I-1
Predgovor/Preface
K POSEBNI ŠTEVILKI ZDRAVNIŠKEGA VESTNIKA
OB 3. KONGRESU HEMATOLOGOV IN TRANSFUZIOLOGOV
SLOVENIJE Z MEDNARODNO UDELEŽBO
Pred štirimi leti smo ob 2. kongresu nazadnje pre-
verjali dosežke klinične hematologije in transfuzij-
ske medicine s področja dela zdravnika, medicin-
ske sestre in strokovnjakov v laboratorijih teh de-
javnosti. Tokrat smo pred 3. kongresom hematolo-
gov in transfuziologov Slovenije z mednarodno ude-
ležbo, 3. slovenskim kongresom medicinskih sester
in zdravstvenih tehnikov v hematologiji z medna-
rodno udeležbo in 3. kongresom hematološkega
društva laboratorijskih tehnikov in inženirjev z med-
narodno udeležbo, ki se odvija 11. in 12. aprila 2008
v Termah Olimia v Podčetrtku.
Sodelovanje vseh strokovnih profilov s področja
transfuzijske medicine in hematologije pri rednem
delu z darovalci krvi in bolniki, pedagoškem in raz-
iskovalnem delu, ki ga redno dvakrat na leto prika-
žemo na skupnih strokovnih sestankih, praviloma
z mednarodno udeležbo, je tudi zagotovilo, da bo
delo vseh treh kongresov tudi tokrat uspešno.
Na kongresu sodelujejo tudi drugi strokovnjaki iz
zamejstva in slovenskih ustanov, s katerimi redno
sodelujemo, kot so Inštitut za mikrobiologijo MF v
Ljubljani, Inštitut za patologijo MF v Ljubljani, Fa-
kulteta za farmacijo in Onkološki inštitut.
Predstavitev dela na kongresu pa ni sama sebi na-
men, saj se pri pripravi strokovnih prispevkov s
področja ugotavljanja in zdravljenja bolezni krvi po-
novno soočamo z izsledki iz svetovne literature, s
katerimi se primerjamo in tako neposredno pre-
verjamo kakovost svojega dela. Vse pogosteje pa
je ta predstavitev edini način primerjati lastne re-
zultate dela z rezultati v svetu. Ko se predstavijo
izsledki presajanja organov, na presaditev krvotvor-
nih matičnih celic »pozabijo« celo v lastni ustanovi.
Podobno nas »pozabijo« povabiti, ko obravnavajo
uspešnost zdravljenja raka v Sloveniji in se celo ču-
dijo nad slabimi rezultati zdravljenja levkemije, ko
podatke črpajo s triletno zamudo iz neuporabnih
lastnih virov, ki se ne ujemajo z našimi rezultati.
Poudarek na kakovosti je stalnica tako transfuzij-
ske medicine kot hemato-onkologije, saj sta obe
stroki vsa leta veliko vlagali v informacijsko tehno-
logijo, zato sta tudi vodilni v slovenski medicini.
Če smo sprva redno preverjali kakovost dela na
področju presaditve krvotvornih matičnih celic in
diagnostiki v specializiranih laboratorijih, smo z
vstopom v Evropsko unijo razširili spremljanje ka-
kovosti v okviru mednarodnih raziskav s področja
mieloproliferativnih bolezni in hemofilije. Redno
nadaljujemo z uvajanjem dveh smernic na leto s
področja ugotavljanja in zdravljenja krvnih bole-
zni.
Transfuzijska medicina in hemato-onkologija sta v
Sloveniji organizirani tako, da v dveh velikih fakul-
tetnih centrih v Mariboru in v Ljubljani izvajamo
praviloma vso klinično dejavnost razvitega sveta s
področij ugotavljanja in zdravljenja bolezni, obe-
nem pa centra nudita pomoč vsem specialistom
transfuzijske medicine in specialistom hematolo-
gom v manjših bolnišnicah. Poleg klinične dejav-
nosti oba fakultetna centra izvajata stalno izobra-
ževanje in raziskovalno delo s teh dveh strokovnih
področij.
