OKTOBER P Gal. opat » T Marjeta Alak. 18 S Lukei J? C Peter Alkant J J« P Janez Kant + ?l_SUriula I] N 21. poblnk. J® P Ignacij, očak T Rafael « S Krispln *» 6 Evarist « P Frunraencilj + S Simon in Juda N 22. poblnk. <2 30 P Marcel '1 T Volbenk + AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST K AMERIKI Uesloi Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do tmagej GLASILO SLOT. KATOU DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV MOHORJA S! CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. / (Official Organ of four Slovenian Organizational NAJSTAREJŠI) IN NAJBOLJ JPRILJUBLJKH ULOV EN S KI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH, (NO.) 208. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 28. OKTOBRA — SATURDAY, OCTOBER 28, 1939 LETNIK (VOL). XLVIIi, Naziji apelirajo na Italijo, naj jim prizna prosto pristanišče v Trstu. — Trgovina med naziji in fašisti padla skoraj na nič. — Italija zahteva gotovino, ki je pa Nemčija nima. Rim, Italija. — Te dni se ^udi v Italiji posebna nemška trgovska komisija, katere ^tten je,oživiti trgovino med državama, predvsem odstraniti resna nesoglasja, so nastala zadnje čase med ^jiitia glede načina medsebojna trgovanja. Dosedanji na-cilJ izmenjavanja blaga nam-reč ne deluje več gladko, na kredit pa Italija ni pri volji Rajati blaga, ker prvič ni ^urna, kdaj ji bo Nemčija !ahko plačala, ako sploh kdaj, drugič pa tudi sama potrebe gotovino za svoje nakupe v tujezemstvu. v Ena važnih točlc, katero ho-Ce omenjena komisija izposlo-Vati od Italije, je ta, da pri-2lla Italija Nemčiji prosto pri-'^nišče v Trstu. To prista!-bi naziji bridko potrebo-namreč za uvažanje bla-iz tujezemstva v Nemčijo, , a3U skozi to pristanišče bi se Hie lahko umaknile franco-Ji in angleški blokadi okrog JUGOSLAVIJA lA IZMENO K, dve .6ftičije. Kakor znano, ti l^avi preiščete vse ladje, tu- ?! Nevtralnih držav, ki vozijo za Nemčijo, in, ako je a- njih kako 'tihotapsko' bla- tega enostavno zaplenijo; J«iuzuie. j. UUCV v <-v j« i ^ za povračilo ' prejšnjih I van z globo $10, in S!cer pod ii novih kreditov pa Ita- obdolžbo, o kakorsmh se ma l?a Nemčiji ne dovoljuje več, lokdaj sliši, namreč, da ]e bi od nje ima itak dobiti Se ponovno In ponovno nevl.ru- S}® V '0g sto milijonov dolarjev. ®v°3i stiski pa gredo naziji 7e žrtev še dalje in ponu-So Italiji, naj vzame 27 jelen napram avtomobilistom. -o- w v "»nji, "»J vtdl"c ^id H ladij"' ki 30 zdaJ" za" 1 rane v tržaškem pristani- K Sn kC .galija pa je ponudbo od ŽELEZNICE ZNIŽAJO VOZNINO Chicago, 111. — V sredo se je objavilo, da bodo s 15. dec. železnice na zapadu znižale ct -a, na kar so se "naziji I voznino za osebni prcfmet, in „ktnili na Rumunijp in Ogr- sicer od 1.9 cent na 1.8 centa ijj'. naj ti dve prevzamete ^u'munija baje predlog jo trgovino z Nemčijo, jo je ^-Motriva in bi ladje prevze- znatno zvišala z drugimi dr-°dplačilo za prevoz nem- žavami. Tako jo je z Balka-blaga po svojih železni- nom že podvojila, istočasno • I pa ojačila z južno Ameriko in ^ar je Italija omejila svo-'s severno Evropo. Elektrifikacija Moravske j!i doline Moravče. — Kakor se do znava, bo po pogodbi med ob čino Moravčami in Kranjskimi deželnimi elektrarnami prišlo do elektrifikacije Moravske doline. Elektrificiramh bo , okolu 25 vasi. Celoten prispevek elektrarnam znaša okoli 180.000 din. Na rajčun so interesenti že plačali 70.000 din, 50.000 din bodo morali plačati do konca januarja prihod-nega leta, a ostanek se bo poravnal s priključkom onih vasi, ki bodo pozneje vzele elektriko. Občina bo morala poravnati vse odškodninske zahteve,ki nastanejo pri gradnji, in bo mordla vzdrževati krajevno omrežje. Do zime bodo elektrificirali Moravče, Krasce in Vrhpolje, a ostale vasi zgodaj pomladi. Prebivalstvo se kljub velikim izdatkom veseli električne struje, ki bo velikega gospodarskega pomena in bo nudila tudi u-dobnost. Čeden uslužbenec Celjska policija je prijela! 23 letnega šoferja Alojza K. iz Prekmurja, ki je bil usluž-ben pri trgovki Mariji Kedl v Gaberju pri Celju. V času službe ji je izmaknil raznega blaga v vrednosti do 3000 dinarjev. Pri aretaciji je priznal in so našli pri njemu še pre-rej ukradenega blaga. -o- Prizor na francoski st'rani zapadne fronte, na Maginot črti, ko je neki francoski top ravnokar po-slal "pozdrav" na nemško stran. Na fronti vlada drugače dokajšen mir. Huda nesreča V tovarni usnja Fr. Wosch-nagg in sin v Šoštanju, se je zgodila huda nesreča. Tam je bil zaposlen 56 letni delavec Jože Kovač, ki je bil ravno •zaposlen v svoji delavnici sam. Kuhal je čreslo v velikem kotlu na paro. Naenkrat je kotel eksplodiral in vroča tekočina ter sopara je bušnila po delavnici. Sila je bila taka, da je vrglo vrata z okvirjem vred iz zidovja. Kovača je paj vroča sopara, ki mu je bušnila po vsem životu, spredaj silno ožgala. Ves opečen je tekel še kakih 300 korakov do vratal-ja, kjer se je zgrudil na tla. Izdihnil je v slovenjegra-ški bolnici. Napaden Na Dolu pri Hrastniku std dva posestnika s koli napadla Najnovejše vesti najdete v dnevniku "Am. Slovencu"! t ŠIRITE AMER. SLO TARZAN IN SLONOVI LJUDJE (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs Ooor IMI. Kdctr Hit« Burroujh«. ln2_"">'k» f'1"' Dl>lrlbui»« by UNITED FEATURE SYNDICATE. Inc. AMERIKANSKI SLOVENEC veliko vnemo, in sicer resne stvari, je presenetljivo velik in čedalje bolj raste. Ljudje tudi ne bero samo zabavne in resne! literature, temveč tudi znanstvene knjige o vseh vedah, ki zanimajo sodobnega človeka, in celo pesmi se veliko in rade čitajo, česar človek ne bi verjel v naši realistični clobi, če ne bi pričale o tem knjigarne in knjižnice. Dušo sodobnega človeka žeja tudi po duhovnih vrednotah, in sicer močneje nego v preteklem in predpreteklem stoletju, ksr velja tudi, če upoštevamo, da je prej nepismenost bila veliko večja ko danes. Niti radio niti kino nista mogla izpodriniti knjige in je tudi ne bosta, ker knjiga omogoča vglabljanje, dočim je vtis kina in radia površinski in bežen. Iz tega sledi za krščanski kulturni krog, da moramo pisati čim več knjig, in sicer dobrih knjig, ki dušo razsvetljujejo in ji pomagajo do notranje skladnosti ter jo približujejo pravzoru lepote in dobrote. Zlasti je treba mladino hraniti s knjigo, ki zajema iz čistih virov božje resnice, ki nevidno usmerjajo naše življenje po božjih potih ter mlademu človeku dajo nravstvene moči v prizadevanju za božje kraljestvo pravice in ljubezenske povezanosti vseh ljudi na zemlji. Ali niso Manzonijevi "Zaročenci" estetično dovršeno delo brez vidne in moteče ter vsiljive tendence in odbijajočega moraliziranja, pa so vendar globok studenec, iz katerega črpa duša duhovno hrano v boju dobrega s slabim, nasilja s pravico, preproste odkritosrčnosti z učeno lokavostjo in sofistiko ter pače-njem in zavijanjem resnice? Pa tudi sodobno slovstvo nam nuja takih lepih mojstrovin visoke etične ravni v izobilju. Leposlovja nikakor ne gre zanemarjati, ker v lepi obliki podana resnica bolj vleče nego učeniško razglabljanje, saj je tudi božji Sin in Mojster tako učil in ganil srca. Katoliški pisatelj ima torej v sodobnem