ie industrija skrčena, da ravno tako tudi građen] ni skoraj nič. Večinoma je torej vzrok sedanji veliki porabi vode potrata vode, kakor jo uganja del prebivalstva s to tako neobhodno potrebno stvarjo. Naj navedemo tu nekaj primerov: leta 1914 je porabila hiša v ul. Dona-doni št. 19 v I. četrtletju 108 m3, v II. pa 147 m" vode; leta 1918. pa v I. četrtletju 592 m*, v II. 35S m9; Donadoni št. 14 leta 1914. 365 (559), leta 1918. pa 1164 (1013) ma; Raffineria št. 3 leta 1914. 194-{292) m3, leta 1918. pa 918 (720) m3; Revoltella p. št. 26 leta 1914. 281 (404) m3, leta 1918. pa 835 (644) m*; Vergerio p. št. 228 leta 1914. 267 m9, leta 1918. pa 1079 m*; Istrska c. p. št. 734 leta
1914.	82 (116) ms, leta 1918. pa 809 (734) m»; Fornacc št. 5 leta 1916. 33 (65) m*, leta 1918. pa 702 (155) m3; Fomace št. 7 leta 1915. 35 (186) ms. leta 1918. pa 179 (321) ma. Potrata vode v takih težavnih razmerah se pač ne more dovolj odločno grajati kot oškodovanje splošnosti. Nikakor ne gre, da bi zlodejstva posameznikov oškodovala
vseli | koristi splošnosti, in da se odpravijo te zlorabe, je sklenila uprava 'mestnega vodovoda, sporazumno s pristoinimi oblastmi, da odvzame porabo vode vsem, ki uganjajo potrato žnjo. Zato se po-zivljcjo vsi npravitelii in lastniki hiš, da dajo nemudoma popraviti vse vodne pipe lil izpirališča v straniščih, ker se drugače v bodoče ne bo upoštevalo nikakršno uhajanje vode in se tudi ne bodo dovoljevali nikakršni popusti. Će se pa izkaže. da lastnik oziroma upravitelj kake hiše ne bi hotel poskrbeti za takojšnjo popravo vodovodne napeljave, zapre vodovodna uprava vodovod v dotični hiši. Opozarja se nadalje, da je strogo pre--povedana uporaba brojniške vode za škropljenje vrtov. Prebivalstvo se poziva, da podpira vodovodno upravo v nadzorovanju »n naznani vsakogar, kdor bi uporabljal pitno vodo za škropljenje in zalivanje. Tak sporazum med prebivalstvom In vodovodno upravo more le koristiti splošnosti. Zanašajoč se na dobrohotno sodelovanje prebivalstva, upa mestna vodovodna uprava, da se bodo tako daie zboljšati neugodne razmere v dobavi vode za mesto.
»Novice« zopet groze. Susteršičevo glasilo slepomiši. kako da je deželni odbor kranjski s svojo resolucijo, ki obsoja Trumbića, spravil v zadrego naše »mladine«. Koga vraga ste spravili v zadrego? Predno govorite o zadregi, v katero ste baje spravili nasprotnike Šusteršičevega neslovenskega vodstva slovenskega naroda, pridite na dan s konkretnimi dejstvi in dokazi, kdo in kdaj se je izrekel za Trumbića! Stvari, s katerimi kdo ni bil v stikih, ga vendar ne morejo spravljati v zadrego. Na dan torej s konkretnimi dejstvi in dokazi, če ste politično — pošteni. A to niste, kar dokazuje vaša nadalina pripomba, da je »naše ljudstvo še zvesto svoji domovini in svojemu vladarju U — Se zvesto« — tako natolcujejo le — denuncijanti! Ti pa niso bili še nikoli pošteni! — Dalie pravijo »Novice«, da bo »deželn! odbor že poskrbel, da se na njegovo vprašanje točno odgovori!« To ie grožnja s terorjem. Strahovlada pa je bila še vedno znak slabosti! Deželni odbor ima skrbeti za dobro gospodarsko upravo, nima pa nikake pravice do špHonstva nad političnim mišljenjem občinarjev. V tem smislu vam že točno odgovore zavedne občine vkljub vašim grožnjam, ki so vam ostale še edino politično sredstvo za brambo svojega koruptnega, protislovenskega zl-stema. Le počakajte še malo! Sramotni polom vašega zaščitnika Seidleria vam že piše na steno svo! Mene tekel! »Mladin« je postal ves naš na rod. izvzemši le tiste, ki so vaši sokrivci, ali pa se boje vašega biča. Naj vam le pade iz rok oblast, ki vam jo dajejo sovražnik! naroda, pa boste vi deli. kako bodo leteli od vas tudi tisti, ki se vas
danes še boie. .