Združevanje obeh dejavnosti v dva centra je posle-
dica tudi vse dražjih in zapletenih diagnostičnih po-
stopkov in specialnih načinov zdravljenja.
Na kongresih bodo sodelovali slovenski strokov-
njaki in strokovnjaki iz zamejstva z rednimi, ple-
narnimi in vabljenimi predavanji ter plakati. Stro-
kovne in raziskovalne prispevke objavljamo v po-
sebni številki ZV, medtem ko so drugi prispevki
predstavljeni v Zborniku.
Kongres je dobra priložnost za predstavitev lastne-
ga strokovnega in raziskovalnega dela, priložnost
za izmenjavo izkušenj ter povabilo k še tesnejše-
mu sodelovanju pri ugotavljanju, spremljanju in
zdravljenju bolezni. To pričakujejo od nas tudi bol-
niki, ki združeni v društva vse pogosteje učinkovi-
to pomagajo zagotoviti nova zdravila in boljše po-
goje zdravljenja. Ne nazadnje so dosegli, da si lah-
ko po devetih letih prošenj v naslednjih dveh letih
obetamo sodoben klinični oddelek z zadostnim šte-
vilom enoposteljnih sob z dovodom filtriranega zra-
ka za zdravljenje bolnikov s hudo nevtropenijo in
pomanjkljivo imunsko odzivnostjo ter za presadi-
tev krvotvornih matičnih celic.
Zdrav Vestn 2008; 77: I-1–1
Peter Černelč
Predsednik Organizacijskega odbora kongresa
I-2 Zdrav Vestn 2008; 77: SUPPL I
OB 3. KONGRESU HEMATOLOGOV IN TRANSFUZIOLOGOV
SLOVENIJE
Minilo je osem let od 1. kongresa hematologov in
transfuziologov Slovenije. Pred nami je tretji kongres,
ki ga tako kot prejšnje, organizirata Združenje hema-
tologov Slovenije (ZHS) in Združenje za transfuzijsko
medicino Slovenije. S številnimi strokovnimi prispev-
ki bomo tudi tokrat dobili vpogled na štiriletno delo
na področju hematologije in transfuziologije. Ena od
nalog ZHS je spodbujanje in zagotavljanje stalnega
strokovnega izobraževanja in usposabljanja članov.
Zato vsako leto na strokovnih sestankih združenja
obravnavamo tudi smernice za odkrivanje in zdrav-
ljenje posameznih krvnih bolezni.Tako so v tokratni
posebni številki Zdravniškega vestnika poleg drugih
strokovnih prispevkov objavljene tudi smernice za
kronično mieloično levkemijo, pravo policitemijo in
esencialno trombocitemijo.
Pred štirimi leti smo ob 2. kongresu praznovali štiri-
deset let strokovnega združevanja internistov hema-
tologov. V tem času je klinična hematologija dosegla
nesluten razvoj. Danes novi načini zdravljenja, kot so
presajanje krvotvornih matičnih celic in uvedba no-
vih bioloških zdravil, omogočajo uspešno zdravlje-
nje nekaterih krvnih bolezni. Ta razvoj zahteva tudi
ustrezno izobražene zdravnike, ki so usposobljeni
izvajati sodobno diagnostiko, zdravljenje, prepreče-
vanje in raziskave motenj hemostaze, hematopoet-
skega in limfnega sistema. Potrebujemo torej speci-
alista hematologa, ki je pristojen tako na kliničnem
kot laboratorijskem področju hematologije. Želja po
ustrezno izobraženih specialistih in profesionalni mo-
bilnosti v EU narekuje potrebo po harmonizaciji spe-
cializacij v Evropi. S tem namenom so konec leta
2005 v okviru European Hematology Association iz-
delali predlog o trajanju in vsebini specializacije iz
hematologije. Z upoštevanjem omenjenega predlo-
ga je ZHS leta 2006 podalo pobudo in izdelalo pred-
log za specializacijo iz hematologije v Sloveniji. Pro-
ces sprejemanja nove specializacije je bil zaključen
konec prejšnjega leta. Februarja letos je bila razpisa-
na prva specializacija.