življenju, v katerem se bori duh z materijo kakor se že dolgo ni tako, izredno važno nalogo. Sobota, 28. oktobra i93§ Tudi ljudje so čakali, da bo-jdijo" na planem, do pričeli z delom in "Kenar-' skrivnost, ji" so čakali s kenami, da bodo v nje spravili sladko sadje in napolnili zaloge. — Na, pa so se farmarji uprli in niso hoteli prodati marelic kompani-jam za tako ceno, kot so jo kompanije ponudile, namreč $25.00 za tono. Farmarji so zahtevali $42.00 za tono. Zato so marelice potrgali, jih lepo posušili in prav malo spravili v kene, za katere so se potem zglihali s kompanijami, da so jim plačale $35.00 za tono. Moram se zahvaliti Mr. Johnu Strah, ki je tako zanimivo opisal vojaški stan. Vem da je resničen opis, kajti približno tako ga je opisal moj nečak. Res, usmiljenja vreden vojaški stan. — Kdor še hi či-tal j "Life magazin," naj ga vzame v roke, bo videl, kaj piše Dr. Maček in bo iz tega veliko izvedel. To je tretja V ČEM JE JAPONSKA ZAHODNI KULTURI NE-VARNA? O tem sodobnem vprašanju razpravlja Rev. Leo Hard, ki je bil več let misijonar v Tokiu, v avstralskem katoliškem tedniku "The Advocate" in med drugim pravi: "Še pred 50 leti je Japonska v velikem političnem in kulturnem življenju pomenila toliko kot nič. Japonska pa je ocl tedaj po mojem mnenju postala eden izmed takih dinamičnih središč, katerih rast in vplivi bodo delovali ne samo na strukturo naše civilizacije, ampak jo bodo v gotovem smislu tudi iz-premenili. Naj v posameznostih o sedanjem obnašanju Japoncjev na Kitajskem mislimo že karkoli : dejstva, ki so tu, nas v vsakem primeru silijo, da se kot ka- toličani pečamo s tem vpraša-Vojna je spet v Evropi. Ame- njem. .Naj nam bo po volji ali NEKAJ IZ EVELETHA Eveleth, Minn. Cenjeni uredništvo: — Brali smo te dni v tem listu, "A'mer. Slovencu," ki je izn'ied vseh listov najbolj čitan med nami, da se je vnela huda vojska v kampanji mesečnika "Novi Svet." Povemo vam, da zanimanje za ta mesečnik zelo narašča. Vse govori, o njem i ni zlasti se zanimajo za zgodovinsko opisovanje slovenskih naselbin, ki je res zanimivo. Povemo vam tam v Chi-cagi in onim v Clevelandu, da bo naša Minnesota začela metati tja proti Chicagi take bombe, da bo vseh strah. Te bombe pripravljate naši vrli zastopnici Mrs. Johana Ka-stelic in Mrs. Mary Nemgar. Povnite jih s tako tvarino, da boste kar oglušili, ko počijo. Zadnjo nedeljo je tukajšnja: podružnica Slov. Ženske Zveze kazala prav lepe filmske slike, ki jih je za Žensko zve-, zo uredil in pripravil Mr. Lee Zakrajšek iz New Yorka. Slike so vsem prav ugajale. Za našo farno cerkev se pri-pravlj a prireditev, ki obeta prinesti najlepši uspeh. — Naša fara prav lepo napreduje v vseh dzir,ih. Imamo dva čč. gg. duhovnika. Župnik nase fare je naš agjlni č. g. Alojzij Pir-nat, ki se vsestransko trudi za vedno lepši razvoj naše fare. V nedeljo je že drugič letos pobelil sneg naše .vrtovfc in okolico. Sneg se je pa kmalu poslovil in se stopil. Naj brž e so ga nam natrosili z višav le zaito, da so nam pokazali 'sample,' ki je pa ravno tak, kakor druga leta, namreč bel! Na obisku pri našem č. g. župniku se nahaja te dni njihov brat župnik J. Pirnat, ki pastiruje na fari v Toledo, Ohio. Za god sv. Martina se tudi naši rojaki pridno pripravljajo s tem, da so si nekateri naprošali dobre Noetove kapljice, brez katere prayega Mar-tinovanja ni. — Tako vidite, bo na našem koncu sveta še luštno ill fletno. Ob koncu mojega dopisa pozdravljam vse čitatelje tega lista, kateremu želim mnogo novih naročnikov, zlasti sedaj v zimskem času, ko je več časa za čitanje. Poročevalec ■---O- KAJ NOVEGA OB ZLATI OŠALI NA ZAPADU? Sajn Jose, Calif. Ker ravno pošiljata naročnino, pa bom nekoliko napisala v ta naš priljubljeni list, da bodo rojaki po drugih naselbinah brali, kako je bilo pri nas v poletnem času. Tako le je bilo, ko se je bližal čas obiranja marelic: Silno, veliko je bilo namreč letos tega sadja v tukajšnji okolici, dai so se pod težo sadja veje pripogibale. Vse je bilo pripravljeno. Marelice dovolj zrele za obiranje, ki so čakale pridnih rok. rikanski vodje se hočejo spet prisiliti zraven. V zadnji svetovni vojni so šli za milijonarje, sedaj pa silijo za Anglijo in Francijo. Človek bi rekel, da v "gornjem štuku" ni vse v redu. Na tisoče amerikan-skih vojakov je še od zadnje vojne pohabljenih, da ležijo po ^bolnišnicah. Človek mora misliti, da je v takih glavah velika suša. — Tukaj pobirajo za poljske ranjence. — Pozdrav vsem naročnikom. Mary Fermer SKRIVNOSTI ORHIDEJ Orhidej se drže skrivnosti, ki jih še niso pojasnili. Vzgajajo jih tudi iz semen, česar niso poznali do 1. 1897. Prvi jih je kalil Anglež Domini. Njegov recept so ukradli. Kasneje se je s tem vprašanjem bavil francoski botanik Bernard ter dognal, da je za kaljenje neizogibna glivica, ki je vidna samo pod drobnogledom. To je bila prva skrivnost. Nad 60 različnih orhidej je vzklilo pod njegovim nadzorstvom. Vsekakor je moral imeti tudi 60 različnih glivic, za vsako kal posebej. Šestdeset mesecev traja, da se iz kali razvije cvet. Ker pa poznajo več ko 2000 različnih orhidej, bo še trajalo, preden jih bodo uspešno gojili. Druga nedognana skrivnost; nimajo trajne oblike, ne vonja. Vse posnemajo. Ce raste blizu mrhovine, se navzame smradu, če raste poleg vijolice, diši po "jej. So pa tudi orhideje, ki močno diše po jasminu in vrtnicah. In druge, ki diše po janežu in kreo-zotu, tudi takšne, ki se norčujejo. Če pride Malajec v njeno bližino, zadiši po janežu; če se ji bliža črnec, spremeni vonjavo ter diši po kreozotu; Evropejcu diši ko jasmin. Nekatere diše zjutraj drugače ko opoldne in zvečer. Tako počno orhideje seveda samo v tropski domovini. Orhideje, ki so iste vrste, imajo liste, ki spominjajo' na metulja, tudi na hroščeva krila; imajo obliko kumar, kakor vsi sadovi pragozdov. V Braziliji, klasični deželi orhidej, trdijo, da posnamejo vse oblike, ki jih "vi- ne — Japonci bodo pri novem oblikovanju sveta eden izmed narodov, ki bodo imeli največji vpliv. Ali smemo te vplive smatrati kot za človeštvo dobre in zdravilne? Ali pa stojijo za japonskim narodom tiste barbarske azijatske tolpe, ki so enkrat že grozile, da bodo uničile našo zahodno kulturo? — Odgovor na ta vprašanja bo odvisen od tega, kako presojamo duševno ozadje in značaj Japonca. Po mojem mnenju more to ljudstvo samo revolucionaren pogin vsega tega, kar je danes narodu ideal, pahniti v vrste zagrizenih bojevnikov zoper vero in JSoga. Izobražen Japonec si danes skuša — kolikor pač more — najti pot med agnosticizmom in vero, ne pozna pa nobenega zaničevanja vere same, kakor je to v Rusiji ali tudi med na zahodu izšolanimi kitajskimi dijaki. Nasprotno, v Japoncu živi prepričanje, da morajo nekatere nrav-ne smernice stati neporušeno in da jim je vera — v najširšem pomenu — najgloblja Utemeljitev in jamstvo. Verski ideali so mu neločljivo združeni z družino, z narodom, z vladarjem, da: s svetovnim poslanstvom Japonske. Naj bo pripadnik budizma, šintoizma ali tudi krščanstva: vedno razodeva do vsakega verskega dejanja globoko spoštovanje. Da, dogaja se, da japonski pogan z večjo pobožnostjo