Poštnina plačana ▼ gotovini. Leto XIV., štev. 15 Upravmštvo: Ljubljana. Knafljeva uhca 5 - Telefon št 3122, 3123, 3124 3125 3126 Lnseratn> oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL 3. - TeL 3492. 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev 11 - Telefon št 2435. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2 — Telefon št. 190 Račun' pn pošt ček zavodih: Ljubljana št 11 842 praga čisto 78.180. \Vien št 105 ?41 Ljubljana, sreda 18. januarja 19» Cena Din t- -uioCDiaa znaš* mc->ccnu L)id 25.— Za inozemstvo Dm 40 — Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5 Telefon št. 3122. 3123 3124 3125 3126. Maribor. Gosposka ul'ca 11 Telefon št. 2440 Celje Kocenova ul S Tel St PM. Rokopisi se ne vračajo. — OgU^i po tanfu Velik govor ministra Mohoriča na Jesenicah Pod tem naslovom smo priobčiti v ponedeljski številki »Jutra« z dne 18. julija 1932 med drugim iz govora g. dr. S. Rapeta tudi sledeči odstavek: »Tako pravijo tam preko. A »Slovenec« ima drznost objavljati Mussolini-ieve proglase Slovencem iz 1. 1!WU na način, kakor da gre za ponudbo od včeraj, da bi na ta način še boli varal naše ljudstvo. Tako delo lahko vrše samo ljudje brez vesti in časti, ljudje ki pljujejo na svoje deiO pred 1. 1918 m danes kriče: Živijo Mnssodmi!« iruj. Škandal!)« , Loialno izjavljamo, da smo s tem »Slovencu« napravili krivico. Ni namreč res. da bi bi>l »Slovenec« objavil sploh kakšne Mussolinii^ve proglase Slovencem iz 1. 1920; zato so seveda neutemeliena tudi vsa nadaljnja v poročilu r&producira.ua izvajanja, naslovljena na »Slovenca«. Smatramo za samo po sebi umevno, da ni nikakršnega povoda za surmrcenne. da bi imeli »Slovenec« m oč.:*\v cinstelji ojcon »Slovenca« kakršnekoli zveze z Mus-soUmiem odtnosno Italro. Uredništvo ponedeljskega »Jutra«. Rimski obrednlk W Odgovor Sokolstva bodi dostojanstven! Poziv izvrSnega odbora SKJ članstvu — Nakane nasprotnikov so se izjalovile Beograd, 17. januarja, p. Izvršilni odbor Sokola kraljevine Jugoslavije je v zvezi s svojo včerajšnjo izjavo izdal še naslednji komunike: Povodom zmane poslanice katoliškega episkopata v kraljevini Jugoslaviji, ki je izzvala ne samo v sokolskih krogih, marveč v vsej naši javnosti največje razburjenje in ogorčene proteste, je imel izvršilni oJlbor saveza SKJ 16. t m. v Beogradu svojo sejo, na kateri je zavzel stališče napram tej protisokolsk-i akciji episkopata. Savez SKJ je n« seji soglasno sprejel resolucijo, v kateri najodHočneje ocJklanja napade na naše Sokol s t vo kot eminentno nacionalno organizacijo. Izvršilni odbor saveza SKJ je prav tako soglasno zavzel tudi stališče, da je treba to preračumjeno akcijo proti Sokolstvu najodločneje pobijati, vendar pa na dostojanstven način. S stvarnimi argumenti se dajo zavrniti vse trditve, ki se navajajo v poslanici, in kl-e-vetrciška kampanja proti ime-mu in časti sokolstva. S tem so hoteli v našo javnost vreči seme razdora in znova izzvati plemenske in verske strasti. Savez SKJ bo ko-t tolmač najglobljega čustvovanja vseh svojih sokolskih pripadnikov storil vse potrebno ter z vsemi sredstvi, ki so mu na razpolago, najodločneje zaščiti! ugled Sokolstva, izogibajoč se pri tem, da bi sprejel kulturno borbo, ki so n*u jo hoteli s tem napadom vsiliti. SKJ apelira na vse sokolske brate in sestre, da tudi spričo tega napada ohranijo popoln mir in sokolsko dostojanstvo, ker bo tako zadržanje Sokolstva najboljši odgovor na vse neupravičene napade, naperjene proti našemu Sokolstvu. V bombastičnem, s prozorno tendenco serviranem članku je nedeljski »Slovenec« objavil, da je papež Pij XI. dne 23. novembra potrdil slovenski prevod rimskega obrednika in dovolil, da ga smejo "odslej rabiti vsi duhovniki slovenskega jezika v kraljevini Jugoslaviji. Obrednlk se nanaša pred vsem na delitev zakramentov in na ostalo cerkveno bogoslužje, ne pa tudi na njega najvažnejši del, na sveto mašo; ta se bo morala tudi v bodoče citati v latinskem jeziku. Pri večini katoliških narodov se obredi že davno izvršujejo v narodnem Jeziku in »Slovenec« sam navaja, da je na primer hrvatski obrednik v veljavi že od 1. 1640. Tudi za Slovence je dovolil slovenski obrednik že papež Benedikt XV. 1. 1921. 2e istega leta je bil imenovan tudi poseben odbor z nalogo, da sestavi enotni slovenski obrednik. Čeprav se je delo zavleklo in je bil obrednik potrjen šele lani v novembru, so se mnogi duhovniki v obeh slovenskih škofijah že več let posluževali podeljene jim pravice in opravljali razne obrede že v slovenščini. Tudi sedaj duhovniki ne bodo obvezani, da se pri obredih poslužujejo slovenščine, marveč jim je samo dovoljeno, da to store. Slovesna potrditev slovenskega prevoda rimskega obrednika p Vatikanu torej ni dogodek take vrste, ki bi moral biti trajno zabeležen v naši narodni zgodovini. Vsekakor pa je lep napredek, ki ga z zadoščenjem jemlje na znanje vsa° slovenska javnost. Ne more pa z enakim zadoščenjem vzeti na zinanje načina, kako je skušal »Slovenec« tudi ta cerkveni dogodek izrabiti za necerkve-ne in neverske namene. Poročal je namreč o njem tako, da je moral v nekritičnem bralcu vzbuditi vtis, kakor da je Vatikan izkazal Slovencem prav posebno milost, in kar je še značilnejše, tudi vtis, kakor da je Vatikan Slovencem bolj naklonjen in pravičen kakor oni namišljeni »tiran«, ki ga »Slovenec« sicer ni imenoval, ki pa v očeh njegovih bralcev ne more biti drug kakor jugo-slovenstvo. Da naša obtožba glede izrabljanja ni brez podlage, izhaja tudi iz okoliščine, da je »škofijski Ust« ze v svoji številki z dne 15. decembra sporočil papeževo odobritev slovenskega prevoda obrednika, »Slovenec« pa je o tem poročal šele mesec kasneje. Kdo bi mogel verjeti, da se je to zgodilo le slučajno? To izrabljanje pa sili tudi nas, da malo natančneje pogledamo, kako je s stvarjo, in opozorimo na nekatere momente, na katere »Slovenec« svoiih čitateljev ni opozoril. Pred vsem je treba pribiti eno. Slovenski narod živi že stoletja in stoletja. A dočim so Hrvati dobili dovoljenje za rabo svojega jezika pri cerkvenih obredih že pred tri sto leti. smo ga mi, kakor »Slovenec« sam beleži, dobili šele 1. 1921. Vatikan je torej »priznal slovenski narod in slovenski jezik« — tako namreč triumfira »Slovenec« — šele, ko je prišla Jugoslavija in nas politično osvobodila. Ako bi tega ne bilo, bi skoro gotovo tudi vatikanskega »priznanja« ne bilo. In drugo, še važnejše dejstvo: Vatikan je dovolil samo katoliškim duhovnikom v Jugoslaviji, da smejo rabiti slovenski obrednik. Slovencem v Av-«tr5n, na Madžarskem in v Italiji te pravice ni dal ali je ni mogel dati. Ako bi bil to storil, potem bi to bilo res dragoceno »priznanje slovenskega naroda in slovenskega jezika«, ki bi mu zanj hvalo peli in mu bili hvaležni ne le vsi Slovenci, marveč vsi Jugosloveni brez razlike na vero. Na žalost pa je ta milost iz Vatikana omejena le na Slovenca, ki žive v svobodni Jugoslaviji in ne rabijo ne priznanja ne zaščite svo-jp^pa jezika, ker oboje že imajo. In rav- PosL Krejci o naši finančni politiki S seje finančnega odbora Narodne skupščine - Zahteva po remeduri v poslovanju Narodne banke Beograd, 17. januarja. M. Finančni odbor je danes zasedal dopoldne in popoldne. V načelno razpravo o predlogu državnega proračuna za leto 1933 /34. je poseglo večje število govornikov, med njimi tudi narodni poslanec iz dr a veke banovine g. Anton Krejči, ki je v obširnem govoru očrtal svoje poglede na državno gospodarstvo. Pritrdil je finančnemu ministru, da je z železno voljo reduciral državne izdatke in tako ohranil proračunsko ravnovesje. Spričo zaostajanja dohodkov za proračunom je bil položaj skrajno težak in državne finance bi izgledale danes vse drugače, ako bi finančni minister skrbno ne zasledoval gibanja državnih dohodkov in temu primerno urejeval tudi izdatke. Res je to bolelo, toda dosegli smo, da smo kljub vsem težavam obranili proračunsko ravnovesje. V to svrho je b lo potrebno tudi ostrejše iztirjevanje davkov, ki o« vendar ne sme iti tako daleč, da bi se plačila voljnemu davkoplačevalcu prodajalo njegovo imetje. Davek na poslovni promet bi lahko donašal mnogo več, če bi se lztirjavat povsod enaiko strogo. Potrebna b: bila kontrola. Najprimernejše bi bilo, da bi ee uvedlo obvezno zaračunavanje davka na poslovni promet v računih samih. Govoreč o potrebi nadaljnjih prihrankov ▼ državnem gospodarstvu je govornik odločno poudarjal, da se državnim nameščencem v nobenem primeru ne sme ničesar več odvzeti, ker so oni že itak doprinesli ogromne žrtve Finančni odbor ie sprejel to izjavo posl Krejčija z velikim odobravanjem. Govornik je nastopil tudi proti redukciji mlajših uradnikov. Kritiziral je devizno politiko in zahteval, da se tečaj našega dinarja zopet objavlja v domačih listih, ker eedai že vsaka služkinja hodi gledat v inozemske liste Obširno se je bavil s politiko Narodne banke pri razdelitvi kreditov. Zahteval je temeljite remedure. da se ne bo več dogajalo, da bo dobivala ena sama tvrdka v Beogradu več kreditov, kakor pa cela podružnica Narodne banke v Mariboru s svojim obširnim industrijskim področjem. Govornik je naglasi 1 tudi potrebo rednega plačevanja državnih dobav in zahteval, da se dobave izplačujejo po vrstnem redu dospelosti brez vsake projekcije. Na popoldanski seji je govor,lo Se sedein govornikov, ki so se v glavnem vsi zavzemali za čim večjo štednio v državnem gospodarstvu in za znižanje državnih izdatkov, da bi se na ta .način olajšal tudi položaj davkoplačevalcev. Nova grška vlada Nova vlada Venizelosa razpolaga z malenkostno ve čino v parlamentu — Možnost novih volitev Atene, 17. januarja r. Venizelos, ki je včeraj po izjailovljenju Kafandarlsove misije sestavil novo vlado, je dobil od predsednika republike Zaimisa naLcg za sestavo vlade široke koncentracije, kar se mu je po posvetovanjih s predstavniki parlamentarnih skupin tudi takoj ,po,sre-čšlo in je predložil nato predsedniku republike naslednjo listo nove vlade: predsedstvo: Venizelos, finance: Kafandaris, trgovina: Mihalakopulos, kmetijstvo: Papanastasiu, vojaka: Katehati, promet: Kaporides, zunanje zadeve: M i 1 o n a s, socialna politika: K a t i t notranje zadeve: M a r i s, pravosodje: M a p i r u, mornarica: Kondigros, prosveta: A 1 a v a n o s. guverner grške Makedonije: Efendi-a n, guverner Trakije: Koeranopulos, guverner Krete: Ki r kos. V novi vladi je 7 pristašev Venizelosa. 4 člani sfcravke Kafandarisa, 1 pristaš stranke Papanastasia in po 1 člajn treh agrarnih skurpin. Nova vlada, ki je bila že snoči ob 8. zaprisežena, se bo v najkrajšem času predstavila parlamentu, kjer bo razpolagala s 126 glasovi proti 95 glasovom rojaliistov in 20 glasovom protiveni-zeldstov. če ne bo mogoče delo nove vlade s parlamentom, bo vsekakor došlo do novih volitev, ki jil bo vodil Venizelos. Nova vlada je imela dopoldne svojo prvo sejo, na kateri je razpravljalo o morebitnem razpustu parlamenta in razpisu novtih volitev. Atene, 17. januarja AA. Zunanji minister Mihalakopuios je sprejel novinarje in j m podal naslednjo izjavo: Ena l/med prv.h £*crt>i :*edanje vlade bo proučitev vprašen j, ki Grčijo v prvi vrsti zan;majo in se tičejo njenega razmerja nasproti splošnim razmeram, k vladajo n-a vsem svetu. drug; strani gre tudi Grčiji za problem razorožitve, ki stopa sedaj v posebno važno fa/o, zlasti zato. ker se je državam ki so izgub le svetovno vojno, priznaa enakop-avnost. Treba je. ah izvršit: kar najstrožjo razorožitev v vseh državah, da se tako zagotovi mir. ali pa bo čim dalje boli naraščala nevarnost, da se bo ta enakopravno«! tolmačila kot pravica do ponovnega oboroževanja Če ?e tako zgodi, se bodo vse države začele iz-nove še bolj oboroževati, kar bi pomenilo nova finančna bremen« in izčrpavanje finančnih sil narodov ter nove nevarosti za vse države. Na koncu je minister omenil tudi grško-jugoslovensko trgovinsko pogodbo, ki ee je sklenila na temelju fccrnpenzacij, in i« dodal, da bo Grčija sklenia podobne pogodbe tudi z drugimi državami. Za in proti 40-urnemu delovuiku Nasprotja med delodajalci in delojemalci - Glavn koče dela vprašanje mezd . T _ _. j m. ri n i _ rt tn n Pn iti e tež- Negotova usoda nemškega parlamenta Pomisleki hitlerjevcev proti razpisu novih volitev - Hitler čaka na Schleicherjevo povabilo Berlin, 17. januarja, g. Pri političnih stranikaa prevladuje zopet razburljivo razpoloženje. Ako bi se državni zbor sestal 24. januarja, je treba pričakovati predloge o nezaupnici državni vladi ai proti razpustu pariamenta. Narodno - socialistična stranka trdi sicer, da se ji ni treba Lati novih volitev, kakor so to dokazale volitve v Lippeju, vendar pa načenja »Der An-griff« obenem vprašanje, ali jc nemšKi narod za to, da ohrani generalu Schleicherju mesto kancelarja, ali pa je za novo volilno borbo in nove volilne stroške. List priznava s tem, da vsaj delno zbujajo finančni vzroki v Hitlerjevi straiki p-cmisleke proti novim volitvam. Poleg teh vzrokov pa obstoja še negotovost glede izida volitev. Kljub temu zahteva glasilo dr. Goebbelsa, naj se nveeto kancelarja poveri Hitlerju, ki je popoldne prispel v Beftin. Državni kancelar Schle-oher je izjavil novinarjem, da je pripravljen za razgovor s Hitlerjem, če bi se zglasil pri ajem. N« drugi strani pa se zdi, da čaka Hitler na povabilo državnega kancelarja, ker je državni kancelar povabil k sebi tudi voditelje drugih strank Hitler je imel danes v Berlinu važne razgovore z voditeljem nemških na ci on al cev Huoenibergom in s Papenom. Sirijo se gla-sovt. da se bo danes ali jutri sestal tudi s kancelarjem Schleicher jem Snoči se je vršil v Weimarju že davno napovedani setanek Hitlerja in Gregonja Strasserja. O vsebini razgovora ni doslej ničesar znanega. Domava se le, da se bo razgovor nadaljeval. Weimar, 17 januarja, s. Po uradnem obvestilu narodno-socialistične stranke se je konferenca vseh okrožnih voditeljev pod predsedstvom Hitlerja končala zopet z ostro vojno napovedjo Schleicherjevi vladi. Na javnem zborovanju je predsednik državnega zbora Goring ostro naoadal vlado ter izjavil, de so vlade od Briininga do no zato in samo zato, ker smo že v svobodni narodni državi, smejo sedaj tudi katoliški duhovniki opravljati cerkvene obrede v narodnem jeziku. Ako na zaključku še enkrat ponovimo, da se bo maša morala tudi v bodoče čitati v latinščini, smo menda dovolj pokazali, da za triumfiranje ni nikake-ga razloga. »Slovenec« ni storil ueluge niti Vatikanu, niti veri in cerkvi, ko je o potrditvi slovenskega obr«* jfka poročal na tako tendenciozen n«*!**, da je moral čitatelj pri tem nenote pomisliti as sem^Kistične punk Schleicherja predstavljale fronto slabe vesti. Schleicherju nc bo uspelo razcepiti na-rodno-socialistično stranko. Policija je aretirala komunističnega poslanca v turinškem deželnem zboru Rosla, ki je imel v neki gostilni v Gothi tečaj za pripravljanje komunističnega prevrata. Oblast je pri aretirancu zasegla mnogo listin in ga obtožila zarote proti državi. Podaljšanje kreditov Jugoslaviji BaSel, 17. jan č. Upravni odbor banke za mednarodna plačila je včeraj proučil poročilo, ki ga je podal predsednik odbora strokovnjakov Trip o predlogih za pripravo svetovne gospodarske konference. Profesor Trip je obrazložil ob tej priliki načrte o dnevnem redu konference ter ugotovil, da bo treba prej še proučiti vprašanje vojnih dolgov, kar je pogoj za pravilno sanacijo mednarodnih financ in gospodarstva. Potrebno je tudi, da se nadaljujejo posvetovanja angleških in ameriških strokovnjakov o pogojih, pod katerimi bodo Anglija in ostale države, ne da bi standardizirale svoje valute, znova uveljavile zlato veljavo. Doktrine, ki jih je uveljavila banka za mednarodna plačila v preteklem letu glede zlate valute, je treba sprejeti kot osnovo za nadalinie delo. Na seji so bili nato podaljšani krediti za nekatere države. Tako so bili podaljšani krediti za dobo treh mesecev Jugoslaviji v znesku 1 milijona dolarjev, ki bi jih morala plačati 28- januarja. Avstriji v znesku 19 milijonov šilingov, Madžarski pa v znesku 20 milijonov pengov. Novi tržaški in goriški prefekt prevzela posle Trst, 17. jan. ž. 'Včeraj opoldne je prispel iz Gorice novi prefekt tržaške pokrajine. odvetnik Karel Tiengo. Na posta-li ga sprejeli zastopniki civilnih, vojaških in fašističnih oblasti. Z avtomobilom se je takoj odpeljal na prefekturo, k;er ;e orevzel sv.je posle. Zjutraj okrog 9 ure je prispel iz Rima v Gorico dosedani načelnik pri notra-nem ministrstvu Nikolaj Trotta. ki je bil imenovan za novega prefekta v goriški pokrajini. Prefekt Trotta je ob svojem prihodu v Gorico med drugim dejal, da se zaveda vse resnosti položaja in naloge, ki mu je bila poverjena z imenovanjem za prefofcta izmed obmejnih pokrajin. Ženeva, 17. jan. s Na mednarodni konferenci za ureditev delovnega časa je včeraj glavni tainik zveze nemških strokovnih organizacij Emst Lemmer predlagal, naj bi se na londonski svetovni gospodarski konferenci skušale najvažnejše industrijske države sporazumeti že v naprej o uvedb' zmanjšanega delovnega časa, morda v zvezi s trgovinsko-političnimi pogodbami Zahtevati je treba, da se v primeru skrajšanega delovnega časa uvedejo za nameščence posebni zaščitni ukrepi, ki bi izključevali vsako čezurno delo. V Evropi ne bo niti varnosti, niti razorožitve niti sanacije mednarodnega kredita, dokler bo evropska mladina po večini brezposelna postopala po cestah. Poljski zastopnik Doležal se je načelno izrekel za uvedbo 40urnega dela na teden, češ, da je ta ukrep eno izmed uspešnih sredstev za pobijanje brezposelnosti. Mednarodna konvencija pa ne sme vsebovati nobenih določb glede mezd, ker bi bilo izredno težavno doseči v tem pogledu mednarodno ureditev. Francoski industrijec Lambert Ribot je v glavnem naglašal, da celotno vprašanje ureditve delovnega časa doslej s tehnične strani ni bilo zadosti proučeno. Proučitev naj bi se v prvi vrsti poverila priznanim strokovnjakom Po pravici se na raznih straneh naglaša, da bi bila uvedba 40urne-ga dela na teden za manjše obrate neizvedljiva in da bi se skrajšanje delovnega časa v nekaterih podjetjih ne moglo izvesti brez znižanja mezd za sedaj zaposleno delavstvo. Zahteva skupine delojemalcev, da se na konferenci pod nobenim pogojem ne sme dotakniti vprašanja mezd. je nesprejemljiva Nizozemski delegat Cort Vanden. ki zastopa delodajalce, je izjavil, da je po nje- govem mnenju zaključitev mednarodne konvencije o splošnem znižanju delovnega časa malo verjetna. Jugoslovenski delegat, zastopnik delodajalcev smatra, da bo razvoj mehanične industrije nujno privedel k znižanju delovnega časa, vendar pa bi b:la uvedba 40ur-nega dela na teden za sedaj preuranjena. Današnja dopoldanska seja konference se je končala z incidentom. Predsednik Maha in je namreč kot zastopnik belgijske vlade ugotovi.., da je vsa kritika delodajalcev popolnoma negativi-stična. Delodajalci nočejo ničesar ukreniti, toda vlade majo dolžnost prei&kati, s č in bi bilo mogoče omiliti krizo nezaposlenosti. Vlade se ne bodo dale iznvamiti v pawt, katero ji nastavljajo delodajalci, ko zahtevajo od njih naj rečejo ne. Belgijska delegacija je pripravljena lojalno sodelovati pri sestavi konvencije, toda od svoje vlade ima nalog izjavita, da bo Belgija mogia ratificirati tako konvencijo šele tedaj, če jo podpišejo tudi vse druge vlade. Ko je Mahaim končal, bi se imela dopoldanska seja zaključiti, vstal pa je predsednik delodajalke skupine Oersrted, k: je izjavil, da ne more razumeti, zakaj je Ma-haim napadel samo skupino delodajalcev in rabil besede, mimo katerih se nc more iti. Maha;m je govoril o »pasti«, ki naj bi jo nastavljali delodajalci, toda zadržanje le-teh je bilo popolnoma jas.no in nedvoumno ter ne more biti govora o kakšnem nestavlijanju »pasti«. Delodajalci so na tej konferenci v istem položaju kakor zastopniki drugih skupin. Oerstedu je odgovoril Mahaim, da ni rabil besede »past« v slabem smislu. S to izjavo je bil incident likvidiran. Napetost med Ameriko in Japonsko Ameriški protest proti nelojalni japonski propagandi Pred končnim odgovorom Japonske Društvu narodov Washington. 17. januaria. g. Med Zedinje-nimi državami in Japonsko ie nastala zaradi postopanja Jaooncev na Kitajskem precejšnja napetost- Protiameriška propaganda v japonskem časopisju je celo dovedla do oficielne demarše ameriškega poslanika v Tokiju. Poslan k Grew je uradno protestiral proti neresničnim vestem o ameriškem posojilu Kitajcem v višini 20 milijonov jenov in da bi Amer ka poslala v Nanking velike transporte orožia. Ameriška vlada je obenem vsem diplomatskem zastopstvom^ v evronekih glavnih mestih poslala okrožno brzojavko z navodilom, naj z vsem poudarkom naglasi jo, da bodo Zedinjene države prej ko slej vsaki državi, katere ozemlje ie nastalo z uporabo s le. odrekle svoje priznanje. S tem je mišljena predvsem država Mandžukuo. .. V tukajšnph ministrstvih podijo, da kitai-ako - japonskega spora ne bo mogoče v bližnji prihodniosti ured;ti na miren način. Prav tako nimajo posebnega upanja v prizadevanje Društva narodov. Priključitev £?»n*»afkvana Mandžuriji Tokjo, 17. januarja s. Usoda šanhajkva-na je odločena. Mesto bo po umakrvtvi ja-pon^fkih čet izročeno upravi ma.nd-žurske države Na fronti on šanhaikvanu je zbranih okoli 100 Onn Kitajcev, ki prioravljaio pohod proti Japoncem. Zaradi mraz? so sedaj boii med kitat^k'^ in japonskimi četami začasno prenehali. PRZprave odbora devetnajstorice ženeva, 17 jan. AA. Snočna seja odfoo-ra devetmajstorice. ki ima na'oeo na »ti nr merro reš tev kHaisko-ianon-ekega »pora, je bila prekinjena tn se bo nadaljevala jutri. Glavni povod za odgoditev je bilo zadržanje japonske delegacije, ki ie izjavila, da še nima potrebnih navodil svoje vlade. Sestanek odbora devetnajstorice je bil zasebnega značaja, kljub temu pa je bil po seji iadan naslednji komunike: Predsednik odbora devetnajstorice Hy-mans je v svojem poročilu dne 20. decembra izjavil, da ie odbor prepričan, da svo.ie dolžnosti ne bo opravil, če ne bo posegel po vseh sredstvih, ki bi mogli dovesti do sprave. Nato navaja komunike, kako so se PO 20. decembru vršila nova pogajanja med predsednikom in generalnim tajnikom DM na eni strani in prizadetimi strankami na drugi strani. Kitajska vlada je nato predložila predsedniku nove prponrbe. japonska delegacija pa ie zadnje dni izjavila, da pričakuje od svoje vlade novih navodil in da bo svoje stališče obrazložila pred odborom v 48. urah Predsedzeto, zastopajo car an isti le 40% vseh vo. lilcev ta stojil večina naroda izven njihovih vrst. Ako bi Be bili sklicevaM le na število poslancev, b; bila edina rešitev krize razpust parlamenta ta nove volitve, kar pa ni bilo priporočljivo niti glede na splošni politični položaj, niti sama stranka ni imela posebne želje, da se po polletnem delu zopet spusti v volilni boj. Najbolj merodajna za razplet krize pa je bila brez dvoma bojazen, da bi bila Rumunlja nepripravljena za januarsko zasedanje finančnega odbora Društva narodov, ^kjer bodo prišle na razpravo t ud.i važne finančno-politične zadeve kraljevine. S sporazumom so vse te nevarnosti odstranjene In rumunska .politika bo po kratki krizi nastopila svojo prejšnjo pot tako v notranjosti kakor na zunaj. Impozanten zbor šmarskega okraja Zastopniki ljudstva odločno obsojajo protinarodno akcijo punktašev in zavračajo neutemeljene napade na Sokolstvo — Zelje In potrebe šmarskega sreza nemu srezn, Je WV> soglasno sklenjeno. Finančne špekulacije Madžarske Ženeva. 17. jan. g. Kakor se vidi iz posvetovanj finančnega odbora, je položaj Madžarske precej neugoden. Madžarska ni izvedla priporočil finančnega odbora in se tudi ni menila za naziranie finančnih strokovnjakov. Posledica ie bila. da se ji ni posrečilo izravnati svojega proračuna. Kljub priporočilom strokovnjakov se izdatki za pasivna državna nodjetja niso znižali in vlada tudi ni odpravila subvencij za poljedelstvo. Madžarski finančni minister Imredv je skušal navesti razloge, zakaj -finančni položaj ne kaže nobenega zboljšanja Hkrati ie obvezno obljubil, da se bodo sedaj izvedle reforme madžarskih financ Tudi za izravnavo proračuna bo Madžarska sedaj ukrenila vse potrebno, začasno pa zahteva madžarska vlada podaljšanje transfernega moratorija. Smarj«, 1<. januarja. V nedeljo od 9. do 14. ure se je vršila t Šmarju »reška konferenca JRKD, ki Jo je sklical narodni poslanec g. Vekoelav S p i n d 1 e r in katere se je udeleMlo nad 400 zborovalcev. Zastopane so bile z malo •izjemo vse občine sreza po županih tn deloma tudi po občinskih odbornikih, podružnice Kmetijske družbe ta druge gospodarske organizacije, vse krajevne organizacije JRKD. navzoč pa je bil seveda tudi celokupni sreski odbor JRKD. Narodni poslanec g. Sptadler Je podal kratko politično poročilo, v katerem je po. sebej podčrtaj najnovejši zlom politične taktike voditeljev bivše ST>S, zlasti g. dr. Korošca, ter v zveal s tem orisal tudi politično ofenzivo s cerkvene strani s pastirskim Ustom proti Sokolstvu. Izvajanja je podKrepiil še navzoči podpredsednik Kmetijske družbe, svetnik g. Ivo Sancin, nakar je bila soglasno sprejeta resolucija, v kateri zbrani merodajni zastopniki vsega šmarskega sreza najodločneje obsojajo razdiralno saparatistično akcijo g- ne Kregar, šo^i upravitelj v 6t. Andražu pri PolzeH. Pogreb bo v četrtek <*» 15. uri na Ponikvi ob južni železnici. rianov**! Zagrebška vremenska napoved ia danes: Pretežno oblačno, megleno. Verjetno je, da se bo vreme poslabšalo — Situacija včerajšnjega dne: Visoki pritisk se ie docela umaknil proti vzhodu. Velik ciklon prevladuje na zapadu in njeea kontinenta. Pojavili so se južni topli vetrov zaradi česar so nekoliko porasle temperature in ie ori-čakovati padavin zlasti v Pri morju In gorskih krajih: v južnem Prmoriu pa nevihte. Pritisk ie padel za 1 do 4 mm. bolj na severu, manj na iugu. Temperature so oo večini narasle za 1 do 5 siopinj. najbolj na vzhodu, v zapedni Hrvatski pa so ostale nespremenjene Dnnaiska vremenska napoved za srede: Po prehodnem dvigu temperature je treba jutri ali pojutrišnjem pričakovati mnogo snega. Naši kraji in ljudje Koroški pevci se vračajo domov Po prisrčnem slovesu v Ljubljani ki poslovilnem nastopu na Jesenicah se bodo danes vrnili na Koroško LJubljana, 17. januarja Po nepozabnih dnevih, ki so jih preživeli koroški bratje v Sloveniji, se je približal čas slovesa in povratka preko meje. Nikakor niso t3 j'li, da »o nabrail pri nas prav gotovo vsepovsod najlepše vtise, saj se je vsak korak manifestirala ljubezen do njih. Po sinočnjem koncertu so se razvedrili v ljubljanski družbi, vendar pa družabni večer nikakor ni imel kakega ve-seličnega značaja, marveč so se nadaljevale manifestacije, zlasti ob govorih dr. Felacherja in daljši zahvali župnika Po-ljanca. Akademski pevski zbor pod vodstvom g. Marolta pa je prekrasno zapel več pesmi in ubral zasluženo burno priznanje. Danes dopoldne so si koroški pevci ogledali Ljubljano in njene zanimivosti. Pod vodstvom g. župnika Poljane* m predsednika Kluba koroških Slovencev g. dr. Fel-lacherja ter vseh štirih predsednikov zborov, so odšli tudi na hansko upravo, kjer jih je sprejel g. ban dr. Drago Marušič. Župnik g. Poljanec »e je v imenu Korošcev zahvalil g. banu za ljubeznivi sprejem in naklonjenost našega prebivalstva. Gospod ban a« je z g. poslancem prijazno pogovoril m posebej izrekel dobrodošlico ter poželel srečo v nadaljnjem delovanju. Pozneje so odšli pevci v palačo Zbornice za TOI, kjer jim je g. dr. Štele razkazal mon um en talno stavbo. Iz hotela Uniona so slednjič odšli pevci skupno na kolodvor, noseč s seboj številne dokaze priznanja v obliki lovorovih vencev in Šopkov. Na kolodvoru se je pred odhodom spet zbrala večja množica občinstva, ki_'e živahno vzklikala bratom izza mete. Poslovit so se prišli tudi številni predstavniki naše javnosti, tako predsednik Glasbene Matice senator g. dr. Ravnihar, pevski oče g. Matej Hubad, predsednik Klub* koroških Slovencev g. dr. Fellacher in mnogi pevci m glasbeniki. Ko so bili Korošci že v vozovih, so zapeli čuvstveno koroško popevko, nato pa so zaorili pozdravni vzkliki, še so zamahal roke v pozdrav in slovo, potem pa je vlak zdirial na Gorenjsko. Na vseh večjih postajah do Jesenic so bili koroški pevci deležni prisrčnih pozdravov. V St. Vidu jih je na kolodvoru čakala velika množica prebivalstva in vsa šolska mladina s cvetjem in narodnimi tro-bojnicami v rokah. Koroške brate sta pozdravila župan g. Valentin Babnik in šolski upravitelj g. Smajdek. Učenka Vida Briškijeva pa jim je izročila šopek rdečih nageljev. Župnik Poljanec se je prisrčno zahvalil ter naglasil, da ga posebno vesel; šopek mladine kot porok srčne ljubezni, ki se izraža povsod, kamor prispojo koroški rojaki Ta šopek je Korošcem najboljše jamstvo, da bo vedno tako, ,.akor je danes, da so naša srca Vaša, Vaša pa naša. Mladina je tudi okrasila voz koroških bratov s 14 lepimi venci Na Jesenice so Korošci prispeli ob 14.06 minut in so jih na kolodvoru poleg šolske mladine, ki je drage goste pozdravljala s cvetjem in trobojnicami, ter mnogoštevilnega občinstva, pričakovali zastopniki mesta in vseh narodnih društev. Župan mag. ph. Žabkar jim je želel dobrodošlico, združeni jeseniški pevci pa so zapeli pesem »Triglav, moj dom«. Po kratkih razgovorih s predstavniki društev so koroški pevci v spremstvu množice krenili v mesto. Ze v teku popoldneva so priredili v Krekovem donru koncert za mladino, zvečer pa so istotam sledili prelepi dokazi ljubezm med brati, ki jih loči samo gora. Jutn se bratje skozi karavanški predor vrnejo na svoje domove. Delo jadranskih stražarjev v Ljubljani Ljubljana, 17. junija ----------™ mornar,ev- na Občni zbor ljubljanskih pripadnikov Jadranske straže v ponedeljek zvečer v »Zvezdi« je ob izčrpnih, skrajno vestno sestavljenih poročilih funkcionarjev odbora podal prav lepo sliko o gibanju in prizadevanjih te odlične nacionalne organizacije v Ljubljani. Zborovanja se je navzlic koncertu koroških pevcev udeležilo razmeroma lepo število članov. Predsednik g. Joško Pogačnik je pozdravil podpredsednika oblastnega odbora Jadranske Straže trgovca g- Stupico, prečital brzojavni pozdrav centrale v Splitu in zj navzočimi vred počastil spomin vseh med letom umrlih članov. Nato je poročal o lanskem delu. Krajevni odbor obstoja v Ljubljani Sele poldrugo leto dnu Lani se je nadaljevalo gibanje po točno začrtanih smernicah Jadranske Straže. Odbor je imel sicer težko delo. a se ga ni ustrašil. Potrebno je pa za to velevažno organizacijo čim več razumevanja in pomoči od strani občinstva. Neštete brošure m tudi novine prinašajo opise lepot našega sinjega morja, otokov, obale in vsega, kar je v zvezi z morjem. Naš živelj je že od nekdaj vozil in ribaril po morju. Bil pa ni svoboden. Mar sedaj, ko smo v lastni državi, ni naša sveta dolžnost, da branimo in gojimo ta največji narodni zaklad, za katerega se je žrtvovalo toliko krvi? Se sedaj si lastijo tu.ici pravico na naše, od pamtiveka jugoslo-vensko morje, na našo obalo in nase otoke. A ko jim je že odklenkalo, iščejo še sedaj in branijo nekake svoje meje ter delajo rz takih zadev velika vprašanja. Dobro vedo, kaj pomen; gospodarstvo nad morjem. A to je in mora ostati naše! Jadranska Straža je lahko močna samo v močni državi Pogoj vsemu delu m končnemu uspehu je, dk smo vsi v notranjosti Možni. Gospod predsednik je nato poročal ie o poteku in sklepih kongresa v Skoplju ter povedal, da bo bodoči kongres JS l. 1935. v Ljubljani. Lepe in vzpodbudne besede je nato naslovil tudi na bivše mornarje in pozdravil njihovo strnitev v močno falango v okviru JS, da bo vedno na braniku naše države v zaščito naših interesov na našem morju. Govoril je tudi o po-miadku JS, saj pri mladini se mor* * vso drugo nacionalno vzgojo pričeti vcepljati tudi liuberen do morja. Končal je z geslom, ki naj bo vzvišeno za vsakega Jugo-slovena: »6uvaimo naše morje!« Tajnik društva g. Marjanovič je izvajal, da je bilo delo krajevnega odbora v preteklem poslovnem letu v splošnem uspešno. Prireditvi dne 2. aprila lani in 14. t. m. sta dobro uspeli, enako se je dobro obnesel izlet v Sibenik, vršilo se je orga- M Magdičeve. Gasilci 90 se povzpeli okna in napeljali cev skozi okno v store in nemudoma pričeli gasiti. Drugo cev so napeljali v skladišče od dvoriščne : \r eHorli£rni ie bilo nakopičene do pro- nizkanje podmladka in mornariev. na sporedu so bila tudi predavanja. Veliko dela, osobito v propagandnem pogledu, pa je ostalo nevidnega, čeprav zahteva mnogo časa in truda. Uspeh se vendar izkazuje v širjenju ideje JS med narodom. Predavanja so »e pričela tudi po raznih krajih na deželi. Izleti JS na naše morje so organizirani z©k> dobro in si je možno za majhen denar ogledati mnogo lepot na našem jugu. Tam se tudi naseli v srce vsakogar ljubezen do morja, kajti tam šele izletniki vedo vsaj približno oceniti pre-lest naše obale, otokov, pristanišč. Letos namerava JS prirediti izlet na otok Hvar. — JS mora vsekakor postati v Sloveniji jak« nacionalna organizacija, ki naj bo izraz zavesti vseh nas Slovencev, da ljubimo naše morje. Vsi moramo vedeti, da leži v morju moč, bogastvo m napredek naše države, saj to so vrata v šuni svet. Blagajniško poročilo je podal g. dr. Jeglič, njemu se je zahvalil v imenu nadzornega odbora g. Hribernik kot najmar-liivejšemu odborniku, venomer delujočemu za prospeh društva. V odbor je bilo poleg dosedanjih funkcionarjev izvoljenih tudi nekaj novih članov. V debati se je sprožilo več koristnih nasvetov. Bivši tajnik g. Legat, ki je sedaj vodja sreske ekspoziture v Skofji Loki, je prinesel gorenjske pozdrave z zagotovilom, da bo v kratkem ustanovljen krajevni odbor v Skofji Loki. G. predsednik je zaključil lepo uspelo zborovanje s ponovnim apelom na članstvo, naj krepko in vztrajno nadaljuje delo za Jadransko Stražo! Temu apelu se pridružujemo s pozivom na vso naso narodno javnost: najboljši odgovor vsakega pravega Jugoslovena na izzivanja tujcev je to, da se včlaniš pri Jadranski Straži in tako' ojačiš fronto za neumorno varstvo sinjega Jadran*. Velika škoda po požaru sredi mesta Lfubljana, 17. januarja. Davi je sredi mesta zavladalo veliko razburjenje. Okrog 3.15 je odjeknil pred g'flvno pošto klic na pomoč: »Gori, gori!« K. stražniku je prihitel trgovski sotrudnik g. Ivan Rebolj, ki je kazal na okno I. nadstropja Jadransko-,podunavske banke na Aleksandrovi cesti, iz katerega je tedaj že bušil plamen in dim. Stražnik je nemudoma obvestil gasilce, ki so bili z mo-torko na mestu že po nekaj minutah. V hiši je med stanovalci medtem zavladala siln* zmešnjava. Vse je hitelo iz stanovanj na dvorišče in n* ulico. Ljudje so bili deloma oblečeni le za silo. Gorelo je v skladišču modne trgovine cev so napcijau • —;----— — —— strani. V skladišču je bilo nakopičene obilo najrazličnejše obleke, zlasti svilenih damskih najnovejših modelov, športne obleke, ovratnikov in drugih oblačilnih predmetov. Gasilcem se je posrečilo v teku pol ure požar popolnoma pogasiti, a je bilo že prepozno. Ogenj je uničil skoro vso zalogo, ali jo vsaj pokvaril. Požar je nastal najbrž zaradi kratkega stika. Stvar še ni povsem pojasnjena in je uvedena preiskava od strani policije. Škoda. ki jo je povzročil požar, iznaša več sto tisoč dinarjev, a je krita z zavaiovalnino, saj je tvrdka zavarovana zu 900.000 Din. Doraščujoči mladini nudimo zjutraj čašico naravne »Franz Josefove« gren-čice, ki doseza radi tega ker čisti kri, želodec in čreva pri dečkih in deklicah prav znatne uspehe. V otroških klinikah se uporablja »Franz Josefova« voda že pri malih največ težko zagatenih bolnikih. »Franz Josefova« voda se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.____ Škofjeloški okraj hoče svojo sresko upravo Skofja Loka, 16. januarja. V soboto so zborovali v Skofji Loki v stari mestni posvetovalnici, vsi župani škofjeloškega sodnega okraja. Vodil je to važno zborovanje vodja sreske izpostave Ivan Legat. Prišli so polnoštevilno tudi občinski svetovalci, f>red:»ojnik sodCšča dr. Jakob Prešern in upravitelj davčnega oblastva Franc Adamič. V uvodu je škofjeloški župan Josip Hafner predlagal, naj se naslovi na pristojno mesto spomenica, s katero naj se zaprosi, da se dosedanja sreska izpostava preosnu-je v samostojen okraj s sedežem v Skofji Loki. Dosedanje območje sreske izpostave obsega namreč 512 km2 in ima v 11 občinah s 184 naselji 23.138 prebivalcev. Po obsegu in tudi številu prebivalstva je torej to območje večje kakor marsikateri srez. V dravski banovini so manjši srezl konjiški, črnomeljski in metliški. V ostalih banovinah pa je še 24 okrajev, ki so po obsegu in po številu prebivalstva manjši nego je škofjeloška sreska izpostava, ne glede na okolnost, da so tudi po razvoju, položaju in socialnih prilikah manj važni kakor bi bil škofjeloški srez. Škofjeloško območje je strnjena enota za se, ob-\tojeca iz dveh obsežnih dolin. Poljanske Danes premiera pikantnega ljuba vnega filma neodolfivih ženskih čarov... Jz dnevni G a lepotice Gospodična Thea — ali se v glavni vlogi «0 spodobi? (fra£ot)er ljubezen krasotice kiparice in mladega boksaca! Kot dopolnilo najnovejši Ufa zvočni tednik! Predstave ob in Selške, katerih naravno središče je mesto Skofja Loka. To območje meji z 41-5 km dolgim pasom na Italijo. Za ustanovitev sreza govorita tudi lepo razvijaioča se obrt in industrija. Zaradi zdrave tipske klime, lepih izletnih točk, primerno toplih in čistih voda, kopališč in dobrih komunikacijskih zvez imajo vsi ti kraji vse pogoje za razvoj m dvig tujskega prometa. Treba jim je dati le možnosti, da lahko izkoristijo svoje naravne krasote. Ustanovitev sreza je iz političnih, upravnih, gospodarskih, strategičnih, prosvetnih in socijalnih razlogov nedvomno potrebna in koristna. Sreska izpostava ima že vse referate razen zdravstvenega in vojaškega in bi se torej tudi upravni stroški 5 preosnovo izpostave v načelstvo ne povečali. Občine so se zavezale. da najamejo takoj za srez primerno poslopje v najem, ko bi se pa polegla gospodarska kriza, ki bile pripravljene zgraditi posebno poslopje za stez. Spomenica je bila soglasno »prejeta in so jo podpisali vsi župani. Župani so prešli nato na posvet, glede preureditve občin. Vodja sreske izpostave je podal obširen in izčrpen referat o pre grupaciji občin po novem zakonu o občinah. Svoje pismene predloge so stavili že vse upravne občine, večina župnih uradov in vsi krajevni šolski odbori. Vendar se ti predlogi niso mogli uvaževati. ker je večina vztrajala na tem, da ostane vse pri starem. Vodja izpostave je izrazil mnenje, da se bo n* podlagi predloženega gradiva raznih posvetovanj s posameznimi župani m drugimi krajevnimi činitelji dala izpeljati zadovoljiva rešitev v stvari komasacije občin v škofjeloškem sodnem okraju. Po sedanjih vidikih se bo iz dosedanjih 11 občin stvorilo samo 5 novih in to na naslednji način: Mesto Skofja I k*« bi ostalo samostojna občina v dosedanjem obsegu. Starološka občina bi se združila s sorsko občino s priklopitvijo kat. občin Puštal iz upravne občine Zminec in kat. občin Bukovica in Bukovščic* iz upravne občine Selca. Tretjo občino bi tvorile sedanje občine Sorica, Železniki in Selca. Občini Oselica in Trata bi d*K četrto občino in občine Javorje, Poljane in Zmmee peto občino. Drugi predlog sloni na osnovanju samo treh občin, in sicer: Sorica, Železniki in Selca & sedežem v Železnikih ali Selcih, občine Oselica, Trat*, Javorje in Poljane s sedežem n* Trati ali Gorenji vasi m občine Skofja Lok*, Star« Loka, Zminec in Sor* s sedežem v Skofji Loki Ako bi se priklopil* še občin* Žiri, ki obsega 3000 hektarov in im* 3594 prebivalcev in ki gravitira popolnoma na Skofjo Loko, bi bila to samostojna občin*. Grecčica Huny*di Jan os je najzanesljivejše ln najidealnejše odvajalno sredstva. KULTURNI PREGLED Januarska številka „Ljubljanskega Zvona" Z neznatnim presledkom sta izšla kar dva zvezka »Ljubljanskega Zvooa<; obsežni zaključni številki 53 letnika se je P™Dialektološki karti slovenskega jezika« in St aneža prikaz slovenskega prevoda Werflove »Mladostne krivde«. Pod Gradivom je natisnjena Turkova beležka »Simon Jenko in Petar Preradovič«, med Zapiski poroča B. Borko o češkem ruralizmu in o problemu »Duhovnost ▼ nevarnosti«, A. Gradnik pa seznanja čitatelja z avtorico »Portugiških sonetov«. Tako se je torej »Ljubljanski Zvon« srečno prevalil v 53. letnik in kaže na tej poti trdno voljo do izpolnjevanja nalog, ki mu gredo že po njegovi častitljivi tradiciji. Potrebna mu je le materialna pomoč naročnikov; moralno ee mu ni bati bodočnosti, lu pa se bo moral vpraša« vsak čitatelj teh vrstic: Ali sem naročnik LZ in ali sem že kaj storil, da mu pripomorem do večje razširjenosti in trdnejše gmotne podlage?! Kako je bilo ponarejenih za 1,225*000 Din poštnih nakaznic Drugi dan razprave proti Vojku Mikotfu. — Kdo Je Ivan Grete In kje so njegovi pomočniki? se je javil neki Ivan Grgid, ki ga je pozval k sebi v Beograd v Kosovsko ulico št. 37. Grgič, ki je nosil črn* očak in izgledal kakor kak invalid s pokvarjeno desno roko, je Slezingerju dejal, d* je borzni s en zal in da rabi pomočnik*, ker je invalid. Poslal ga je v Zagreb z naročilom in s pooblastili, da dvigne tam po poštnih nakaznicah dospeli denar pri Prvi hrvatski štedioni. Slezinger je to izvršil in Grgiču izročil denar v nekem hotelu. Drugo naročilo za dviganje denarja pri bančni podružnici v Sarajevu pa jo dobil po pošti. Ko je izročil tudi ta denar in dobil kot svojo plačo v dveh obrokih vsega skupaj 8000 Din, je Grgiča zmanjkalo in ni se več javil, dasi mu je pisal r Beograd in še na neke druge naslove. Slezinger je vse to pripovedoval že tedaj, ko so g* zaprli, in ko je bil v zagrebških zaporih konfrontiran z Mikoljem, je takoj spoznal v njem Grgiča. Slezinger nastopa na razpravi kot priča, ker je proti njemu ustavljeno postopanje zaradi soudeležbe pri slepariji Včeraj jo Slezinger pred Mikoljem še enkrat natančno opisal vse sestanke, Mikolji pa je dosledno trdil, da se moti, da on ni Grffič, da ni nikdar stanoval v Beogradu v Kosovski ulici in da ima za vse dneve, k> jih priča navaja, najboljši aiibi. Odprl jo svoj koledar tr našteval, kje se je vse mudil v teh dneh. Tedaj je mnogo potovaL Bil je v Skoplju in še v nekaterih drugih krajih južne Srbije, ker je nameraval nekje otvoriti prodajalno s papirjem in knjigami. Iz vsakega kraja, ki ga navaja, našteva tudi osebe, s katerimi je govo.iL Na pripombo predsednika senata, da so strokovnjaki ugotovili, da je on pisal vsa pisma, ki jih je Slezinger sprejemaj od skrivnostnega Grgiča, pa pravi, da si jo pravi krivec gotovo izposodil njegovo pisavo in tako odvrnil sum na človeka, ki ga je prav lahko osumničiti zaradi njegove preteklosti. Ob zaključku včerajšnjo razprave je Mikolji zahteval od senata, naj ne zapriseže Slezingerja kot priče, ker je prav lahko mogoče, da Slezinger dobra pozna pravega krivca ter da v njegovem interesu dbdolžuje Mikolja kot zato najbolj pripravno osebo. Senat je to zavrniL pač pa je ugodil zahtevi zaslišanja mnogih razbremenilnih prič, ki jih navaja Mikom iz raznih krajev svojih potovanj v dneh, ko so bile izvedene vse sleparije. Danes dopoldne se je začelo z zasliševanjem prič, ki so bil že prej povabljene. __17. januarja. Kakor smo že javili, je bil včeraj dopoldne pred zagrebškim sodiščem začetek razprave proti Vojku Mikolju, ki je obtožen, da je lani v aprilu ponaredil za Din 1.225.000 poštnih nakaznic in si prilastil ta denar, o katerem pa ni sledu. Mikolji je že tretjič pred sodniki zaradi sleparij in ponarejevanja. Prvič je bil obsojen leta 1923. na dve leti, drugič pa 1. 1926. in je lani začetek januarja prišel iz kaznilnice ter že marca stopil v novo akcijo. Ko je bila izvedena predrzna sleparija s ponarejenimi poštnimi nakaznicami, so se takoj spomnili nanj, dobili pa niso še do danes od njega najmanjšega priznanja. Mikolji, ki je star 43 let in je služboval najprej kot carinski uradnik nekje v Bosni, pozneje pa pri poštni hranilnici v Sarajevu in v Zagrebu, je prišel na razpravo z raznovrstnimi beležkami in koledarjem. Pozorno je poslušal obtožnico, prekladal medtem svoje beležke ter nekaj beležil. Na običajno vprašanje, če je kriv, je odločno odvrnil: ».Nikakor ne!« Doslej se razprava še ni dotaknila mnogih tajnosti in ugank te velike ponareje-valske afere. Poštne nakaznice se, kakor znano, izročajo uradniku pri »šalterju«, ki jih vpisuje v predpisane formularje ter označuje s tekočimi številkami. Po pregledu, če se sprejete nakaznice vjemajo z izročenimi svotami, dobi nakaznice kar-tist, potem pa pridejo s priporočenimi pošiljkami vred v vreče za posamezne železniške proge. Vreče se plombirajo. Na pošti v Novem Sadu je bilo predanih naj- Glasbeno pismo H Prage Uspeh Jaroslava Hilberta. Dramatik Jaroslav Hilbert je uganka. Vedno, kadarkoli je skušal napisati komedijo, je imel nesrečno roko, če pa se ie bil polotil drame ali žaloigre, je popolnoma uspel. Toda za nadarjenega človeka letodi neuspeh blagoslov. V niem ee budi kljubovanje. ki ga bodri in žene k novemu naporu. In ne zaman, zakaj, če bi bil Jaroslav Hilbert to pot samo malce boljše pomeril, bi bil zadel docela v cilj- „ „ Nedavno je bila v Narodnem miera njegove najnovejše komedije »Kraiji- prej 172. potem pa 73 poštnih nakaznic na skupno vsoto 1,225.000 Din. Teh nakaznic ki so imele zaporedne številke, vse podpise in žige, pa niso videli ne uradnik pri šalterju. ne blagajnik in ne kartist, bile pa so ekspedirane s pravilnimi vred v plombirani vreči. Kako so prišle v vrečo, je prva in največja uganka te velike sleparije. Sleparijo so razkrili v kontrolnem oddelku ministrstva pri pregledovanju vpisnih in izplačilnih pol poštnih nakaz-nic. Del ponarejenih poštnih nakaznic je bil poslan centrali Prve hrvatske štedione v Zagreb, del pa njeni podružnici v Sarajevu in vse nakaznice je s pravilnimi pol-nomočji dvignil v imenu naslovnika Ivana Grgiča Josip Slezinger, ki je prišel v zvezo s tem skrivnostnim Grgičem potom svojega oglasa v beograjski »Politiki«. Slezinger je iskal službo in na njegov oglas čin let«. Začetek in konec dela je izvrsten, škoda, da je popustil v drugem in tretjem dejanju. Preveč je skrbel, da bi bil ugodil občinstvu. Svojevoljno je prekinil logični razvoj dejanja, hoteč prijetno iznenaditi svoje gledalce; ni se samo enkrat kakor vešč akrobat vrgel iz bančne poslovalnice v zve&-darnioo in, da bi bila mera polna, iz zvezdam ice v filmski atelier. Dramatik nas stavi pred končno dejanje, ne dTzi se pravila dramske arhitektonike in skuša s slučajnimi epizodami skriti pomanjkljivosti komedije. Njegove osebe se pretvarjajo v različne osebnosti, kakor ee pač piscu trenutno zahoče Po vsej sili nam hoče kakor pravijo, pokazati rog kot svečo Ali misli, da mu verjamemo, ko se pred našimi očmi bankir m poslovni človek Rosenbaum na mah spremeni v zvezdoznanea. prijatelja umetnosti ra sanjarja. ki v filmskem atelierju vzl^nlen v udobni naslanjač, prebira lirične pesm1"' In Rosenbaumov razgovor z zvezdami/ An ni to samo prazno besedičenje o večnosti, ki bi nas morala pretresti prav do dna duše? Poleg vseh teh pomanjkljivosti pa ima »Kraljičin let« tudi svoje dobre strani. Nekatere osebe (n. pr- Rosenbaumov sin Oskar, Lensfeld m Juliiana Hallova) so žive in polnokrvne. Uloge so kakor ustvarjene za igralce Olga Scheinpflugova. Ludvik Vever-ka Hiigo Haas in JiFi Steimer so se odlično postavili. Olga Sebeinpflugova je bila tudi tokrat najjačja v dramatskih prizorih, ko je ljudska duša najbližja resnici. 2e zaradi samih igralcev, ki jhn »Kraljičin let« nudi lepo priliko, da pokažejo, kai znajo, M to delo bdo vredno, da ga upriaore ne- rei češki, marveč tudi vsi jugoslovenski odri. Kritiki res da ne bili povsem zadovoljni, toda občinstvo bi ee zabavalo in prav od srca smejalo raznim posrečenim dovti-pom. Kakšen sujet je obdelal Jaroslav Hilber« ▼ »Kraljičinem letu«? Pesnik primerja lepot co s kraljico v čebelnjaku. Matica je vii-kejša in globlja, lepša in vabljivejša od čebel - delavk in trotov; njen pomladni polet pomeni ljubezen m smrt. Za trote smrt, a za njo oploditev. In panj je krvava zakonska postelja- Taka je tudi Julijana Hallova, ženska nenavadno močnega nagona, ki je vedno voljna žrtvovati svojega ljubimca za svoj polet in nasičenje. Ie tipkarice se razvije diva, star, zvezda. Z neodoljivim temperamentom zasužnji oba Rosenbauma — očeta in sina, — ustanovi filmsko podjetje, se narine kot igralka vsemu svetu, kot ženska pa si pridobi vse moške, ki ji pridejo v neposredno bližino. Poroči se z mladim Rosenbaumom. mu rodi hčerko in ko misli, da je popolno« ma nasičena in srečna, potrka na njena vrata režiser, ki }i prinaša novo ulogo. Pred poroko se je bila odpovedala filmu, komaj pa zagleda svojo novo ulogo, jo na mah prešine prava besnost stvarjanja; zopet se vrne v atelier, kjer namesto solnea sijeio reflektorji, namesto prirode se dvigajo zaprašene kulise, a namesto odmevov se odzivau mikrofon. Mladi Rosenbaum se upira, toda stari je kot moder in izkušen človek na strani svoje lepe in muhaste snahe. Zakaj Julija Hallova spada med nadljudi (s tem 1» Hilbert misBl tadi sebe)), ki aa nje niso V četrtek 19. t. m. ob 20. url vsi na Tabor! Protestirali bomo proti rušilcem naše državne celine in narodnega edinstva. Govore: dr. Stane Rape, dr. Pavel Pestotnik in dr. Josip Cepuder. — Sreski odbor JRKD v Ljubljani. • Uvedba zimskega izletniškega vlak« is Ljubljane v Bohinj ln v Planico. V nedeljo 22. t. m. bo vozil izletniški vlak iz Ljubljane v Bistrico ob Bohinjskem jezeru in v Rateče-Planioo. Odhod ra Ljubljane g-1 kol. ob 5.10, prihod v Bistrico ob Boh. jez. ob 8.13, prihod v Rateče pa ob 8 IG Povratek iz Bistrice kakor iz Rateč -Planice bo ob 18. uri, prihod v Ljubljano gl. kol. ob 20.50. Za izletniški vlak je dovoljena polovična vozna cena do vseh postaj in od vseh postaj, ako se uporablja izletniški vlak v obeh smereh. Ker je od-v sno od zadostne frekvence, ali bo v bodoče še vez I ta izletniški vlak, pozivamo vse izletnike in zimske športnike, da se čim bolj poslužijo tega vlaka.__ Ti sa res en čuden stric! ,,Vse |e sSafco" — godrnjaš. I, seve, ker pečenis Slamičevih ne poznaš! ■» Natečaj za Inženjersko-agronomake pripravnike. Oddelek katastra in državnih posestev pri finančnem ministrstvu razpisuje natečaj za pet uradniških pripravnikov inženjersko-agronomske stroke, ki bi vršil klasifikacijo zemljišč po obstoječih zakonskih predpisih. Poleg fakultetne strokovne kvalifikacije naj bi kompetenti imeli po možnosti tudi ekonomsko prakso zia-st.j iz poljedelstva. * Cepljenje proti griži in š^rlat nki. Higienski zavod v Ljubljani je v zadnjih mesecih cepil proti škrlatinki v kočevskem okraju nad 600 otrok, proti griži pa v čt-noaieljskem, novomeškem 'n preval j-skem srezu nad 2000 oseb. Griža je po cerrlienju povsod prenehala. večni Msi® Ideal Samo danes božanska v svojem najboljšem filmu: n Kot partnerja THE O SHALL in HANS JUNKERMANN Najboljša vloga Grete Garbo — švedska sfinga je spregovorila — Se nikoli ni bila Greta Garbo tako lepa kot v tem filmu!! Novi »Fox« zvočni tednik senzacij! Danes ob 4., 7. in 9. uri zvečer ♦ Nočno delo v pekarnah. Po narertbi bana dunavske banovine ln v smislu zakona o zaščiti delavcev je stopila dne 16. t. m. na teritoriju dunavske banovine v veljavo prepoved nočnega dela v pekarnah. T prihodnje je poz.imi prepovedano de.o v pekarnah od desetih zvečer do štirih zjutraj, poleti pa od 11. zvečer do 4. zjutraj. Dovoljeno je le pripravljanje mate f.jala za začetek dela. Sicer pa ostane T veljavi neoeljski počitek, ki traja 36 ur. ♦ Tombole in srečolovi. Kr. bansKa uprava v Ljubljani opozarja vsa ona društva in privatneo sebe, ki v.Ia-jrajo prošnje za prireditve tombol, srečolovov in temu sličnega, da se je po 5 12 točka 3. zakona o naknadnih in izrednh kreditih k prora-računu državnih izdatkov in dohod.kov za leto 1932-1933 (Službeni list št. 16-3 .iz leta 1933) tarifna postavka 99 povsem povišala od dosedanjih 25 na 50 Din: ♦ Javne kuhinje v Novem Sadu. V Novem Sadu so bile preteki; pouedelj-ek otvorjene štiri javne kuhinje, kjer bodo dobivali brezplačno brano nezaposleni in siromaki. Dnevno se bo razdelilo 1800 por-cl.j; razen testa pa dob; vsakdo še tretjino SMUČARSKI in ŠPORTNI čevlji najboljše vrste v vseh velikostih se dobijo le v trgovini žHVFflT. Prešernova ulica. 1920 kilograma kruha brezplačno. Kuhinje »e vzdržujejo s pomočjo novosadske mestne občine in človekoljubnih Institucij. ♦ Novi grobovi. V Šoštanju je v soboto popoldne umrla po dolgem bolehanju v starosti 59 let gospa Antonija Švarcova soproga posestnika in čevljarskega mojstra Franca Svarca, po domače čepelnisa. Blago pokojnino, fci je bila splošno znana kot pridna gospodinja in dobra mati, so položili k večnemu počitku r ponedeljek na šmih-elskem pokopaJisču. — Po daljši bolezni je umrl v 68. letu starosti Peter Rozman, hišni posestnik in delovodja KID v pokoju na Jesenicah. Pokojni, ki je bil splošno znana in spoštovana osebnost v našem Kraju, je bil zaposlen pr,i KID skoraj 50 let ter je bil eden najstarejših med onimi delavci, ki so prišli pred 50 leti iz bivših bohinjskih tovarn na Jesenice. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše so-žalje! ♦ Po sedemnajstih letih se Je vrnil v domovino. V selo Sv. PetKe v Južni Srbiji se je po sedemnajstih letih vrnil t domovino Aleksander Todorovič, ki so ga Bolgari kot malega dečka odvedli s seboj. ♦ L»v na delfine. Kakor poročajo iiz Cri-kvenice, so tamkajšnji ribiči priredii te dni lov na delfine. Imeli so srečo in so v4o-vili večje število delfinov, izmed katerih je eden tehtal 160 k logramov. Močne ribiške mreže so delfini skoraj vse raztrgali. ♦ »Franz-Josef« grenčica poživi izmenjavo snovi in osveži um. ♦ Nesreča na lovu. V bližini samostana Gračaniee se je pehotni kapetan Novica Perov.ič v nedeljo podal na lov. Zaradi srčne kapi pa je z mostu padel v reko Gračanieo in utonil. Šele naslednji dan so ga mrtvega potegnili iz vode. ♦ Streljal je na psa, u&trelil pa je človeka. 1. decembra lani je bil v seJu Goln-blncih pri Sremski Mitrovic! ustreljen se-ljak Nifcola Putnikovič. Mimo Putnikovi-čeve hiše je šel 20 letni Radivoj Savič. Nenadoma ga je napadel velik pes. V zadregi je Savič potegnil revolver in streljal na psa. Na nesrečo pa je krogla zadela gospodarja, ki je kma-lu nato izdihnil. Sodišče je sedaj Saviča obsodilo pogojno na leto dni ječe ter na plačilo odškodnine v znesku 8000 Din Putnikovičevi vdovi. ♦ Nepooblaščen zbiralec novoletnih daril. Kakor objavlja poštna direkcija v Zagrebu, je poštni služitelj Mato Marečič v imenu direkcije sestavil okrožnico ter ji dal služben' značaj s tem, da je na okrožnici ponaredil direktorjev podpis in odtisnil žig direkcije, k; ga je bil ukradel. S tem »službenim« aktom se je telefonskim naročnikom priporočalo naj dajo primerne novoletne prispevke telefonskim uslužbencem. Nabral je lepo vsoto. Zvedela pa je o tem poštna direkcija, ki je Marečlča odpustila iz službe in ga ovadila policiji. Zdaj sedi v .preiskovalnem zaporu. ♦ Uboj v ubožnloi. Kakor poročajo ts Novega Sada, je v ubožnici občine Goščin-ci etean Raško Stojkovlč s sekiro ubil sedemdesetletnega Jakoba Trautmana. Ubijalec je bil aretiran. ♦ Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. Iz LiiMjasse Vsem krajevnim organizacijam JRKD v Ljubljani. Opozarjamo vas na pro. testno zborovanje, ki bo v četrtek 19. t. m. ob 20 uri na Taboru, pošljite po letake v sresko tajništvo. Sre-ski odbor JRKD v Ljubljani. u_ Gospa Pavla Lovšetova, naša najod. lič->ejša koncertna pevka sodeluje na slavnostnem koncertu v proslavo 70 letnice Ljubljanskega Sokola v soboto 21. t. m. ob pol 20. uri v Filharmonlčni dvorani Za ta ?v0j nastop si je izbrala po eno rusko, češko in slovensko pesem lz ruske literature nam zapoje Glierov samospev »Na vodit Češka je zastopana z večno lepo Smetanovo a-rijo Marinke iz »Prodane neveste* iz naše literature pa je vzet Pavčičev samospev .Vrabci in strašUn* Gnpna T^>v5etov,i Brez vitamina C * avUenja! Zato kupujte JAFFA POMARANČE! nam bo podala vse tri pesmice s svojim srebrnočistim glasom, umetniško dovršeno tako, kakor je pač samo njej mogoče. Na klavirju jo rpremija konservatoristka gdč. SiJva Hrašovčeva. Sedeži so v predprodaji v Matični knjigami. Ker dvorana ni preobsežna in se je bati velikega navala, naj se kupijo tako sedeži kakor stojišča že v predprodaji. u— Akademija XIII. >Slovanski večer« pod pokroviteljstvom NJ. Vel. kralja bo v soboto 21 t. m. na Taboru. Na akademiji sodelujejo med drugim ga. GJungjenac-Gavella, primadona ljubljanske opere. Na sporedu je: Massenet: Arija iz opere Ma. non, štiritof: »Polžek leze« Gotovac »Poljubi me«. Pri klavirju g. Stritof Niko, dirigent Ljubljanske opere. Vabila za akademijo so razposlana. Reklamacije: JNAD Jadran, Tomanova ulica 3, Telefon 2974. so najlažji pot, po katerem prihajajo klice bolezni v naše telo. Otroke, ki hodijo v šolo, varujejo najbolj zanesljivo pred prehladom, hripo ln difterijo ANAOOT-PASTILE DR. WANDERJA Dobivajo se v vseh lekarnah. u_ Obredi v pravoslavni kapeli. Danes, na pravoslavni >Krstov dane, se vrši ob 9. v pravoslavni kapel; sv. oca Nikole (kasarna vojvode Mišiča) služba božja, ob 10. pa običajna blagoslovitev vode za vojsko na dvorišču kasarne vojvode Mišiča. Jutri na »Bogojavljanje ob 9.30 služba božja, a nato krene ob 10.30 litija (procesija) s častno četo ln vojno muziko iz kapele okoli Tabora, na letno telovadišče Sokola 'I, kjer se bo izvršilo običajno vsakoletno blagoslovljen je vode. Po blagoslovitvi ®e vrne sprevod v kapelo. Nikaka ječa ne sme biti SMUČARSKI ČEVELJ za vašo nogo. Ta se mora v njem počutiti kakor doma. Čevelj mora biti nepremočljiv trpežen, prave oblike ln tako prostoren, da more vsak prst dobiti svojo oporo. Z našimi smučarskimi čevlji so vsi smučarji izredno zadovoljni. Brata NAGLIC, industrija čevljev, Zlri. Zaloga za Ljubljano pri A. Gore«, d. z o. x~, Ljubljana, Tyr&eva cesta. Predavanje o direktnem dimenzioniranju okvirnih nosilcev. V četrtek 19. L m. ob 20. bo na tehniki (Aškerčeva ce6ta 11.) predaval g. inž. Anton Umek o temi: »Direktno dimenzioniranje okvirnih nosilcev«. G. inž. Umek je eden najboljših konstruktorjev in je znan zlasti po modernih žalezobetonsKih zgradbah. V Uvedbah nje. govih železobetonskih del je veliko novih konstruktivnih idej, ki nam jih bo v svojem predavanju orisa.1. Vabljen; vsi gg. in-ženjerji in akademiki. u_ »Dolenjska v literaturi«. V petek 20 t. m. se bo vršilo r društvu »Krka< pri Mi-kliču predavanje urednika Levstikovih zbranih spisov, prof. dr. Slodnjaka o »Dolenjski v literaturi«. Na to zanimivo predavanje vabiano vse člane in prijatelje društva >Krke<. Po predavanju godba Jazz Odeona. Vstop je vsakomur prost Brez vstopnine! u— Predavanje o lepem vedenju bo Jutri 19. t m. ob tričetrt na 7. v dvorani Dela v ske zbornice. Zanimiva predavanja višjega režiserja protf. šesta so že ponovno napolnila dvorano. Odziva se občinstvo najrazličnejših stanov, kar jamči, da so ta predavanja potrebna. Atena. RIBJE OLJE norveSko, vedno sveže. DROGERIJA KANC Židovska ulica 1. 1916 napsane ne človeške ne božie postave. Talent pomeni dejanje. brezobzirnost, jasen smoter. Njegova morala se kaže v stvarjn-niu; zaradi izraza utegne žrtvovati sebe m ostale Osebnost se ne ozira na nikogar: nii jr> edin smoter razvoj. A vsak razvoi pomeni boi na življenje in smrt. V ideii. ki io je obdelal Janv-iav Hilbert v »Kraliičinem letu«, ie skrivnost vseh naših iobrih in zlih dejanj. Tudi osebe so samo igračke v rokah prirode. Volja in nagon 0'lln?a'a. ne pa na«e misli in pridobljena et'čna narela. Ko hoče prirodn zadostiti svojemu stvarjalnemu gonu. ustvaria iz nas zlorinre ali umetnike. V tem determinizmu je tragirnost vsake osebnosti. Tn da se je .Tirofilav H 'bert dokopal k temu spoznanju, priča, da je roien dramatik. Človekova tra-pediia je v tem. da hoče v že ustvarienem Fvetn imeti še svoi posebni svet. Po tem sooznaniu ie J a rosi a v Hilbert pesnik, ki bi bil vreden enake pozornosti kakor razni razkričan' francoski in an«leski avtorii. Cas ie že. da se 2a spomnijo tudi imros^vanska gledališča- Božo Lovrič. VePer slovanskih enodeiank v Prajfi. Dne 10 t. m .so v Pragi (v orostorih Umelecke Rf.sf.fip') pr redili večer slovanskih enodeiank Na poredu so bili Vrchlicky. Fedro. Begovi in Bilibm Večer ie uspel pri kritiki in občinstvu Vrš'1 se ie v ciklu slovanskih icrer. ki ž niimi sSrena dobrih avtoriev« zlasti incroslovenskim dramatikom krči pot v gledališko Prago. Smrt Vaše Suka. V Moskvi }e umrl star 71 let dirigent in skladatelj Vala Suk, po rodu Ceh V Rusiji je glasbeno deloval že od 1. 1879. 75!etnii-a Františka Taborskega. Češki umetniški kritiki, priznani pisatelj in na vdušen slovanofil František Taborskr, je dne 16 t. m. obhajal 751etnico. 150letnira praškega gledališča. Dne 21. aprila t-1. bo Stanovske divadlo v Pragi slavilo loOletnico svoje otvoritve. Knjiga in njeni kupci. Založništvo J. En-gelhorna nas], v Stuttgartu je nedavno razpisalo anketo o nekaterih vprašanjih, ki zanimajo vsakega kupca in prijatelja knjige, založnika in književnika. Na vpra&anje. ali klientela te velike založbe čita in ceni knjižne krit;ke v časnikih in časopisih, je odgovorilo 94 odstotkov pritrjevalno Ali pa te kritike napotijo koga k nakupu obravnavanih knjig? 64 VP udeležencev ankete ie odgovor lo. da kupujejo svoje knjige baš pod vplivom kritik. Posebno veliko zalpžejo kritike znanih in priznanih recenzentov Samo 18-"/o zagotavlja, da jih pri nakupu knjig ne vodik) sodbe recenzentov, oetai h 18*/« pa priznava, da iih kritike kdaj pa kda? vzpodbudijo k zanimanin za knjigo. 80% zanikn-je, da bi se odloČili za nakup te ali one knjige na knjigarnarjev nasvet. Zato pa je prav tolik odstotek priznani, da se dajo zapeljati no knjižnih naznanilih in oglasih v listih. Ta visok' odstotek obenem prepričevalno dokazuie. koliko čitateljev ima kulturna rubrika v dnevnikih, ki prinaša tudi poročila o novih kni:žnib noiavih. Četudi vedno ne zapelie k nakunovanju knjig, pa vendar informira o njihovem obstoju in ta* ko širi književno znanje in ž njim vred zanimanje za knjigo. — Na vprašanje, kateri knjižni format je najprikiadnejši, so prispeli najrazličnejši odgovori. V sp'ošnem pa ima največ prijateljev knjiga v 8°. v enem zvezku, ne pretežka. — Glede opreme knj g je anketa pokazala, da večina knjižnih kupcev daje vezani knjigi prednost pred karto-nirano ali broširano: izmed 30% ki so fe izrekli za mehko vezano knjigo, je polov ca vprašancev poudarila, da so za njo samo iz gorspodarskih razlogov. — Za Nemce 'e značilno tudi vprašanje črk. k> se zlasti v zadnjem času zor>et pogosto obravnava. Oja-čeno nacionalistično gibanie pospešu|e got'-co, medtem ko se ie po prevratu v nemški knjigi močno ra/širila latinica. V omenjeni anketi se je 42 % izreklo za nemške, 37 % pa za lafnske črke: ostalim ie vseeno, kakšne so črke. — 82 "o vprašancev je na vprašanje. ali so jim všeč romani v nadaljevanjih. odgovorilo zanikovalno. — Na vprašanje, ali v družbi radi govore o knjigah, je odgovorilo pritrdilno 86 % To ie dokaz, da ima knfga še vedno pomembno mesto v življenju omikanega človeka Človek, ki nima no bodisi knjižni parazit, ki ničesar ne lastne, četudi skromne knjižnice, ie še ved-žrtvufe za knfeo. izvremSi izposoinino v knjižnicah, bodied akni turen in duševno 'op individii. Neka druga anketa v Nemčiji ie nedavno pokazala da so tudi med delavstvom d nižinske knjižnice tem pogostejši poiav. čim boli urejene so materialne razmere posameznikov V sovietski Rusiji ie položai oodoben: samo tako si je mogoče razložiti presenetljivo visoko naklado dana-šnle ruske kniiga Ce Vas boli glava ell zobje, če imate m greno ali oeuralgijo ubLžuje bolečine vivandescl Orig. fijola z 20 tabl. Din 20"— i tableta Din 150 Dobiva se v vseb lekarnah. Odobreno ml Min. «oc. politik* m uvodnega cdr.Tia S. Br 1742« od 3 oktobr. 1932. Metuljčki, kotiljoni In srčld ter vsi drugi okraski za plesne prireditve MILENA ZOR-JE2ER, LJUBLJANA Palača kreditne banke la-IV, levo u_ Privatne nameičence opozarjamo na važno predavanje, ki ga danes ob 20. priredi Zveza društev privatnih nameščencev v dvorani Okrožnega urada na Miklošičev, cesti. Predaval bo g. dr. Janko Kosti o najvažnejših določbah novega obrtnega zakona. u_ Aranžerje^trgovske sotrudnlke in vse ostale interesente obveščamo, da bo otvoritveno .predavanje prof. šactla nepreplic-no v četrtek dne 19. t. m. točno ob 20. zvečer v dvorani Trgovskega doma. Predavanje bo zvezano s skloptičnimi slikami Pridite vsi! Društvo izložbenih aranierjev za dravsko banovino v Ljubljani u_ »Svobode« in „Zarje« delavski prosvetni večer bo drevi ob 20. v dvorani De lavske zbornice. Program je pester in lep Vstopnice so že v predprodaji po 3, 2 in 1 Din. u_ Društvo stanovanjskih najemnikov, državni in privatni uslužbenci, upokojenci in narodno delavstvo pri županu dr. Dinku Pucu. Na po-budo Društva stanovanjskih najemnikov v Ljubljani se je 16. t. m. zgla-sila deputacija predstavnikov navedenih društev tn organizacij pri g. županu dr Pucu na mestnem magistratu ter ga prosila za izjavo, kakšno stališče zavzema on in mestna občina ljubljanska glede oml-ljenja stanovanjske bede in znižanja seda njih pretiranih najemnin vočigled predsto ječemu stanovanjskemu zakonu. Gospod župan je deputacijo prijazno sprejel ter v daljšem odgovoru naglašal, da stoji ^n !n večina občinskega sveta slej ko prej na stališču, da so sedanje najemnine mnoeo p-retirane ln naravnost nedosegljive za večji del prebivalstva našega mesta tn da se popolnoma strinja z upravičenimi zahtevami imenovanih organizacij Gospod župan je obljubil, da bo zastavil vse svoje sile. da se omil.ienje stanovanjske bede, znižanje najemnin in zaščite stanovanjskih najemnikov sploh čim prej doseže in Izvede! Deputacija je vzela izčrpno izjavo gospoda župana t največjim zadovoljstvom in z iskreno zahvalo na znanje s pristavkom da gospodu žunanu najemniki popolnoma zaupajo jm da čim prej pričakujejo zboljšanje se^aj nevzdržnega stania! u— Sneg je ponehal. V nedeljo in pon* deljek se je vendarle naletelo vsaj toliko snega, da ustreza kmetovalcem kakor športnikom Padel pa je na suho zemljo in se drži, za meščane pa Je glavno, d* n, brozge Po ljubljanski okolici »o oživele goličave Smučarji se zlasti udejstvujejo na Golovcu, v Brdu, v Podutiku in nad Mednom na Golem brdu. V mestu so ga sneg kmalu spravili s cest in ulic. 2e ▼ ponedeljek oopoldne je sneg neha^ naleta-vati, vendar Je pričakovati, da bo ▼ prihodnjih dneh še snežilo Da zima in gospo ska ne prizanašata, je že star slovenski pregovor. Danes zadnjikrat LON CHANEY v senzaciji nad senzacijo „Ekspres št. 317" Pustolovščina nad pustolovščino!! Danes ob 4., % 8. in 9. uri zvečer KINO LJUBLJANSKI DVOR Telefon 2730 u_ Gradbena dela. Z deli na novih stavbah Dukičevega bloka o zaradi zime ln vremenskih prilik zaenkrat prenehal;, čim pa bo vreme nekoliKo milejše, bodo z gradnjo spet nadaljevati Tedaj bodo pričeLi že betoniirati 7 nadstropje, dočim bo stavba visoka 8 nadstropij. Z regulacijskimi deli na Ljubljanici še vedno nadaljujejo in sf ne dajo motiti zaradi snega. Posebno hite z delom tudi pod trimostjem, ker se boje, da bo pozneje narasla voda ovirala nadaljnja dela do pozne pomladi Cestna de la po mestu zaradi snega zaenkrat popolnoma počivajo. u_ Prehlajen samotar. V neki duplini v Kosezah pri Pečah, kjer je zraven tndl ruševina starega gradu, stanuje ie nad dve leti 64 letni samotar J Mlinar Moža, ki je videti tudi po zunanjosti samotarski, sa1 ima dolgo sivo brado, segajoč« do orsi, ter dolge sive lase, poznajo Ljubljančani, še bolj pa prebivalci moravake doline Navadno samuje v duplini, pripeti se pa tudi. da se vzdigne iz svojega zatočišča !n krene po dol'n: al! pride v LJubljano. kjer prodaja slike svoje dupline in slike ostankov gradu Radovednežem pojasnjuje, da nadaljuje v duplini z izkopavanjem zasutega rova. ki vodi baje skoz; hrib sem do Kresnic. Pri svojem delu pa se je zdaj starček hudo prehladi! Ln se je podal včeraj v splošno bolnico v Ljubljano. da mu povrnejo izgubljeno zdravje Javna zahvala Dovoljeno naj mi bo, da se javno prisrčno zahvalim vsem prijateljem in znancem iz mesta ln z dežele, posebej Se ljubljanskemu župana in tovarišem občinskim svetovalcem, ld so me tolikokrat obiskovali in me. bodrili ali pa se plsrfieno spominjali mene med težko in dolgotrajno boleznijo. Prav posebno zahvalo pa moram izreči specialistu g. dr. Janku Hafnerju in ostalima gospodoma zdravnikoma, Id so posvetili veliko skrb In nego met~mu ozdravljenju. Prosim ponovno, da sprejmejo vsi Izraz moje globoke, iskrene hvaležnosti ter zagotovilo mojega vdanega prijateljstva. Josip Turk, starosta Jug. gas. zveze In občin, svetovalec. u_ SO »Preporod« ima drevi ob 20 ob čni zbor v »Jadranov! čitalnici. u_ Preporodov« plesne vaj» v soboto zaradi »Slovanskega večera« ne bo. Prihod, nja plesna vaja bo v soboto 28 L ni. u_ Razprodaja damskih oblek, K. S ose. Mestni trg. Iz Celja e— Opozoriio delodajalcem. Davčna uprava v Celju poziva vse delodajalce, ki morajo plačevati u&iužbenski davek v davčnih znamkah, da j; predložijo knjižice svojih uslužbencev za uslužbenski davek najkasneje do konca februarja v pregled e_ Mladi violinski virtuoz Miran Viher, ki je žel sijajne uspehe ne le doma. temveč v oktobru tudi pred inozemsko kritiko, bo koucertiral v sredo 1. februarja v Celju. Opozarjamo na ta koncert, ki bo brez dvoma dogodek svoje vrste e_ V mestnem gledališču bodo člani Dramatskega društva v Celju pod okriljem Rdečega križa v sredo 25 t. m. ob 20. uprizorili znano delo Peclje Petroviča ,Mrak< V glavnih vlogah bodo nastopili ga. Sadar-jeva, gdč. Kranjčeva, gdč Trinkova ter Velušček in Pogačnik Režijo vodi g Velušček. Vstopn.ce se dobe v predprodaji v drogerijj »Sanltas« v Aleksandrovi ulici. Ker Je čisti dobiček namenjen brezposelnim, je pr.čakovati, da bo občinstvo iz Celja in okolice 25. t. m. v velikem številu obiskalo gledališče. e_ Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva Je imela v nedeljo dopoldne svoj redn, občni zbor v občinski posvetovalnici na Bregu Predsednik podružnice g. Miloš Levstik je podčrtal powen dobro sadjarske organizacije, ki je dosegla, da prihaja sedaj na trg ;zbrano sadje V tej sezoni so izvozili iz dravske banovine nad 4000 vagonov izbranega sadja. Po poročilih ostalih funkcionarjev je bil zopet Izvoljen dosedanji odbor Podružnica bo slej ko prej prirejala poučna predavanja v svojem okolišu. Jeseni bo priredila sadjarsko razstavo, giavno upravo pa bo naprosila, da posreduje pr! ob.lastv.ih glede novega lovskega zakona e_ Krajevna proti tuberkulozna liga bo imela svoj redni letni občni zbor r četrtek 26 t. m. ob 20. na magistratu. e_ Zgodaj Je začela. Dne 16. t. m. J« bila v Celju aretirana neka 15 letna mladenka, ker Je v zadnjih dneh izvršila dvoje tatvin. Bila Je tri mesece v celjski bolnic1., od koder je bila 12. t. m odpuščena. V bolnici je izmaknila neki bolni brezposeln! služkinji nove rokavice in nov predpasnik v skupni vrednosti 120 Din Dne 14. t. m. je prišla v stanovanje neke gospe na Lavi, da bi se malo ogrela. V ugodnem trenutku Je ukradla 120 Din vredne lakaste Čevlje. M.lado tatico so aretirali v svinjaku poleg bolnice, kamor se Je bila skrila pre<» zasledovalci. Iz Maribora a_ Iz organizacije JRKD. Jutri ob 20. bo r Koširjevi gostilni v Cvetlični ulici odborova seja krajevne organizacije JRKI> za in. mestni okraj Po seji bo članski sestanek, na katerem bo poroča.l narodni poslanec dr. Pivko. Vabljeni vsi! a_ Peti večer zgodovinarjev bo priredilo Zgodovinsko društvo v Mariboru hitrt ob 20. v čitalnici Študijske knjižnice. Pr*v daval bo prof. >iirko Stupan o temi: Pto-vrat v mehaniki in začetek industrijsk^Ra veka. Vsi člani ZD so vabljeni," a_ Ljudska iKiiverza v Studencih. V četrtek 19. t. m. ob 19. bo predaval dr. Vilko Marin o temi »Razvoj človeka od poroda«. Predavanje je namenjeno samo mošk-m, mladini je vstop zabranjen. a_ Zveza brivskih in lasmičarekih pomočnikov Jugoslavije, plačilnica v Mariboru, priredi jutri ob 20. v Delavski zbornici 11 nadstropje veliK sestanek, na katerem bo po predavanju tovariša Markovinoriča iz Zagreba ustanovljen Damski frizerski klub. Pridite polnoštevilno! a_ Zaradi žganja ob prst. V Košakto so v neki hiši predvčerajšnjim prav pridno kuhali žganje. Kakor je že običajno ob takih prilikah, se je zbralo več znance?, k. so navdušeno srkali žgano kapljico. Kmalu pa se je spremenilo veselje v pretep, med Katerim Je neki Friderik Ferk odgriznil svoje stricu Antonu Krajncu kazaleo leve roke. Krajnc, ki je moral poiskati zdravniško pomoč v mariborski bolnišnloU pravi, da n; niti čudil bolečine m ie J« bil ob prst, tako urno in spretno mu ga J« amputiraj vinjeni nečak a Samomor železničarja. Predsnočnfm ob 19 se Je obesil v svojem stanovanj« na Aleksandrovi cesti 27 v Studencih 2« letni železničar Viktor Vidmar Ko *o H domači našli, je bil že mrW Truplo Je bilo prepeljano v mrtvašnico na studenišire pokopališče Vzrok samomora ni zna a. „Divjakoža" LJUBLJANA - VELESEJEM sprejema za svojo dražbo kožuhovino do 21. t. m. Kot kupci so najavljeni domači ln inozemski interesenti. Nemudoma pošljite kože. 1974 Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v LJubljani gtenike za označbo kraja pomen'do: 1 Ca« opazovanja, 2 »tanje barometra, 3 temperatura, 4. relat^na vlaga ▼ %. 5 smer » brzina vetra. 6 oblačnost l_10, 7 vrsta padavin g padavine v mm Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, iruge najnižjo temperaturo 17. januarja LJnblJana, 7, 755.9, —1.7. 90. mirno, 10, —, Ljubljana 18. 756.8, -1 7. 90 El. 10, —, Maribor 7, 755.7. _3.0 90 NW1 10. —, Zagreb 7, 756.0. —3.0. 90 mirno. 10. —, Beograd 7, 756.0. -3 0 90. mirno megla, 0.8 sneg; Sarajevo 7, 756 2. -2 0 90 mirno 10. —, _; Skoplje 7. 759 2 2.0 90 mirno, 10, —, SnlLt 7, 753.2. 7 0. 80. E6. 8, 1.0, de«; Rab 7. 753 1. 4.0 90. NNE2. 10, —, —; Vls 7. 753 1. 4.0. 70. SE4. 10. __ Temperatura: Ljubljana —1.2, —2.5: Maribor —0.8. —4 0: Zagreb —1, —3; Beograd 2 0. _4; 8ara1ew> 4 0 Sko 23.17, zahaja ob 10.7. a— Občni zfaor »Nanosa« bo ▼ nedeljo 22. t. m. ob 9.30 t mali dvorani Narodnega doma. K,er je občni zbor zelo važen za tukajšnja primorsko emigracijo, nai se ga vsak zanesljivo udeleži. a— Občni zbor Pogrebnega druStva v Kroevini. Preteklo nedeljo je imelo Pogrebno društvo v Krčevini svoj občni zbor. ki so ie ga udeležili tudi zastopniki pogrebnih društev s Pobrežja. iz Radvanja »n Limbuša ter zastopnik mestnega pogrebnega zavoda. Iz poročiJa piredsedniKa g. Ivana Cerinška je bilo razvidno ,da društvo deluje in napreduje v gospodarskem in socialnem pogleda. Društvo podeli vsako leto tndi čeden znesek za boilčnico ubogih otrok krče vinske šole Po končanih poro-, čilih društvenih funkcionarjev je bil za predsednika izvoljen g. Cerinšek, ki že deveto leto uapečno vodi društvo. Ki si je v glavnem po njegovi zaslugj tudi že kupilo r KrčevimJ lastno hišo. Za blagajnika U' bJ izvoljen g. Josip Bauman, za tajnika pa g. Leopold Ortan a . Nageljčke, šopke, vence. Kličite telefon 27-66, Jemec, vrtnarstvo, Maribor. Z Jesenic a— Uspešno delovanje sokolskega gledališkega odseka. Kiabundov »Krog b kredo« je bil v tej sezoni štirikrat uprizorjen na sokolskem odru. Postaviti tauvo teu;o, igro na dvletantski oder je zelo tvegaia stvar. Razumljivo je, da je jeseniška uprizoritev ie y nekaterih ozirih zadostila vsem izredno težkim zahtevam. Režija brata Klavor^ je predstavo dvignila na lepo višino enaotnega izvajanja, toda do popolnosti, ki bi biia z nastopajočimi močmi mogoča, se na povzpela. Podajanje samo je bilo zadovoljivo vsatj pri nekaterih. Največ odliik j« pokazala Haj Tangina mati (Kosova). Po njenem nastopu je bilo pričakovati tako jasne in lep« izgovorjave tudi od drugih. Haj Tang (Ferjtnova) sama ni dala vsega, kar vsebuje njena vioga. čeprav je tu in tam zelo ogrela. Njen brat (Goaer) klatež in revolucionar, bi moral vse bolj poudarjati svoje uporništvo. Glasovno je on najmanj ustrezal. Klavora je bil kot princ Pal preveč pas.ven, malo vcc notranjega ognja Di mu gotovo ne škodovalo. Mandarin (Potrato) je zelo težika vioga, ker vsebuje dvoje zelo različnih izživeti j; v prvem dejanju brutalnosti, v drugem pa nežuosti. Igralec se je v prvon mnogo bolje znašel. Krimaršieeva je bila kakor rojena za njegovo prvo ženo. Dala je nekaj zelo lepih prizorov, Igralsko in glasovno zelo dober je bil sodnik Co-Cu (Pogačnik). Njegov pomočnik (Berlot) je dal povprečno igro. V manjših vlogah je zlasti omeniti Vi6tra. ki je bil inimično izvrsten. V zadnjem dejanju sta_ z Mef.a-ko»n postavila dobre kulije. Čopova je ustrezala kot Sabina in Božrič kot cere-monijer. čebulj je z malimi in enostavnimi sredstvi dosegel zelo efektno inseenacijo. Kleč je z orkestrom dajal lepe uvode v dejanja, kostumi in marke so ustrezali Vzlic nekaterm nepooolnostm je uprizoritev d-o^egla svoj namen in je bila 'zlasti zaradi socialne vsebine pozitiven dogodek za Jesenice, obenem pa dokaz resnih stremljenj režiserja in ansambla k popolnosti in napredku. , s— Olepševalno društvo na Jesenicah trna svoj redni letni oibčni zbor v četrtek dne 14. t. m. ob 19. uri v salonu pri Tan-cerju. Udeležba za člane obvezna, vabljeni t-.idi prijatelji društva. 12 Trbovelj t— Prva plenarna sel a novega občinskega odibora bo danes ob 16. Ker se zaradi nesklepčnosti pre-išnjega odibora ni že dolgo vršila nobena seja, j.e gradivo, ki se bo ohravnavalo, .precej obširno. t— Odbor JRKD. Danes ob 20. bo v mali dvorani Sokotekega doma seja širnega odbora krajevne organreacHe JRKD. Na dnevnem redu so važne zadeve, zato je ndeležba vseh odbornikov nujno potrebna. Priznanj« zvesti službi Ljubljana. 16. januarja. Zvera gospodinj je razdelila med članice Zveze gospodinjpkih pomočnic ob priliki zadnje njihove božienice nagrade in priznanice za dolgoletno zvesto službovanje v raznih starostnih dobah. Organizirana gospodinja ceni stanovsko zavest organizirane pomočnice, zato izroča priznanje njenemu delu v okviru njene organizacije. To priznaje ni izraz iz samega čuta dolžnosti, marveč izraz spoštovanja do vestne m zveste delavke, ki vzdrži v eni in isti službi dolga leta in kljubuje s svojo potrpežljivostjo in vztrajnostjo vsem _ težkim uram, ki jih prinaša življenje _ njenemu delu. Gospodinje se prizadevajo urediti medsebojni službeni odnošaj gospodinje do pomočnice in obratno v zadovoljivem soglasju. Pomočnica živi v najožjem stiku z družino, zato vpliva skladnost urejenega razmerja najugodnejše na harmonijo splošnih notranjih družinskih prilik. Otroci, člani družine, sprejemajo v tem stiku in po teh nazorih staršev prve pojme socialnega čuta, ki ga preneso v poznejših letih v svoje delovno področje. Pravo vrednotenje sočloveka, iskrena ljubezen do svojega bližnjika nas privede do zadovoljstva in miru. Nagrade so prejele: I. Matilda Strajnerjeva za 331etno zvesto službovanje (starostna doba od 40 let naprej), n Francka Svetina za 181et-ru zvesto službovanje (starostna doba od 30 do 40 let) in El. Nežka Kovačeva za petletno zvesto službovanje (starostna doba 20 do 30 let). Priznanice so prejele: Marija Knificeva za 25 let. Beti Krapeževa za 14 let in Rezi Rozmanova za 13 let zveste službe. Dve komediji na naših amaterskih odrih (Šentjakobski oder. — Oder »Sloge«.) Ljubljana, 16. januarja. V soboto in nedeljo je Šentjakobski oder dva večera zapored napolnil svojo prostrano dvorano ter razgibal in navdušil gledalce s predstavo »? ? ?«, s sodobno komedijo Hansa Chlumberga v uspeli režiji g Petrovčiča. Komedija je zadosti duhovita satira na današnji teater in njegovo publiko ter operira z nekaterimi prav posrečenimi modernimi odrskimi do-misleki; tista misel, da bo gledališče bodočnosti polagoma izločilo iz sebe najprej avtorja, potem pa še specializiranega igralca in se bo igra tako spet vrnila v občinstvo v množico, v rirod sam. kakor i e bila nekoč zdavnaj izšla iz njega, je v tem dehi našla močan izraz. Režiser in dramaturg četrt ure, preden naj se dvigne zastor, ne premoreta nobenega igralca ker se zaradi napačnega obvestila, češ da ie predstava odpovedana, vsi do zadnjega ostali doma, gledališče pa je nabito polno. V stiski improvizirata igro iz občinstva: nekaj ljudi izmed gledalcev odigra staro zgodbo o ljubavnem trikotu igra se neprestano prepleta z živo resnico; rampa, ki loči oder od parterja, odpade, igralec igra z gledalcem. Našs občinstvo je še malo preveč vzgojeno v oblikah tradicionalnem odru, da bi meglo z na stežaj odprto dušo sprejeti moderen eksperiment, ki krči pot gledališču bodočnosti — toda igra je vendar prav lepo uspela in bo gotovo lahko še večkrat napolnila dvorano. Šentjakobskemu odru pa je treba čestitati, da tako resno razumeva svoje poslan-stvo. Igro z odra so varno nosili gg. Karus, ki je spretno in verno vodil kot rež:ser; ^erlj, ki je bil po nastopu, po besedi in gesti resnično iznajdljiv dramaturg: ga. Bučarjeva, ki je ustvarila živ original gledališke blagajničarke, gdč Pavličeva. Mo-ser. Lavrič in Koman. Trojico iz občinstva, ki je živahno zapletla in razpletla zgodbo o ljubezenskem trikotu, so igral' gg. Košak, ki je bil resen, prepričevalen odvetnik, Petrovčič, H je uspelo podal vlogo ljubimca, in pa gdč \Vrischerjeva, ki je mlado, v zakonu malo nesrečno gospo odigrala s finim čuvstvom rn dovršenim izrazom. Ostale vloge so bile v dobrih rokah gdč. Danilove, Pirčeve, Grumove in g. Hanžiča. V dvoran' Delavske zbornice je oba večera dramatski odsek železničarskega glasbenega društva »Sloge« igral Gogoljevo »Ženitev«. Društvo, k' je po svojem kulturnem in umetniškem dslovanju znano širokim krogom našega občinstva, je pokazalo, da je tudi njegov dramatski odsek pridno in z uspehom na nogah. Igralci so pred nabito polno dvorano z efektom odigrali Gogoljevo komedijo ter so ostri satiri in kipečemu humorju, ki ga delo vsebuje. dali polnega izraza. Občinstvo se je nazabavalo do dna srca. Nekatere prizo re je pri dvignjenem zastoru viharno aplavdiralo. Igralci so vsak zase odlično izpolnili svoje naloge. Največ uspeha so želi Kočkarov in vsi trije snubci. Igra, ki jo je režiral g. Pečar, je dokazala. da smemo tudi od igralcev »Sloge« pričakovati še mnogo lepih uprizoritev. Med odmori je orkester »Sloge« z lep.r.u koncertnimi točkami krajšal čas. Gospodarstvo Konferenca o *»©l©žajsa premogovnikov LJubljana, 17. januarja. Dobave premoga za državne železnice iz premogovnikov \ dravski banovini so se zadnja leta postopno zmanjševale, kar je bilo poved tudi neprestanim redukcijam rudarjev. Na zadnji plenarni seji Zbornice za TOI je zbornični svetnik, generalni direktor TPD g. Rihard Skubic podrobno dokazal s številkami, da so rudniki na našem področju v tem pogledu na najslabšem. Ker so se razširile vesti, da namerava generalna direkcija državnih železnic še nadalje zmaurišati dobavno količino iz premogovnikov v dravski banovini, je sklicala Zbornica za TOI danes dopoldne konferenco, ki jo je vodil podpredsednik g. Dragotn Hribar in so se je udeležili za rudarsko poglavarstvo g. Strigar, za občino in trgovski greroi.j v Laškem^ g. Elsbacher, za Zvezo industrijcev g. Go-lja, za Delavsko zbornico predsednik g. Ccbal in tajnik Uratinik. za trboveljsko občino g. Pavlin, zastopnik pododbora litijskega gremiia iz Za goni a, za TPD generalni direktor g. Stoubec in g. Vrhunc, za bansko upravo banski sekretar g. Šink, za Zvezo trgovskih združenj .predsednik g. Kavčič in •tajnik g. Kaiser, za Zbornico za TG1 glavni tajnik g. Ivan Mohorič in senatorji gg-dr. Novak, dr. Rožič in dr. Ravmhar. Na konferenci je obširno poročal o položaju slovenskih premogovnikov generalni direktor T1F1D g. Skubec, ki ie dokazal s številkami usodini vpliv znižanja dobav premoga za državne železnice na vse gospodarstvo v naši banovini!, zlasti pa slabe posledice za socialno in gospodarsko življenje v premogovnih revirjih. Iz obširnega referata posnemamo: Sedanja huda kriza je močno prizadela tudi premogovno industrijo v vsej naši državi, vendar pa, v naši banovini muogo bolj kakor v drugih pokrajinah države, kaT je pokazal študij položaja slovenskih premogovnih revirjev. Ako primerjamo produkcijo celotne jugoslovenske premogovne industrije, vidimo, da letna produkcija trboveljskih rudnikov pada znatno ostreje kalvor v ostalih rudnikih naše države. Lanska produkcija v naši državi predstavlja še vedno 72.4 odst. produkcije iz leta 1929., medtem ko znaša produkcija trboveljskih rudnikov samih le 51.5 odst. Nasledmje števi.ke nam to potrjujejo: Leta 1929. je producirala Jugoslavija 5.6 milijona ton premoga (vzeto kot 100). Naslednja leta je produkcija siabela in je znašala lani 4.1 milijona ton (72.4 odst.). Ako primerjamo s tem samo produkcijo TPD. vidimo, da je ta znašal?, v letu 1<>29. 1.9 milijona ton (vzeto kot 100). a v lanskem letu samo 1 milijon ton (51.5 odst.). Študij teh podatkov potrjuje, da je močnejše padanje slovenske premogovne nroiz-vodnje pripisati r a zmerno večji produkciji, odnosno oddaji državnih rudnikov. Razmerje med produkcijo državnih in trboveljskih rudnikov se je v zadnjih štirih letih ;zprenien;lo na škodo TPD takole: Leta 1929. je znašal odstotek produkcije TPD v celotni proizvodnji države 46 in državnih rudnikov 29.5, a leta 1932. 25 in 40 odst Pri enakomernem nazadovanju proizvodnje vseh rudnikov bi morala produkcija trboveljskih rudnikov znašati v letu 1932. 1.4 milijona ton namesto okrog enega milijona ton. Izpadek znaša torej nad 400.000 ton. V tem padcu je tc-ej iskati pravega vzroka ostrejši krizi naš;h premogovnih revirjev nasproti stanju v rudnikih drugih pokrajin. Zle socialne posledice tega so v zmanjšanem številu delavnikov, delavstva in storjenih šihtov. Delavniki so padli ©d 317 v letu 1929 na 198 v lanskem letu. Stalež delavstva se je v istem času znižal od 8184 na 4885 (60 odst.). Šihti so v istem času padli od 2,565.136 na 1.217.293. Izostanek 6torjen;h šihtov znaša torej 47.5 odst. Izgubljene delavske mezde navedeno število šihtov dosezajo okrog 70 milijonov dinarjev. Z upoštevanjem nazadovanja produkcije zaradi splošnih gospodarskih razmer po merilu o3ta'ih rudnikov (72.4) bi moralo števUo storjenih šihtov In-ni Š» vedno znašati 1,772.000 Zaradi močnejšega padanja produkcij TPD je nale delavstvo v primeru z delavstvom h drugih rudnikov izgubilo lani 555 000 šihtov (skoro 28 milijonov dinarjev). Sedaj je pologi rudn-kov TPD tnk. da je v Sašu največje sezonske potrebe premoga sredi zime decembra b'lo le 18. a januarja ie 17 delavnikov. Če _ je položaj v času največje?« povpraševanja po oremo-gu tako obupen, si ie WiVn n-edco-dornosti najhujšega, to je ustavitve celih rudnikov in nove delavske redukcije bi bile v tem primeru neizibežne. G. Skubec je zaključil svoje poročilo, da sicer drugi privatni rudniki in državna podjetja res ne žive v blagostanju, vendar pa bi se morala teža gospodarskih razmer porazdeliti pravično in enako. Na konferenci so zastopniki navedenih korporacij vsestransko razpravljali o vprašanju, kako bi se moglo ustaviti nazadovanje redukcije v premogovnikih in omiliti vse nepriliike, ki so nastale zaradi tega nazadovanja. Končno je bilo sklenjeno, da se store vsi potrebni koraki za preprečenje nadaMn.iega padanja produkcije v premogovnikih in zmanjševanja javnih dobav za državne železnice po povprečnem klijuču prejšnjih let. Konferenca ie sklenila, da se odpošlje v Beograd de-putaciia, ki naj obrazloži vsem resornim ministrom težavni položaj naše premogovne industrije ter izposluie potrebne ukrepe. da se omilijo htrde posledice padanja premogovne produkcije. Za zaščito vlagateljev Ljubljana, 17. jan. Danes se je vršila v Zbornici za TOI v Ljubljani konferenca, k.i se je pečala z vprašanjem zaščite vlagateljev, z deviznimi predpisi in uredlbo o posredovalnem postopku. Zbornični svctatSk K. Jos. Lenarčič je v izčrpnem referatu utemeljeval potrebo zaščite vlagateljev v naših denarnih zavodih, ki edina more okrepiti zaupanje v naše denarništvo, katero naša denarna organizacija tako nujno potrebuje. V debati je zbornični generalni tajnik minister g. Mohorič s svojimi izvajanji podkrepil stališče g. Lenarčiča in predlagal, da se izvoli za formuMraraje konkretnih predlogov poseben odbor, v katerega naj se pritegnejo tudi zastopniki našega denarništva. Konferenca je ta predlog soglasno osvojila. O deviznih predpisih je uvedel debato minister gosp. Mohorič in v svojih izvajanjih podal izčrpen pregled celega kompleksa vprašanj, ki so zvezana z deviznimi predpisi. Za njim je zbornični konzulent g. Žagar priobčil konferenci rezultat pismene ankete, katero le v tem vprašanj« izvedla zbornica. V debati so posamezni interesenti, posebno gg. 2elez-nlkar. Verrvvšek. Stupica. Gregore. Medlč. Stane Vidmar, Tu?eč in drug! pordaria'' težave, s katerimi se bori gospodarstvo, ker ne dobiva na razpolago zadosti de- vte. Po končani debati je konferenca na 1 predlog g. Lenarčiča od'kazala formulira-nje, konkretnih predlogov odboru, ki bo konkretiziral predloge o zaščiti vlagateljev. O uredbi o posredovalnem postopku ie poročal zbornični tajnik g. dr. Pless, nakar je zbornični svetnik g. Stane Vidmar, predsednik Društva veletrgovcev in in-dnistrijcev v Ljubljani v daljših izvajanjih dokazal i>otrebo, da se uredba dopolni in v gotovih smereh spremeni. Po debati, katere so se udeležili gg. Oregorc, Vidmar, Hrovatin in Verbič, je konferenca soglasno odobrila predloge g. Vidmarja in sklenila, da se zbornica priključi akciji Društva veletrgovcev in industrijcev za izpopolnitev urede o posredovanju. -- -!■ ■■ Gosooo 22. Više so not rale Trbovlje. Brez zaključka. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2312.07 — 2323.43. Berlin 1365.69—1376.4i». Bruselj 798.02 -Io 801.96, Curih 1108.35—1113.85. London 192.92 — 194.52. Newyork ček 5734.64 dn 5762.90. Pariz 224.78 — 225.90. Praga 170.45 do 171-31, Trst 294.35 — 296.75- Curih. Pariz 20.28135, London 17.4450. Newyork 519 25, Bruselj 71.9750. Madrid 42.4750, Amsterdam 208.60. Beriin 123 40. Dunaj 73 (60.60), Sofija 3.76. Praga 15.38, VarSava 58.15, Bukarešta 3.08. Zagreb. Amsterdam 2312.07—2323.43. BerV.n 1365.69—1376 49, Bruselj 798 02 do 801.96 London 1S2.92 —194.-52. MMan 295 35—297.75. Newyoita kabel 5756.R4 do 5784.90 čeft 5734.54—5762 90. Pariz 224.78 do 2?5.90. ProKga 170.45—171.31, Curih 1108.35—1113.85. Efekti. Ljubljana. 7 odst. investicijsko 44 — 45, 8 odst. Blair 41 — 42. 7 odst. Blair 37 — 38. Vojna Skoda 202 — 206, Trbovlje 175 b!a<»o. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda kasa 202 — 206. za februar 1% — 200 7 odst mve«ticiisko 44 — 45. 4 odst. agrarne 22.50 — 24. 7 odst 3750 — 38.50 S odst. Blair 41 — 42.50. 7 odst. posojil^ TVhvpe hipotot'1"rne 41 denar 6 odst heg-'"šVp 30 — 37.50- mdusMieke vrednote: T«is 30 b\igo Tmp^k« 50 denar. Sečerars Osliek bV*go. Privilegirana agrarna 21« _ ^ Rprvtfrnd 7 tnvFSticMsiko 47 b1«'™ 4 odst. agrarne 25 blago, 6 odst begluške zaključek 32, Vojna Skoda promptna 204 balgo, za februar zaključka 195 ia 194, 7 odst Blair 36 6— 38, 7 odst. posojilo Državne hipotekarne 42 denar, Narodna zaključek 3900, Privilegirana agrarna zaključek 223. Dunaj. Staatseisenbahnges. 15.65, Trbovlj« 20.60, Alpine - Montan. 12.80. Blagovna tržišča ŽITO. Chicago (17. L m.). Začetni tečaji: pšenica: za marc 46.945, za maj 46.945. za julij 47.75. turščica: za marc 26, za maj 27.50, za julij 28 75; oves: za marc 17, za maj 17.135, rž: za marc 24.675. -f- Winnipeg (17. t m.). Začetni tečaji: pšenica: za januar 44.945, za maj 45.50. za julij 47. + Ljubljanska borza (17. t. m.) Tendenca 7,a žito čvrsta Nudi se pšenica (slovenska postaja, mlev. tarifa, nlač v 30 dneb): baška. 76 ks po 250 - 252.50: ba5ka. 77'7S ka po 257-50 _ 260: baška. 79'80 ka 265 do 267 50: koruza: (slov. postaia. mlev. tarifa!: baška, času primerno puha do 100 do 102.50. za ianuar 102.50 - 105 ra februar 105 _ 107.50: moka (slovenska postaia): >0« 375 - 385: banatska >0< 385 - 395 + Novosadska blagovna borza (17. L m.) Tendenca stalna. Prometa je bilo 51 aaonov. Pšenica: baška. okolica Novi Sad. srednje- in aornjebaška potiska 200 — 205; okolic Som bor 197.50—202.50; ladja. Tisa 292.50 do 207.50: gorniebaška 195 Ji 200: sretnska 200 do 205; iužnobanatska 195 do 197.50 Turšfira: baš^a in sremska. aaran-tirana 60 — 62; za marr. april, maj 75 do 80; banateka. aarant. 58—66; baška. sremska sušena 67.50—70; banatska auš. 63 — 66. Moka: baška in banatska >0e< in >0a^< 315 - 330; »2« 295 _ 310- »5< 275 - 295; >6« 225 - 250. >7« 160 _ 170 »8< 82- R5. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 96 da 100; pomladni 66 67 ka 105 — 110. _ Rž: baška 12 — 12750 Otrobi: baški m sremski v jutastih vrečah 6250 — 67.50; banat-ski 49 — 54. Fižol: baški beli 115 — 120. + Somborska blagovna borza (17- t. m.) Tendenca ne> zpremenjena. Promet 49 vag. Pšenica: baška, okolica Sombor 198 — 200; aornjebaška 27< 1«0 do 170; >8* 85 _ 87-50. Otrobi: baški pšeni&ii GO — 62. -f- Budimpešta-nska terminska botra (17. t. m.). Tendenca slaba. Promet navaden. Pšenica: za marc 13.42 — 13.43. za maj 13.81 — 13.82. Rž: 7Novosti< so pisale o tem večeru: »Plesni koncert Pije in Pina Mlakarja je bil umetniški dogodek prvega reda. Tehnično sta izvrstna, a se og bata vsake akrobatike, obdarjena sta z bogato umetniško fantazijo in dovršena sta tudi v muzikalnem oziru. Brez iskanja cenenih zunanjih efektov, izbeaavajoč vsak kič, sta nam podala to. kar tako redko vdimo, pravo in aloboko iskreno umetn:ško stvaritev. Lahko smo r*»-nosni. da imamo tak plesa Is V. i duo umetnikov, stvariteljev in izvršiteljev obenem.« Vstopnice pp že dobe. cene so znižane. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20.15. Sobota, 21.: Veseloigra >? ? ?«-Nedelja, 22.: V^seloiera »???<• Šentjakobsko gledališče. Šentjakobčam po-nove v soboto in nedeljo ob 20.15 izvrstno in zabavno veseloigro v 5 dejanjih »? ? «< (Das Blaue vom Himmel), ki je pri premieri izvrstno uspela in se je občinstvo zopet od srca nasmejalo. Pri predstavi sodeluje ves nnsambl odra. Režijo vodi Miran Pe-trovč'č. Ker sta bili obe dosedanji predstavi popolnoma razprodani, naj občinstvo kupt vstopnice že v predprodaji, ki bo od petka flnlie v Mestnem domu od 10. do 12. in od 15- do 17. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20. Sreda, 18.: Zaprto. Četrtek. 19.: Spreobrnitev Ferdinanda PV- štore- Prvi? v sezoni. Petek. 20.: Zaprto. Sobota. 21.: Celjski grofje. Delavska predstava. Znižane cen«. ★ T« gledališča. Jutri bo premiera Laneer-jeve zabavne komedije »Spreobrnitev Ferdinanda Pištore«. komedije priznanega češkega pisatelja. Godi na dnu velemesta in obravnava na duhovt način »spreobrnitev« svedrovca Ferdinand* Pištore. ki je po naključju postal junak Režira J Kovič. ki i ara tudi glavno ulo01jski grofje« _ Kalmanova priljubljena opereta »GroFca Marica«, ki io povsod vedno znova unrizarjaio. se bo nprirorila no dolgem nresledku nriliodnie dni Režira K. Bachmann kot gost grofa TasMa bo pel Sancin, ostala zasedba je deloma nova. Borba proti komunizmu t Španiji Ruske univerze brez denarja »United Press« poroča iz verodostojni, virov, da bodo v najkrajšem času izključili z moskovskih univerz 10.000 slušateljev. Vlada pravi, da nima denarja za vzdrževanje visokih šol, po drugi strani pa se uradno ugotavlja, da so univerze prenapolnjene. Zato 6e bodo začela med dijaki izbirati naijboljši slušatelji, ki pa jih bodo klasificirali po strankarski pripadnosti, nakar bodo izločili tiste, ki bodo režimu najmanj prijetni. Požari na prekomornikih Neka skupina, velikih zavarovalnic je v zadnjih štiTih letih plačala skoro dve milijardi Din odškodnine za škodo, povzročeno po ognju na velrikih prekomornikih. Podrobnosti navaja seznam, ki pravi: »Evropa« je gorela med gradnjo, škoda: 4 milijone dolarjev. »Pariš« je gorel 1. 1929, škoda 370.000 dolarjev. »City of Honolulu«, ogenj 1930, škoda: 1,750.000 dolarjev. *Bermuda.« ogenj 1931, škoda: 4,250.000 dolarjev. »Bermuda«. drugi ogenj 1931 v pristanišču na Bermudih, škoda: 2.300.000 dolarjev. »Segovia«, ogenj 1931, škoda 4 milijonov 500.000 dolarjev. »Georges Phil-lipar«, ogenj 1932, škoda 6,250.000 dolarjev. »Pierre Cornelis«, ogenj 1932, škoda 3,300.000 dolarjev. »Atlantique«, ogeuj 1933, škoda 10.000 000 dolarjev. Varnostni organi preiskujejo sumljive tipe na ulicah Deportacije v Rusiji čistilna akcija druge boljševiške petletke »V kakšnih presledkih pa imate srčne napade ?« >Vsakih deset minut, g. doktor.« »In kako dolgo trajajo?« >Prfbliž&o pol aro.« Afriška industrija za pridobivanje zlata v Johannesburgu je sklenila nov sporazum z južnoafriško Rezervno banko v tem smislu, da ji bo zavod kakor doslej prevzemal pridelano zlato ter ga prodajal naprej po cenah, ki se mu bodo zdele najprimernejše Kriza — sad nadprodukcije Vloga tehnike v sedanji gospodarski stiski Staroaitenski ali starorimski mlinar Je s svojimi mlinskimi kamni namlel v d»veh dneh 200 do 300 kg sredmijevrstne mdke. Moderna mlinska tovarna proizvede na vsakega moža dnevno do 6 milijonov kg prvovrstne moke in to s krajšim delovnim urnikom. Vseh 7200 čevljarjev v starem Rimu je v pet in po] dneva izdelalo 7200 parov čevljev. Isto število delavcev v moderni tovarni za čevlje izdela v istem času do 600.000 parov. Opekarska obrt je prej izdala kvečjemu po 450 opek na dan in moža pri deseturnem delavniku. Moderna opekarna izdela 400 000 opek na moža ln dan. še pred sto leti so v Zedinjenih državah na moža in leto pridelali komaj 25 ton surovega železa v modernih plavžih pridela vsak mož na leto do 4000 ton surovega železa. Te številke kažejo ogromni napredek moderne tehnike napram preteklim časom. obenem nam razlagajo zakaj imajo v posebni poklicni organizaciji z imenom »Tehnokracija« združeni ameriški tehniki in inženjerji prav, če trdijo v svojem zadnjem poročlu, da stojimo ob koncu celega svetovneg? obdobja in da so zadnje korenine svetovnt gospodarske krize ne v politiki, temveč v tehniki. Isto poročilo navaja tudi vzroke. Id silijo industrijo do blazne nadprodukcije vseh potrebščin, o čemer smo predočili zgoraj nekoliko številk. Da more v konkurenčni borbi ob stalnem nastopanju izboljšanih produkcijskih postopkov ohraniti rentah ln ost. mora zmanjševati svoje obratne stroške, a to gre naibolje z mno-žestveno proizvodnjo in čedalje večjo avtomatizacijo proizvodnje. To je spet v zvezi s stremljenjem po čedalje manjšem številu človeških delovnih ur. »Tehnokracijo« so ustanovil okrog leta 1920. odlični strokovnjaki, ki so si postavili tudi takoj nalogo, da obsežejo industrijski in poljedelski razvoj ZecT njenih držav v zadnjih sto letiih v obliki knivuilj-nih diagramov. To proučevanje se je raztegnilo na 300 najvažnejših proizvodov, od pšenice in bombaža do jekla in električne energije. Do danes so izdelali že diagrame za več sto produktov in jih nadaljujejo vsak teden. In potek teh krivulj kaže z vso jasnostjo na to, da se bližamo koncu neomejene tehnične ekspanzivno-sti. že 1. 1920., ko so izdelali komaj nekoliko krivulj, je skupina »Tehnokracije« napovedala nastop sedanje gospodarske krize in se je zmotla le v toliko, da je nje začetek namestu v 1. 1929. postavila za šest mesecev pozneje v 1. 1930. Danes počivajo njene napovedi na vse trdnejših temeljih. Ali je mogoče po sedanjem sistemu odpraviti brezposelnost1' Kaikšna rešitev je v tem, da so vsa sMa/dišča vsaikdamjih potrebščin prenaipdkijena tako, da bi zadostovale te zaloge za eno- do dveletno potrebo vsega človeštva? To stanje mora privesti do še hujših gospodarskih in budi drugačnih pretresljajev. Kako daleč smo zabredHi z dosedanjim produkcijskim sistemom, pa kaže najbolje ugotovitev »Teh-nokracije«, da b5 s sedanjimi tehrfčnimi pripomočki zadostovalo za uzadovoljitev materialnih potreb, če bi odraslo prebivalstvo Amerike delalo po šrtiiri ure na dan in to štiri dni na teden. To, kar velja, za Ameriko, pa velia v skoraj isti meri za druge napredne dežele tega sveta. Donava zamrznila Kakor poročajo iz Bukarešte, je Donava zamrznila pri izlivu v Črno morje. Obdo-navako mestece Solina je popolnoma odrezano od sveta. Rumunska vlada je morala poslati tja posebnega ledolomilca, da pomaga vzpostaviti promet in pretrgane zveze s 6vetom. Berlinu primanjkuje oremopa Mraz, ki je zadnje dni pritisnil v Berlinu, je povzročil, da so skoro vse zalo?«? goriva izčrnane Računa jo, da bodo^ pri sedanjem stanju mogli iiudie vzdržati samo še kakšnih 10 dni. Nihče namreč ni računal s tako naglo poofitritviio vremena zaradi katerega se ie hidi pojavila hripa v zelo mogočnem obsegu. Pri revmatizmn v srlavi. ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu CHe-| xenschuss) se uporablja naravna »Franz ■ Josefova« voda z velikim pridom pri | vsakdanjem izpiranju prebavnega kana-j la. Univerzitetne klinike izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda posebno v srednjih letih in starostni dobi, izborno čistilno sredstvo za želodec in čreva. | »Franz Josefova« grenčica se dobi v j vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Vatikansko kladivo Pokora v svetem letu V nedeljo je bilo v Klinu č posebno papeževo bulo prog.ašeau sveto leto. Bula v začetku sporoča vemikcm papežev apostolski pozdrav. Nadalje razpravlja v latinskem jeziku o blagodejnih učinkih, ki jih bodo deiežnd romar u, če pridejo letos v Rim. Sveto leto se začne 1. aprila in bo trajalo do 1 aprila 1934. Romarjem, ki bodo v desetih dneh rimskega bivanja ybliub!ja bula odpuščanje vseh grehov. Papež posebno priporoča io-marjem molitev za sporazum med narod1, ki more edini premagati sedanjo gospodarsko krizo Neka druga molitev prosi Boga. naj bi se velemesta očistila poganskega duha. ki vlad d v njih. Bula končuje s pozivom vernikov, naj pridejo v Rim, kjer se iim nudi možnost popolnih odpustkov. Papež apelira na škofe, naj zbirajo romarje pod osebnim vodstvom, da bodo rimske svečanosti č'm bolj manifestamtne. Smrt goslača Bnrmestra Iz Hamburga poročajo, da je zadela kap znanega goslača prof. Willyja Burme-stra. V soboto se je umetnik odpeljal iz Monakova v Hamburg, kjer bi bil moral prihodnje dni nastopiti na koncertu. Zvečer je še bil v operi, nato mu je postalo slabo i>n je izdihnil. Burmester je bil sin glasbenika. Osnovni poduk v glasbi je dobil pri svojem očetu, pozneje se je šolal pri Joachimu. Nastopal je že kot otrok. Živel je izmenoma v Weimarju. Helsinkih in Berlinu. Prištevali so ga tehniški najbolj dovršenm goslačem sedanjosti, izkazal se je pa tudi kot skladatelj. Najrajišč je interpretiral klasično muziko. ljufbil pa je tudi transskrip-cije. ki jih je umel podajati z nedosegljivo spretnostjo. Iz Moskve poročajo: Druga petletka bodj&eviške Rusije tpredtvideva tudi raz-ljudenje velikih ruskih mest, ki ne pomeni nič drugega, kakor nov udarec ne-proletarskim in protirevolucionannim elementom. Načrt, ki so ga napravili, gre za tem, da se najprej »očistijo« prestolnica Moskva, Ljeningrad in Harkov. Pozneje pridejo na vrsto Odesa, Kijev, Rostov, Vladivostok itd. V teh mestih bodo najprej »prešteli« ljudi na podlagi podatkov hišnih upraviteljev. To delo se mora napraviti od 15. januarja do 15. aprila. Na podlagi podatkov, ki j h bodo dali o stanovalcih upravitelji hiš, bodo izdala oblastva držaVlja-nom izkaznice. Toda izkaznice, nekakšne vrste potne liste bodo dobili samo zanesljivi elementi, osebe, ki o njih zvestobi ne dvomi državna oblast. V načelu pa se bodo legitimacije odklonile: duhovnikom, ki delujejo v okviru še obstoječih cerkev, menihom ir nunam ter osebam, ki so kdaj prišle v nasprotje s politično policijo. Potni list se ne bo dalje izdal nikomur, ki ne biva najmanj tri leta v isti občini. Pod pretnjo najhujših kaizni bodo morale osebe, ki bodo 15. aprila brez izkaznic. s katerim otvori papež vsako leto Sveta vrata Umor znanega gangsterja V bližini West Patersona v New Yerseyu so našli pred nekaj dnevi truplo gangsterja Anthonvja Indelicata. moža, ki je dozdevno postal žrtev močnejših sotekmecev. Ti so ga bili umorili. Policijo je o stvari obvestila neka ženska, ki je videla po cesti prihajati avtomobil, v katerem je počilo več strelov. Kmalu nato je zletel iz vozila mrlič, avtomobil pa je zdirjal svojo pot Kriminalna policij« je mogla ugotoviti samo zločin, nič drugega Indelicato je bil osumljen, da je igral glavno vlogo pr napadu na milijonarja Har.ryja G Glcmbyja Njega in njegovo ženo eo banditi zvezali ter jima uplenili za 300.000 dolarjev draguljev. Neki gang-ster. ki ga je priiela policija, je izvršil samomore v ječi predeč so ga utegnili za-sli&ati Vzroki Indelicatovega umora še ni-eo pojasnjeni, a n1 dvoma, da gre za maščevanje, ki je moralo priti nad njegove zločine. Dva imatajz^ubo, eden dobiček... Nanovo vzplamtele sovražnosti med Kitajci in Japonci v Mandžuriji so prinesle lep dobiček ameriški oboroževalni industriji. Od 1. decembra 1932 so naročili Kitajci v Ameriki za 8 in pol milijona dolarjev orožja. Japonska, ki je v pogledu dobave sirovin takisto navezana na Ameriko, pa je doslej potrošila 7 in pol milijona dolarjev. V zada iih dneh so dobila ameriška podjetja nova naročila od obeh strani ,m sicer je naročila Japonska za 3 in pol milijona. Kitajska pa za poldrug milijon vojnega materiala. Tisočletnica germanizacife lužiških mest 0 drsanju Drsanje je morda najzdravejši šport, a ga ne smemo pretiravati, plasti pa ne otroci. čim mlajši in nežnejši je otrok, čim mrzlejše je vreme, tem manj časa naj ostane na ledu, vsekakor pa naj se preneha drsati preden se resno uitrodfi. Otrokom, k' močno rase jo zadostuje ura drsanja. V slabem vremenu naj se otroci drsališča rajš; izognejo, zlasti pa otroci z nahodom ali kaši jem. ker utegnejo dofoiti vnetje v notranjem ušesu ali v pljučih. Drsa/ni e naj se ne prekine nenadoma, temveč polagoma in potem naj otroci ne postajajo n« drsalčšcu. temveč naj krepko fitona-jo ali pa odide>o v toplo sobo. Nesreče na ledu se dado preprečiti pač s previdnostjo, a če se ie drsalcu vdrio, tedaj reševanje ne biti brezglavo. Ce bi vsi %Jekli ponesrečencu na pomoč, tedaj bi se led erotovo vdri tudi pod reševalci. Nafbolje ie. če pomolimo ponesrečencu kakšno desko. do'go palico ali kaj podobnega, da se lahko oprime. Dobro 1e tudi. če mu vržejo kroglo, ki je navezala na vrv Npki sitrokovnisik orkvoroča maihen rešilni čoln na saneh, ki se pač ne more potor>'«ti, če se pod njim vdre led. Priporočljivo je tudi. če se reševalec proti ponesrečenci! plazi po trebuhu. Ver sp nie«ro-va teža tedaj razdeli na večjo ploskev. Drug reševalec naj ga pri tem drži za noge in po potrebi nai pomoč ustvari celo verigo takšnih plazečih se reševalcev, da čuvajo drug drugega. i V zadnjem letu so Nemci osobito pojačili svojo protipoljsko gonjo in zahtevajo zase na temelju namišljenih zgodovinskih pravic ob- I širna poljska ozemlja. Pri tem pozabljajo, da stoji vsa srednja in vzhodna Nemčija na bivših slovanskih tleh. Prinašamo slike treh mest Lužice, ki so se jih polastili pred tisoč leti in danes samo še njihova imena pričajo o njihovem prvotnem slovanskem značaju. Levo: Mestna hiša in vodnjak na glavnem trgu v Kamencu; sredi: Stolnica v Zgorzelicah (GCrlitz), desno: Cerkev sv. Janeza v 2itavi (Zittau). Vsa tri mesta leže danes v strnjenem ponemčenem ozemlju. zapustiti svoja bivališča in se umakniti ka mest. Oblastva bodo poskrbela za to, da se ne bodo naselile v oddaljenosti najmanj 100 km od svojega dosedanjega bivališča. Ker se bo začela čistilna akcija v Moskvi, Ljeningradu in Harkovu, bi se lahko zgodilo, da bi se vladi neljubi elementi zatekli v Odeso, Kijev, Minsk, Rostov ali Vladivostok. Toda v ta nesta jim bo vstop prepovedan. Osebe, ki se ne bodo mogle izkazati z oblastvenim potnim listom, bodo simaitrali za deportirance. VUada Jih sicer ne bo poslala v Sibirijo, dovolila pa jim bo vendarle, da se bodo smele nasefliti kjerkoli na ruskem ozemlju. Strogo pa jim bo zabranjen povraten v mesta, ia katerih so bili izgnani in naselitev v bližini rojstnega kraja. Politični osumljenci pridejo ob tej priliki pod najstrožje nadzorstvo Čeke, ki bo pazila na to, da se njih vpliv ne ojači. »Pravda«, glasilo vlade, ki poroča to vest pristavlja, da gre pri čistilni akciji za izgon družabnih zajedalcev in poje hvalo režimu, ki se je odločil za te ukrepe. Pristavlja ceOo, da je ta akcija največji čin proletarske revolucije, zamolči pa, da ji nihče ne vidi konca ... Volčji mraz v Sibiriji V Sibiriji, zlasti v krajih, kjer obratujejo premogovniki, je pritisnil hud mraz. Temperatura je padla ponekod na 60 stopinj pod ničlo Sibirske reke so zamrznile, metrov. Temperaturne razlike na zemlji ia metrov. Tempraturne razlike na zemlji ia v rudnikih znašajo cesto 70 do 75 stopinj. Ogenj v Gallspachu V nedeljo popoldne je izbruhnil požar v gradu Valentina Zeileisa v Gallspachu. Gorelo je v sobi. kjer ima čudodelni zdravnik shranjene knjige Ogenj so kmalu opazili in so poklicali gasilce, ki so ga pogasili. Zgorel je del strešnega ogrodja, knjižnica je le neznatno poškodovana zaradi gašenja z vodo. Vzrok ognja ni jasen. ANEKDOTA Neki avtor Je pisal svojemu kritiku: »Postati bi morali zidar, potem bi vat lahko poleti uporabljali za gradnjo, pozimi pa za razdiranje« KARIKATURA Pierre Oot, n©vi zastopnik Francije pri Društvu narodov P. Rosenbayn: S Štiri prigode Joeja Jenkinsa »No, vrv vsefcako imamo,« je rekel Joe Jenkins; »ta nam bo pokazala nadaljnjo sled.« Počasi je zvlekel vrv k sebi; pri tem jo je skrbno osvetljeval in s povečevalnim steklom natančno pregledal skoraj sleherni palec. Vrv je bila na mnogih krajih blatna. Ta mesta so detektiva posebno zanimala, zakaj opazoval jih je sik) natančno in si napravil od nekaterih celo odtiske na ogljem papir, ki ga je vzel iz žepa. Preiskava, ki se je zdela gospodu Malterru dokaj jalova, je trajale dobršno uro. Nazadnje je gospod Jenkins zaprl beležnioo, v katere si je ves čas nekaj zapisoval, in zadovoljen rekel: »Ali bi spoznali moža, ki ste ga videli pri oknu?« »Na prvi pogled!« »Izvrstno!« »Mar imate opamje, da doženete, kdo je bil?« »Mislim, da vam ga jutri pokažem, če poide vse po sreči.« »Jutri... mislite ... Bogme ne vem, kako bi...« »Tega vam zdaj še ne morem -povedati. Po glavi mi rojijo razne kombinacije, ki bi vas najbrže samo dolgočasile. Sicer se mi je pa strašno zaželelo whiskyja. Pojdiva, da vas spravim spet v hotel.« »Mar mislite — »V tej hiši nikakor ne smete spati, dokler je ta človek na svobodi. Za jutri večer vam pa z dokajšnjo gotovostjo obljubim nemoten nočni počitek v domači spalnici.« ' »Najbolje bo, da se vrnem v hotel .Champs Elys6es\« »Nikar. Vzemite danes kaj drugega. Bolje bo. Moj šofer najt čaka prt zadnjem izhodu. Pojdiva.« Avtomobil ju je pripeljal v dvajseta minutah v hotel ,Avenida\ Med vožnjo se je gospod Joe Jenkins preoblekel iz pismemoše v navadnega državljana in stopil kmalu nato kot brezhiben ameriški gentlemen z gospodom Malterrom v mali hotel v Colisčjski ulic: Ko je detektiv s svojim varovancem popil v veži nekaj whiskyjev, se je priporočil. »Ali že odhajate?« »Da, opravke še imam.« »V moji zadevi?« »Da... Saj res, pod katero številko vas lahko po telefonu osebno pokličem v vaši pisarni?« »Moj osebni priključek je urad .Gutenberg', šestnajst sto pet in štirideset.« , ' ' ' . »Bodite pripravljeni, da pridete jutri na moj klic neutegn-ma k meni.« »Dobro.« »Lahko noč. In ne hodite mi nocoj več rz hotela!« Detektiv je zapustil hotel, stopil k svojemu avtomobilu in tiho vprašal šoferja: »Kai novega, Shankfcn?« »Nič, gospod Jenkins.« »Brž me peljite k ,Figaru\ nato k ,Matinu' in potem še k JPetit-Pariš i^nu' c V upravah teh časnikov -je oddal detektiv tale oglas, s pogojem, da izide že v jutranji izdaji: __ »BREZPLAČNO ZDRAVLJOIJE ZOB! Pravkar došel ameriSki zobozdravnik bo frtri brezplačno zdravil zobe, da se vpelje. Specijahteta: pokvarjena zobovja m vrzeU dobijo spet prejšnje lice. Sprejema: jutn. na Wagramski avenifl Dragi dan ob poli treh je v pisarni gospoda MaJterra pozvoo* tele»AH bi mogli takoj priti, gospod Malterre? Gospod Joe Jenkins prosi!« »Če je treba...« »Sedite v avtomobil in pridite!« Ko je gospod Maiterre pozvonil ob detektivovih vratih, se je za hip vpra-šal, ali ni zašel v napačno nadstropje? Zakaj na vratm je bila pritrjena ploščica z napisom: MR. SIDNEY MACDONALD ZOBOZDRAVNIK«. A že so se vrata odprla, in gospod MaKerre je zagledal pred seboj šoferja, ki ga je včeraj vozil. »Kar noter, gospod Malterre,« je šepnil šofer, »gospod Jenkms vas pričakuje.« Ko je stopil gospod Malterre v detektivovo zasebno pisarno, je spet osupnil. Zakaj to, kar je videl, ni bila znana mu pisarna gospoda Joeta Jenkinsa, ampak brezhibno urejena zobozdravnika edina-cijska soba. Sredi sobe je stal velik operacijski stol, ra na stolu je sedela poštama ženska, ki je ob njegovem vstopu prestrašeno zastrmela vanj. Slučaj je moral biti posebno težak, kajti okoli žene so stali štirje možje v belih plaščih, na vsaki strani po dva, w jo držali za roke in za ramena. Ko je gospod Malterre natančneje pogledal, je v enem teh mož spoznal detektiva.__ Ljubljanske cestne gradfoe 1932 Otvorili so tudi več novih komunikacij. Vipavsko ulico so podaljšali za 70 m. Soško ulico za približnih 100 m, Rezijansko ulico za 50 m. Ulico rimske legije za 50 m, Aškerčevo cesto za 30 m, še neoznačeno ulico, ki teče vzporedno z Zolgerjevo ob hišah Vzajemne posojilnice, pa v dolžini okrofc 250 m. Trs-tenjakova ulica od Pleteršnikove proti Kobaridski se je podaljšala v dolžini 60 m, Verstovškova od Langusove do Heinriharjevc v dolžini 110 m. Oražnova Ljubljana, 16. januarja. Na cestah m ulicah v mestu so se tudi Jani, kakor že vsa leta po vojni, prav živahno razvijala gradbena dela. Pri cestnih kanalizacijskih in sličnih opravkih j« našlo jsaslužka lepo število Ljubljančanov kakor tudi dekrvcev z dežele. Dovršena »o bila, delno pa »© bližajo kiweisova cesta od Dunajske do Gosposvetsko ceste, prav tako z drobnim granitnim tlakom, v izmeri 3645 kvad. metrov. Prav V-po je urejena tudi Resljeva cesta z drobnim granitnim tlakom v izmen 3655 kvad. metrov. Na račun mestne občine jc b? dotlakovan del Gradišča ob novi Luckmamnovi hiši v izmeri 400 kvad. metrov, enako j« bila tlakovana in deloma še bo Vidovdanska cesta do Tabora v približni izmeri 2100 kvad. metrov. Iz banovinskih prispevkov pa so tlakovali Cesto za Gradom v izmeri 2755 kvad. metrov, ki je zdaj izredno trdna in je po njej usmerjen povečini ves promet z dolenjske strani v mesto. Skupaj se je lani t!3kovalo 33.640 kvad. metrov cestišča. P/>leg raznih popravil na vseh krajih so bili na"novo asfaltirani naslednji trotoarji: -na Masarvkovi cesti, ob hotelu Miklič in palači Grafiki., na Vrtači m v Levstikovi ulici, dalie so napravili asfaltni pločnik v obsegu 4O0 kvad. metrov na Sidrih ob p'i-liki ureditve Ceste za Gradom. Z naoravo 'nr>dnikov so pričeli tudi ob palači Pokojninskega zavoda v Gajevi ulici, položili so dalie široke granitne robnike na Dunajski cesti od železniškega prelaza do konca vojašnice kralja Aleksandra in nasuli hodnike. V S'len d rovi ulici so ob strani Kmetijske družbe položili v vsej dolžini ozke granitne robnike, nasuli hodnik in tlakovali obcestni jarek. Jeseni so uredili v mestu tudi nek-n j najvažnejših prehodov, med temi na Vrtači in v Levstikovi ulici lanu v dolžini 2 km. Razširila se je Holzapflova ulica ob posesti gg. Pečjaka in Petkovška. kjer so napravili ob stavbni črti kakih 38 m ograje. Do stavbne črte so uredili tudi Kersnikovo ulico ob poslopju zavarovalnice »Jugoslavije«, kjer je mestna občina postavila 25 m dolgo ograjo. Na Tržaški cesti in ob Glin-ški ulici je mestna občina v zameno za pridobljeni cestni svet postavila ograjo v stavbni črti. Urejena je tudi Kotnikova ulica ob Trdinovem posestvu. V Gajevi ulici in ob Dunajski cesti je mestna občina podrla stare objekte, da je dala možnost ureditve ceste v vsej širini. Do stavbne črte ob Javornikovem posestvu je urejena tudi Domobranska cesta. Ob priliki tlakovanja Ceste za Gradom, in sicer od Karlov-ške ceste do Streliške ulice, se je po razširjenju hodnika cesta tudi kanalizirala in so lepo preuredili ograjo na Gruberjevem nabrežju. Poleg običajnega vzdrževanja, čiščenja in nasioanja cest in ulic velja omeniti še naslednja večja dela: Nasuli in popraviti so Beljaško ulico v Šiški. Verovškovo ulico od železn:škega prelaza do železniške kolonije, dalje StreliŠko ulico, razširili so Vodovodno cesto ob Stadionu, nasuli Cankarjevo in Galusovo nabrežje, dvignili so Dvorni nasip in razširili Levčevo ulico, kjer so cesto Hidi kanalizirali, prejšnji jarek pa zasuli. Ljubljanske ceste in ulice tako polagoma rasejo z razvojem mesta in z njimi vred dobivajo primerno lice. Ljutomerske občinske zadeve Ljutomer, 16. januarja. Pod predsedstvom župana g. Zmavca se je 9. t. m. vršila redna seja občinske uprave. Zadnja izredna seja se je bavibs s poslovanjem električnega podjetja, ki je v redu. Ugotovilo se je tudi, da ja obrato-vodji potreben pomožen delavec za instalacijska deia. Nadailje se je občina izrekla za krajevno potrebo glede gostilne Drobnik (prej Stiblar) na ^Starem trgu. Obširno je gospod župan poročal o (Ac-neni zboru Županske zveze in o dr. Ko-roščevih punktacijah. Na predlog g. Škofa je občinski odbor soglasno in z ogorčenjem odklonil vsako misel na federali-zacijo naše države-ter se pridružil ^resolucij i Županske zveze. Prav tako je sklenil odločen protest zoper nečuvene napade na nacionalno in vsedržavno organizacijo So-kolstva v -rastirskem F~tu jugosloveo*kih Škofov. G. Škof je poročal o sestanku glede komasacije občin, na katerem je bilo sklenjeno. da se osnujeta samostojna mestna občina v dosedanjim obsegu in okoliška občina Kot javna dela v podporo brezposelnih je županstvo predlagalo sreskemu načelstvu dvig in popravilo občinskih cest, nasipavanje prodca ter kopanja obcestnih jarkov Občinski odbor je sklenil predlagati še v prvi vrsti izkop odtočnega jarka" proti postajališču, ki je res nujno potreben. Tudi cestni odbor je predlagal izvršitev nekaterih cestnih del. Nato je prišla na vrsto volitev gradbenega odbora po gradbenem zakonu. Ker ima Ljutomer že regulacijski načrt, bo gradbeni odbor moral sestaviti še gradbeni pravilnik. Začasno so v tem odboru gg. dr. Porekar, inž. Honigmann in žuoan, namestniki pa so gg. dr Ceh. Joško Prelog in škof. Najdalje časa pa se je občinski odbor bavil z osnutkom proračuna ki ga je predložil g. ravnatelj Poljanec Osnutek predvideva 676.^12 Din izdatkov in 443.706 Din kritja Proračun je višji od lanskega, ker so se vnesli vanj izdatki in dohodki električnega podjetja Primanjkljaja je 233.106 Din Kriti ga bo treba s 40 odst. doklado r.a vse direktne državne davke (davčna osnova je od 247 000 Din padla na 202.000 D;n) s trošarino na vino (1.50 Din od 1), na'pivo (1.50 Dm od i), na mošt (1 Ditrt. na alkohol (5 Din od hII stonnje), na sadjevec (25 p), na meso (20 Dn od goveda nad leto. 10 Dn za govedo pod 1 letom, od prašičev 15 Din) in z raznimi občinskimi taksami. Ker pa vsi ti dohodki predvidoma ne bodo zadostovali bo treba primanjkljaj zmanjšati s Stednlo m eventu-elno še delno z izkupičkom za prodano elektrarno. Skupščina Sokda Ljubljana 111. Nadvse agilni Sokol Ljubljana 111. je imei 11. t m. lil. redni oočni zbor, katerega se je udeležilo nad 130 člansrtva. Marata Danilo Šaplja je toplo pozdravil zibo-rovtace in zastopnike župe, zastopnika »Soče« in SokoLa 1 Poudaril je, da bodi skupščina izraz netmajne zvestobe vzvišeni Tvrševi ideji, kar je vzbudilo med zboro-valci orkeu ovacij nesmrtnemu ustanovitelju. Društveni tajmik Sever je prečita.1 posta- Vledo Lačen, nadalje y upravi 10 namestnikov, 6 članov nadzornega^ odbora m 7 Kanov društvenega Tazsodišea. Sokolsko društvo Konjic« sklicuje danes v Narodnem domu 20. sestanek vsega članstva z dnevnim redom: 1. čitanje pastirskega lista, 2. stališče k njemu resolucija in zadevni sklepi, ter 3. slučajnosti. Sestanek je za vse članstvo strogo obvezen Društvena uprava je odposlala savezni upravi brzojavko naslednje vsebine: »Ogorčeni zaradi nečuvenega napad* katoliškega episkopata ra Sokolstvo in zaradi rušenja državnega in narodnega edinstva po neodgovornih osebah zahtevamo zadoščenje m kličemo: Živio kralj! Živela Jugoslavija.« Kako lepe bolničarke nico in podal izčrpno tajniško poročilo, ki Brzojavka iste vsebine je bila odoo^ana izkazuje uspešno in smotreno delo Sokola d- ministrskemu predsedniku dr. Srš- T1T O • i . » . — _ ! AM M.1 , «111_ K «%o fr»M I « . f . . _ J_ — 1 ^ 1 1 /\K C- A- zasilni Sokolski dom. Ves material je darovala mestna občina, načrte pa je napravil br Accetto. Največ zaslug pa ima brez dvoma starosta br. Šaplja, ki je interveniral zelo uspešno pri odločujočih činiteljih. Blagajniško poročilo br. Šetinca izkazuje 82.138 Din dohodkov, 81.221 Din izdatkov; bilanca izkazuje čistega premoženja 111.054 Din. Proračun za leto 1933 izkazuje 54.500 Din dohodkov in izdatkov. Gospodar Suster je poročal, da se je društveno premoženje pomnožilo z>a 43.381 Din, vrednost premičnin in nepremičnin pa je cenjena na 197.084 Din. Prosvetar Ličen je poročal, da je bilo prosvetno delo dokaj živahno in uspešno. Društvo je imelo dramski, pevski in pre- sokol^cih €1 T Sijajen uspeh Hilde Holovske V ponedeljek papoidne je prispela z du-najstkim. brzoviaikom v Celje slovita prvakinja v umetnem drsanju gdč. Hilda Ho-lovska. Na poti v Pariz, kjer bo te din-i nastopna v ejishibicajskem drsanju, si je oddolžila celjskim znancem za gostoljubnost, ki jo je uživala poleti, ko je bivala nad diva meseca v CeCju. Nastopila je brez vsake odškodnine, zgolj iz prijateljstva do svojih ceiljsikih pr.jateljv in znancev. Ko- davateljski odsek ter knjižnico. Prosvetni 1 maj 16 let stara, je v nedeljo v Gradcu odbor ie organiziral vse proslave, ki so I sosriasno z 22 točkami že drugič dosegla Na predlog socialnega odseka so bile na to podeljene nekatere podpore. G. župan je poročal, da je bil priziv mestne ob čine glede cerkvenokonkurenčnih prispev kov za Cezanjevce odklonjen in da je kr. banska uprava slednjič odobrila najetie posojila za regulacijski načrt v znesku 35 000 Din. Soglasno je odbor^ odklonil prošnjo sodne uprave za znižanje že itak nizke najemnine za prostore okrajnega sodišča. Občinski odbor prispeva za izdajo 10 000 komadov propagandnih dopisnic s sliko Ljutomera 250 Din. Ostali znesek so zbrale razne korporacije. Med primorskimi kolonisti Dolnja Lendava. 16. januarja. Na dan novesra leta je priredila dolnje-lendavska podružnica društva »Soče« bozic-nico, pri kateri je bHo obdarovanih 60 družin najrevnejših kolonistov-Primorcev. Prireditev V je vršila v petešovcih. To ie ena izmed treh kolonij, v kateri so našli svoj novi emisrar^e iz Julijska Kraiine, ZbraH so se v glavnem vsi kolonisti n Pinc, Benire in Petelovcev, da ie b i soIski prostor veliko premajhen. G. šolski upravitelj Milan Erker, ki nam je šel v vsem na roko. fe za to priliko še po<»ebei naštiid ral itrro ^Nebesa na zemlji«, ki eo jo odifrrali otroci knkor odrasli v splošno zadovoljstvo-Tudi pevski odsek »Soče« ni ostal za pecio kljub slabemu vremenu, marveč z ubranim net^m zelo zveliča! b'"bko nrired-tev eno prvih te vrste, na naših koloni ia h. /apel nam ie par res umetniško naštudirarrH pesmi, zato pa je tudi žel splošno odobravanje Vsem jo pribavila solze v oei pesem o swti noči, ki jo je zbor zapel po razdelitvi dToV'emo se poslavljali od naših kolonistov, nisi slišal dni?ega kakor drago vabilo: >Pr:dite fimnrej spet med nas. obišfite nas, da bomo slišali po dolgem času zopet našo lepo, milo slovensko popevko*. Seveda smo iim to drage volie obljubili. Vsem pa. k! ste količkaj pripomogli k temu. da je prva bo-ž;?niea na kolon i'ah uspela nad vsako pričakovanje. najlepša hvala. Naj vas bodri zavest da ste s svojim darom razveselili mar-sWtero otroško =rr*e. V- h- nn-n-o n" ve?er iokalo. ker zaradi pomanjkania ni t bilo deležno bož:?nega daru -»So?5!« pa kličemo- Le naorej po tef dobrodelni in nacionalni poti in uspehi ne bodo izostali! odbor je organiziral vse proslave, prav lepo uspele, tako Tvrševa, 1. december in rojstni dan NJ. Vel. kralja. Društvo se je udeležilo prosvetnega župnega in dramatskega tečaja na Tabo ru. Načeln:ško poročilo jc prečita! podnačel-nik Pristov. Tehnično delo je bilo zelo uspešno kljub izpremembi v načelnišrtvu. Vse delo je bilo posveečno Tvrševemu jubileju, saj je društvo sodelovalo na župnem zletu v Ljubljani s 106 osebami, na vseso-kolsikem zletu v Pragi z 22, dočim je pri javnem nastopu pri otvoritvi Sokolskega doma nastopilo 142 oseb. Telovadili so vsi oddelki, ter je v celem letu telovadilo 11.257 oseb. Društvo ima jezdni in smučarski odsek, ki oba zelo dobro delujeta Končno je br. podnačebrk omenjali važne na.!oge društva v L 1933 ter pozival mladino. da pridno in redno poseča sokolsko telovadnico. Za jezdni odsek je poročal br. Tavčar. Članov ima 42, imel je 28 jahalnih vaj in 7 javnih nastopov. Imovina odseka znaša 5300 Din. Za gradbeni odsek je poročal dr. Janze Novak. Po zaslugi staroste in br. Aocetta si je društvo postavilo zasilni Soko.ski dem, ki pa je že postal pretesen ter bo treba misliti na razširjenje dosedanjih lokalov. Izrekel je nato toplo zahvalo vsem dobrotnikom, ki so darovali brezplačno material za stavbo, mestni občini pa se pošlje pismena zahvala. Za prireditveni odsek je poročal br. Jaz»bec. Tudi bilanca prireditvenega odseka je bila kljub težki gospodarski krizi zelo povoljna, saj so v«e prireditve donesle društvu okroglih lo.OOO dinarjev čistega dobička. Sledilo je poročilo soci&lno-skrbstvenega odseka, kd ga vodi starost« Sapi j«. Dru- soglasno prvenstvo Avstrije, v svetovnem prvenstvu pa zavzema drugo mesto. Po nastopu v Parizu bo potovala v London, kjer se bo borila za prvenstvo Evrope. V ponedeljek ob 20. in v torek ob 13. je nastopila na drsališču v mestnem parku v Celju. V ponedeljek je občudovalo njeno umetnost nad 600, v torek pa nad 400 gledalcev, med njimi tudi mnogo gostov iz Ljubljane, Maribora in drugih krajev. Najbolj priljubljeni liki Hilde Holovake so »Mesec na znotraj in. ven«, ki ga izvaja skrajno eksakt-no, atrakcija pa je njena sedeča, menjajoča se pirueta in iz močnega zagema izveden Axel Paulsen. — V ponedeljek je izvajala mojskrsko svoje prosto drsanje, s katerim si je priborila v nedefljo v Gradcu avstrijsko prvenstvo. Nastopa sta trajala po 40 minut. Izredna preciznost in sigurnost, sijajna eleganca in frapantna rutina so zadavile vse gledalce, ki niso šteddli z burnimi aplavzi. V ponedeljek zvečer je nekjoliko motila prešibka razsvetljava. Umetnica, ki je nastopala Ob zvokih re-producčrane glasbe, se je izrazila o kakovosti ledu prav pohvalno. Celje je po srečnem naMjučju dož!velo Izreden športni dogodek, ki bo ostal vsem gledalcem v najlepšem spominu. Gdč. Holovska se je včeraj odpefljala iz Celja na Dunaj. Službeno iz LNP. Danes cA) IS. eeja p. o., ob 20. seia u. o. v Delavski zbornici. Ljubljanski rimsko. »portni podsare®. Danes važna seja odbora Ob 20.30 v kavarni Emoni. Smučarski tečaj za začetnike. Smučarski klub Ljiibijana nadaljuje tečaj za začetnike. Zbirališče ob 14. pri gostilni Cad StVo"bo otvorilo "v prihodnjih dneh javno I t>od Rožnikom. Tečaj je brezplačen m se _ __"Tli fiO I_____molr/ln Vrv11 {r. BonS Damske sfsiw£a*s1ce dfese jopica zelo gorko podložena, ovratnik siv krimer pin 450.—, finejša kvaliteta s čepico. lopica tudi gorko podložena, fazona ruska komb s krimerjem Din 590.—: po-onmezne damske hlače zelo trpežne Din Izvrsten kroj. najnovejše fazone. F. I. GOm«*' t R. LTTTRTiJANA Sv. Fetra cesta 29 15441 dnevno otroško zavetišče za 70 do 80 otrok V ta namen se je adaptiral lokal, ki je popolnoma ločen od ostalih v topni-čareki vojašnici ter sta v ta namen podprli z izdatno podporo kx. banska uprava in mestna občina. Za obe velikodušni darili je izrekel Občni zbor toplo zahvalo. Društvena statistika izkazuje z dnem 31. decembra 1932. 366 članov, 8o boje-ga naraščaja in 121 dece, med letom je bilo črtanih 158 članov — Sokolov na pap;Tju V imenu nadzornega odbora je poročal br. Zoreč Janez ter predlagal ra/resnico b'agajn!ku in društveni upravi, ki je bila po debati o poročilih soglasno sprejeta in odobrena. Predloga br. Šapi je, da se ustanovi posebno društvo za zgradbo Sokolskega doma in da »e prosi mestno občino, naj prepusti sedanje zemljišče v popolno last Sokola III., sta bila soglasno odobrena. Ko se je še določila članarina, je župni tajnik Blcgar pozdravil zborovalce v imenu zup-ne uprave z željo, da bi Sokol III. razširil svoja krila mogočno po vsem bežigrajskem Ob zaključku je bila po daljši debat! soglasno sprejeta resolucija sokolske zupe Ljubljane, ki energično zavrača neosnova-ne napade škofov na viteško organizacijo Sokol« Slednjič je bila soglasno odobrena kandidatna list«, ki bo predložena župni upravi v potrditev. Sokol« III bodo vodici v letu 1933: starosta Danilo Saplja. pod-starosta Janko Blagajne, načelnik Andrej Pristov, načelnica s. Mara Gregoričeva, prosvetaT Ferdo Kokot tajnik Hrabroslav Sever člani uprave bratje in sestre: Robert Šetinc. Anka Jeraj. Franc Suster. Fran Deržič. Vlado Jazbec, dr Janže 1J0-vak, rnž. Mirko SušteršiČ. Ferdo Accetto. Bogo Tavčar, Adolf Stalcer, dr. Suher, ga udeleži lahko vsakdo. Vodi g. Boris Kristan. Opozorilo smučarskim klubom. Smučarski kiuib* se opozarjajo, da se dobe kolajne tn dvorne za razne razipise smučarskih tekem v zelo okusni izdelavi pri g. Kar-nerju, tvrdka A. Goreč d. z o. z., Ljubljana. Tyrševa cesta. SK Ilirija. Drevi je ob 18. v PreSernovi 9obi restavraeje »Novi svet« važen sestanek starih Tllriianov. h kateremu se vabijo vsi biivši aktivni člani kUibovifc sekcij 'm vsi bivši člani klubovih up>rav. Vabljeni pa so tudi vsi ostali Dirijani. Na sestaniku se bo racjpravSjato o nameravani združitvi ririfie s Pr:morjem- Predmet razgovora je zeio važen, zato Je potrebno, da se odzove vabilu čim večje Število Clan-gtva, zlasti starejšega. (Nogometna sekcija). Dan« ob 18.30 trening prve Skupine. Vsi točno ob določeni uri v paviljonu. ŽSK Hermes (upraiva igrišča). Danes ob 19. pri Beliču seja odbora uprave igrišča. Žara« rešttev važnih zadev polnošte. vi*rwi udefleftba. SK Graf-ka. CSaiaski sestanek nogometne sekcije v petek 20. t. m. ob. 19.30 v prostorih Grafike. Zaradi važnosti sigurno Vremensko poročilo JZSS od 17. t. m. Rateče-Planica —10. jasno, snega pršiča 25 cm, pri Tamarju 40 cm: Kranjska gora _g, jasno, barometer pada, m:mo. snega pršiča 16 cm. v Všnnah 40 cm: Bled —10. nizka mesfla. p^iča 20 cm: Bohinj _6. me^a 20 cm prš:fa na stari podlagi 15 en: PohoHe —5 me^a. na stari podlagi 20 cn pršila: Rl.mSki vrelec —6 brez oblakov. 20 cm pršiča na stari podlagi; Rakek 15 cm pršiča. ^obijobelo kožo Bolničarkam je dobro znano, da vsebuj« krema Tokalon bele barv« (ne maatna) sedaj avežo smetano in preparirano olivno olj« združeno z dodatki, ki krepčajo, napenjajo in tudi obeli:o kožo. To kremo ne priporočajo samo drugim, temveč se je poslužujejo tudi «ame, da jim postane koža bela, nežna in lepa. Krema prodira takoj v kožo, maki razdražene kožne žleze, ekrči razShiene xnojni-ce ter uniči takoj zajedavce in v«e škodljive kali v kožL Najbolj euho kožo napravi ta krema nežno vlažno, mrtžo is bariuia-sto, odstranjuje pa tudi siiai maatne »M oljnate kože. Gube, ki eo naetal* zaradi utrujenosti, izginejo že po enkratni uporabi- Krema Tokalon, hrar.a za kožo (bele barve) da koži v treh dneh nepopisljivo lepoto in novo svežost, ki ie na drag način ni mogoče doseči Uporabljajte kremo vaaki dan. a se hiša ostUno in svet za stavbe na lepem prostoru. Po-izve se v pisarni dr. Kuharja, Kolodvorska ulica 3. 197« adio Sreda, 18 januarja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti. — 13- Cas. plošče, borza. — 17.30: Otročki kotiček. — 18: Salonski kvintet. — 19: Kušfina. — 19.30: Literarna nr». _ 20: Prenos opere »Striženo — košeno« iz Zagreba. — 22^: Cas. oročila- Četrtek, 19. januarja. LJUBLJANA 12.15: Radio - kvartet — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, radio-kvar-tet, borza- — 17.30: Salonski kvintet: angleška glasba. — 18.30: Italijanščina. — 19: Skrivnosti krvi. _ 1930: Pogovor s poslušalci. — 20: Voiaška godba. — 21: Pevski oktet »Ljubljanskega zvona«. — 21.30: Vojaška godba. — 22-30: Cas. poročila, plošče. BEOGRAD 12.30: Koncert orkestra. — 16: Popoldanski koncert. — 19.30: Plošče. — 20: Prenos iz Ljubljane. — plesna glasba. — ZAGREB 12.30: Narodna glasba. — 17: Lahka godba — 20: Koncertni večer. — 22.10: Prenos zvočnega filma. — PRAGA 19.40: Pesmi. — Orkestralen koncert. — 21: Fll-harmon:čni koncert. _ 22.25: Plesna glasba — BRNO 20: Simfoničen koncert — 22.25: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17: Komorna glasba — 18: Lahka godba. — 20: Orkester in solisti. _ 21 30: Slušna ier*. — 22.15: Lahka in plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet — 15.20: Otroške pesmi. — 15.45: Stiriročne klavirske skladbe. — 19.40: Plesna glasba. — 20.50: Spevoigra. — 22.10: Lahka godba — BERLIN 20.45: Slnšna ;gra. — Dobrodelni plesni večer. — KONIGSBERG 20.05: Opera. - 21: Krajevni nemški program. — MCHLACKER 19.30: Švabski večer — 20.30: Pesmi s spremlievanjem lutne in kitare. — 21: Slika Konigsbenra — 22.30: Klavirski koncert. — BUDIMPEŠTA 17.30: Cerkveni koncert. — 21.30: Koncert ciganske kapele. — 23: Plesna glasba na ploščah. — HTM 17-30: Koncert orkestra. — 20.45: Simfoničen koncert. VSAK NAROČNIK »JUTR..« Je zavarovan za 10.000 dhtaffev! M ___^=_========_ Sreda, 18. L 1933 a« »JUTRO« St 15 ■ 8 1 Cene nudim oglasom Zanttve fet dopisovanja. vsaka teied* Dtt A— ter mnkrmtnm prt-ttojbuia ta Ufro ali ta dajan)* naslova Dva !■-> Oglasi trgovskega te reklamnega enačaja: vsaka beseda Dtn L—- Po Du> L— ta besedo M taračunajc nadalfa val oglasi, ki spadalo pod rubrika »Kam pa kam*, a A u t o-moto*. »Kapital.. »V najema. »Posest* »Lokali* »Sta movanta odda* »Stroji* »Vrednote* *Informacijo*. mZrvaii*. aObrta to »Les. ier pod rubrikama »Trgovski potnikim to »Zašlo fcjt. ^ te t oglasom nudi tasluiek. oziroma, is te tiče potnika Kjdcr al pe pod tema rubrikama liča rasi'lik a ali duiba, plača ta Za odgovor vsako besedo 90 pm Pn vseh oglasih, « •» zaračunajo po DO* Ista besedo »s taračuna enkratna pnstofbtna Dtn >.— ta iifro aa ta dajanfa naslova V s> ostali oglasi totalnega enačaja ta računafu po 50 par ta vsako beseao Enkratna pristojbina ta titro ali ta dafanfe naslova pn oglasih ki st taračunafo po 50 par ta vsako besedo tnaka Din J.— Safmanfh znesek pn oglasih po 50 p* ta besedo te Din 10.—. ari oglasih po I Din ta besedo pa Din 15.— Vse pristojbin« ta mala oglasa fe plačati prt predati naročila, oz* roma tih fe vpoalah v pismu ol-enera f naročilom i ji mt 'ljj j ?Mii besed« 60 par, n dajan ie naslova sli ia Hfro pa S Dio. (11 Šiviljo ki j« po možnosti končala dvorazredno obr tno šolo za perilo. 3{.>rej.mt-m. Predmet imajo one, ki so ie kon-fekcijooira/e steznike. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Izven Ljubljane«. 15S5-1 Mesar, pomočnika ^»rejmem takoj. Naslov v oglatem oddelku »Jn-tra« 1657-1 Prvega tenorista za takoj Ja novo-»stan&vljeno pevsko dru-it.vo. Cenjene ponudbe na oglas. oddelek »Juwa< pod Iifro »Tenorist«. 167£1 Delavca kartonažne stroke boljšega in zanesljivega začasno sprejme tovarna v bl-žimi Ljub' sne. Ponudbe na oglasni odde'ek »Jutra« pod »Nastop takoj 200«. 1718-1 Vajenca ali vaienko M fino fe r o j e 5 k o obrt sprejme -akoj F. I g ! i č. krojaški atelje. Pražakova ulica 10, parter. 17Ž2--54 U m Vsaka beeeda V> par. za dajenje naslova aK rt Šifro pa S Din. (2) Gospodična perfektna v knjigovodstvu ln korespondenci, dobro rutlnlrana v vseh pisarniških delih, zmožna samostojnega vodstva in upravljanja pisarne. vešča 4 Jezikov, abs. trg. akademije, zmožna tudi samostojnega nadziranja delavstva. s pirletno prakso, želi zamenjati dosedanje mesto s službo v Lj'j bi lani pri kakršnemkoli podietju. Cenj. ponudbe na o ]a.ny* naslov* S r>in {4'i f Šofer, šola E. Čeh Tyrševa (Dunajska) cesta St', 36. Zahtevajte prospekt Šestošolec W instrairal nižiešolca proti »talivanju. oziroma proti honorarju. Ponudbe na oglas. oddelek »Ju,tra« pod »Uspeh zajamčen«. !S03 1 Knharica samostojna. sredorih let, va'ena vsesa gospodinjstva. L več'«toi?Tn.i (spričevali. ŽeH sta'no službo prt samostojnem gospodu ali majhni družini. Naslov v oglasnem oddelku »Jut-a«. 1662-2 Deklo z dob-;mrl spričevali, va-;pro nekoliko kuhe in pospravljanja sob. i š f e m takoj ali pozneje službo pri bolj.šši družini. Hedvi-ka E b n a r. Sv. J-urij ob Taboru — 0jhano. :i4 Din Id Din kg: beli puh Din 16(1 kg po poštnem povzetju razpošilja L. Bro-zovič. Zagreb. liiea 82. 72-6 Pozor! Pozor! Povečanje slik surovo, po Dim 10.— rkljočno carina in stroški na najboljšem papirj-u i-vTŠuje točno S Hend'«r. Wien III. Steingasse 9. 1324 6 Zalogo usn?a fovljov, in pisarn'Siri inventar po zelo ngodnj ceni proda »Tempo«, Gledališka ulica 4. 1656-6 Vsled znižanja reži?e po oo in debelo, tudi proti vlošnim knjiž/oam. E' f k -trofonska družba. Krekov trg 10/U. 1689 Krasne san« Sfririi»ed«?n.e — dvovpreine. poipo'noma obnovljene in novo lakirano \ zeleni in . rdeči barvi, zelo ugodno ! naprodaj. — Na og'ed pri Martinu Ma'i, Domžale. 1706-6 Preproge Ct«kače). zrcala, sob. opremo. petroleisko peSko. več t.op'odarov. svetilifee itd. oroda Sare, Ruta rje ve al. št. 4a/I. 1736-6 Dvos^dažne sanke skoraj nove, ra polovioTto c^no prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jnt.-a«. 1710-6 Dvoje sani eno- in d-vovprežne prod s Shiprca. Slomšfeova n!. 6. 1604-6 Snežke še veliika izbira vech Ste vilk v s čevlji Alek i sander Oblat. Sv. Petra c. 1 It. 18. 1597-6 IN NAJBOLJ OKI" SNE Prvovrstne dobite edino le pri MESARIJA in IZDELOVANJE MESNIH Karlovska cesta 28 LJUBLJANA IZDELKOV Šolski drevored Kot čudežno izginejo hibe polti Oporatotjajlte redoo »La.vnm>r« vo4» U «o J*wax. Vsebuje koam-f tabor »VirgLDiAiit^ga {ari>t>- aoga iiain.-i.tr. f-j a- fHaona BHil« rargunic*- Wm*Mi Hairtj, ki ga trvaliju «rrt»>riit.nte kort čarobno idra riio. Olprave todne tttbe. mstvarl j&Mko. mehko, io-bro ► krvjo pre pluto koto, pridem* giibo. rag« ta »tarostne (»ojaiTe. iTTftbrot* » nego rvojo pnj^ oa 6udo in^jeAo moč »Virgi-ničmesa frmčf ja*. IVaitltiirtto „LAVENORw vodo za kožo m obraz Oeaa auU *iekl 4&— Izdelovatelj: Jlinger & Geb-hardt, ustanovljeno 1873, Berlin S 14. Zaloga Droge-rija Gregorič. LjubJjana, PreSernova -F Lastnik večje žage na dobrem krajm Gorenjske, išče solidnega soudeleženca e primernim ka-pHalom. na skupno lastnino ali samo k produkciji ozir. lepm trgovini. Vpra šati: Ivan Berčun, Lub-ljana, poštni preda: lfll. 1626-16 Lastnika vloge ba-novinske hranilnice iščem za rentabilno transakcijo. Ogasiti se je v Posredovalnici v Wo'fnvi ulici 1. 1692-16 Kdor posodi 20.000 Din, dobi za 6 mesecev breaplaono hrano in stanovan*. — Ponudbe na 0-g'as. oddelek »Jutta« prd »Januar 6«. 1721-16 . o.*..-!.. i Dhi. <• "lajanjo t*s1ot» al: u »'fro t«« .1 Difi. ^35 Sreome krnr.e staro ziato In srebro kupuje Rafinerija d:ag:b kovin. Ljubljana Ilirska u.'ica štev 36 — vbod 7 Vidovd«niske ceste, pri go stilni Mož in«. 70 Vsaka t>ws>*da 1 Din: j u tri 'anje naslov* aH t /a «fr,i pa 5 Din. (12) j Spreiemnico t'jedilnico) poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1667-12 Posestvo ležeče ob Savinji ▼ Celju, parcelirano, 14 gradbenih parcel, naprodaj pro-»rofovini aH vložili k.njn-šicu Naj'epša idilična lesa tik bodoč-ega mestnega kopaKSča. Prodam ce'r-kap no ali parcelirano. Pojas-nš:« daje Rajer, Ce!:e. 1686-20 US-.isi trg. fiučaja p« j 1 Pin b^svda; u da ' .an;« oaslova ali u j šifro 5 Dio — Oglas i 'ocialnfga inačaja vsa ka beseda 50 rar; t» ia janje naslova ali za iifro pa 3 Din. (7) Smučarske čevlje st. 38. malo rabljene prodam za polovična e.-no. — Ltotako prod.am tudi dam-s-ki smučars.ki dre«. Nas ov pove oslasni oddelek .Turra 1712-6 VaetcA tx«e<1a 1 Dio; i »a tajanj* naslova ali I s» (Iifro pa 5 Dm. (If.i i Družabnika (ce) z najmanj 1«»—1150.000 D?t! v gotovini aH hran. knjižici. sprejmem radi smrti lastnika. Pooudflbe na ogi. oddelek »Jutra« pod šiitre »Trgovka r lastno hišo«. 1672-16 Dve spalnici b stovo in črešnjevo. boljše izdelani, a 11 komadov za 5660. oziroma 5990 Din proda Martine«, LjolVana-na. Prn e 8. 1677-12 i Vsaka beseda 1 Din: ; dajanja naslova ali ' ta iifro ua 5 Din. (20' Hi?o t gospodarskim poslopjem, r.ife tovarae. 1'5 minut od m^sta. v prometnem kr« u predam. lf:;a s 5 sobami, in ev:nV.k hlevi; 3 ora'i z»mlje: sadfjno-sni-ka. n?ve in travnika, vse v dobr«m stan u, pripravno za gostilno in trgovino Pojasni'a daje Anton Bcrd rilk. 1.1 o:n|a B'=trica 35. pot^"a Slov. Bistrica. 16® 20 Tehtnico v dobrem stanju, od 500 kg naprej, z uteži kupi takoj J">ž.e Cirns-ki, lesni trgovec, Brežic«. 1650-7 Usnjat jopič malo rabljoin. kupim. Na slov pove oglasni oddelok »Jutra«. 1670-7 Hamorles puško ma!"S« kalibra, brezhibno kup m. Pogodbe z opisom na naslov: Pie.pelec, Središče. _ ______ 1676-7 Smuči doMfcra cca 310 cm ln rr/^ki snrtški dre«, dobro ''b.-anjon, za velilto in močno osebo kupim. Naslov pove o^l. oddelek »Jutra« Vprašati m< d 12. in 14. uro. ___1697-7 Volno za pletenje, kupim večjo koičino. Naslov v og'as. .vddeliku »Jutra« v Ljublja ni. 17137 ' Vsaka Oe^i-da l Din; j i za dajanj« naslova ali 1 « šifro p» 5 Din. (19) Frirerski salon za dame in giospode, do bro valjan, brez ko:.ku renče, v sredini mesta prodam radi od pozvanja. SI«'«T v ogl. odd. ku »Juiiia«. 1685-19 Vsaka r>e«e» 5 Din. (15' 2 vagona paralel ž.igaa« — «uhe bukovine p oda parna žasa Mart.inec SkoKVa. — m' 300. 1678-15 Odpadke od žage dobro ooušene in kratio žagane 10ceneje dokler traja zaloga, prodaja v vsaki moožim Ivan Šiška, Metelkov* ulica 4. 1(590-15 K.Oo« a ■ d I urehraiiv plača (a vsako beaedo 1 Din: kdor pre Draoo pa ta bof-d« 50 pax; la dajanje iia slova ali iifro S Dio. .»zironia 6 Din. (14) ! Trgovski oglasi 1 Din Več oseb sprejmem v mestu n« domačo hrano. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 1704-14 ; Vsak* tWHWl* 1 Din . ca lajanj« naslova ali j t« Šifro pa 5 Din. (17) Pekarno z inventarjem takoj oddam 7,a daljšo dobo v najem — proti odstopnim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 1053-17 /1,Tiwi7iT< Ti Vsaka bee«. ;ep gla sovi. t medenim- giasi-1-Doceoi naprodaj. Nasiov v oglasnem oddeiin »Jutra« Pianino skoro nov, zelo" lep gia«, globoko pod ceno prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17e»eddam. Vnelo v v oglasnem oddelku Jutra. 1604-23 Sobo oddam dvema za 400 Din. Naslov v ogasnem oddelku »Jutra«. 1709-2:3 Opremljeno sobo s pos-bnim vhodom takoj oddam v 0ir;'-Metodovi ul. M. 19. vrata I. 1724-23 1 aH 2 sobi Jn kuhinjo event. opremljeno oddam. Naslov v glasnem oddelku »Jutra«. ___ 1705-21 Stanovanje ! obstoječe iz 2 sob in ku j hinje. solnčno. v i»odpri-tličjiu vile takoj oddam. Vp-ašati v Knafljevi ulici št. 13/11. 1711-31 Trisob. stanovanje • kopalnico. 2 verandama :,n vrtom, v biiini Kolezi je oddam r.a 800 Din. — Vprašati v Oraiiv-vi ulici št- 8/L 1717 21 £ - v. , - V » 1 jV':^ J-^, >. / "v- Zahvala tanovanja Vsaka beseda 50 par; ta dajanj« naslova aH za Šifro 3 Din. (21-a) Dvosob. stanovanje t vsemi pritiklinami, v bližini art. vojašnice iščem za 1. februar. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Oficir«. 16S7-31/a Sobo s kuhinjo iščem blizu m»«ta. — Ponudbe na oglasiti oddelek »Jirtra« pod značko »Blizu mesta«. 1716-21/a V naši težki bolesti vsled izgube našega srčno ljubljenega soproga, sina, brata, strica, svaka, gospoda Na periferiji , Ljubljane | iščem 1—ftsobno stanovanje z vrtom, za ta,koj aH pozneje. Ponudbe na ogi. oddelek »Jutra« pod šifro »Pritlično«. 1684-21/a I Stanovanje sobe in pritiklin. v bližini Gos- »Vzajemno pomoči« v L u b! jan;. le še kratek čas. Vsi prizadeti, ki že posedujete police rt d oddelka z« posmrtirmo ali za d o* o. se obrnite na Avg. Skof. Ljubljana — Borštnikov trg 2. 1719-31 V'sak» beseda i D.n; '•a dajanje naslova al? z« iifro jva 5 r>n (301 Gostilno ali vinotoč v Ljubljani bi zalaea! z 'zborni® štajerskim vinom po konkurenčni ceni. Po nudbe u oglasni odde'ek »Jutra« pod »Plačam vse takse«. 10:0-30 Za predpust. zabave najceneje izlika in popravi Vašo obleko krojaštvo »Minerva« — Kojnc Ivan. Sv. Petra nasip štev. 71. 1G75 30 Izgubljeno Vsaka beseda 50 ln r. [ ia dajanje naslova ali za šifro pa S Din (28> Rjava boa je bila pomotoma vzeta na koncertu koroških Sloven cev. Ker je določna os-eba znana, se jo prosi^ ja jo odda v og.atHiem oddelku »Jutra«. ltjoS 2S Vsaka I>e»edsetna. išče eo-bo s posebnim vbodom. — Poizve 6e v gosti ni v Kolodvorski ulici štev. 2S. 1703-23/a Vsaka beseda 2 Din: za iiajguije naslova aH šifre pa 5 Din. (26) I Inteligentna gdč. stara 25 iet. bi poročila značajnega gosp,da. ki bi mu bila v življenju zvesta družica. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ljubezen in značaj«. " 1652-26 77 / Vsaka beseda g Din. za dajanje naalova tli Sifr« pa 5 Din. (341 Ti šutiš? Zaito? Voli Te Rado. 1656-34 JAVNA ZAHVALA Podpisani izrekam javno zahvalo 99Solidarnosti(( reg. pom. blagajni v Ljubljani za takojšnje in polno izplačilo pogrebnine po smrti moje zavarovanke. »Solidarnost« kot najsocijalnejšo inštitucijo te vrste vsakomur najto-pleje priporočam. Ljubljana, dne 16. jan. 1933. dokazano v milijonih po vsem svetu razširjen sina trgovca in posestnika ki nas je nenadoma zapustil v svoji najlepši dobi 33 let, izrekamo iskreno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kakor tudi čč. duhovščini, pevskemu društvu »Krakovo Trnovo« za v srce segajoče žalostinke, gosp. tovarnarjem, trgovcem in sploh vsem, ki so našega ljubljenega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Prav posebna zahvala vsem darovalcem prekrasnega cvetja in vsem, ki delijo našo bol. Prosimo ohranite to plemenito dušo v najlepšem spominu. Sv. maša zadušnica se bo darovala 20. t. m. v cerkvi Sv. Jakoba ob 7. uri zjutraj. Ljubljana-Laško, dne 17. januarja 1933. 1972 Globoko žalujoči ostali. s. i R 11 ii Eu s;«,mi Oblastveno dovoljena 1957 Ker naša razprodaja manufakturnega blaga le še kratek čas traja, smo cene ponovno znižali, tako da je vsakomur mogoče kupiti za malo denarja dobro blago OMačilnica »ILIRIJA« LJUBLJANA, Mestni trg 171. urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za Konzorcij »Jutra« Adoll RiDnikai. /ia Narodno ^karno 0.