Madiari In zemljepis hi jezikoslovje. Te diil je
nek! Bosanec, ki služi pri nekem madjaiskem polVu, pokazal v Zagrebu legitimacijo izdano mu od polka Po imenu in priimku, letu rojstva, veri. sledi: Bezirk: Banjaluka, Komitat: Bosnicn, Land: Unsarn Za Madjare ie torej Bosna na Ogrskem in ima svoje komitate! — Pa tudi v jezikoslovju so dobro podkovani. »N. Pester Journal
i., vuioiifcga, srbskega, »ilirskega«, slovenskega in »bosanskega« govori naš narod še — slc.anjko. »dalmatinsko«, kranjsko«, »istrsko«, »črnogorsko«, ^makedonsko«, * »sokaško« itd. itd. Imenujte vi ta jezik, kakor hočete, ali v njem govori vendar ..v^aajst milijonov ljudi]! Od tod ravno jeza izvestne gospode v Budimpešti!
Gdkor šentjakobske podružnice CMD. je sestavljen tako-le: Josip Šorn, Kjarbola Zg. 85, predsednik, Karel Jamnik, Kjarbola Zg. 65, tajnik, Just Mavrič, Istrska ulica 12, blagajnik, Josip Pečar, Del. kons. društvo, podpredsednik, Josip Dur-nik, ul. Cliuliani 14, tai. namestnik, Jakob Merhar, Bivio 4 in Roza Pečar, blag. nam., ostali odborniki. Kdor želi plačati udnino, ali drugače prispevati k stroškom za otroški vrtec, naj se oglasi pri g. kaplanu Jamniku ali pri trgovcu Justu Mavriču.
Jutri, v nedeljo, vsi na ogledi Kam, kdaj? Ogledamo si ves ž»entvidski okraj, novo šolo, mestni ctroškf vrtec, ki nima para v naši državi: Je zares vredno, da se vsi udeležimo tega ogleda. Kdaj pa? Jutri se bomo zbrali od 9K do 9H predpoldne. Kje? Na pomolu Giuseppina, ob ribjem trgu, postaja tramvajske proge Bošket-Sv.Andrej-Skedenj. Točno ob 9Vz odhod. Ob 1134 končamo. Kdo naj pride? Vsak Slovenec in vsaka Slovenka je vabljena. stari in mladi! Ne zabite torej! Ne zamudite te priložnosti!
Boter Luka tržaškim puncam. Predrage punce 1 Najprej Vas prav lepo pozdravim čez hribe in doline, čeprav me loči od marsikatere vas samo ena aH dve strehi; ali ta pozdrav je naša starodavna navada; te navade se je drfala celo kuharica Urška, ki je služila pri gospodi v 1. nadstropju in je pisala Matevžu, ki je bil burš pri oberlajtnantu v 3. nadstropju. Nikdar ni šlo iz njenih rok pismo, ki bi se ne začenjalo z besedami: »Preljubi Mate vžek! Prej ko ti nadalje pišem, te prav lepo pozdravljam čez hribe in doline.« Te lepe navade se držim tudi jaz. — V drugo pa vas, predrage, punce, opozarjam, da ne gre tu za kako ženitno ponudbo; to vam povem, da si ne bi delale kakih skrbi. Gre za bolj — dolgočasno reč. Ampak potrebna je. Marsikatera poide letos malo k sorodnikom na deželo. To priliko naj bi porabila, da nabere kaj za šentvidsko šolo. V vsaki hiši dobiš po nekaj vinarjev. In, vinar na vinar — da goldinar! Pooblastilo in nabiralno polo ti da radevolje moj prijatelj, kapelan Virgili? Sček, ulica Fabbri 2/III. Korajžo, drage punce, bomo videli, katera nabere več! Vsem prisrčen pozdrav — boter Luka.