prisostvuje sv. maši kot n. pr. pošten protestant. — In njihovo poganstvo? Ali ni ves življenjski nazor Japonca nezdružljiv s katolištVom? Mislim, da ne. Če ločimo pogane na tiste pred Kristusom in tiste i5o Kristusu, potem bi Japonce prišteval k poganom pred Kristusom. Bolj kot katerikoli drug narod so oni sam svoj narod. Prodiranje zahodne kulture tega njihovega močnega svoiskega življenja ni moglo prav nič omajati." ./: --O- PREPOVEDANE KRIŽANKE Britslco vojno ministrstvo je prepovedalo " pošiljanje križank v tujino, naj si imajo kakršnokoli obliko in vsebino. Vojno ministrstvo meni, da bi mogli kakšni ljudje v obliki križank pošiljati kakšna vohunska sporočila. Dogodki Vesel družinski dogodek Lorain, O. — Teta štorklja je obiskala družino našega mladega in požrtvovalnega cerkvenega odbornika Mr.v Joseph Baraga ter jim prinesla v dar krepkega fantka. — Čestitke ! Iz domovine Cleveland, O. — Iz stai« domovine sta se povrnila Mr-in Mrs, J. Ostroška s Superior Ave. Obiskala sta Primorska Notranjsko in Jugoslavijo ^ mnqgo vesta povedati o mošnjih razmerah. Nesreča rojaka Johnstown, Pa. — V Memorial bolnišnici se nahaj® Mr. Martin Logar iz Colema" Ave. Pri delu v premogovni^ je padel nanj težak kamen >1 mu zlomil levo nogo. Pa tudl drugače je močno poškodova" po vsej levi strani života. Dve bolnici Lorain. O. — Težko se Je pri padcu poškodovala ^ Mary Kobal, ki bi skoro P0"' legla zastrupitvi vsled hude poškodbe. Nahaja se še v bolnišnici, pa upamo, da bo k«1*' lu izven nevarnosti. — Na niški postelji je tudi Mrs. ^ ražin na 29. cesti. Tudi nJeJ želimo skorajšnjega zdravja- Da se ne pozabi! Waukegan, 111. — V ne"e' -'Jo 29. oktobra popoldne pri nas velika pevska prii'e^* tev. Naša dvorana bo odmeVilt" la ob zvokih slovenskih dov, ki jih bodo proizvaj slovenska pevska društva Jolieta, Chicage, So. ChicM, ter domači pevski zbor "l'^'-Rojaki; ne zamudite te lep prilike. Si M Poroka Lorain, O. — V domači kvi se je pretečeni teden V0' ročil Mr. John E. Tomsic Miss Mary Evansco. — °b sreče jima žele prijatelji- Strela ga je oplazila Johnstown, Pa. — Sta«'^ 14 ali 15 letni sin Johna 2 pana iz Woodland Ave., Je p ' sel v soboto 21. oktobra vo. Ta dan je močno in treskalo. Fant je imel 'l radi dežja razpet dežnih fi*il i« katerega je treščilo in nevarno poškodovalo. Nah9-' se v Memorial bolnišnici. Smrt rojakinje . -e Cleveland, O. — Tukaj ■ umrla Ana Pristavec, roie ■ Maver, stara 63 let. — Tu ^ je bivala 33 let. Doma ie j 1 a iz vasi Veliki gaber K Stični na Dolenjskem. qo> zapušča nečakinjo Mink° ^ gala. Pokopana je bila iz c kve sv. Vida na Calvary pališče. Is "Jaz (se bom boril proti obema obenem," reče Tarzan; "toda samo cc se Hyark ne boji stopiti v areno obenem z levom." Ko je častnik to slišal, so se mu žabliskale oči. Tarzan se je ponudil da se hoče boriti proti levu in močnemu Hvarku. "To b6 vseka ko nekaj zanimivega," reče častnik. "Bčmi videl kaj bo rekla Menofra," reče častnik in odide. Nato se Walthor obrne k Tarzanu in reče: "Zakaj si napravil tako ponudbo?" "Ali ti nisem rekel, da raje vidim da me umori lev kot'pa slon?'' Walthor zmaje 7. glavo in reče: "Imajš pap. prav. Pred vsiem bo pa tako tudi prej konec." Nekaj časa sta Tarzan in Walthor molče slonela na ograji. Ko se je pa častnik vrnil, je vprašal Walthor, kaj Iiyark misli, "Videlo se mu je," odvrne častnik; "da mu ni preveč všeč te vrste boj, ker da je njegova žena precej bolna, toda Menofra ga je prisilila, da je moral na to pristati." Walthor in Tarzan se nista niti poslovila, ko je častnik odpeljal Tarzana v areno. Dospevši v areno, so sneli Tarzanu železen obroč raz vratu. Potem je pristopil k njemu neki drugi častnik in mu podal majhno bodalce, dočim je bil močni Hyark-oborožen z dolgo sulico in1 težkim mečem. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Naročnina: Za celo leto _______________________________$5.00 Za pol leta _________________________________2.50 Za četrt leta _....._____________________________ 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto __________________________$6.00 Za pol leta ______________________3.00 Za četrt leta ___________________________ l!75 Posamezrta številka .................. 3c Subscription: For one year________________________„______$5.00 For half a year ________________________ 2.50 For three months ________________________ 1-.S0 Chicago, Canada and Europe: For one year _______________$6.00 For half a year __________________ 3.00 For three months __________________1,75 Single copy _____________________________________ 3c Dopisi važntga pomena za hitro objavo morajo biti pošlimi na uredništvo waj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. P. L. M.: Imejmo zaupanje! ''Osservatore Romano", ki ima zelo upoštevano Idno-prilogo za ocenjevanje kina po njegovi umetniški vrednosti in nravstveni smeri ter vplivu, se v eni svojih zadnjih številk sprašuje, da-li je res, da se danes ljudje bolj zanimajo za kino in za gledališče, kakor za branje. Clankar, ki se opira na statistične podatke, pravi, da taka splošna sodba ni pravilna. Eni res nič ne bero ali vsaj malo ter se zadovoljujejo večinoma zgolj s čitan jem časnikov ter črpajo pouk in zabavo iz kina, ki ga skoraj vsak večer obiskujejo. Toda število onih, ki kino posečajo samo sem ter tja ali pa, recimo, tudi vsak teden enkrat, sicer pa razen svojega žurnala pridno bero tudi knjige, je večje kot prvih. Odstotek tistih, ki naravnost veliko bero ter bero z Amerikanski Slovenec Kdo ne bi v sedanji uri rad vedel, kakšna bo bodočnost? Čeprav so nam vedno dopovedovali, kako hudo bi bilo za človeka, če bi vnaprej vedel svoja pota, je vendar naša radovednost zelo velika. Le preradi nastavljamo ušesa napovedovanjem strokovnjakov — katerim sicer ni nič očitati, če se drže mere in imajo poštene namene — in še bolj napovedovanjem krivih prerokov, ki zlasti v vojnih in nemirnih časih preplavljajo svet. Za vsakega trezno mislečega človeka pa je jasno, da prav nič ne vemo, ali bo vojna trajala dolgo ali pa bo kratka, ali se bo raztegnila še na kake narode ali pa bo ostala omejena na tiste države, ki so že danes zapletene v njo, ali bo "svetovna vojna" v drugi izdaji ali pa jo bo po strahotah in grozotah še presegla. V letih 1914 do 1918 so se gospodarstveniki, vojaški strokovnjaki in politiki v svojih napovedih motili. Zakaj naj bi bili oni danes bolj poučeni, bolj pristojni, kar se tiče bodočnosti? V moderni vojni so važni različni elementi, ki so tesno med seboj povezani: oboroževanje, naravni in denarni viri, morala vojske in disciplina civilnega prebivalstva. Izid vojnega ukrepa lahko odloči majhen, navidez brezpomemben dogodek. Dogodek, ki je bil na prvi pogled čisto postranskega pomena, postane lahko izhodišče zelo važnega razvoja. Večna Previdnost ima v svojih rokah srca, voljo, razum in telesno zdravje voditeljev in podložnikov. Malenkost zadostuje in najlepši človeški načrti se razblinijo v nič. Zaupati moramo v to Previdnost, moramo pa tudi priznati in sprejeti, da nam prikriva izid dogodkov: "Vaša pota niso moja pota in vaše misli niso moje misli!" Čeprav