Spremembe v stroki zahtevajo tudi spremembe v de-
lovanju združenja, zato smo leta 2006 odprli spletno
stran. Na spletni strani posredujemo informacije o
strokovnih sestankih ZHS. Hkrati je preko nje omo-
gočen hiter dostop tudi do vsebine dosedanjih sestan-
kov in do objavljenih strokovnih smernic s področja
hematologije.
Namen ZHS je tudi sodelovanje in povezovanje s so-
rodnimi domačimi in tujimi strokovnjaki in združe-
nji. Odraz tega je tudi tokratni kongres, v katerem bo-
do poleg hematologov in transfuziologov sodelovali
tudi kolegi z drugih področij medicine.
Uroš Mlakar
Predsednik Združenja hematologov Slovenije
I-3
ZA VARNO TRANSFUZIJO KRVI
Preskrba s krvjo, zagotavljanje kakovosti postopkov
in pripravkov, izobraževanje s področja transfuzijske
dejavnosti, razvoj in raziskovanje so zadolžitve trans-
fuzijske službe v Sloveniji od leta 1945 pa do danes.
Strokovni, tehnološki razvoj in s članstvom v EU po-
vezane zahteve so v zadnjih nekaj letih pomenili spod-
budo za večjo dejavnost na nekaterih področjih.
V letu 2008, na začetku 3. kongresa transfuziologov
in hematologov Slovenije, se ob pogledu na svoje de-
lo v preteklosti ustavljamo ob treh obletnicah. Pred
60 leti, to je le tri leta pozneje kot v Ljubljani, je bil
ustanovljen transfuzijski oddelek v SB Maribor. Pred
55 leti se je začelo tesno sodelovanje transfuzijske služ-
be z Rdečim križem Slovenije pri organiziranju krvo-
dajalskih akcij na osnovi prostovoljnosti, anonimno-
sti in neplačanega dajanja krvi. Tudi danes predstav-
ljajo ta načela jamstvo za varno kri po vsem svetu in s
ponosom ugotavljamo, da so bolniki v Sloveniji dobi-
li kri, ki so jo potrebovali, zahvaljujoč humanosti kr-
vodajalcev, zavzetosti članov RKS in strokovnosti
zdravstvenih delavcev v transfuzijski službi. Nasled-
nja omembe vredna obletnica je 50-letnica vselitve v
sedanjo zgradbo Zavoda RS za transfuzijsko medici-
no (ZTM). Tedanje vodstvo ZTM lahko občudujemo,
da je v takratnih pogojih zasnovalo in izpeljalo grad-
njo stavbe, kjer se še danes (sicer na tesnem) izvajajo
vse naštete dejavnosti. Z zagotovitvijo prostorov in
usposabljanjem osebja so bili ustvarjeni pogoji za uva-
janje novosti za izboljševanje zdravljenja s krvjo: iz-
delavo pripravkov za zdravljenje hemofilije, zbiranje
plazme za izdelavo anti-RhD gamaglobulina, testira-
nje krvodajalcev na povzročitelje s krvjo prenosljivih
bolezni, najprej priprava steklenic, pozneje pa uved-
ba plastičnih vrečk za zbiranje krvi in komponentne-
ga zdravljenja, računalniško podprtega informacijske-
ga sistema, izvedba nacionalnega programa samoza-
dostnosti preskrbe s pripravki iz krvi in novih metod
laboratorijskih preiskav.
Od leta 1964 je Transfuziološka sekcija SZD (sedaj
Združenje za transfuzijsko medicino SZD) skrbela za
povezovanje in izobraževanje vseh zdravnikov, ki so
delali na področju transfuzijske medicine, tako z or-
ganizacijo samostojnih strokovnih sestankov kot sku-
paj s hematologi. Stiki s kolegi v tujini so potekali pre-
ko posameznih strokovnjakov, v zadnjih letih pa je
Združenje član Evropske mreže transfuzijskih zdru-
ženj (EuroNet-TMS).
Slovenija je kot članica EU dolžna usklajevati svojo
zakonodajo z zakonodajo EU. Priprava in sprejem us-
klajenega Zakona o preskrbi s krvjo in ustreznih pod-
zakonskih aktov je bil eden od korakov k zagotavlja-
nju enake varnosti transfuzije krvi v vseh državah EU.
Nadaljnja naloga v tej smeri je uvedba ukrepov, da se
nova določila uveljavijo v praksi. Korake v to smer je
predstavljalo dogovarjanje in priprave na reorgani-
zacijo transfuzijske dejavnosti. Le-ta je bila delno iz-
peljana z reorganizacijo testiranja in predelave krvi,
nadaljuje pa se z organizacijskimi spremembami, v
letošnjem letu do sedaj s priključitvijo Transfuzijske-
ga oddelka SB Novo mesto Zavodu RS za transfuzij-
sko medicino. V preteklih letih so vsi zaposleni vložili
veliko dela v napredek na tem področju in pridobili
certifikat ISO 9001:2000: v letu 2004 za Zavod RS za
transfuzijsko medicino in v letu 2005 za Oddelek za
imunohematologijo in transfuziologijo SB Maribor. Le-
ta 2006 je s podelitvijo imenovanja za Kolaborativni
center SZO za področje vodenja kakovosti v transfu-
zijski dejavnosti to delo na ZTM doživelo potrditev.
Za varnejšo transfuzijo krvi in za uspešno zdravljenje
po vsej državi je bilo od zadnjega kongresa veliko na-
rejenega. Avtomatizacija dela v laboratorijih in pri pre-
delavi krvi, nove metode testiranja na področju imu-
nohematologije in mikrobiologije (NAT), uvajanje
transfuzije antigensko skladne krvi (K in Rh sistem),
telekonzultacije pri transfuzijskem testiranju, obseva-
nje komponent krvi za preprečevanje reakcije pre-
sadka proti gostitelju. Dosežek predstavlja tudi uvaja-
nje dodatnih krvnih pripravkov v klinično prakso: alo-
genskega trombocitnega gela za zdravljenje poškodb
kostnega tkiva in avtolognih perifernih matičnih ce-
lic za zdravljenje prizadete srčne mišice. V okviru
transplantacijske dejavnosti moramo poudariti delo-
vanje registra Slovenija – Donor, Centra za tipizacijo
tkiv z akreditacijo Evropske federacije za imunoge-
netiko in priprav na ustanovitev banke popkovnične
krvi.
Razvoj transfuzijske medicine gre v smeri dokumen-
tiranega nadzora rabe krvi, celične terapije, tkivnega
inženirstva in banke celic in tkiv. Temu ustrezajo tudi
naše razvojne usmeritve.
Varna transfuzija krvi za bolne in ponesrečene v pra-
vi količini in kadar koli jo potrebujejo, je mogoča zah-
valjujoč altruizmu krvodajalcev. Na drugi strani pa de-
lo vseh zdravnikov, medicinskih sester, laboratorijskih
tehnikov, farmacevtov, biologov, informatikov in vseh
drugih sodelavk in sodelavcev, s svojo predanostjo
omogoča, da bolniki pravočasno dobijo tisti pripra-
vek, ki ga potrebujejo. V preteklih letih smo to delo
uspešno opravili. Za izpolnjevanje te naloge je še na-
prej potrebno dobro sodelovanje s kolegi, ki zdrav-
ljenje s pripravki iz krvi predpisujejo. Temu je name-
njen naš skupni kongres.
Marjeta Potočnik
Predsednica Združenja za transfuzijsko medicino SZD
Predgovor
I-4 Zdrav Vestn 2008; 77: SUPPL I
DVAJSET LET PRESAJANJA KRVOTVORNIH MATIČNIH CELIC
V UKC LJUBLJANA
Ob 2.  kongresu Združenja hematologov in transfuzi-
ologov Slovenije pred štirimi leti sem v uvodniku pred-
stavil prve eksperimentalne začetke s presajanjem
kostnega mozga v šestdesetih letih prejšnjega stoletja
in naše izkušnje zadnjih petnajst let.
V decembru 2008 se bomo spominjali dvajsetletnice
prvega avtolognega odvzema kostnega mozga, ki smo
ga presadili v januarju 1989.  Prav tako se letos spomi-
njamo petdesetletnice prvih presaditev kostnega mo-
zga, ki jih je opravil profesor E.D. Thomas, kasnejši
Nobelov nagrajenec za medicino, v Združenih drža-
vah Amerike. Profesor Thomas je pred leti obiskal,
skupaj s profesorjem Rozmanom, našim rojakom iz
Barcelone, našo Enoto za presajanje kostnega mozga
in na ta način tudi izrazil priznanje našemu delu.
Danes je program presajanja krvotvornih matičnih ce-
lic v Sloveniji uveljavljen način zdravljenja. Od prvih
pionirskih začetkov v letu 1989 pa do konca leta 2007
smo tako opravili že skupno 549 presaditev. Rutin-
sko poteka tako program avtolognih presaditev kot
program alogenskih sorodnih in nesorodnih presa-
ditev. Enota ima tudi akreditacijo EBMT za vse vrste
presaditev. Naše izkušnje so postale zanimive tudi za
svet. To dokazujejo številne publikacije v recenzira-
nih mednarodnih revijah pa tudi izobraževanje zdrav-
nikov, ki prihajajo na naš oddelek iz drugih držav.
Prav tako sodelavci sodelujejo v novo nastalem pro-
gramu presajanja perifernih krvotvornih matičnih ce-
lic pri zdravljenju srčnega popuščanja.
Seveda pa tak izrazit porast dejavnosti zahteva nova
sredstva, nove prostore in predvsem nove sodelav-
ce. V letošnjem letu smo začasno pridobili tri nove
sobe s skupno petimi posteljami na Diabetološkem
oddelku. S tem smo rešili problem najhujše prostor-
ske stiske za naše bolnike. Dokončno pa bo problem
pomanjkanja prostorov, predvsem pa pomanjkanja
ustreznih prostorov s sistemom izolacije in filtracije
zraka, rešen s preselitvijo v preurejene prostore Od-
delka za pediatrično kirurgijo v pritličju UKC. Projek-
ti potekajo že od konca leta 2007, datum dokončne
izvedbe pa je odvisen predvsem od selitve Pediatrič-
ne klinike v novo stavbo.
Kot sem že omenil pred štirimi leti, pomeni veliko
podporo našemu delu in našim prizadevanjem za bolj-
še pogoje tudi pomoč društev bolnikov. Na njihovo
iniciativo je bila s težkimi pogoji dela seznanjena tudi
širša javnost, kar je tudi pospešilo reševanje prostor-
skih in drugih problemov Kliničnega oddelka za he-
matologijo UKC.
Postopoma s predvideno selitvijo v nove prostore bo-
mo lahko število opravljenih presaditev povsem ize-
načili s številom presaditev na milijon prebivalcev v
najrazvitejših evropskih državah, kar bi za Slovenijo
pomenilo med 140 do 180 presaditev letno. S tem se
bo slovenska hematologija lahko enakopravno kosa-
la z najbolj razvitimi državami Evropske skupnosti tu-
di na tem področju.
Jože Pretnar