ESLOVENIA LIBRE Glasilo Slovencev v Argentini Leto LXXVIII | 24. junija 2019 - Buenos Aires, Argentina | Št. 15 www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija PETRA CESEN CATAR Pozdrav zastopnice Veleposlaništva Republike Slovenije PRAZNIK DRŽAVNOSTI - POSLOVILNI VECER RAST XLVIII 15. junija, na vecer praznovanja Dneva dr­žavnosti, smo se spomnili obletnice, ko je 25. junija leta 1991 Slovenija razglasila svojo sa­mostojnost in postala neodvisna Republika. Vecer je zacel s sveto mašo, ki so jo peto­šolci Srednješolskega tecaja ravn. Marka Bajuka, RAST XLVIII, pripravili, vodili in obo­gatili s svojim petjem. Gospod Robert Brest nam je lepo govoril o krepostih in o tem, kako so danes prisotne v naših življenjih: ra­zum, spomin in volja. Takoj po koncani sveti maši je sledil spo­minski poklon pred spomenikom padlim do­mobrancem. Prireditev smo nadaljevali v dvorani, kjer je po pozdravih ob slovenskem državnem pra­zniku, RAST XLVIII predstavila program, kate­rega bo ponesla v maturantskem potovanju od 24. junija do 27. julija tega leta v Slovenijo. Dijaka sta napovedala pesem “Ponosno srce”, v kateri so abiturienti izrazili kaj cuti mlado srce ob dvojni domovinski pripadno­sti. Spraševali so se tudi, kaj morajo storiti, da bodo svoje življenje cisto dopolniti, da sinov in vnukov ne bo kdaj v prihodnosti, zaradi njih, sram. V Argentini, ki je posuta z razlicnimi narodnostmi, še posebno evrop­skega porekla, so spoznali sotis ali polko in ga v pravem ritmu zaplesali. V sedemnajstih glasovih je slovenski pesnik Tone Kuntner povedal, kako si lahko na tu­jem doma, kako prvic vidiš neznance kot bi bili stari prijatelji in kako se cudovito lahko vracaš domov, ko odhajaš na tuje. Topli, Cordillerski severni veter je pripihal v vlažni vecer, ko je Pust ali Carnaval veselo zazvenel. V pesmi “Paisaje de Catamarca” smo se navzoci “kar prenesli na sever” in s plesom vetra so vsa srca mocno utripala. “Ponosno srce” je geslo 48. RASTU, ki se vra­ca prvic v svoje korenine, argentinski Slovenci stopajo pred gnezdo babic in pradedov, kjer bodo slišali pravljicni, božajoci, domaci glas. V imenu profesorskega zbora je mlade ta­kole pozdravil ravnatelj Tecaja, Štefan Godec: “Vsakemu od vas osebno želim, da bi s tem potovanjem na novo odkrili vašo notranjost in bit. Ce si boste znali vzeti cas in prisluh­niti, boste mogoce tudi v sebi zacutili klic pripadnosti. Mogoce boste dosegli, da ne le razumete, temvec, in predvsem, cutite, kaj je biti Slovenec. Iz srca vam želim, da bi se v Sloveniji našli kot Slovenci in, ob vašem pov­ratku, s ponovnim zagonom zavzemali mesta v organizacijah naše skupnosti s trdnim zave­danjem, da to ni samo kraj, kjer se pocuti­mo dobro in varno, temvec da je to vzorec, košcek tistega, kar boste doživeli v Sloveniji.” Mladi z vso energijo blagoslavljajo in hva­lijo argentinsko in slovensko kri, ki se v njih preliva, dedišcino, ki jo nosijo in vero, ki jo izpovedujejo. Zahvaljujejo se vsem, ki so po­živeli njihova življenja v argentinskem in slo­venskem duhu. Skupaj gredo na pot Veselo in srecno. Boljši svet želijo: Otroci dveh svetov, Argentinci in Slovenci V objem domov hitijo. Veronika Grabnar Spoštovani predsednik Zedinjene Slovenije, spoštovani predsedniki domov, spoštovani duhovniki, starši, profesorji in ucenci, Dan državnosti je slovenski državni praznik, s katerim obeležujemo spomin na 25. junij 1991, ko je Slovenija formalno postala neodvisna dr­žava. Na ta dan sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slove­nije, sicer slavnostno razglašeni naslednji dan, 26. junija, na Trgu republike v Ljubljani. Nasta­nek lastne države je bil prelomnica za narod 2 milijonov ljudi, uresnicitev vec stoletnih že­lja naših prednikov. S svojo državo smo dobili demokraticni politicni sistem in ozemeljsko celovitost, a tudi odgovornost za svoje odlocit­ve in potrebo po stalni krepitvi prizadevanj za aktivno državljanstvo. Po 28. letih lahko rece­mo, da je Slovenija še vedno mlada država, ki pa je dosegla veliko, saj je clanica Sveta Evrope, OZN, Svetovne trgovinske organizacije in zve­ze NATO ter številnih drugih organizacij. Leta 2004 je postala clanica Evropske unije s cimer ji je bilo omogoceno, da je leta 2008 postala cla­nica evro obmocja. Želimo biti odgovorna cla­nica mednarodne skupnosti, prevzeti svoj de­lež odgovornosti in v celoti spoštovati sprejete obveznosti. Lahko smo ponosni na prehojeno pot, hkrati pa se moramo zavedati, da imamo še veliko prostora tudi za izboljšave. Odlocilno vlogo pri oblikovanju slovenskega naroda in slovenske države je imela kultura, ki se odraža v slovenskem jeziku, ki je temelj identitete našega naroda. Brez ohranitve slo­venskega jezika ne bi obstali kot narod in ne bi imeli svoje države. Zato je tudi danes izje­mnega pomena ucenje slovenšcine in tega se zavedate tudi Slovenci v Argentini. Ucenju slovenskega jezika posvecate veliko pozornost in obcudujemo vašo vztrajnost in trud za uce­nje slovenšcine, ki jo govorite na zavidljivo vi­sokem nivoju. Sedaj bi nekaj besed namenila zadnjemu letniku srednješolcev, saj je danes tudi vaš vecer slovesa pred potovanjem v Slo­venijo. Nekateri ste v Sloveniji že bili, drugi jo boste obiskali prvic. Prepricana sem, da vas bo ob prihodu v domovino vaših dedov zacudilo, kako zelena je Slovenija, ki jo prekriva 3/5 goz­dov in hkrati boste preseneceni nad njeno ge­ografsko majhnostjo. V casu svojega potovanja po naši državi boste obiskali Ljubljano, Bled, Piran, tudi Triglav in in se srecali z vašimi rojaki. Želim si, da se boste v Sloveniji pocutili sprejeti in da boste zacutili povezanost z domovino va­ših prednikov. Zavedati se morate, da vas pri­padnost dvema razlicnima kulturama bogati. Zakljucila bi s pesmijo Popotnik pesnika Tone­ta Pavcka, Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca. Spomladi do rožne cvetice, poleti do zrele pšenice, jeseni do polne police, pozimi do snežne kraljice, v knjigi do zadnje vrstice, v življenju do prave resnice. A ce ne prideš ne prvic ne drugic do krova in pravega kova, poskusi vnovic in zopet in znova. JURE KOMAR | Pozdrav predsednika Zedinjene Slovenije Dragi rojaki! Danes praznujemo dan države Slovenije, mlade države, ki je uradno priznana komaj malo vec kot cetrt stoletja, a ima dolgo zgo­dovino kot narod. Dolga leta so naši predniki želeli in sanjali imeti samostojno državo, priznano na med­narodnem podrocju. Iz srca so to želeli, saj, kakor je rekel slovenski mislec, »srce je sedež naše identitete, istovetnosti in samostojno­sti. Danes se veliko govori na vseh podrocjih o krizi identitete. Tako živimo navzven, da ne vemo, kaj smo, kaj nam pripada, kaj prav za prav hocemo. Kdor živi iz srca, pa nasprotno ve, kdo je, in kadar vemo kaj smo in odkod smo in kam gre naša pot, hodimo po trdnih tleh, kar nam budi resnicen ponos in nam daje pogum«. Dosegli smo samostojno državo kateri pri­padamo, saj tam so korenine naših predni­kov, tam je del naše zgodovine in to zacutimo v srcu, ko stopimo na slovenska tla. Ta cilj se je dosegel z velikim delom in žrtvami. Jasne so bile moralne in narodne vrednote, katere je treba braniti v sedanjem svetu, ki je vsakic bolj relativisticen in ma­terialisticen. In postavlja dvome o narodni pripadnosti. Kajti brez vrednot je težko najti pot v tem svetu, ki postaja vsakic manj cloveški. Naša Slovenija, ceprav je po površini med manjšmi državami, se je v tej kratki dobi zelo dobro razvila kot narod. Moramo se veseliti, kaj se je do sedaj doseglo. Današnji vecer se tudi poslavlja 48. RAST Tecaja ravnatelja Marka Bajuka. Naše hcerke in sinovi bodo obiskali našo drago Slovenijo in bili price tega dela slovenske države, ki živi tukaj pod južnim križem. RAST XLVIII: veseli smo in ponosni, da do­sežete ta cilj in da nas boste predstavlajali v naši domovini. Kot skupnost vam želimo, da boste lahko zacutili kaj pomeni domovina, kjer so naše korenine in jo boste uživali. RAST XLVIII, želimo vam srecno pot in da boste lepo preživeli ta skupni cas v Sloveniji. Bog te živi, Slovenija! Pozdravljena Slovenija, pozdravljena kot mati! Prihajamo ti v narocje iz daljnih krajev, južnih majev, kot vesele lastovke. Nismo lacni niti žejni, željni smo bližine prijateljev, sorodnikov na poteh iskanj. Kje so gnezda naših babic, naših dedov in prababic, kje so strehe upanja? Pozdravljena Slovenija, naša druga domovina, draga domacija sanj! Tone Kuntner za Rast XLVIII Srecno pot, RAST XLVIII! STRAN 2 24. JUNIJA 2019 | SVOBODNA SLOVENIJA JUNIJ | Mesec spomina “Odrešeni” Groza je utihnila, in vrnile so se ptice. Kot da v gozdu se ne bi nic zgodilo, kot da so drevesa ostala brez spomina. Cas izbriše odmeve, sledove, bolecino. Kot da niso trpeli. Ali bomo pozabili? Predstavljati si ne moremo, trpljenje. Solze so se kmalu v zemljo potopile, solze sinov, in mater, ki so molile. Kri je tiho tekla po žilah domovine, tja do rek, napojila pašnike, sadovnjake, in zadnje cvetje tistega groznega poletja. Rože, ki jih nihce ni videl, le ptice. Nikoli jim nismo dali zasluženega slovesa, ko so umirali. Vsi smo takrat bežali. Bili so mladi, izdani. Ali jih bomo pozabili? Kmetje, ubogi, skoraj že po zemlji so dišali. Domovina je bila v nevarnosti, zato so korakali ceprav jih svet ni videl in jih pocasi je pozabil. Nepotrebne žrtve na boljševiškem oltarju, ki je kruto zahteval svojo nedolžno jagnje. Toda sonce se je spet v gozd vrnilo, kmalu, in osvetlilo odrešenje teh naših fantov, ki nežno iz zemlje nam mrmrajo, da ne pozabimo, da bomo še vedno imeli pogum za dostojanstvo. JL “Odrešeni” Ivan Bukovec TRIDESET LET POD LIPO SPRAVE MOLITEV ZA SPRAVO Tone Kuntner O Bog, ki veruješ v ljudi, zacasne popotnike in sopotnike blatnih zemeljskih dni in poti, ki vežeš rojake iz roda v rod iz davne preteklosti v davno prihodnost, - o Bog, ki vladaš živim in mrtvim, daj, da živi pokopljejo mrtve! Daj mrtvim pokoj in živim mir! Daj zrušiti vse bolece spomine na bratsko prelito kri in zlocine! Odpri ljudem, Bog, oci za resnico, srce za pravico, dobroto in cast! Kajti prišel je cas za cast ter cas za nov zacetek in upanje. O Bog, ki ljubiš še tiste, ki te ne ljubijo, usmili se jih, ki so gluhi za cast in za cloveško ljubezen do bližnjega, vzemi jih k sebi, milostno in nemudoma in reši nas kuge sovražnosti. Amen Lipa sprave na ljubljanskih Žala, je »vzras­la iz prsti, ki so jo prinesli iz zemlje grobišc Roga, Teharij, Podutika, v spomin na tisoce in tisoce ljudi, ki nimajo zaznamovanih grobov in jih je zmotna ideologija hotela izbrisati iz zgodovinskega spomina«, je zapisal njen po­budnik Stanislav Klep. Lipe so bile pravzaprav tri. Prvo so posadili v casu slovenske pomladi, pa je bil izruvana. Druga je bila tako poškodovana, da jo je bilo potrebno požagati. Tretja zdaj lepo raste. Ob njej je križ in spominsko obeležje z napisom, ki vabi, da postanemo in se poklonimo spominu na vse žrtve vojnega in revolucionarnega zla. Za lipo skrbi Društvo Združeni ob Lipi spra­ve, ki ima za svoj cilj »uveljavljanje demokra­ticnih procesov, pravne države in spoštova­nja cloveškega dostojanstva. To so temelji demokraticne države samostojne Slovenije, zapisani v Ustavi in drugih pravnih uredbah«, poudarja deklarativne teze dr. Janez Juhant, predsednik društva. Na Dan krivde, odpušcanja in sprave, 15. junija, so društvo Združeni ob Lipi sprave, Nova slovenska zaveza in Vseposvojitev sku­paj z Uradom predsednika republike pripra­vili spominsko žalno slovesnost ob 30- letnici Lipe sprave. Na predvecer komemoracije je predsednik republike Borut Pahor v Predsedniški palaci priredil sprejem organizatorjev. Franci Fel­trin je v slavnostnem nagovoru povezal misli dveh naših velikanov. Cankarjeva prerokba »Tod bodo živeli srecni ljudje!« se bo uresni­cila, ce bomo klicali s cetrto kitico Prešerno­ve Zdravljice: »Edinost, sreca, sprava k nam naj nazaj se vrnejo«. Sobotno slovesnost na Žalah je tudi le­tos spremljal castni vod Slovenske vojske in predstavnik slovenske Policije. Predsednik republike Slovenije, Borut Pahor, je k obelež­ju položil venec. Dr. Juhant se je v svojem nagovoru zahva­lil predsedniku Pahorju za podporo društvu, storjene korake za nekatere pokopane žrtve in naravnanost k iskanju rešitev, hkrati pa vse spodbudil k nadaljnjim prizadevanjem za pravico vsakogar do groba in za rehabilitacijo žrtev. »Društvo tako ob podpori demokratic­no osvešcenih in zavzetih državljanov ostaja glas zasutih ust in upanje, da naša demokra­cija vendarle zmore korake za polno uresni­cevanje dostojanstva vsakega cloveka in uve­ljavljanje clovekovih pravic za vse ljudi.« Tudi predsednik Pahor je poudaril poveza­vo med spravnimi prizadevanji in demokra­cijo: »Krepitev demokracije in demokraticne politicne kulture štejem za enega osnovnih vzvodov razvoja slovenstva in samostojne slovenske države. Spravna prizadevanja, is­kanje resnice in sposobnost odpušcanja so nam pri tem v najvecjo vrednostno in moral­no oporo.« Pri molitvi za domovino je pomožni škof dr. Franc Šuštar prebral Blagre iz petega poglav­ja Matejevega evangelija. V kulturnem delu programa je pel zbor An­tona Foersterja, Judita Treven je interpreti­rala pesem Franceta Balantica Zasuta usta in Tone Kuntner svojo Molitev za spravo. Romana Bider za Svobodno Slovenijo “ »Edinost, sreca, sprava k nam naj nazaj se vrnejo«. ” KRATKO JUNIJSKO RAZMIŠLJANJE Hude rane v našem narodu se ne bodo pozdravile same Veckrat sem razmišljal, kako je moglo priti do izvensodnih pobojev, ki so jih po koncu vojne izvršili nosilci komunisticne revolucije - slovenski partizani, nad 12.000 slovenskimi protirevolucionarnimi vojaki – domobranci. Ti so bili ustanovljeni zadnjo tretjino casa vojne, a so se jim uspešno zoperstavili in jih potisnili v obmejne pokrajine Slovenije. Te vojake, ki so se ob koncu vojne umaknili v Avstrijo zaradi Rdece armade že na sloven­skih tleh in pritiska partizanskih brigad iz juga, so tam razorožili Angleži - ne partizani, in so jih njim predali oz. prodali (Koroška?). Pobili so tudi na tisoce in tisoce civilistov obeh spolov in vseh starosti, od dojenckov do starcev. Še težje je razumeti, zakaj sta s temi poboji povezani taka krutost in necloveško divjanje. Še manj pa, da so bili ti pokoli izvršeni v stro­go zapovedani tajnosti (zakaj v tajnosti, ce naj bi bila usmrtitev upravicena?) katere kr­šitev je bila kaznovana tudi s smrtno kaznijo. Poleg vsega pa, pokoli nikoli niso bili prizna­ni in nihce si ni upal prevzeti odgovornosti zanje. Še danes ne. Kateri naj bi bili pravi vzroki za vse to pocetje? Pa sem nekje našel naslednjo misel, pripisu­jejo jo A. Einsteinu, a nisem gotov ce je res njegova: Strahopetci se mašcujejo. Hrabri odpušcajo. Plemeniti pozabijo. …Vse mi je postalo jasno… …in mi tudi potrdilo, kako dalec od stvarne resnice je epsko opevanje “ junaških “ parti­zanskih “bitk”. Franci Markež Ne morejo jih zaceliti tisti, ki so jih zadali ali njihovi nasledniki, na katere je padlo podedovano prekletstvo. C. G. Jung to izrazi takole: »Kdor zadaja rane, rani tudi sebe.« Od avtodestruktivnega rodu, ki zanika ali celo opravicuje poboje in ki je ujet v oblastne, financne in druge priroc­ne omame, ni smiselno nicesar pricako­vati, kaj šele terjati, saj je sam potreben zdravljenja. Da so rane pogubnejše za tistega, ki jih povzroca, kot za tistega, ki mu jih zadajo, nazorno kaže denimo vi­talnost slovenstva v Argentini v primer­javi z našo maticno dekadentnostjo. Jungova misel se še nadaljuje: “Kdor zdravi, zdravi tudi sebe.” Svete zgodbe pricujejo o tistih odzivih na trpljenje, ki so zdravilni in prinašajo rodovitnost. Kdor pretrpi bolecino, strah in solze, je nagrajen s cloveško rastjo, odprtostjo srca, neomajnim pogumom in ustvarjal­nostjo. To pa je energija kot voda, veter, sonce ali bencin, ki jo vsak od nas in vsi v našem skupnem domu nujno potrebu­jemo. Ce cutimo, da mucencem »z zasu­timi usti«nekaj dolgujemo, ker niso imeli priložnosti živeti kot mi, jim kot varuhi spomina posvetimo pozornost. Da ne bi umrli zaman. Romana Bider Casnik.si STRAN 3 SVOBODNA SLOVENIJA | 24. JUNIJA 2019 PESNIK BRANE MOZETIC ZNOVA OBISKAL ARGENTINO Tokrat je v okviru sedmega mednarodnega fe­stivala VaPoesía Argentina (ob podpori sloven­ske Javne agencije za knjigo) obiskal v glavnem prizorišca, ki bi jih bilo možno imenovati »ob­robna« (kar pomeni klube za socialno pomoc, društva za opismenjevanje, sindikate, zapore, šole), a tudi Univerzo v Buenos Airesu. Na vecer 30. maja ga je pri pouku slovan­skih književnosti na filozofski fakulteti pred študenti in drugimi udeleženci predstavil Eu­genio López Arriazu, predstojnik te katedre. Dogodek so pripravili po zaslugi Julie Sarachu, skupaj s Tjašo Lorbek in Pablom Arraigado, srecanja pa so se udeležili tudi ucenci lektora­ta. Prostrana ucilnica, lahko bi rekli dvorana, je bila dokaj polna. Predstavitvi pisatelja je sledilo branje nje­govih del, tako v kastiljskem prevodu kot v izvirniku, kar je storil pesnik sam. Odgovar­jal je tudi na vprašanja, ki mu jih je zastavil v anglešcini Eugenio in prevedel za publiko, Branetov odgovor pa je bil v slovenšcini in potem prav tako preveden. Kot panelista sta sodelovala Pablo Arraigada in Julia Sarachu, on je bral španske prevode pesmi, Julia pa je v slovenšcini postavljala vprašanja, na katera se je seveda gost odzval. Pogovor je bil vecinoma usmerjen v njegovo poezijo in pa aktivizem, ki se pojavi v velikem delu njegovega opusa, saj se je mocno zavze­mal za gejevsko vprašanje. Brane Mozetic je bil rojen leta 1958 v Ljublja­ni, diplomiral je iz