smo glede posameznosti okrog nas v mraku, nas vendar dve zanesljivi in nespremenljivi resnici pomirjata in nas nikdar ne bosta razočarali. Ker smo kristjani^ vemo, da se nič ne zgodi brez božje volje, in vemo, da vse, kar se zgodi, se zgodi v naše dobro — čeprav bi bil morda prvi vtis drugačen. Ta zavest bo vedno krepila naš pogum in nam bo vso bodočnost vlivala neomajno zaupanje. Tudi v negotovosti, ki jo slutimo v prihajajočih dneh, smemo in moremo živeti v trdni zavesti, da nas Bog vodi in da nas Bog ljubi. Zakaj bi se torej vznemirjali? On je Gospod, On je vsemogočni vladar svetovne zgodovine in našega osebnega obstoja. On je dober, pravičen, dobrosrčen in usmiljen vladar. Varuje skromnega škrjanca in lase na naši glavi ima preštete. Iz spoštovanja do naše svobode trpi tudi zlo in zna iz tega zla priklicati dobro za vse stvarstvo, ki mu ostane zvesto. Ah je kdaj stopila pred svet večja skrivnost, kot je bila smrt Pravičnega, božjega Sina? In vendar je umirajoč premagal smrt. Ko je bil On na križ pribita žrtev, je nam raztrgal okove in zmagal. Ko je na križu prelil svojo kri, nam je prinesel mir. Naše upanje torej mora biti tem večje, čim večja je stiska in'.preizkušnja. Bog nas ljubi in blagoslavlja. Bolj kot kdaj koli" bomo sledili zgledu svetih, ki so do zadnjega ohranili vero in zaupanje v Boga. Lepota v službi dobrega Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 189L- Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Published by: Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday!. EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 jim odgovorila, srce vleklo do-obiskati še en-svojih dragih, OB PRAZNOVANJU 35 LETNICE DR. MARIJE POMAGAJ, ŠT. 79, KSKJ., WAUKEGAN, ILL. -----------—-——----ar Na sliki so sledeči: Frank Opeka, častni gl. preds. KSKJ.; Louis Železnikar, pomožni tajnik; Rev. M. J. Hiti, župnik fare Matere Božje, Waukegan, 111.; Ivan Cankar, preds. dr. Marije Pomagaj, št. 79, Waukegan; Rev. M. J. Butala, duhovni vodja KSKJ in župnik fare sv. Jožefa v Jolietu; Joseph Zalar, gl. tajnik KSKJ.; Matt Slana, gl. blagajnik KSKJ.; Joseph Zore, vodja atletike pri K. S. K. Jednoti. Slovenska Ženska Zveza Ustanovljena 19. dec. 1926. Inkorporirana 14. dec. 1927. GLAVNI IZVRŠEVALNI ODBOR: Predsednica: Mrs. Maric Prisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan, Wisconsin. Tajnica: Josephine Erjavec, 527 N. Chicago St., Joliet, Illinois. Blagajničarka: Mrs. Mary Tomazin, 1903 W. Cerinak Rd., Chicago, 111. Urednica: Mrs. Albina Novak, 1135 E. 71st St., Cleveland, Ohio. Slovenska Ženska Zveza je edina Slovenska ženska organizacija v Ameriki. Pod njeno okrilje bi morala spadati vsaka zavedna katoliška « Slovenka v Ameriki. Članarina je samo 25c mesečno. Naselbine: ki še nimate podružnice Slovenske Ženske Zveze, ustanovite jo. Za pojasnila pišite glavni tajnici. Organizacija izdaja svoje lastno glasilo 'ZARJA' 1« je prvi in edini slovenski ženski list v Ameriki. Izhaja v obliki Ma-gazitia in prinaša le to, kar je v korist in izobrazbo žen in deklet. Naročnina za članice je že uračunjena pri članarini, za nečlanice pa stane $2.00 letno. Ako še nimate tega lista v Vaši hiši, pošljite naročnino Še danes na naslov: "ZARJA", 1135 East 71st St., Cleveland, Ohio- AMERIKANSK! SLOVENEC Stran 3 Denar v Jugoslavijo je mogoče poslati. Le radi vladne odredbe proti uvažanju dinarjev v državo, je to dvignilo valutni kurz dinarju. Začasno, dokler se to zadevo kako drugače ne preuredi, je mogoče poslati denar v Jugoslavijo po sledeči ceni: JUGOSLOVANSKI DINARJI Za $ 2.75 ........ ........ 100 Din Za $ 5.25 ........ ........ 200 Din Za $ 7.75 ........ ........ 300 Din Za $10.25 ........ ........ 400 Din Za $12.75 ........ ........ 500 Din Za $24.50 ........ ........1000 Din Za $48.00 ........ ........2000 Din V ITALIJO: Za $ 6.30 .'.... 100 $ 12.00 ..... ...... Lir 200 $ 29.00 ..... ...... Lir 500 $ 57.00 ..... ...... Lir 1000 $112.50 ..... ...... Lir 2000 $167.00 ..... ....... Lir 3000 Vse pošiljatve naslovite na; JOHN JERICH 1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL. OB 35 LETNICI DRUŠTVA MARIJE POMAGAJ, ŠTEV. 79, KSKJ., V WAUKEGANU M. Blai ^'edelja, 22. oktobra 1939, je a zopet dan, katerega si bo ^keganska slovenska naselbi-j, jezila v svojo zgodovino. ares slavno je praznovalo dru-Marije Pomagaj štev. 79, ^ K J 35 letnico svojega obstan-• K temu so primerno pripona sosednja bratska društva, 80 se, lepo zastopana po svoji1 uradnikih in članstvu, ude-te slavnosti. Tudi gl. od-r KSKJ je bil zastopan po le-J številu gl. odbornikov. Vitrei Srn° kastnega predsednika ^ H domačina, Mr. P. Ope-j 'Prvega podpredsednika Mr. jI ^efran, peto podpredsednico j J- Mohar, gl. tajnika Mr. £ Zalar, p0m. tajnika Mr. L. J^ttlkar, gl. blagajnika Mr. n' Slana, duhovnega vodjo j M. J. Butala, porotnika Mr. ^°blak, vodjo atletike Mr. J. orc in prvega bagajnika Mr. ^fel iz Jolieta. rav častno so bila zastopana Jtska društva, west alliška, , caska; Marije Pomagaj in sv. • an, south chicaška, milwau- ln po manjšem številu član-jj a tudi še od drugih bližnjih v> Naselbin. Čl • j lanice chicaškega društva fc Pomagaj štev. 78, smo Cile z našim avtobusom raa-tj.^ 9. uro. Med nami je bila ^ Mrs. U. Kozarich iz Otta-jd' Ko smo se pripeljali na Cesto v Waukegan, je že bilo ^ dosti ljudstva, in še vedno ^Prihajali od vseh vetrov. fy}'0 Se '1e &oveku> da vse ceste ^o le v Waukegan. Jaz sem razveselila, ko sem ugle-jg med West Allisčani tudi ljtJl Sopotnici lanskega izleta, ii • sar 111 Zore, med k, ' tudi prijateljico Mrs. No- ' v -ertalich. 3d Ko se je začela a pomikati proti cerkvi, . smo 8 zastav od raznih i\ ^v. Dasi so domačini, izven ^0v(ic) društva Marije Po-bili že pri zgodnjih ma-B? bila vseeno obširna cer-fcjpatere Božje skoroda polna L Sostov. Slovesno mašo so Jt ^vali domači g. župnik Rev. (k ^iti, slavnostno pridigo pa V J''vi vodja Rev. M. J. Buta-S^j Pridigi so povdarjali golt^ 0 verski lepoti katoliških V] ' tudi res to pou-jilj^ vredno. V takihle sluča-Kj^el°vek še tembolj gre v miži n.azaj v tista leta, ko so na-(kJ^onirji ustanavljali kat. tejUj.^a, ki so še danes v tako Ij^1 zvezi z vsem kar je kato- v slovenski Ameriki. anja Je vre(^na požrtvo-Itk st, s katero so naši predni-k^ili pot slovenskemu kato- !%VU v Ameriki- Koliko de-'!(cj' Prispeivkov, koliko truda i? a> koliko tudi svete vneme Sir° ^reba predno je bila v V Stavljena ta podlaga ka-'ij ^'a prepričanja. Vsaj tedaj dovolj, ustanoviti dru-pa postaviti cerkev. i Ufr | [IIP 'Ost-. ez drugega nista mogla ;lati, zatorej res: čast na- k 7, jetnikom in čast tistim, 0)^ 0 stvar vodijo naprej! ^t t^ Ur* popoludne je pa bil %H ^anketa. Dvorana v šol-%k^\opju je bila polna lepo V* m'17" ljudstvo jo je »^o do zadnjega kotička. 