Oficirske zabave hi lakota. »Narodni List« poroča iz Splita: Čuden slučaj! Večkrat, ko je naše mesto brez kruha, se vrši v oficirski menaži koncert z večerjo. Tako se je tudi ie dni vršil vojaški koncert z večerjo, ki se fe pričel ob 7. uri in Je trajal do 7 po polnoči. Tudi prepevali so in klicali na vse grlo >Hoch". Ko so gode! nehati svirati, so pa člani družbe prijeli za instrumente in svirali vsak po svoje, kakor Je kdo znal. Prebivalcem v okolici to ni moglo biti baš po volji, ker namesto, da bi lačni počivali, so morali na oknih preštevati zvezde in čakati, kdaj konča ta krasni koncert. Prisostvoval je koncertu tudi občinski upravitelj Sporn. Mislimo, da je zadnji čas. <ia se neha s takimi koncerti. ki izzivajo prebivalstvo v sedanjih skrajno težkih prehranjevalnih razmerah
V nedeljo zjutraj, ob 9K do 9H, se sestanejo prijatelji šentvidskega okrali nri Ribjem trgu. da si skupno ogledajo novo s' nsko šolo. Sloven-
sko učiteljstvo, ki ie ostalo Trstu, se tem potom vab! k udeležbi. — A. O.
Masdalenčane opozarjamo na nedeljsko predstavo »Nervoznih ženske v Gospodarskem" društvu v Škednju. Pridite v velikem številu, ker bo smeha dovolj. Začetek ob 7% zvečer.
Tržaški slovenski igralci uprizore v nedeljo, 28. t. m., v veliki dvorani Gospodarskega društva v Skednju velezabavno francosko tridejansko burko »Nervozne ženske«- Ker nam je vojna nudila več vrsč nervoznosti, nam bo ta burka nudila še enkrat priliko pogledati v nervoznost nekdanjih lepših časov. Na račun te nervoznosti, nam obetajo naši pridni domači igralci da se bo naše slavno občinstvo, vendar enkrat po tolikem času, prav iz srca nasmejalo. Posebno pa opozarjamo na to, da je de! čistega dobička namenjen za šentvidsko šolo. Zato priporočamo si. občinstvu, da to predstavo v čim največjem številu poseti. Začetek ob 7Vi zvečer. Vstopnice so v predprodaji v Gospodarskem društvu.
3. Rodbinskemu Stanju državnih lisluž- j prinaša neki potopis Madjara. ki je potoval po
benncev primerna dravinjska doklada se Izplača državnemu uslužbencu v popolni izmeri tudi takrat, če so žene državnih nastavljencev uslužbene kor pomožne sile države in imajo torai pravilu pravico do dravinjskih doklad v samskim osebam določenem okviru.
4. Pri državi kot pomožne sile zaposlene vdove državnih uslužbencev dobe ;draginjsko podporo izpiačanc po J tem naslovom v okviru. ki se določa uslužbencem < enakih kategorij.
Hi. predlog: 1. suplenti in asistenti r.a
Slavoniji. Opisuje »uiise* na kolodvoru v Dalji rravi. IJudie govore tam neštevilo narečij: niad-iarslio. nemško, slovansko, srbsko, romnnsio ilirsko, bosansko, bolgarsko In turško! Samo hr vaščine n: čul nikjer! In taki Iju'Je se hočejo v kulturi postavljati na stran drugih evropskih ?ares ku'.turnih narodov! Vetiki so sairo v svoji nasilnosti nadutosti in — ijmoranci! Naj fci raje malo študirali, iz kolikih ježkov je sestavljen fcuh mad-jarski jezik. Cc bi hoteli zasledovati, koliko so si izp-: srć.li iz besednega zaklada Slovanov, ne bi jim preostaja! j časa in volje za oisanje takih — oslarij« -
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša oobra soproga, oziroma mati
		
mm	i'3 od w •	O
t1 i
dne 25. t, m., po dolgi in muent bolezni, mirne
V	Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice se bo vršil danes,
V	soboto, ob 6. uri popoldne, iz hiše žalosti v Iionjerju št. lOl.
IiOnJEtl. 27. julija 1918.
IVAN GLAVEA
soprog.
Josip« Just, Jakob	Ana roj. Grgiž
sinovi.
nevesta.
Izdihnil svo o
Potrtim srcem naznanjamo vsen sorodnikom, prjateljem In zn2n:em prežalostno vest, da je danes, 26. t. m., naš preljubljeni In edini sin, oziroma brat
ViadisEav Furlifi
v cvetu svoje mladosti, 18 let, po dolgi in mučni bolezni,
blago dušo.	.	...	.	. n
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v nedel;o, 28. t. m., ob 9
zjutraj, iz bolnišnice pri Sv. M. Magd. naravnost na pokopališče pri sv. Ani
TRST, 26. julija 1918. Josip in Alojzija Furlan, starši. Emilija, Olga. Joslpiria, Anica, sestre.
Noto pogrebno poegeije tk»rso
I i Ni
m
Tinel lircilj
Je včeraj zvečer, v nežni mladosti, 15 let, podlegla kruti bolezni in zapustila to solzno dolino.
Žalujoči oče Ivan, sestre Leonllda in Nada, brat Vladimir, stric in teta Baber, v imenu tudi ostalih sorodnikov, naznanjajo to bridko izgu' o vsem prijateljen- in znancem.
Pogreb predrage pokojnice se bo vrši' v soboto, 27. t. m, ob 3l/j pop., iz mrtvašnice pri Sv. M. Magdaleni. TRST, 26. Julija 1918.
Prro pogrebno podjetje Zin;olo, Corso 41.
fcf.lilF	_•*''." 1 -. Cviirli
Češko Budievička Restavracija (Bosa-kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. G. Gaiatti (zraven glavne pošte.) Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
ima na »Id.	;
Levi, Tr-t, ulica S. Nicolo 19.	31
rtfMltrf*illi<U Delo in plića po dogovoru V i* Cominerciate 9, III., levo._**
dva m:ada, prašiča One r® dogovoru. Lučio Papiriću v
Progasta se
sv. Jai.ob.
sode od tudi nove,ku-KUUljSllS puje Hotel Balkan v Trstu.
sreftra !n dražiš
kupuje po nai 'i jih cenah d obroz 1 a n a urarna In zlatarna POVM v Trstu
Trg Stare mitnice <B..r-riera vecchla) štev ^

ZOBOZDRAVNIK
Dr. J. Čermak

v Trstu, ulica Poste vecc'ils vogal ulice deile Po;t2
l^dir<inj3 zobov brez bo*
leoin. — Plombiranja.
— \J\sAELT?il ZOBJE —
HI 1
Mož »n itna sta se zastrupila. Adoli Habermann je vojak, a mu ni bilo do obrambe domovine temveč je rajši ušel in se že celih šest mesecev skrival v Trstu pri svoji ženi, katera je stanovala v ul. Sporcavilki Št. 2. Tekom tega časa ie Haber mann zakrivil tudi več tatvin. Končno pa je policija le začela sumiti, in v četrtek zjutraj so prišli ponj c nasajenimi bajoneti ter so ga odpeljali v zapor v ulico Tigor. Mož pa je bil najbrž že prej pripravljen na tak neljub dogodek in se ie, boječ, da b. se mu ne zgodilo kaj bnišega, gotovo dogovoril s svojo ženo, kaj naj se stori, če bi ga aretirali in odpeljali v zapor. Včera?, v petek, mu je žena prinesla v zapor kosilo, kar je pač dovolj e no, dokler je jetnik še v preiskavi. Kmalu na to pp. se ie Habermann začel zvliati in iečati. Pokazali so se na njem vsi znaki zastrupljenja. Poslali so po zdravnika rešilne postaje, ki mu Je Iz-pral želodec. Vendar pa se zastrupljenec nahaja v veliki nevarnosti in ni upati, da bi ga redili. Seveda se jc sumilo takoj, da mu je strup prinesla žena v steklenički, skriti v jedi. Policija je torej šla na nit n p slan ovan je, kjer so trkali in trkali, a jim ni niliče prijel odpirat. Poslali so po ključavničarja, ki jc odprl vrata. V stanovanju so našli Haberman-novo ženo tudi zastrupljeno s karbolno kislino. Kakor se je izvedelo, si je Habermannova žena včeraf tznosedila pri sosedni! s?-anki 10 K, Češ, da jih nujno potrebuje. V kratkem pa je prišla nazaj ter vrnila 9 K, češ da je porabila samo 1 K. Za to krono je pač kupila karbolne kisline za soproga in zase.
Zblaznel nemški častnik. Včeraj je prišel k prodajalki brezalkoholnih pijač na vogalu ulice Tor-rente in sv. Frančiška nemški častnik, ki Je prodajalko, mlado dekletce, najprej grdo ozmerjal, potem pa jo oklofutal in butnil na tla. Nn dekletov krik so prihitele ženske, Id so se spnstile t častnika in ea hudo obdelale. Ko pa je prišel končno tudi stražnik, se je častnik izmuznil in ušel tako hitro, da ga nI bilo mogoče ujeti. Na Glavnem trgu, kamor |e pobegnil, pa je naletel na nekega dečka, katerega je tebinič meninič hotel napasti z golim bodalom. Tu so ga pa končno prijeli straž
, . f H t
S se račtraja pj 6 vin, — Dab«s»o rskrn« (;*sede is «Sv«int>» - Kajrz^-a Q pftsfojtina zsi?.xa £0 vinarjev.
t I

i B m
išče posoj ilo K
—	_____ _ _ _ 3000. Plača se
dobre*obrestL Naslov pove las. odd. Edinosti. 2: -. i
ižidustfijšilno poMe n«. »
poljska dola v Kopru se išče mlada Ženski * ki zna govoriti tudi iialijau&o. I>ooi h au > m mesečno K a0. Pojasnila daje Vidali v Tr-u. ul ca S. Antonio 4,	__~
VIvaSa v»ake vr*ce kupuje Fran VlBCB MoIido graude št. 20.
BabiC.
Ulic.«
24« i
I!aI«a«mC Anton Jerkičposluje v svojem ateljeji* rOlOSIui v Trstu. VU del le Poste št 10. 40
Aotorlzooanl JSr »čsvsr™
d-lj-h od 9-2. Borzni trg 7. II. Znbim. 2240
Uslužbenec
dvorcu. Dobi brezplačno stanovanje. — Pojasnila na postaji Miramar.	____
"25*11
Kupujem
od 100 lBčro¥ rta rei-
Prodam istrsko In fiuimullnsKo vino na droonu In uebelo,
IMm iin Mi Bit, ul. Mm l
i&regsit©
Trst Csiv.pa S- Glacomo 2
Priporoča cenjen, občinstvu svoje*
trgovino plsomlšKlh in šolskih potrebtfžn
__Prodaja razglednic !n Igrač vseh »rrst*
Planino rir	je tilfl 9 slov. m*
_____________________ niki ter ga odpeljali na policijski komisarijat v ul.
»Hrvatska Država« pripominja: G.' Drologio, kjer so pa spoznali, da je častnik zblaz-
• - ------------------ ^^^^^
JADRANSKA BANKA
Trsi, Oifl Cassa fll Rlspirmo šteu. 5 (Lasm poslan)
Kapital in rezerva K 23,500.000.—
Fllljaike: Dunaj Tegethoistrasse 7—9, Dubrovnik Kotor Ljubljana, Metkov.ć
Opatija, Split, Slbenih, Zadar.
Vloge na knjižice 3 \ °o Vloge na knj 2ice
od dneva vloee do dneva vzdiga. Rentn davek pia ije banka od s oj a Obratovanje vloe ra^ekočem in žiro-ra unu po dogovoru Akreditivi čeki in nakaznice n vsa tu-ta"nozcmska trži ca. - Kupuje in pro.aja: vrednostne, pa^ne, reite, obl,-
gacije, zastavna pisma, predujme na vrednostr Deposits. — Prodija si proti kurzni izgubi, revizija žrebanja
eaciie m sta v na pisma, prijoritete, delnice, srečke, valute, dev.ze pro.nese ud. Da e preduSme na vrednostne papirje in o!ago ležeče v javnih skladiščih - Safe Denolus - Prodija srečk razredne loterije. Zavarovale vsakovrstnih papirjev T " ;,ni \-t 'iihi. reviziia žrebanla srečk itd. brezp ačno Stavbni kredit, remoours
Menjalnica.
kredlli" — Borzna naročila. - - Inkaso. --- Menjalnica - - Es^mptmenic TeleJonl: 1463, 1793 in 2666. Bno|avi: JADRANSKA ——-—== Uradna ur*: od • do 1 popoldne--