komparativistike v Ljubljani in potem študiral na pariški Sorboni 1984/85. Od leta 1986 je samostojni kulturni delavec in piše pesmi, prozo, otroško literaturo in ese­jistiko, je prevajalec in urednik, ureja zbirko Aleph pri Centru za slovensko književnost in zbirko Lambda pri Škucu, vodi tudi mali lite­rarni festival Živa književnost in je že vrsto let aktiven promotor slovenske literature v tujini. Dolga leta je bil vodilni akter LGBT gibanja, sedem let je bil glavni urednik homoeroticne revije Revolver, že 30 let je selektor in soorga­nizator ljubljanskega festivala LGBT filma, od leta 1990 ureja in izdaja zbirko Lambda s knji­gami s homoeroticno tematiko (doslej je izdal preko 130 naslovov), pripravil je tudi vrsto kulturnih dogodkov, posvetov, razstav, akcij s podrocja aidsa in drugo. Njegovo delo je prevedeno v vec jezikov, tako je v tujini izšlo že preko 50 knjižnih pre­vodov njegovih del. Kot organizator je pripravil prvo turnejo slo­venskih literatov leta 1998 v Kolumbijo, Vene­zuelo in Mehiko. Naslednja turneja je bila leta 2000 po Braziliji, tretja pa 2002 v Cilu, Argenti­ni in Urugvaju – ta je bila tudi najštevilcnejša, saj so bili poleg njega še Andrej Blatnik, Maja Novak, Tone Škrjanec in Svetlana Makarovic. Vse turneje so zabeležene tudi na strani www.ljudmila.org/litcenter. Osebno je obiskal Argentino še leta 2006, ko sta izšli zbirka Metulji/Mariposas in pa Anto­logija sodobne slovenske poezije pri založbi Gog y Magog, katere urednica je bila Julia Sa­rachu. Sodelovanje med njima se je zacelo, ko ga je Julia sama poiskala v Ljubljani leta 2004. Plod njunega sodelovanja je bila še cela ko­pica prevedene poezije in pa gostovanja slo­venske poezije v Argentini. Mozetic jo je obi­skal še leta 2011, ko je bil skupaj z Jano Putrle Srdic gost pesniškega festivala v Rosariu, in pa 2013, ko je predstavljal izid svoje zbirke Bana­lidades. Z njim sta tedaj bili tudi pesnici Taja Kramberger in Katja Gorecan. Ob vseh svojih obiskih pa se je zanimal tudi za sorodstvene vezi, saj živi sorodstvo njegove stare mame Švara tudi v Buenos Airesu. Rok Fink MENDOZA Spominska proslava za žrtve Druge svetovne vojne in revolucije V nedeljo, 2. junija, smo se spomnili na zelo težko doživetje slovenskega naro­da, ko so tri ideologije, nacizem, faši­žem in komunizem istocasno udarile po majhnem narodu, ki je samo hotel živeti v miru. Koliko žrtev, gorja in izseljencev je povzrocil proces te borbe! Na žalost cloveštvo od casa do casa pozablja na krivicnosti, ki so jih s svojimi sebicni­mi ter iracionalnimi interesi povzrocili nekateri voditelji, kot so Stalin, Hitler, Mussolini in Tito. Ko gledamo po televiziji razne sloven­ske programe o Drugi svetovni vojni, v katerih se omenja samo dve ideologiji - nacizem in fašizem - ter se skuša skriti strašne komunisticne grehe vemo, da je vzrok vsega tega pomankanje zanima­nja po resnici. Program v našem domu se je delil na dviganje zastav, petje slovenske himne in darovanje cvetja. Nato je bila sv. maša za vse tiste, ki so darovali svoja življenja za narod, zahvala Bogu za dar življenja in prošnja za duhovne ter materialne pot­rebe mendoških Slovencev. Po maši se je program nadaljeval z deklamacijo »Pesem domobranskih mater« Ivanke Kozlevcar. Potem smo gledali izredno lep dokumentarni film »Goreci škof« o življenju in trpljenju škofa Antona Vovka. Za zakljucek smo zapeli pesem »Moja domovina«. »Stojmo trdno kakor hrast na poljani, ki je pripravljen na sunke vetra iz vseh strani« – ljubljanski škof Anton Vovk. Franci Šmon Lorbek, Lopez Arriazu, Mozetic, Sarachu - Vodopivec, Arraigada JEZIKOVNI OREŠCEK Kos in kosilo Kakšno zvezo imata kos pice in kosilo? Slovenšcina je južnoslovanski jezik, ki se je zacel samostojno oblikovati kmalu po naseli­tvi Slovanov na obmocju današnje Slovenije v 6. stoletju. Natancneje moramo slovenšci­no opredeliti kot zahodnojužnoslovanski je­zik, kamor spadata še hrvašcina in srbšcina, medtem kot makedonšcina in bolgaršcina spadata v vzhodnojužnoslovansko vejo. Vsi ti jeziki spadajo v širšo družino slovanskih jezi­kov, ki so se razvili iz praslovanšcine. Le-ta ni bila nikoli zapisana, po vsej verjetnosti tudi ni bila enotna. Govorili so jo naši predniki v pradomovini, ki je obsegala ozemlje dana­šnje jugovzhodne Poljske, južne Belorusije, Polesje in severno Ukrajino, od koder so se Slovani proti koncu 5. in v zacetku 6. stole­tja razselili proti jugu, jugovzhodu in zahodu. Kakšen jezik je bila praslovanšcina, kolikor toliko zanesljivo ugotavlja primerjalno jezi­koslovje. Slovanskim jezikom so po izvoru najbližji in najbolj podobni baltski jeziki, zato vecina je­zikoslovcev domneva, da so predniki Praslo­vanov in Prabaltov tvorili nekakšno jezikovno skupnost. Slovanski in baltski jeziki so del in­doevropske jezikovne družine, kamor spada vecina jezikov, ki se danes govorijo v Evro­pi, Iranu, Pakistanu in severni Indiji, zaradi prekomorskih osvajanj pa tudi v Ameriki, Avstraliji, Južni Afriki, na nekaterih tihomor­skih otokih in drugje. Danes je indoevropska jezikovna družina najvecja jezikovna družina na svetu, saj skoraj polovica cloveštva govori katerega od indoevropskih jezikov. Praindo­evropski jezik ni bil nikoli zapisan, enako kot v primeru praslovanšcine ga je mogoce re­konstruirati s pomocjo pravil primerjalnega jezikoslovja. Slovenski knjižni jezik obsega vec kot 90.000 razlicnih besed, ki imajo zelo zanimivo pre­teklost. Jezik je živ organizem, v katerem na­stajajo, se spreminjajo in izginjajo besede, se razvijajo pomeni, oblikujejo in preoblikujejo slovnicne kategorije. Nekatere besede so sta­re že vec tisoc let, veliko besed pa je prišlo v slovenšcino iz drugih jezikov. Le malokateri slovenski besedi je mogoce zanesljivo slediti vse do praindoevropskega izvora (ok. 4000 pr. n. št.), takšna beseda je npr. mati. Sorodstvene oznake so v vecini je­zikov navadno stare, podedovane, zato lahko najdemo primerljive besede tudi v drugih slo­vanskih in indoevropskih jezikih: rus. mat., frc. mčre, nem. Mutter, angl. mother, špan. madre. Beseda oce je mlajšega izvora, in sicer izhaja iz praslovanskega *ot.c. oz. njegovega zvalnika *ot.ce. Prevzete besede imajo svoje izvore v dru­gih, sorodnih ali nesorodnih jezikih. V slo­venšcino so prihajale predvsem iz (nekdaj) sosednjih jezikov in jih poznajo tudi nare­cja, proti koncu 19. stoletja in kasneje pa so zaradi razvoja moderne znanosti in tehnike prodrle v knjižni jezik tudi tujke. Prevzetih besed je slovenšcini precej, tako zaradi ze­mljepisnih (sticišce slovanskega, germanske­ga in romanskega sveta ter neindoevropske madžaršcine) kot zgodovinskih razlogov (tuja oblast, cerkvena latinšcina). Splošno pravilo pravi, da so besede, ki se koncajo na -e ali -o, v slovenšcini srednjega spola (okno, jajce), vendar pa to ne drži za prevzete besede, ki so obicajno moškega spola (kino, avto, bife, finale). Pri tem je po­membno, ali besede še cutimo kot tuje ali pa so v jeziku prisotne že tako dolgo, da smo jih vzeli za povsem svoje, kot npr. vino in pivo, ki sta srednjega spola. Cloveštvo se z vinom opija že na tisoce let, od kod v resnici izvira, niti ne vemo. Podobno velja za poimenova­nje za vino, ki smo ga v slovenšcino prevzeli iz lat. vinum, ki je soroden gr. oinos. Obe bese­di sta verjetno izpeljani iz indoevropske baze *u.ei.h- 'viti, oviti, upogibati' in sta prvotno oznacevali vinsko trto, rastlino, za katero je znacilno ovijanje. Po nekaterih podatkih naj bi pivo oz. pivu podobne pijace varili še prej kot vino. Slovenska beseda pivo je prevzeta iz enake ceške ustreznice v prvotnem pome­nu 'pijaca', saj gre za izpeljanko iz ceš. pit oz. pslovan. *pi.ti 'piti'. Vecina Slovencev bi si vsaj za besedo knjiga najbrž upala trditi, da je slovanskega izvora, a bi se ušteli. Najverjetneje smo jo prevzeli iz turšcine, ki si jo je domnevno izposodila iz sta­rokitajske kcüen, kcüj.n .zvitek’. Ob omembi kosa pice se je pri pouku slo­venšcine nedavno pojavilo vprašanje, ali ima beseda kos kakšno zvezo s kosilom. Da, res jo ima! Poleg tega, da si kos pice pogosto privo­šcimo za kosilo, je pslovan. *ko.s. 'kos, grižljaj' izpeljan iz glagola *kosa.ti .deliti, drobiti, gristi’, iz katerega sta izpeljana tudi današnja kositi in kosilo. Ste se kdaj vprašali, od kod sta se v sloven­šcino prikradla fant in punca, saj vendar že poznamo besede zanju – dekle, deklica in de­cek? Oba sta prevzeta iz italijanšcine. Punca je prevzeta iz it. pulcella .dekle, devica’, ki je izpeljana iz lat. pullus .mladic’, fant pa iz it. fante oz. furl. fantulěn 'decek', ki sta se razvila iz lat. infans .dete, dojencek’. Na ta in še mnoga druga vprašanja o izvoru slovenskih besed vam lahko odgovori Sno­jev Slovenski etimološki slovar, po katerem je povzet tudi ta prispevek. Skupaj z drugimi slovenskimi prirocniki je prosto dostopen na portalu Fran https://fran.si/, ki je prav te dni dobil tudi svojo mobilno aplikacijo. Tjaša Lorbek STRAN 4 24. JUNIJA 2019 | SVOBODNA SLOVENIJA KOLEDAR ” “ ZA RAZMISLEK IN NASMEH “En dober pregovor na dan, prežene slabo voljo stran” 29. junija ob 15.00 Redni pouk SSTRMB 7. julija ob 12.30 Domace koline v Hladnikovem domu 13. julija Mladinsko srecanje 30. junija ob 08.00 Žalni praznik spomina in pricevanja Naš dom San Justo SVOBODA Slovenci vsako leto 25. junija praznujemo “Dan državnosti”, v spomin na 25. junij leta 1991, ko je Slovenija formalno pos­tala neodvisna. Svobodna Slovenija! V tisocletni zgodovini Slovencev je narod koncno prišel do neodvisne in samostojne države. Kot prispevek temu veselemu praznova­nju prilagamo nekaj pregovorov in citatov o svobodi: • Zlata veriga ne da svobode. (Slovenski pregovor) • Svoboda je edina stvar, ki jo imate samo, ce jo dajete tudi drugim. (William Allen White, ameriški politik in novinar, prejemnik Pulitzerjeve nagrade) • Svoboda je pravica, da delaš tisto, kar dopušcajo zakoni. (Charles de Secondat, Baron de Montesquieu, francoski filozof, pravnik, politik in pisatelj) • Clovek se je rodil svoboden, vendar je povsod v verigah. (Jean-Jacques Rousseau, francoski književnik, filozof, pedagog in skladatelj) • Clovek je svoboden, ko se nicesar ne boji in nicesar ne želi. (Claude Louis Petiet, francoski politik) • Brez žrtev ni svobode. (Slovenski pregovor) • Bog, osvobodi me cloveka, ki nikoli ne napravi nobene napake, in prav tako tiste­ga, ki isto napako napravi dvakrat. (Terencij, rimski komediograf) • Pri prvem koraku si svoboden, pri drugem si suženj prvega. (Johann Wolfgang Goethe, nemški pisatelj, pesnik, dramatik, politik, znanstvenik in filozof) • Ni svoboden, kdor ne vlada nad seboj. (Epiktet, starogrški filozof) • Samo naša individualna vera v svobodo nas lahko obdrži svobodne. (Dwight Eisenhower, ameriški general in politik) • Na ves glas razglašam svobodo misli. Smrt tistemu, ki ne misli tako kot jaz. (Voltaire, francoski razsvetljenski pisatelj, esejist, deist in filozof) • Ce imamo svobodo, je vse ostalo odvec. (Jose de San Martin, argentinski general, osvoboditelj Argentine, Cila in Peruja) Izbral Jože Jan 30. junija ob 09.00 NEKJE JE NAPAKA | Spominska proslava Slomškov dom 30. junija ob 09.00 “Usmiljeno sprejmi njihovo žrtev in razlij svojo milost nad ves slovenski narod” Spominska proslava San Martin 30. junija ob 09.30 NIKOLI PREMAGANI Spominska proslava na cast padlim Pristava 30. junija ob 11.30 SLOVESNI REQUIEM | Spominska proslava Carapachay OkrOgle OBLETNICE Marija Remec (1869 - 1956) Pred 150 leti - 24. junija leta 1869 – se je v Be­gunjah pri Cerknici rodila Marija Remec rojena Debevec, avtorica kuharskih knjig in knjig z go­spodinjskimi nasveti. Po koncani osnovni šoli se je izobraževala sama. Do ugleda strokovne pisateljice se je povzpela brez posebnega šola­nja, predvsem kot gospodinja pri bratu duhov­niku, pisatelju in prevajalcu Jožetu Debevcu. Svoje prakticne gospodinjske in kuharske nasvete in recepte je najprej objavljala v peri­odicnem tisku, zlasti v ženskih prilogah, v Mla­diki, Naši gospodinji, Gospodinjski pomocnici in Slovenskem gospodarskem listu. Izdala je 3 kuharske knjige. Varcna kuharica Leta 1915, torej že med prvo svetovno vojno, je Marija Remec pri Katoliški bukvarni izdala prvo knjigo, Varcno kuharico s tem podnaslovom: Zbirka navodil za pripravo okusnih in tecnih jedil s skromnimi sredstvi za slabe in dobre case. Temeljna znacilnost kuharske knjige Marije Remec je varcnost, vendar ne na racun oku­snosti in prehranskih vrednosti jedi. V uvodu knjige je avtorica napisala, da se njeni recepti »lahko postavijo na vsako, tudi imenitno mizo«. Vendar avtorica opozarja, da slovenske gospo­dinje in kuharice skrbijo predvsem za okusnost jedi, »potrebo pravilne prehrane pa prepušcajo le bolj slucaju«. V uvodu je še zapisala, da bo knjiga ponudila vsaki gospodinji marsikaj no­vega, vendar bo tudi »nekaterim jedilom, ki so jih imeli naši predniki v casti, moda pa jih je za­vrgla«, spet pripomogla »do zaslužene veljave« To knjigo je cez pet let precej dopolnjeno ponatisnila, toda ker se je v dvajsetih letih po­sledicam vojne, ki je izcrpala Evropo, pridružila še gospodarska kriza, razlogov za skromnost in preudarnost pri kuhi kar ni zmanjkalo. Neko­liko razširjena (224 strani) in prirejena Varcna kuharica je izšla še dvakrat, v letih 1989 in 1992. Leta 2015 je ob sto-letnici prve izdaje, založba Družina izdala ponatis, ki ga lahko ku­pite za 9,90 Evrov. Kuharica - Nasveti za kmecko, delavsko in preprosto mešcansko hišo Leta 1931 je izšla pri celjski Mohorjevi družbi in v opremi Maksima Gasparija druga knjiga Marije Remec. Knjiga ima 658 receptov in vo­dilno geslo je “Dobro in poceni!”. Avtorica je v knjigi napisala: »Važna je naloga današnje gospodinje, ki mora skrbeti vsak dan za to, kako bo pripravila svoji družini cim okusnejšo pa poceni hrano.« Kuharica je bila ponatisnjena leta 1935 in 1957. Avtorica je s temi besedami zakljucila knjigo: Pomnimo: Cim bolj preprosto se hranimo, tem bolj je zdravo! Za vse velja: Jejte mesa malo, zelenjadi in socivja mnogo, sadja pa, kar ga le morete! Kmecki otrok je ves živ in cvrst od mleka, sadja in kruha (domacega, ne od pogac in potic!). Uživajte vsak dan vsaj nekaj sirove hrane. Ta ima v sebi veliko prekoristnih moci za telo (vitaminov). Te moci se pri kuhanju vecinoma zgube. Taka surova hrana bodi: solata, sadje vseh vrst, kumare, paradižniki, cebula, cesen (je policaj za creva!), redkev, kislo zelje (nekuhano), surovo (sladko, posirjeno, pinjeno) mleko, presno maslo, jedrca vseh vrst in vse korenstvo, ki je surovo užitno. Domaca kuha – tristo petinpetdeset preizkušenih navodil za današnji cas Tretja knjiga Marije Remec je izšla leta 1942 med italijansko okupacijo. Poleg kuhinjskih receptov avtorica daje tudi navodila za nabavo živil, na koncu pa nameni posebno poglavje o redu in snagi v kuhinji in o porabi ostankov. Marija se je porocila s profesorjem Bogumilom Remcem, s katerim sta imela pet otrok. Najbolj znani so sin Bogumil, jezuitski župnik in hcerki Bara, ki jo vsi poznamo, saj je po drugi svetov­ni vojni živela in ustvarjala v Argentini in Vera Remec, ki se je porocila s Tinetom Debeljakom. Marija je torej bila stara mama Tineta Debeljaka ml., pesnika, publicista in dolgoletnega glavne­ga urednika našega tednika Svobodna Slovenija. Marija Remec je umrla 29. junija leta 1956 v Kosovski Mitrovici. Pripravil Jože Jan OSEBNE NOVICE POROKA 18. maja 2019 sta se v cerkvi Santa Teresita del Nińo Jesús v Floridi porocila Marija Snežna JERMAN in Tomaž SUŠNIK. Porocno mašo in obred so darovali ccgg. Rodrigo Valdez, Pavle Erjavec in Jorge Pliauzer, price srecnemu dogodku pa so bili njuni starši Marta Malovrh Jerman in Matjaž Jerman ter Marija Zorec Sušnik in Franci Sušnik. Cestitamo! OBVESTILO Narocnino tiskanega casopisa za leto 2019 lahko poravnate pri odbornikih ZS ali krajevnih domov, ali pa z nakazilom na naš bancni racun. Svobodna Slovenija je brezplacno dosegljiva na spletnem naslovu www.svobodnaslovenija.com.ar Uredniki Svobodne Slovenije Svobodno Slovenijo podpirajo SVOBODNO SLOVENIJO SOFINANCIRA URAD VLADE RS ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU. Uredniški odbor Mariana Poznic, Cecilija Urbancic, Lucijana Hribar, Sonja Tomazin, Jože Jan, Jože Lenarcic, Miloš Mavric, Marko Vombergar in Tomaž Žužek. | Glasilo Slovencev v Argentini Ustanovitelj Miloš Stare Lastnik društvo Zedinjena Slovenija Predsednik Jure Komar SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina email svobodna.ba@gmail.com www.svobodnaslovenija.com.ar STRAN 5 SVOBODNA SLOVENIJA | 24. JUNIJA 2019 Priloga “Kjer rod je moj, kjer sin je tvoj, tam si, Slovenija!” Vsem Slovencem v domovini in po svetu vošcimo ob prazniku državnosti! ZEDINJENA SLOVENIJA - MEDORGANIZACIJSKI SVET Buenos Aires - Argentina 25. junij 2019 PRAZNIK DRŽAVNOSTI POSLOVILNI VECER RAST XLVIII Prvikrat Prvikrat sem tako dalec na tujem, proc od argentinskih vasi pod južnimi zvezdami. Prvikrat obiskujem kraje, ki se mi zdijo kakor v pravljici. Saj so vse hiše prijazne in ljubke kakor v pravljici. In gore, doline, reke, potoki ... kakor v pravljici. Prvikrat se srecujem z obrazi, Kakor, da jih ne vidim prvikrat in prvikrat se rokujem z neznanci, kakor, da so mi stari prijatelji. In vsepovsod govorijo slovensko! Tako pojoce in božajoce, kakor sta govorila dedek in babica v svoji hiši pod južnimi zvezdami. Cudežne zgodbe se mi dogajajo: nove, neznane, a cudno domace. – S temi skrivnostmi se vracam domov, kot da odhajam na tuje. Tone Kuntner za RAST XLVIII Slike Marko Vombergar in Janko Koželnik