7*iku društva Mr. J. te f1^ se je veselja smejalo \. je videl vso to udeležbo. Sr pozdravil došlece in nekaj veselih ur med ®anskimi rojaki. Ko smo V^iH vsakršnih dobrot, ka-Kvj|^ainkajšnje kuharice pri-K ^č }' meri, tedaj se Popoldanski program pod vodstvom wau-Mr. Zalarja. S" dr- Marije Pomagaj h fin • uštvo' v katerem ima" • Danice, ki so zmožni Nkj r'!a torei to društvo svoj zbor, katerega vežba c-i^organist Mr. J. Ta zbor je zapel več pesmi in reči se mora, da so lepo peli. To je posnemanja vredno, ker vsaka taka stvar je za reklamo in večje zanimanje za društvo. Ko so tudi domači g. župnik pozdravili goste, castitali društvu, so pa zopet govorili č. g. Butala. Polagali so na srce starejšemu članstvu potrebo sodelovanja z mladino v društvih. Le tedaj bo napredek društev in KSKJ zagotovljen, če starejši člani pridobe sto procentno za: nimanje naše mladine za društva in Jednoto. To je velika naloga članov in članic, katero naj bi sleherni skušal jo izpeljati po svoji moči. Govorili in častitali društvu so še mnogi drugi udeleženci, kot Mr. Opeka, Mr. Zalar in še vsi gl. odborniki. Mr. Zalar je izročil društvu pozdrave in ča-stitke gl. predsednika KSKJ Mr. Germa in finančnega odbornika Mr. Gospodariča, s pripombo, da je njima žel, ker se tudi te slavnosti nista mogla udeležiti, ker sta šla v Cleveland na 45-letno Jednotino proslavo tam-kajšnih ohijskih društev. Mr. Zalar je kot Coklar še posebno pohvalil Coklarijo. Kar zares upam, da ste nam vsi drugi privoščili malce te pohvale, vsaj drugič boste pa kar gotovo vsi drugi prišli na vrsto. Tudi waukeganski župan Hon. M. Talcott je govoril. Hm, če bo on kaj časa za župana v Wauke-ganu in Rev. Hiti pa za župnika pri Materi Božji, pa bo župan enkrat v prihodnosti nagovoril Slovence v slovenskem jeziku. Kot je zgledalo na tem banketu, se že uči slovensko, učitelj so pa Rev. Hiti. Oprostil se je namreč v slov. jeziku, da on bo govoril angleško, ker slovensko še ne zna. Hotel pa je vedeti, kaj pomeni na programu, kjer je zapisano: Govor Hon. Mancel Talcott, župan j mesta Waukegan. Besede "govor" pred njegovim imenom ni mogel umeti. Je rekel, če ljudje mislijo da je on governor, da še ni---. Resno pa je povdarjal v svojem govoru, kako smo navzoči lahko hvaležni Bogu, ki je vodil našo usodo in naši državi, ki nas je sprejela za svoje, da danes živimo to stran morja, kjer imamo več svobode, več pravic in lepše življenje, kjer smo lahko ponosni na government in ustavo naše nove domovine. Priporočal pa je tudi skupne složnosti in ljubezni do naših Združenih držav, ker le tako se jih bo moglo kot take tudi za prihodnost ohraniti. Slišali smo dosti lepega petja, mešane zbore, soliste (in je), videli šaljivi prizor "Opeharjenega žida", solo harmonika, katere je bilo užitek jih poslušati in gledati. Castitali so tudi društvu vsi zastopniki zunanjih in domačih društev. Med vsemi se je najbolj odlikovala v korajži, West Allisčanka, mislim da je bila to Mrs. Windisman. Če bi se ona z rogačem srečala, pa bi mu povedala, kaj o njemu misli, koraj-žna je že dovolj. Lep je bil popoldanski pro gram, katerega pa so morali radi pomanjkanja časa malo skrčiti. Kot zadnji je nastopil eter-kveni pevski zbor "Lira", ki je pod vodstvom pevovodje Mr. Kov^čiča krasno zapel nekaj narodnih pesmi. Ker bo to društvo imelo svoj koncert v nedeljo 29. oktobra, je Mr. Kovačič toplo priporočal, da bi udeleženci zopet enako napolnili dvorano. Sodelovala bodo zopet pev. društva iz Jolieta, Chicage, So. Chicage, 'morda še od drugod, mi ni zna- POSLUSAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycles. Joliet, HI. Z nastopom 'meseca novembra obhajamo prvi praznik Vseh svetnikov, takoj drugi dan je pa spomin Vernih duš. Ta dva dneva nas spominjajo naših dragih rajnih. Nas pa tudi spominjajo naših rajnih sosester, katere so bile še pred kratkim tako navdušene za Zvezo in tako agilno delale za prospeh podružnice. Sredi tega dela,polne življenja in najlepših načrtov pa so bile po neskončnih sklepih Vsemogočnega odpoklicane s tega sveta tja, kjer ni težav ne bridkosti. Lepo navado imamo mi Slovenci,katero so prinesli iz stare domovine še napi starši in drugi predniki, da ob teh, zgoraj omenjenih dnevih obiščemo grobove naših pokojnih, položimo na te grobove svečke in zadnjega jesenskega cvetja. Ko stojimo ob teh gomilah, nam prihajajo v spomin naše težave in bridkosti ter solze, ki smo jih pretočili ob času, ko so nas zapustili in se za vedno ločili od nas. Nji-! hovo telo je bilo položeno v grob, toda ljubezen ni umrla, ljubezen do njih je ostala še tudi preko groba in nikakor ne moremo biti brezbrižni, kajti četudi so morda minila že ie-ta in leta po istem tužnem dogodku, nam spomin naj ostane nepozabljiv. Saj se zavedamo božji obljubi, da se zopet snidemo nad zvezdami. Toda, na Vernih duš dan, naša misel, naš duh ni le ob gomili tu, v Ameriki, ampak nam naše misli pohitijo daleč tja onkrat morja, v domovino, kjer počiva.'o najši sorodniki. Tudi tam so ob teh dnevih grobovi obiskani in na njih gore sveče ter so okrašeni z jesenskimi cveticami. Tam se vrše cerkveni obredi in molitve za blagor pokojnih, ki so zelo obiskani. _ Koliko naših sester SŽZ želi, da bi še enkrat bile pri gomili svojih staršev, bratov, sester, katere so še žive in zdrave zapustili v domovini, ko so se podajali v tujino, z oibljubo, da se se enkrat vidijo. Takrat si niso mislile, da se zadnjič gledajo, da se zadnjič objemljejo. —- Koliko je naših sosester, ki žele biti pokopane v domači grudi, v svoj? lastni i o j sini vasi, poleg svojih domačih. Toda, kateri se bo izpolnila ta želja? Pa, četudi se ta želja ne izpol-hi, naj ji zaradi tega ne bo žal, Vsaka naj se šteje srečno, da jo je usoda! pripeljala v to deželo, dn bo nje truplo ležalo v ameriški zemlji, kamor je šlo za srečo. Mirno bo ležalo, medtem ko bi v domovini težko v miru počivalo, kajti tam grobove po tolikih letih prekopljejo. — Ko smo bile lansko leto v domovini,so me vprašale znanke in prijateljice mpje pokojne mamfe, in se izrazile, da je škoda, da je mama umrla v Ameriki, kajti prav gotovo je želela biti pokopana poleg svojih staršev in sestra. Pa sem jim da četudi jo je srce v mov, videti in krat grobove vendar ni želela biti pokopana v domovini. Njena Želja je bila,imeti miren počitek po smrti, česalr bi v domovini ne mogla imeti. Spominjam se, ko srno pred 11. leti bili v domovini. Takrat je bila še moja mati živa in smo se odpravili v St. Vid, njeno m mojo rojstno vas, obiskat grobove naših dragih. Pa je bila mama j ako žalostna, ker so ravno eno uro pred našim prihodom prekopali grob njene drage sestre Apo-lonije Leben, ki je umrla še v dekliških letih in so v isti grob Potem položili truplo njene prijateljice. Res, da je bila to ojena ljuba prijateljica in bo-deti seclaj v skupnem grobu Čakali vstajenja, toda, ko je grobokop še pokrival grob s prstjo, se ni mogla približati grobu, da bi ne videla še kosti njene tako ljubljene sestre. — Prav tako so drugi člani istega sorodstva prekopani in v njih grobovih leže ostanki drugih oseb. Pa to ni samo en slučaj, tako delajo v domovini povsod in kar se nam vidi težko, je tam nekaj vsakdanjega in mislijo, da mora tako biti. Ko smo se lansko leto nahajali v Šmarju in sem hotela obiskati grobove staršev mojega soproga, so mi povedali, da ni več teh grobov, da je tam vse zaraščeno s travo in za iste grobove mi ni vedel nihče povedati, da bi, do-spevša iz daljne Amerike, v imenu sorodstva mojega soproga, mogla poklekniti na grobove njihovih staršev. Pokazali so mi novo pokopališče, kjer sedaj pokopujejo umrle. Toda; žalostno je, ko še vedno živi sorodstvo u'mrlega, pa ne vedo kam poklekniti in ob gomili prižgati lučko na vernih duš dan. — Ko sem vse to premišljevala in na svoje oči videla, sem se šele začela zavedati, koliko lepše imamo v Ameriki upeljano in preskrbljeno za naše umrle. Ko pisem te vrstice, ne morem drugače, ko da se spominjam naše sosestre SŽZ Mrs. Ivanke Matjasičh, članice podružnice št. 13. iz San Francisco, v Kaliforniji,, katera je šla zadnje poletje obiskat svojo ostarelo mater v staro domovino, jo še enkrat poljubit in ;j i še enkrat zreti v njen mili obraz. Toda, usoda ji jc bila kruta, ker ji ni bilo dano še enkrat videti nje, ki ji je dala življenje. V Metliki na Dolenjskem, jo je prehitela smrt. Toda, njeno truplo leži pokopano v njeni rojstni vas;, kjer bo pokopana tudi njena mati, radi katere je napravila tako dolgo pot. Sedaj tam mati žaluje za njo, v San Fran-ciscu pa pet otrok in soprog, ki so se od nje poslovili ob odhodu, z željo, da se bodo v kratkem zopet srečni sest&ii ob njenem povratku. Toda njej je bilo odločeno drugače nikoli vfeč se ne bodo vide-svetu. Upam pa, da družini kedaj izpolni bodo obiskali tam al je na 4. strani) iiiiimii ZA NAŠE GOSPODINJE 12> Sll!li!li:;ll'lll!lllllliil!lllllli;illllllllllll!lliliiliiil!llililllllili llllllllllIII!lllllli)lliilIi!ilii!ill!li'!l!l!llllillW Kuharske modrosti Zadeva s soljo in soljenjem! Kos govedine pristaviš v slani vodi, če hočeš skuhati juho. Že od zdavnaj je taka navada, in tako je tudi v raznih "Kuharicah." Spočetka so to zakrivili francoski kuharji, ki so hoteli predvsem dobiti čisto juho. Slana voda namreč takoj izčrpa vse beljakovina,-ste snovi iz mesa, ki ostanejo potem kot rjava pena na vrhu juhe. Te pex»e odstranimo s penaripo, dokler nimamo čez dve uri popolnoma čiste juhe. Meso pa je izgubilo svoje najvažnejše hranivo — in s tem seveda tudi juha. Vendar ne smemo paziti le na to, da dobimo čisto juho, ampak na to, da ostane juha tudi redilna, ali ne ? Beljakovine se bolj obdržijo, če pristavimo meso v neslani vodi. In čim -več zelenjave in podobnega je v juhi, tem manj soli je treba, saj zelenjava že sama vsebuje svojo sol. Znanost je pa tudi že zdavnaj dokazala, da vsa jedila preveč solimo in si tako nakopljemo različne bolezni. Nič drugače ni z mesom, ki ga pečemo ali pražimo. Niko- no. To bo zopet nekaj lepega petja, vredno ga iti poslušati. Kako pa ne bi šli tudi, ko so pa waukeganski Liričani tako lepo peli zadnjo nedeljo: Mi se mamo radi, Radi, radi, radi, Mi se mamo radi Radi prav zares. Chicažani smo kmalu po 6. uri odrinili proti domu; nekaj se jih je hotelo tudi udeležiti Marcha nove proslave v Chicagu. Pripeljali smo se srečno domov z lepimi spomini na waukeganske rojake in naselbino . . . * * * Predno končam, bi pa še prav toplo priporočala vsem mojim znancem in prijateljem kampanjo, ki je sedaj v teku za "Novi Svet". Dajte, obnovite sedaj naročnino in še skušajte dobiti tudi novih naročnikov. Seveda, pri tem že tudi kolikor toliko obračam vodo na svoj mlin, ker, če dobite naročnikov, plačate naročnino, meni pa ocldaste glasove, o jej! kako bi blo to fejst! Ja, tako je, na fronti sem, o o, ne na fronti, tako nekje, zadaj za fronto, kjer premišljujem, kako bo? ali bom dobila kaj pomoči, da se naprej pomaknem, ali pa bom morala kar kje zadej capljati. To je, moji ljubi znanci in prijatelji, sirom Amerike na vas odvisno, kako se bote potrudili v sedanji kampanji za "Novi Svet"! Pozdrav in na svidenje na "fronti". li ne solimo prej! Sol takoj potegne sok iz mesa, ki izpuh-teva v razbeljeni posodi in gre v nič. Meso položimo v kožico in ga obrnimo in šele opečenega osolimo. Na opečeni strani so se luknjice že zaprle in na morejo hranilne snovi nič več izpuhteti. Sol nato prav tako prodre v meso in opravi isto nalogo začimbe, ne more pa izčrpati hranilnih vrednot. Tako je skoraj pri vseh načinih kuhe in peke, razen pri dušenju, kjer se sokovi izpari-vajo v vodi in tudi ostanejo v omaki. Še nekaj je, kar je naravnost kaznivo: če kdo priporoča, naj se meso peče v masti, da kar plava! In vendar je to pravilno in najbolj potrebno. Seveda mora biti pa maščoba, bodi olje ali mast, popolnoma razbeljena. Zapravljamo samo takrat, če maščoba ni razbeljena, ker tedaj se vsa maščoba vpije v meso ali močnar to jed. Toda to ni naloga maščobe. Maščoba mora takoj meso tako prestrašiti, da se vse luknjice zaipro in nastane skorja na mesu in zadaj za tisto skorjo se meso — ali kaj drugega — šele žačne peči ali kuhati, in tako ostanejo vse hranilne snovi v mesu. Torej, paziti je, da damo vsakršno živilo v razbeljeno olje ali masti; pa ne vseh kosov mesa ali krompirja naenkrat. da se maščoba ne ohladi, ampak polagoma, kos za kosom. • Potem se maščobe prav malo porabi, in takšno mastno posodo moremo dalj čafca uporabljati, saj gre le to-, liko 'masti v izgubo, kolikor je je bilo treba za tvorbo skorje ali kolikor je je izpuhtelo. To niso fantazije! Treba je le, da pogledaš kdaj v kako laško kuhinjo, kjer že iz davnih časov tako kuhajo. In italijanske gospodinje brez dvoma niso potratne, marveč so še prav posebno varčne. Seveda velja tudi za peko: soliti je treba šele potem! Edino merilo dobre kuhe je to, da se ohranijo hranilne vrednote in okus. Vse drugo pride že samo po sebi. A kdor se pregreši zoper te dve točki, ta zapravlja. PRIPRAVA NEKATERIH JEDI Špinačna juha 4 Polno perišče izbrane in oprane špinaČe prevri v nekoliko osoljenem kropu v mali količini vode in jo z vodo vred pretlači. — V kožici naredi iz dveh žlic olja, ali nekoliko presnega masla in žlice moke svetlo prežganje, dodaj pre-tlačeno špinačo, prav malo o-soli in kuhaj počasi kake pol ure. Dva ali več dni staro žemljico obribaj in zreži na NA VERNIH DUŠ DAN rezance, katere svetlorumeno opeci in daj v juho tik predno daš na mizo. -o- Krompirjevi zrezki Skuhaš funt krompirja in še vročega pretlačiš s stiskalnico za krompir in ga pomešaš s sesekljano čebulo in zelenim peteršiljem. Nato dodaš popra in malo soli, dve jajci, košček presnega masla, malo manj kot pol funta hrenovke (ali safalade), ki jih prej natanko zrežeš. Nato vse dobro premešaš, izoblikuješ majhne zrezke, jih povaljaš v d.robti-nah in spečeš v ponvi, da za-rumenijo. S solato je to izborila večerja. -o- Kutine Kutine so nekdaj slovele kot zdravilo za bruhanje, katar in razpokano kožo. Žganje in .iker iz kutin, je bilo uvaževa-no za želodčne težave. Kutine so podolgovate kot hruške in okrogle kot jabolka. Podolgovate so bolje od okroglih. Zaradi vonja jih stavijo tudi k perilu iii obleki, zaradi okusa pa tudi v čeber pod naribano zelje. -o- Odcedek iz kutin To je slastna pijača, pa tudi zdravilna zlasti priporočljiva za pljučne bolezni. Kutine obriši, očeti peške, razreži in skuhaj v vodi do mehkega. Odcedi vodo in jo kuhaj s sladkor j eta', dokler ne postane gostijasta, potem, nalij v steklenice. Goščo ki je ostala, porabiš lahko za mezgo. Kuhaš tako, da deneš dva dela vode;, en del kutin, sladkorja pa prav toliko kot je soka. Oglasi v "Am. Slovencu" imajo vedno uspeh t flfrtHj-T«*!*^ AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 28. oktobra 1939. Tatenbah ZGODOVINSKA POVEST, Spisal Dr. O. Ilaunlg f P. Emerik je pQrabil prvo priliko, da prosi cesarja za pomiloščenje grofa Tatenbaha. V noči po usmrtitvi grofov Zrinjskega in Frankopana je šel na cesarski dvor in cesar ga je sprejel takoj po odhodu barona Lilienberga v polnočni uri. P. Emerik se je potegoval tudi za obsojene grofe Nadasdyja, Zrinjskega in Frankopana, a ves njegov trud je bil zaman. Takrat vsemogočni minister knez Lobkovic je na tajnem posvetovanju na Dunaju zastopal stališče: Kaj poreče svet k temu, če ostanejo voditelji zarote nekaznovani? Pravica, varnost cesarja in države zahtevajo najvišjo kazen. Tako se je izvršila smrtna kazen nad temi nesrečneži. Radi tega je gledal cesar mrko pred se, ko je vstopil p. Emerik ter se globoko priklonil. Cesar je bil še bolj bled kakor navadno in na drhtečem glasu se je poznala njegova notranja razburjenost. "Mi smo," je začel cesar prav tiho, "dobili obvestilo, da je zadoščeno sveti pravici, voditelji zarote na Ogrskem so usmr- V • 41 ceni." Cesar je obmolknil, na obrazu se je pokazal izraz bolesti. "Milostljivi Bog naj se usmili njihovih duš," reče p. Emerik čez nekaj časa. Vladar je videl v srce plemenitega moža, ki se je trudil zaman, da bi rešil življenje nesrečnežev. "Vam je znano, p. Emerik," nadaljuje cesar, "kako smo bili popustljivi v tej žalostni zadevi. Naša popustljivost pa se je zlorabljala in tako ni moglo priti drugače. Zarotniki so zdaj pred Bogom in njegovo sodbo. Da bi na drugem svetu bili srečnejši nego na tem, smo sklenili in odredili, da se bere za ^srečneže 6000 svetih maš, s katerimi se začne že prihodnje jutro." Pater Emerik se je zopet priklonil ter rekel: "Naj se zgodi po najvišjem povelju Vašega Veličanstva." Zopet je nastal molk. ; Cesar, vidno ganjen, je gledal resno in molče skozi visoko okno v noč, ki je bila kaj čarobna. Na nebu je migljalo nebroj svetlih zvezd. Cesar Leopold stopi k oknu ter pravi: "Glejte, Gospod nebeških višav je prižgal tam gori vse svoje svetle luči. Kako lepo sveti tam na zapadu večernica. Kmalu zatone, da se prikaže zjutraj v novem sijaju: to je lepa podoba neumrjočnosti." "Veličanstvo," poseže vmes p. Emerik, "ta zvezda je tudi podoba milosti, ki se vedno iznova pojavlja na zemlji, teši uboge zemljane, otira solze iz njihovih oči ter celi rane, ki jih je zasekalo življenje s svojo krivico in pravico." Cesar pogleda redovnika ter reče: "Naš častivredni svetovalec nas hoče opomniti, naj s pravico tudi družimo milost. To smo že storili. Takoj, ko se je nam sporočila izvršitev pravične sodbe nad krivci, smo sklenili, da skažemo milost nedolžnim svojcem usmrčenih. Zato smo v svoji očetovski ljubezni že poskrbeli in jutri izdamo tozadevni ukaz našemu državnemu kanclerju." Po teh besedah se p. Emerik spusti na koleno. Po njegovem lepem obrazu je za- plaval sijaj sočutne ljubezni, ki je napolnjevala njegovo srce. Čutil je, da je prišel sedaj velik trenutek, da more izpolniti obljubo, dano grofici Tatenbahovi ter se zavzeti za rešitev nesrečnega grofa Ta-tenbaha. "Veličanstvo," zaprosi redovnik, "ste govorili o milosti, ki ste jo izvolili deliti. Ali ne bi mogla najvišja milost doseči tudi zadnjega izmed krivcev, ki še čaka na odločitev svoje usode?" Cesar je takoj spoznal, kam meri re-dovnikova prošnja. Mrko zroč pred se vpraša: "Mislite li grofa Tatenbaha, ki je prelomil prisego ter pozabil na svoje dolžnosti?" Pater Emerik pritrdi in dostavi z nujno prosečim glasom: "Da, Veličanstvo, mislim na nesrečnega, zapeljanega in skesanega grofa Ivana Erazma Tatenbaha, ki čaka na Schlossbergu v Gradcu,ločen od svoje družine, kakšna sodba bo izrečena nad njim. Veličanstvo, dovolite mi to opombo, dovolj je teklo krvi! Naj Vaše Veličanstvo ukaže, da sedaj namesto pravice nastopi milost!" Redovnik je umolknil in kakor da bi se bal vpliva svojih odločnih besed, je obkle-čal na kolenu. Cesar, ki je spoštoval tega vrlega duhovnika ter mu dovolil besede, ki se jih noben drug ni upal izgovoriti pred njim, je prijazno pogledal prosilcu v oči ter mu je rekel: "Pater Emerik, vstanite. Saj vendar ni primerno, da kleči spovednik pred spove-dencem. Ali misli spoštovani moj spovednik, da ima cesar Leopold v svojih prsih kamen mesto srca?" Pater Emerik se dvigne ter pogleda vladarju poln zaupanja v obraz. "Dobro," nadaljuje cesar, "sporočite jutri dvornemu kanclerju naše najvišje povelje: Mi hočemo in odrejamo, da se odloži postopanje zoper grofa Erazma Tatenbaha. Do nadaljnjega se mu ne sme nič žalega storiti, samo v zaporu mora ostati. Ako nadaljnja preiskava ne dože-ne nič hujšega kakor do sedaj, mu čemo po možnosti skazati milosti in to radi vas, ljubi p. Emerik." Redovnik se spusti zopet na kolena ter vzklikne: "Gospod v nebesih, tebe hvalimo! Dovolite mi, Veličanstvo, da poljubim rob vaše obleke. Milost, to lepo, pomembno in sveto besedo, smem sedaj sporočiti nesrečni družini. Naj Vsemogočni Vašemu Veličanstvu to milost, ki ste jo ravnokar izrekli, naj obilnejše povrne s svojo božjo milostjo!" Vrli redovnik ni mogel govoriti dalje, tudi cesar je bil ginjen. Dal je, kar je storil malokdaj, kot znak posebne milosti g. patru roko, da jo poljubi. S tem je bila avdijenca končana. Kakor v sladkih sanjah, je odšel p. Emerik z avdijence na dvoru. Takoj drugo jutro se zglasi pri dvornem kanclerju Rocherju, da mu sporoči povelje o odložitvi procesa zoper grofa Tatenbaha. Nato takoj pošlje brzega sela v Gradec, ki naj naznani grofici Tatenbahovi, da se je zarja upanja za njo in njegova soproga zopet pojavila na obzorju. Naročila za stenske koledarje Amerikanskega Slovenca za 1.1940 SPREJEMAMO DO 1. NOVEMBRA 1939. Na tisoče anjerigkih Slovencev naroči vsako leto STENSKI KOLEDAR "Amerikanskega Slovenca" svojim domačim, ali prijateljem in znancem v stari kraj. Naročite ga tudi Vi. KOLEDAR STANE S POŠTNINO SAMO 20 CENTOV, kar lahko pofiljete v Money ordni, znamkah ali gotovini. Zraven pošljite pravilni naslov in ko bo koledar iziel, ga bomo odpravili na dani naslov. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West CermaK Road, Chicago, Illinois (Nadaljevanje s 3, str.) onkrat morja grob svoje matere na vernih duš dan. Gotovo vsaka izmed nas sočustvuje s to družino, katere mati je bila agilna članica podružnice št. 13, SŽZ. Naj mi bo dovoljeno posvetiti v današnji številki par vrstic tudi moji pokojni materi Marija Šetina, ker je 28. oktobra minilo že dve leti, kar je odšla od nas. Vsem našim sosestraii to in onkrat morja, naj bodo na dan vernih duš naše molitve: Gospod, daj jim večni mir in pokoj! Predno zaključim današnjo številko, Želim še enkrat opozoriti cenjene sosestre, katere se zanimajo za Zvezo o naši mladinski kampanji. Upisujte vaše hčerke ali prijateljice v naš krog. Naj vam bo SŽZ cilj, v katerem bote našli mnogo kratkočasnega in podučne-ga, kajti SŽZ ne skrbi za vas samo za vašega življenj a,temveč tudi ko vas, ne bo več med nami. Tudi pozneje bote še zapisane v knjigi spomina umrlih. — Torej ne odlašajte in pripeljite vaše drage sedaj ko je mladinska kampanja v našo in vašo SŽZ. Skazimo se v sedanji kampanji vse skupaj, da je naša skrb in za-slomba v mladini, kateri želimo, da bi živela med nami in z nami. — Za vse informacije o mladinski kampanji in za ustanovitev lokalnih podružnic, kakor tudi vsega kar se tiče v moj delokrog, se obrnite na Josephine Erjavec, glav. taj. 527 N. Chicago St., Joliet, 111. JUNAK DO ZADNJEGA DIHA V neki šlezki vojni je pridir-jal težko ranjen častnik k Frideriku Velikemu, da bi mu izročil važno sporočilo. V enem dušku je povedal oznanilo. Kralj ga je po njegovih besedah vprašal: "Kaj ste ranjeni?" "Ne, mrtev sem," je odvrnil častnik in se zgrudil brez diha na tla. Pisano polje NA PRODAJ HIŠA Proda se hiša treh nadstropij in lota z garažo na 2017 W. 22nd PI., Chicago. Prisiljeni prodati za nizko ceno. Za informacije pokličite Berwyn 5690. Svetovno vojno KDO? Tisti, ki niso čitali časopisov. Yes, na skrajnem koncu severne Švedije, so poročali časopisi, da je neko pastirsko selo šele dve leti po svetovni vojni zaznalo, da se je vršila skoro 4 in pol leta svetovna vojna 1914—1918. To se pravi, VOJSKO SO PRESPALI! VAŽNE NOVICE prespi vsak vsak dan, kdor ne čita in ne zasleduje dnevnega časopisa. VI GOTOVO NOČETE zamuditi nobene novice o sedanji vojski, ki divja v Evropi. Gotovo nočete, da bi ne bili informirani dnevno tudi o položaju, v katerem se nahaja vaša stara domovina. VI GOTOVO NOČETE zamuditi, da bi ne bili poučeni točno o vseh zakonih in postavah, ki se tičejo mogoče vaše starostne pokojnine, brezposelne podpore in o drugih važnih zadevah, o katerih se zakoni in postave pogosto spreminjajo. VSE TO SE TlCE VAS! Vaše zadeve so to in v vašem interesu je to, da ste o vsem tem dnevno poučeni, da se ne bi vam radi nepoznanja zakonov in postav škoda godila. V VAŠEM INTERESU je torej, da ste naročeni in da čitate dober in zanesljiv slovenski dnevnik 4 Amerikanski Slovenec9 ki bo vas o vsem dnevno informiral o vseh političnih, vojnih in vseh dogodkih in novicah tu v'Ameriki in stari domovini. Naročite si ga še danes! Stane letno $5.00; za pol leta $2.50; za četrt leta $1.50. — Za Chicago, Kanado in Evropo letno $6.00; za pol leta $3.00; za četrt leta $1.75. Naročnino pošljite na: Uprava "Amerikanski Slovenec" 1849 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILLINOIS Imam razne težkoče. Kdo jih nima? Zavedam se, da mi ne bo zmanjkalo takih tež-koč, dokler v smrti ne ugasne oko. Vidim pa, da imajo drugi težkoče, kakršnih jaz nimam. Ali sem jaz tako srečen, ali so oni tako nesrečni? Homer že omenja, da so bogovi prisodili ljudem težkoče, in prisodili različne težkoče. Poglejmo. Nemčija je v vojski. Na Poljsko so sicer šli krast brez vsake besede, ampak prava in pravcata vojska utegne biti z Anglijo. Sicer je postal Hitler, ko si je napolnil žepe,silno mehak in maha z vejico miru proti zapadu. Ne vem, kako bo. Vsekako mora Nemčija računati z napovedano vojsko, in če se ne zglihajo na kak način, bo ta vojska na življenje in fftnrt, kakor je zopet hudo solzavo rekel in povedal isti Hitler, smrt tudi za zmagovalca. Tu smo. Kako je prišlo do vojske, kakšna je, opravičena, neopravičena, pravična, krivična, obrambna, napadalna. . .vse to spada v drugo območje, in to območje niti Človeško ni. Posameznik, Nemec, Anglež, Francoz, Rus. . . ne more presojati, niti mu ni treba.. .oblast mu stisne puško v roke in iti mora. Imam tri nečake z nemškimi puškami v rokah. Nemški škofje so izdali pastirski list. Kako sodijo o vojski, ni zadeva pastirskega lista, in sodba bi jim ne bila niti dovoljena. Nemčija je v vojski in ji gre "lahko za življenje in smrt. Smrti si nihče sam ne želi,ampak niti Anglija Nemcem ne more pomagati, ako pride do smrti, kakor sami poudarjajo, dasi Angležem ne gre za uničenje nemškega naroda. Nemci sami trdijo, da jim gre le za obrambo, ker jim je bila vojska napovedana. Tudi tu je kočljiva točka za višje sodišče. Nihče ne more Nemcem zameriti, da želijo zmago svojemu orožju, ker upajo tako ostati vsaj nekako pri življenju. In tu je pastirski list nemških škofov na mestu in se mora presojati iz tega stališča. Se bolj opravičen je opomin posameznikom in opo-zoritev na višjo pomoč od strani sv. Mihaela. Jaz pri nemških škofih ne najdem nobenih težkoč in prav nič napačnega. Ampak poglejte v "Prosveto," kje? Fran Gabr iz Milwaukeea kar do vVatu tiči v samih težkočah radi nemških škofov in sv. Mi heala. Upam, vsaj, da se ne bo zadušil in z njim ne še drugi. Morda pa ne gre ko za "blagoslov orožja tofc za te šmentane škofe iil Tu se zace- n! za tega Mihaela, njajo — težkoče. Vidrm dalje, da so celo SJj jeti v nekih težkočah,dasi J1^ drugače gre vse kakor Jianl'( zano. Ali niso precej h^J sko zavili oči, ko so AnS'j, spominjali na grdi in te^ srednji vek, če se ne poda, | vem, vem pa, da bi ji® prav borba do smrti & 4} po volji. Gre za "hitlerfce^ in Anglija pravi, da xn°r8. , izginiti, če ne, ne bo 1,1 ' Well, hitlerizem ie neko Pr, a $ cc P' pričanje, in list "Izvestia postavlja, češ, verskega W 10 heretičnega prepričanj3 gre zaduševati z mečeW> f kor še je baje to g0^1 "gloomy" srednjem veku. ; požri, ali se prepiraj, bilo pri "verskih vojskah tam v srednjem veku. KaJ L če bi se Sovjeti malo P°£ 11 v kakem ogledalu? ne "vojskujejo" ti Sovjet' Rusiji že nad 20 let z°p, kanonov. "strup" vere brez Pravijo, da je vsepovsod 111 j hinavščine in goljufije, 'e. Prl , MesS cura teipsum —zdravnik izpij to medicino in se oz vi." mleku je voda, in kakor niso izvzeti človeških slabostih. ODLIKOVA^ , je Iz Pariza poročajo, novi predsednik Poljske kiewicz objavil ukaz, s VARŠAVA Pariza pte< 0dH' rim je podeljeno Varsav^.^ kovanje za zasluge v Odlikovanje ima podobo nega križa. g«:i!!nii:ilB!l!l«UI!Hria!!IIIBI!H[l1llfl!ll vor Pregleduje oči in predpisuJe 23 let izkušnje BR.JOHNJ.SMET.P optometrist 1631 So. Ashland AveflO« Tel. Canal 0523 «J Uradne ure: ysak dan 0 | zjutraj do 8:30 zvečer. £ ftllllBill iiiniiiimiiaiiiiiHuiian*11 DR, H. M. L DENTIST 2159 West Cermalč ^ (ogel Leavitt 5t) Tel Canei S8 iT CHICAGO, 11*1* 'ZIYI I Z V I R F je krasna knjiga, ki govori o trdnem rodu Brjanov. Zanimiva povest, ki more vsakega zanimati. Spisal jo je znani slovenski pisatelj IVAN MATlClC, ki je spisal knjigo "Na krvavih poljanah". Knjiga vsebuje 411 strani, tiskana na finem knjižnem papirju, platnice klasično moder-no opremljene, vezana v platno. KNJIGA STANE S POŠTNINO $2.00 Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1G49 W. Cermak Rd. -:- Chicago, Illinois PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI Louis J. Zefrafl 1941 W. Cermak Rd„ Chicago, VOW** Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DANI — Najboljši automobili *a pogrebe, krste in ženitovaoJ* Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene z®erD Učite se angleščine iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO ■ SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena f%f% in stane samo: Naročila sprejema Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinoii