UVOD 3 PROGRAMI IN DEJAVNOSTI CENTRA ZA SLOVENŠCINO KOT DRUGI IN TUJI JEZIK V LETU 2015 4 Slovenšcina na tujih univerzah 5 Seminar slovenskega jezika, literature in kulture 32 Simpozij Obdobja 38 Tecaji slovenšcine 40 Slovenšcina za otroke in mladostnike 44 Izpitni center 51 Izobraževanje 57 Založniška dejavnost 60 OBJAVE V MEDIJIH 64 BIBLIOGRAFIJA STROKOVNIH DELAVCEV CENTRA 79 Prihajajo in odhajajo Slovenšcina je prostor. Vanj se vstopa (in iz njega izstopa). Vstopa in ne pride. (Izstopi in ne odide?) Prostor slovenšcine je v veliki meri prekriven s prostorom Slovenije. Toda v prostor Slovenije se lahko pride in odide tudi, recimo, z anglešcino. S kitajšcino. S paštunšcino. V prostor slovenšcine pa se vstopa samo s slovenšcino. Vas moti tavtologija Vso pravico imate. A je nekaj posebnega, mikavnega, glokalnega v tem zraslem prekrivanju prostorov Slovenije in slovenšcine. Nekaj, kar odvzame Sloveniji crno-belo pragmaticno, turisticno dvodimenzionalnost in požene v vse plasti bivanjske razsežnosti. Kdor vstopa v prostor slovenšcine od drugod, iz prostorov drugih jezikov, ta prostor še razširi in poživi. Kdor iz njega izstopi, ga zoži in skrci. A mi smo za vstope, ne za izstope. Slovenšcina v vlogi tujega in drugega jezika ter mi kot njeni oskrbnice in oskrbniki smo vse bolj vidni del slovenske jezikovnopoliticne pokrajine. Ne vec kot le nekaj simpaticno nenavadnega na meji verjetnosti (»pa kdo od tujcev se sploh uci slovenšcino?« »in zakaj sploh?«), o cemer se poroca le v sezoni kislih kumaric, ampak kot nekaj nujno potrebnega za normalno delovanje slovenske države in družbe. No, sami se že dolgo vidimo tako – zadnje case pa se oci odpirajo tudi vse vec odlocevalcem na ravni državnih organov, univerz in drugih javnih in celo zasebnih ustanov. Še vedno so na prizorišcu živa podcenjevalna stališca do slovenšcine, njene življenjske moci in uporabnosti; še vedno so na prizorišcu živa podcenjevalna stališca do nas in našega znanja ter poklicnega dela. Da je slovenšcina primerna samo za Slovence in Slovenke; da lahko slovenšcine tujce (ce je že treba) cisto dobro in prav ucita vsak domaci govorec in govorka, ce imata le cas in voljo. Toda vecine tujcev in tujk študij samo v anglešcini na slovenskih univerzah pravzaprav ne zanima; hocejo tudi v prostor slovenšcine. Sicer dragoceni, predani prostovoljke in prostovoljci ne znajo zares ucinkovito in dovolj hitro nauciti uporabne slovenšcine prosilcev in prosilk za azil. Ad hoc sklicane komisije ne morejo dovolj pravicno in zanesljivo ocenjevati stopnje znanja slovenšcine ljudi, ki morajo svoje znanje dokazati za študij, delo ali kak drug status. Mi vse to znamo – in tudi pocnemo. Kako? Preberite porocilo v celoti ali po kosih. Obišcite nas na spletni strani ali na Univerzi v Ljubljani. red. prof. dr. Marko Stabej predstojnik Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik Kazalo Dodatne dejavnosti Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik v letu 2015 Programi in dejavnosti Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik v letu 2015 Predstojnik: red. prof. dr. Marko Stabej Vodja strokovnih sodelavcev: dr. Mojca Nidorfer Šiškovic Program oz. dejavnosti Financiranje programa oz. dejavnosti Samostojni strokovni delavci Financiranje strokovnih delavcev Slovenšcina na tujih univerzah (STU) MIZŠ dr. Mojca Nidorfer Šiškovic (vodja programa STU) asist. dr. Damjan Huber (vodja programov SSJLK in Obdobja) MIZŠ Seminar slovenskega jezika, literature in kulture (SSJLK) Predsednik: izr. prof. dr. Hotimir Tivadar MIZŠ, lastna sredstva, Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, sponzorji Simpozij Obdobja Predsednica: izr. prof. dr. Mojca Smolej MIZŠ, lastna sredstva Izpitni center lastna sredstva dr. Ina Ferbežar (vodja programa) Lidija Jesenko (samostojna strokovna delavka) MIZŠ, lastna sredstva Tecaji slovenšcine lastna sredstva, MIZŠ, Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, CMEPIUS, MNZ Branka Gradišar (vodja programa) Tanja Jerman (vodja uciteljev) Jana Kete Maticic MIZŠ, lastna sredstva Slovenšcina za otroke in mladostnike lastna sredstva, MIZŠ (ZRSŠ), Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Mihaela Knez (vodja programa) Damjana Kern Tjaša Alic (od marca na projektu, od septembra na Slovenšcina za otroke in mladostnike in Tecaji slovenšcine) lastna sredstva Izobraževanje lastna sredstva doc. dr. Nataša Pirih Svetina (vodja programa) Mihaela Knez lastna sredstva Založništvo lastna sredstva Mateja Lutar (vodja programa) MIZŠ Redno izobraževanje za ucitelje in izpraševalce Znanstvena in razvojno-aplikativna dejavnost – projekti -- Razvoj ucnih gradiv na podrocju slovenšcine kot drugega in tujega jezika skozi izvedbo tecajev za razlicne ciljne publike in seminarjev za njihove izvajalce. -- Poucevanje slovenšcine na dvojezicni osnovni šoli v Šentjakobu v Rožu -- Zacetni tecaj slovenšcine za ucence priseljence -- Wrilab – spletni laboratorij za pisanje Slovenšcina na tujih univerzah Slovenšcina na tujih univerzah Slovenšcina na tujih univerzah Slovenšcina na tujih univerzah Slovenšcina na tujih univerzah Slovenšcina na tujih univerzah Slovenšcina na tujih univerzah Slovenšcina na tujih univerzah Slovenšcina na tujih univerzah Slovenšcina na tujih univerzah Slovenšcina na tujih univerzah Slovenšcina na tujih univerzah Slovenšcina na tujih univerzah Slovenšcina na tujih univerzah 51. seminar slovenskega jezika, literature in kulture Država in narod v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi (6.–17. 7. 2015) izr. prof. dr. Hotimir Tivadar, asist. dr. Damjan Huber 1 Uvod 51. Seminarja se je udeležilo 99 udeležencev iz 24 držav: 76 študentov, 7 asistentov, profesorjev in lektorjev s tujih univerz ter uciteljev v zamejstvu in 16 udeležencev, ki se s slovenšcino ukvarjajo na drugih poklicnih podrocjih. Na podlagi programov sodelovanja ter za lektorate slovenskega jezika na neslovenskih univerzah smo podelili 77 štipendij. Meddržavne štipendije so bile v države, ki so posebej zahtevale uradno pot pošiljanja (Bolgarija, Ceška, Madžarska, Poljska, Slovaška), poslane preko Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS (MIZŠ). MIZŠ je ustrezne ustanove v teh državah obvestil, da so štipendije namenjene ljudem, ki se strokovno ukvarjajo s slovenskim jezikom oz. potrebujejo slovenšcino pri svojem delu. 11 štipendij smo podelili zamejskim organizacijam, ceprav se je pozneje izkazalo, da nam teh sredstev Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu (Urad) letos ne more zagotoviti, kar pomeni, da smo sredstva morali poiskati drugje (gl. poglavje 5.5). 5 štipendij smo podelili preko seminarskega odbora, 6 pa je bilo samoplacnikov. Zaradi krcenja sredstev s strani MIZŠ in umanjkanja sredstev s strani Urada je vecina udeležencev prejela delne štipendije, kar pomeni, da so si bivanje v dijaškem domu v celoti ali delno placali sami. 2 Lektorske vaje ter vaje iz konverzacije in fonetike Naloge vodje lektorjev je drugo leto zapored opravljal strokovni sodelavec Seminarja dr. Damjan Huber. Uvrstitveni test smo pripravili na Centru za slovenšcino kot drugi in tuji jezik in ga razposlali v zacetku leta 2015. Vodja lektorjev je teste pregledoval sproti, vecino v zacetku aprila, zadnje pa v drugi polovici junija. Razvrstitev udeležencev v skupine glede na njihovo znanje in tudi interese ter seminarske izkušnje je v osnovi naredil vodja lektorjev, dokoncno uvrstitev udeležencev v skupine pa smo naredili skupaj z lektorji po ustnem testiranju prvi dan Seminarja. Glede ustreznosti razvrstitve udeležencev v skupine se je v primerjavi s prejšnjim letom (4,42) letos ocena nekoliko izboljšala (4,57), kar je ob tako heterogeni seminarski publiki (od študentov slovenšcine na tujih univerzah in njihovih profesorjev do zamejskih kulturnih delavcev) zelo dobra ocena. 2.1 Lektorji in lektorske skupine K sodelovanju smo povabili lektorje, ki na tujih univerzah poucujejo slovenšcino in v okviru svojih rednih delovnih obveznosti na vsakih nekaj let poucujejo tudi na Seminarju. Ceprav nekateri še nikoli niso poucevali na Seminarju, gre za zelo izkušene lektorje oz. ucitelje slovenšcine na univerzah v tujini, kar potrjujejo tudi visoke ocene njihovega dela (povprecna ocena lektoratov je 4,87, kar je najvišja ocena (vsaj) v zadnjih desetih letih, lani npr. 4,64, podobno visoke so bile tudi ocene njihovih metod poucevanja (4,82), vkljucevanja ustreznih tem (4,82) in ocene lektorjevega spodbujanja (4,9); gl. graf 1). Težav pri izvedbi pouka in vodenju lektorske ekipe ni bilo, komunikacija z udeleženci je bila zelo dobra, vsi lektorji so svoje delo opravljali zelo zavzeto, pravocasno so oddali projekcije in porocila, v razrede so odhajali tocno, na ure so bili dobro pripravljeni, vzdušje v lektorski zbornici je bilo odlicno. Z lektorji smo imeli pred zacetkom Seminarja skupni sestanek, na katerem so dobili konkretne napotke za delo, seznanjeni so bili s potekom foneticnih vaj, ekskurzije, konverzacije s študenti za zacetnike, z delom asistentov in drugimi obveznostmi, dobili pa so tudi mape z gradivi, testi in seznamom udeležencev. Drugi skupni sestanek smo imeli v sredo v prvem tednu Seminarja, ko smo tudi zakljucili prehajanje med skupinami. Lektorji so bili preko informacijskih listkov vsako jutro seznanjeni s spremljevalnim dogajanjem in drugimi tako za seminariste kot tudi lektorje pomembnimi informacijami. Med udeleženci, lektorji in organizatorji je bilo vseskozi odlicno vzdušje, ki je pomembno za kakovostno delo, kar poudarjajo tudi lektorji v svojih porocilih; gl. poglavje 2.3). Lektorjem smo dodelili skupine v skladu z njihovimi željami in strokovnimi interesi, sami pa so izvajali tudi konverzacijo (lektorat 2–3 šolske ure/dan, konverzacija 1–2 šolski uri/dan), ki je v zadnjih letih zelo zaželena tudi v nadaljevalnih in izpopolnjevalnih skupinah (povprecna ocena 4,61, lani 4,46). Razpored lektorjev po skupinah (lektorati in konverzacija): Maja Rancigaj (Zacetna 1), mag. Meta Lokar (Zacetna 2), Tjaša Lorbek (Zacetna 3), Tina Jugovic (Nadaljevalna 1), Magda Lojk (Nadaljevalna 2), Ivana Petric Lasnik (Nadaljevalna 3), mag. Bojana Todorovic (Izpopolnjevalna splošna), dr. Nataša Hribar (Izpopolnjevalna jezikoslovna), dr. Urška Perenic (Izpopolnjevalna literarna); študentska konverzacija za zacetnike: Katarina Gomboc, Mojca Jesenovec (že izkušena lektorica), Barbara Kopac, Jerneja Primožic, Martina Toplišek, Nina Tramšek; foneticne vaje za zacetnike, nadaljevalce in izpopolnjevalce: Martin Vrtacnik. Graf 1: Ocene lektoratov Pri razvršcanju udeležencev z najvišjim znanjem slovenskega jezika (izpopolnjevalci; 34 udeležencev v 3 skupinah) smo upoštevali njihove strokovne interese, ki so jih zapisali na testu ali na prijavnici, dolocene popravke pri razvrstitvi pa smo izvedli še v prvem tednu Seminarja (skupna ocena udeležencev o ustreznosti razvrstitve v izpopolnjevalne skupine je bila 4,55). Udeleženci so bili z delom lektoric zelo zadovoljni, kar potrjujejo zelo visoke ocene iz anket (lektorati med 4,82 in 5, konverzacije med 4,64 in 4,67). Pri nadaljevalnih skupinah (35 udeležencev v 3 skupinah) smo tako kot pri drugih skupinah udeležence ustrezno razvrstili (4,69). Delo je bilo zelo kakovostno, lektorice pa so bile tako pri klasicnem lektorskem delu v skupini (med 4,78 in 5) kot pri konverzaciji (med 4,42 in 4,92) zelo dobro ocenjene. Tudi v zacetniških skupinah (30 udeležencev v 3 skupinah) so udeleženci zelo dobro ocenili svoje lektorice (lektorati med 4,57 in 4,86, konverzacije med 4 in 4,71). Zadovoljni so bili tudi z razvrstitvijo v skupine (4,43), nekoliko slabše so ocenili izvajalke študentske konverzacije (med 3,42 in 4,75), medtem ko so izvajalcu foneticnih vaj zacetniki namenili povprecno oceno 4,73, nadaljevalci 4,77 in izpopolnjevalci 4,79. Foneticne vaje so potekale v fonolaboratoriju, namenjene so bile uvodu v slovensko fonetiko in vajam iz fonetike slovenskega jezika za zacetnike (180–360 minut) ter izpopolnjevanju izgovora za udeležence nadaljevalnih in izpopolnjevalnih skupin (120 minut), drugo leto zapored pa jih je vodil Martin Vrtacnik (povprecna ocena 4,77, lani 4,48; gl. graf 2). Obvezne foneticne vaje za nadaljevalce in izpopolnjevalce so potekale že cetrto leto in ponovno se je potrdilo, da jih udeleženci zelo potrebujejo; veljalo bi celo razmisliti o dodatnih urah foneticnih vaj (morda tudi v obliki izbirnega tecaja), saj veliko udeležencev v anketah piše, da jih je premalo. Pri ocenah študentske konverzacije za zacetnike so izvajalke, tj. študentke ljubljanske slovenistike, letos prejele nekoliko višje ocene kot lani (v povprecju 4,07, lani 3,97, gl. graf 2) – nekoliko nižje ocene že drugo leto zapored lahko pripišemo (tudi) zelo heterogenim zacetniškim skupinam, v katerih je težko uskladiti razlicne želje udeležencev. Graf 2: Ocene foneticnih vaj in konverzacij 2.2 Študijsko gradivo Lektorji so imeli na voljo ucbenik, ki so ga uporabljali kot osnovnega, poleg tega so uporabljali tudi lastno gradivo in druge publikacije Centra za slovenšcino, v veliki meri pa so v pouk vkljucevali tudi interaktivne metode poucevanja (od poslušanja do petja pesmi, gledanja filmov ter diskusije o filmih, predstavah ter drugih dogodkih, ki so jih bili udeleženci deležni med Seminarjem). V celoti so svoje gradivo (brez ucbenika) uporabljale lektorice vseh treh izpopolnjevalnih skupin in izvajalec foneticnih vaj, kot dodatek k ucbenikom pa tudi lektorice zacetniških in nadaljevalnih skupin, še posebej pri konverzacijah. Osnovno študijsko gradivo po skupinah: Zacetna 1: A, B, C … 1, 2, 3, Gremo, Zacetna 2: Naprej pa v slovenšcini, Zacetna 3: Gremo naprej, Nadaljevalna 1: Slovenska beseda v živo 2 – ucbenik, Nadaljevalna 2: Slovenska beseda v živo 3a – ucbenik, Nadaljevalna 3: S slovenšcino po svetu, Izpopolnjevalna jezikoslovna: lastno gradivo, Izpopolnjevalna literarna: lastno gradivo, Izpopolnjevalna splošna: lastno gradivo, Foneticne vaje: lastno gradivo. 2.3 Poudarki iz lektorskih porocil Lektorji so pohvalili odlicno vzdušje na Seminarju, organizacijo, delovne pogoje, seminarski urnik, popoldansko-vecerni spremljevalni program ter delo organizatorjev in asistentov. V svojih porocilih so še posebej izpostavili, da so z veseljem sodelovali na Seminarju in da je bila to zanje nepozabna izkušnja. O koristnosti in smiselnosti vkljucevanja lektorjev, ki poucujejo slovenšcino na univerzah v tujini, v seminarski program prica tudi izjava ene od lektoric: »Po mojem mnenju je sodelovanje na Seminarju zelo prijetna in dobrodošla izkušnja za vse nas lektorje v tujini, saj se moramo preizkusiti v malo drugacnih skupinah kot cez leto, malo lahko spet zacutimo utrip Ljubljane in se imamo priložnost vec pogovarjati in družiti s kolegi!« Letošnjega Seminarja se je udeležilo 99 udeležencev iz 24 držav, zato se ne zdi nic nenavadnega, da kar nekaj lektorjev – predvsem tistih, ki so poucevali v zacetniških in izpopolnjevalnih skupinah – poroca o razmeroma heterogenih skupinah, in sicer tako z vidika jezikovnega (pred)znanja, maternih jezikov (slovanski, germanski, romanski, ugrofinski in drugi jeziki), starostnih razlik in/ali osebnih interesov. Težave so lektorji uspešno sproti odpravljali, prenekatera razlika med udeleženci pa jim je služila tudi kot osnova za delo v razredu, kar prica o prilagodljivosti in dobri usposobljenosti lektorjev, ki so poucevali na Seminarju. Lektorji hvalijo tudi motiviranost udeležencev za delo ter porocajo o discipliniranosti in vedoželjnosti vecine udeležencev. Ponovno se je potrdila smiselnost foneticnih vaj za vse udeležence, ki si želijo še vec ur prakticnih vaj iz slovenskega pravorecja, kar bomo v naslednjih letih poskušali upoštevati, tudi v obliki izbirnih tecajev. 3 Predavanja, Parada mladih in izbirna tecaja Klasicnih predavanj je bilo letos 12, poleg teh pa še 4 v okviru t. i. Parade mladih. Predavanj se je udeleževalo od 61 do 80 slušateljev (v povprecju 71), predavanj v okviru Parade mladih pa se je udeležilo 68 udeležencev. Tema Seminarja, država in narod, je bila ocenjena nekoliko bolje kot lani (4,46, lani 4,35), podobno tudi klasicna predavanja (4,63, lani 4,47) in predavanja v okviru Parade mladih (4,45, lani 4,34; gl. graf 3). Predavali so dr. Simona Kranjc, dr. Irena Novak Popov, dr. Vera Smole, dr. Marko Stabej, dr. Matej Šekli, dr. Hotimir Tivadar, dr. Andreja Žele (vsi s Filozofske fakultete UL), dr. Silvija Borovnik (Filozofska fakulteta UM), mag. Branko Ažman, dr. Bojan Dobovšek, Boštjan Slak (vsi s Fakultete za varnostne vede UM), ddr. Igor Grdina (ZRC SAZU), dr. Peter Svetina (Inštitut za slavistiko Univerze v Celovcu), Gorazd Tivadar (Okrajno sodišce v Ljutomeru) in Franci Just (Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota). V okviru Parade mladih so predavali dr. Igor Žunkovic (Filozofska fakulteta UL) ter podiplomski študenti Janoš Ježovnik (Ljubljana), Alena Klvanova (Brno) in Lucia Gaja Scuteri (Neapelj). Podobno kot lani smo tudi letos organizirali dva izbirna tecaja. Literarnega je vodila dr. Đurda Strsoglavec z ljubljanske Filozofske fakultete (v povprecju ga je obiskovalo 39 udeležencev, ocena 4,51), jezikoslovnega pa dr. Nataša Gliha Komac z ZRC SAZU (26 udeležencev, ocena 4,04). 3.1 Zbornik in druge publikacije ter e-objave Prispevki s predavanj, Parade mladih in izbirnih tecajev so objavljeni v seminarski monografiji, ki je bila natisnjen pred zacetkom prireditve, ter na spletni strani v rubriki Zborniki SSJLK, posnetki predavanj pa so dostopni na spletnem portalu Videolectures. Poleg monografije smo natisnili še Vodnik po programu ter plakat in sponzorski plakat. Graf 3: Ocene seminarske teme, predavanj, izbirnih tecajev in parade mladih 4 Spremljevalni program Seminar smo slovesno odprli v Mestnem muzeju. Udeležence in druge goste so pozdravili prorektor Univerze v Ljubljani dr. Martin Copic, dekanja Filozofske fakultete dr. Branka Kalenic Ramšak, predstojnica Oddelka za slovenistiko dr. Vera Smole in vodja Oddelka za kulturo na Mestni obcini Ljubljana mag. Mateja Demšic, prisluhnili pa smo glasbenemu nastopu pevke Nance Muck in pianista Miloša Rebule. V naslednjih dneh smo organizirali spoznavno popoldne s pevsko (vodila jo je Tanja Vidic) in gledališko (vodila jo je dr. Đurda Strsoglavec) delavnico, ogled gledaliških predstav Pavla nad prepadom v Slovenskem mladinskem gledališcu in Lucije Cirovic Vsaka stvar je za nekaj dobra, literarnozgodovinski (vodil ga je mag. Andrej Bartol) in umetnostnozgodovinski (vodila ga je dr. Martina Malešic) sprehod po Ljubljani, pohod na Šmarno goro, ogled slovenskega filma Pot v raj, družabno-plesni vecer z AFS France Marolt ter ogled razstav v Narodni galeriji Umetnost na Slovenskem in v Moderni galeriji NSK od Kapitala do kapitala. Zakljucni vecer je potekal v Kavarni Sputnik ob koncertu skupine Melanholiki, medtem ko smo imeli t. i. delovni zakljucek Seminarja s predstavitvijo skupin na Filozofski fakulteti, posnetek prireditve pa je na voljo na YouTubu. Ocena spremljevalnega programa je najvišja v zadnjih desetih letih, in sicer so ga udeleženci ocenili s povprecno oceno 4,69, lani 4,59 (za podrobnejše ocene posameznih dogodkov gl. graf 4). Celodnevno ekskurzijo smo organizirali v Postojno, kjer smo si ogledali Predjamski grad in Postojnsko jamo, ter Piran. Fotografije z ekskurzije (in s celotnega seminarskega dogajanja) so na voljo v arhivu 51. Seminarja na spletni strani www.centerslo.si/seminar. Udeleženci so ekskurzijo ocenili najbolje (vsaj) v zadnjih desetih letih (4,92, lani 4,35). Razstavo knjižnih novosti s podrocja slovenskega jezika in literature (tako strokovnih kot leposlovnih) je tudi letos pripravila vodja knjižnice Oddelka za slovenistiko in Oddelka za slavistiko Anka Sollner Perdih in so si jo udeleženci ogledali v sklopu dela v lektorskih skupinah. Graf 4: Ocene spremljevalnega dogajanja na Seminarju 5 Organizacija, odmevi v medijih in financiranje 5.1 Bivanje Vecina udeležencev je bivala v Dijaškem domu Ivana Cankarja, ocena bivanja pa je podobno visoka kot lani (4,44, lani 4,3). 5.2 Organizacija seminarske prireditve Predsednik Seminarja je bil dr. Hotimir Tivadar, za organizacijo sta skrbela dr. Damjan Huber, ki je opravljal tudi vlogo vodje lektorjev, in dr. Mojca Nidorfer Šiškovic, za založniško dejavnost pa je bila zadolžena mag. Mateja Lutar. V veliko pomoc pri izvedbi Seminarja so bili študenti Katarina Gomboc, Zuzia Kobos, Luigi Pulvirenti, Martina Toplišek in Nina Tramšek. Graf 5: Ocene organizacije, spremljevalnega programa in bivanja v dijaškem domu 5.3 Nekaj poudarkov iz ankete udeležencev Seminarja Precej podatkov iz ankete smo sicer že izpostavili, na tem mestu pa velja poudariti navdušenje udeležencev nad organizacijo prireditve (letos in lani 4,78), delom organizacijskega osebja (4,88, lani 4,86), popoldansko-vecernim spremljevalnim programom (4,69, lani 4,59) in še posebej ekskurzijo (4,92, lani 4,35), kar so najvišje ocene v zadnjih desetih letih (gl. graf 5), ter neprecenljivo izkušnjo, da so dva tedna lahko govorili (samo) slovensko z udeleženci z vsega sveta in slovenskimi strokovnjaki za jezik, književnosti in druge družboslovno-humanisticne teme. Pri samooceni izboljšanja znanja je z veliko svoj napredek ocenilo 35 % udeležencev, s precej 40 % in z malo 25 %, medtem ko z nic svojega napredka ni ocenil nihce (gl. graf 6). Graf 6: Samoocena udeležencev glede napredka v znanju slovenšcine 5.4 Medijska pozornost Letos smo zasledili (vsaj) 31 medijskih objav. Seminar je odmeval tako na nacionalni RTV Slovenija (kar 12 objav na vseh treh radijskih programih in 1 na prvem televizijskem programu) kot tudi v casopisih (5 objav v Delu, Veceru, Dnevniku in Primorskem dnevniku) in na spletu (11 objav na razlicnih spletnih portalih). Dvakrat so o Seminarju porocali tudi na Radiu Trst. Vse objave so dostopne v spletnem arhivu 51. Seminarja v rubriki Odmevi v medijih. 5.5 Financiranje Seminar je v veliki vecini financiralo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS v okviru Uredbe o financiranju visokošolskih zavodov v Republiki Sloveniji preko letne pogodbe kot eno od nacionalno pomembnih nalog, tj. Skrb za slovenšcino, na pomoc pa so nam priskocili še Mestna obcina Ljubljana, Filozofska fakulteta, Rektorat Univerze v Ljubljani, Nova Ljubljanska banka, Riko oz. Ustanova patra Stanislava Škrabca in Krka, casopisni hiši Delo in Dnevnik sta vsak dan za udeležence Seminarja pošiljali po deset brezplacnih izvodov svojih dnevnikov, nekoliko vec sredstev kot lani pa so prispevali tudi udeleženci, ki se kljub vecjemu lastnemu financnemu vložku radi vracajo na Seminar (gl. graf 7). Graf 7: Vracanje udeležencev na Seminar 6 Sklep Za kakovostno sodelovanje se lepo zahvaljujeva vsem lektorjem, ki so poucevali na 51. Seminarju, asistentom in izvajalkam študentske konverzacije, strokovnima sodelavkama dr. Mojci Nidorfer Šiškovic in mag. Mateji Lutar, vodji knjižnice Anki Sollner Perdih, predavateljem, izvajalcem popoldansko-vecernega spremljevalnega programa in nasploh vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri pripravi in izvedbi letošnjega Seminarja. Velika zahvala tudi sponzorjem, brez katerih Seminarja že nekaj zadnjih let ne bi mogli primerno organizirati. 51. seminar slovenskega jezika, literature in kulture je bil torej (ponovno) uspešen, o cemer pricajo tudi izjave udeležencev: skupna ocena je, da je bil Seminar odlicen in da je treba organizatorjem cestitati. Ob koncu tega porocila si lahko samo želiva, da bi nam (zdaj že zvesti) sponzorji prisluhnili vsaj v taki meri kot v zadnjih letih in da bi nam pristojno ministrstvo zagotovilo dodatna financna sredstva, s katerimi bi lahko nadaljevali s še kakovostnejšim prirejanjem te edinstvene mednarodne prireditve tudi v prihodnosti. 34. simpozij Obdobja 34. simpozij Obdobja: Slovnica in slovar – aktualni jezikovni opis (19.–21. 11. 2015) izr. prof. dr. Mojca Smolej 1 Organizacijsko porocilo 34. mednarodni znanstveni simpozij Obdobja z naslovom Slovnica in slovar – aktualni jezikovni opis je potekal od 19. do 21. novembra v prostorih Univerze v Ljubljani. Za programsko zasnovo in vsebinsko izpeljavo je poleg podpisane predsednice simpozija skrbel mednarodni programski in recenzentski odbor v sestavi: Kozma Ahacic (ZRC SAZU), Tatjana Balažic Bulc (Univerza v Ljubljani), Agnieszka Będkowska-Kopczyk (Karl-Franzens-Universität Graz), Karmen Bizjak Merzel (Osnovna šola Danile Kumar), Aleksander Bjelcevic (Univerza v Ljubljani), Helena Dobrovoljc (ZRC SAZU), Ina Ferbežar (Univerza v Ljubljani), Vojko Gorjanc (Univerza v Ljubljani), Matej Hriberšek (Univerza v Ljubljani), Damjan Huber (Univerza v Ljubljani), Nataša Jakop (ZRC SAZU), Marko Jesenšek (Univerza v Mariboru), Mira Krajnc Ivic (Univerza v Mariboru), Simona Kranjc (Univerza v Ljubljani), Erika Kržišnik (Univerza v Ljubljani), Tina Lengar Verovnik (Univerza v Ljubljani), Nataša Logar (Univerza v Ljubljani), Mojca Nidorfer Šiškovic (Univerza v Ljubljani), Irena Orel (Univerza v Ljubljani), Martina Ožbot (Univerza v Ljubljani), Gregor Perko (Univerza v Ljubljani), Nataša Pirih Svetina (Univerza v Ljubljani), Tadeja Rozman (Univerza v Ljubljani in Trojina), Vera Smole (Univerza v Ljubljani), Anita Srebnik (Univerza v Ljubljani), Marko Stabej (Univerza v Ljubljani), Saška Štumberger (Univerza v Ljubljani), Hotimir Tivadar (Univerza v Ljubljani), Darinka Verdonik (Univerza v Mariboru), Primož Vitez (Univerza v Ljubljani) in Andreja Žele (Univerza v Ljubljani). Kot strokovni sodelavci so pri organizaciji simpozija sodelovali Damjan Huber, Mateja Lutar in Mojca Nidorfer Šiškovic. Monografska publikacija z referati je izšla že pred simpozijem in je prosto dostopna tudi na simpozijski spletni strani. Dolžina prispevkov je bila omejena na 6 do 10 strani. Postopek recenzije je temeljil na metodi slepe recenzije enega recenzenta, ki je bila ob negativni prvi recenziji dopolnjena še z eno recenzijo. Kot predhodna leta se je tudi tokrat pri recenzijskem postopku pokazalo nekaj težav: - sprejemanje oz. zavracanje popravkov oz. nesprejemanje komentarjev recenzentov. Treba je razmisliti o tem, ali še vedno vztrajati pri natisu vseh prispevkov ali zgolj povabljenih predavanj, drugim pa omogociti izid v elektronski izdaji; - nekateri recenzenti so svoje delo opravili prepovršno, kar posledicno vodi do objave prispevkov brez znanstvene vrednosti; - nekateri avtorji so poslali v soavtorstvu tudi do 4 prispevke. To bi bilo treba urediti. Kotizacija, ki jo placajo vsi udeleženci razen clanov organizacijskega odbora in Oddelka za slovenistiko ter Oddelka za slavistiko, je znašala 80 evrov. Tudi elektronsko prijavljanje in oddajanje prispevkov je potekalo brez zapletov. 2 Financiranje Simpozij je bil v letu 2015 financiran predvsem iz sredstev Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS, in sicer po Uredbi o financiranju visokošolskih zavodov, clanic Univerz. Del financnega priliva je bil pokrit tudi s kotizacijo. 3 Udeležba V monografski publikaciji je objavljen 101 prispevek. Na simpoziju je sodelovalo 121 predavateljev iz 13 držav: Avstrije, Ceške, Hrvaške, Italije, Japonske, Kanade, Makedonije, Poljske, Rusije, Slovenije, Srbije, Velika Britanije in Združenih držav Amerike. 4 Spremljevalne prireditve Na slovesnem odprtju simpozija je nastopil Oktet Filozofske fakultete, pozdravili pa so nas ministrica za izobraževanje, znanost in šport RS Maja Makovec Brencic, podpredsednik SAZU Jože Krašovec, rektor Univerze v Ljubljani Ivan Svetlik, dekanja Filozofske fakultete Branka Kalenic Ramšak, predstojnica Oddelka za slovenistiko Vera Smole, predstojnica Oddelka za slavistiko Namita Subiotto in predstojnik Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik Marko Stabej. V cetrtek pozno popoldne in zvecer smo organizirali okroglo mizo Slovenšcina danes (in jutri) – norma, raba, infrastruktura, ki je bila v Veliki citalnici Narodne in univerzitetne knjižnice. Na okrogli mizi so sodelovali Martina Ožbot (moderatorka), Helena Dobrovoljc, Monika Kalin Golob, Erika Kržišnik, Marko Stabej in Tatjana Stanic. Sledilo je odprtje razstave Slovenske slovnice in slovarji: Poljub z jezikom v razstavnem prostoru NUK-a. Na odprtju je nastopil Kvartet flavt Filozofske filharmonije. V petek zvecer smo si ogledali predstavo Andreja Rozmana Roze Že spet obisk. 5 Odzivi v javnosti O simpoziju so porocali nekateri slovenski mediji (MMC RTV SLO, STA, Radio Slovenija idr.), vsi odzivi so zbrani in dokumentirani v spletnem arhivu 34. simpozija v rubriki Odmevi v medijih. V simpozijskem arhivu je na voljo tudi drugo slikovno in besedilno dokumentarno gradivo s simpozija, vkljucno s posnetkom okrogle mize v NUK-u. 6 Vsebinska zasnova in tematika simpozija Pri oblikovanju tematskih smernic 34. simpozija Obdobja je bilo kot izhodišcno izpostavljeno osredotocanje na pet medsebojno tesno povezanih podrocij: na temeljna teoreticna izhodišca jezikovnega opisa, na vprašanje razumevanja norme, rabe in kodifikacije, na problematiko slovaropisja na Slovenskem oz. razlagalni slovar sodobne slovenšcine, na podrocje pisanja sodobnih slovnic oz. slovnico sodobnega slovenskega jezika in na podrocje jezikovnotehnološkega vidika jezikovnega opisa. S splošno teoretskimi vprašanji jezikovnega opisa, kamor so vkljucena tudi vprašanja odnosa med rabo, normo in kodifikacijo, se ukvarja 8 prispevkov. Na najrazlicnejše teme, ki so povezane s slovaropisjem, se osredotoca 39 prispevkov, prav tako 39 prispevkov obravnava razlicna slovnicna poglavja, 15 prispevkov pa se ukvarja z jezikovno tehnologijo, kjer mocno prednjacijo prispevki, ki obravnavajo rabo korpusov. Ali so bili cilji vsaj deloma izpolnjeni oz. ali so se raziskovalci jezikoslovci in drugi strokovnjaki, ki se ukvarjajo z jezikoslovjem in jezikom kot takim, odzvali na tematsko zastavljene smernice, prica sama vsebina monografske publikacije. Priloga: Povzetek rezultatov ankete 34. simpozija Obdobja asist. dr. Damjan Huber Kolikokrat ste že bili na Simpoziju Obdobja? Tecaji slovenšcine Tecaji slovenšcine Branka Gradišar 1 Izvedba tecajev slovenšcine V letu 2015 smo izvedli 22 tecajev slovenšcine za odrasle. Slika 1: Razpored tecajev leta 2015 JAN FEB MAR APRIL MAJ JUN JULIJ AVG SEPT OKT NOV DEC ZŠ Erasmus+ Prip VR Spomladanska šola Popoldanski tecaj Jutranji tecaj Slovenšcina za študente Int jut Prip VR Prip OR Žepni tecaj PŠ Prip OR Erasmus+ Intenz Jesenska šola Popoldanski tecaj Jutranji tecaj Slovenšcina za študente Int jut Prip VR Individualni tecaji ZŠ = Zimska šola, Int Jut = Intenzivni jutranji tecaj, Intenz = Intenzivni tecaj, PŠ = Poletna šola, Erasmus+ = Intenzivni tecaj slovenšcine za študente Erasmus+, Prip VR = Priprava na izpit iz slovenšcine na višji ravni, Prip OR = Priprava na izpit iz slovenšcine na osnovni ravni 1.1 Tecaji slovenšcine za odrasle V letu 2015 smo prvic organizirali Pripravo na izpit iz znanja slovenšcine na osnovni ravni. Šlo je za 20-urni tecaj, ki je potekal en teden pred izpitnim rokom, udeleženci pa so lahko izbirali med dopoldanskim in popoldanskim terminom. Tecaja se je v dveh izvedbah, junija in septembra, udeležilo 9 udeležencev. Septembra se je spremenilo financiranje Intenzivnega tecaja slovenšcine za študente Erasmus+. V študijskem letu 2014/15 je tecaj v celoti financirala Evropska komisija oz. Univerza v Ljubljani iz sredstev za organizacijo mobilnosti, in sicer v vrednosti 125 EUR na študenta, študenti so morali prispevati le za ucbenik (18–20 EUR). Zaradi pomanjkanja sredstev in nizke motiviranosti nekaterih študentov se je sofinancirani delež zmanjšal na 65 EUR, participacija študentov pa zvišala na 75 EUR. Udeležba na tecaju se je kljub temu povecala, osip študentov pa se je zmanjšal. Spremljevalni program, namenjen spoznavanju slovenske kulture, zgodovine in sodobne stvarnosti, pa smo organizirali v okviru Zimske, Spomladanske, Poletne in Jesenske šole, na teh tecajih so nastali tudi casopisi s prispevki udeležencev: Zimopis, Dobesednik in Pošopis. 2 Udeleženci Skupno število udeležencev v letu 2015 je bilo 874. Najvec jih je bilo na Intenzivnem tecaju slovenšcine za študente Erasmus+ (231), na Žepnem tecaju (114), Poletni šoli (108) in tecaju Slovenšcina za študente (100). Erasmus+ = Intenzivni tecaj slovenšcine za študente Erasmus+, Žepni = Žepni tecaj, PŠ = Poletna šola, Študenti Slovenšcina za študente, JUT = Jutranji tecaj, JŠ = Jesenska šola, SŠ = Spomladanska šola, POP = Popoldanski tecaj, ZŠ = Zimska šola, Int Jut = Intenzivni jutranji tecaj, Ind = Individualni pouk, Intenz = Intenzivni tecaj Leta 2015 smo imeli 31 udeležencev manj kot leto prej, predvsem zaradi izteka tecajev po programu Zacetna integracija priseljencev (2014: 159), vecina drugih tecajev je namrec imela porast udeležbe. Najvecji porast so imeli Intenzivni tecaj slovenšcine za študente Erasmus+ (2014: 169, 2015: 231), Jutranji tecaj (2014: 32, 2015: 74), posebni tecaji, ki jih v letu 2014 sploh nismo organizirali (2015: 16), Zimska šola (2014: 24, 2015: 33) in Intenzivni jutranji tecaj (2014: 21, 2015: 28). Obcutnejši upad udeležbe sta imela zgolj Intenzivni tecaj (2014: 29, 2015: 10) in Slovenšcina za študente (2014: 121, 2015: 100). Graf 2: Primerjava skupnega števila udeležencev v preteklih štirih letih Tecajev za odrasle so se udeležili udeleženci 70 razlicnih narodnosti, najvec jih je bilo iz Nemcije (10,9 %), Rusije (9,6 %), ZDA (5,2 %), Ceške (4,8 %), Italije (4,8 %) in Španije (4,7 %). Graf 3: Narodnost udeležencev tecajev Udeleženci so opravljali 74 razlicnih poklicev, najvec je bilo študentov in dijakov (57,6 %), uciteljev (4,6 %), zdravnikov (3,3 %) in inženirjev (2,6 %). Graf 4: Poklic udeležencev tecajev Po spolu so prevladovale ženske. 3 Ucitelji Leta 2015 je v programu Tecaji slovenšcine ucilo 23 uciteljic in uciteljev, od tega 19 profesorjev slovenskega jezika in 4 študentke. Vecina sodelujocih je stalnih honorarnih sodelavcev Centra. 3.1 Sodelavci Tecajev slovenšcine 2015 Mateja Arnež Janja Ban Maja Bracika Pišcanc Anja Butala Svetlana Jandric Nina Javoršek Tanja Jerman Boris Kern Katja Kralj Andreja Markovic Staša Pisek Nataša Podhraški Petra Pucnik Anja Strajnar Mojca Stritar Kucuk Maja Šorli Jakin Nataša Štefanac Helena Šter Tina Toplišek Maja Urbanc Melita Vešner Magda Volk Gita Vuga Ob koncu vecine tecajev smo izvedli anonimno anketo, v kateri so udeleženci ocenili aktivnost pri pouku, razumljivost razlage in uporabo razlicnih metod pri posameznem ucitelju. Povprecna ocena teh dejavnosti pri vseh uciteljih je bila 4,83 (na lestvici od 1 do 5). V letu 2015 so bile na programu Tecaji slovenšcine zaposlene strokovne sodelavke Branka Gradišar (vodja programa), Jana Kete Maticic in Tanja Jerman (vodja uciteljev). 4 Financiranje programa Intenzivni tecaj slovenšcine za študente Erasmus+ sofinancira Evropska komisija, in sicer 65 EUR na udeleženca. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v sodelovanju s CMEPIUS-om ter Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu podeljujeta štipendije za kritje šolnin zamejcem in potomcem slovenskih zdomcev in izseljencev za Zimsko, Spomladansko, Poletno in Jesensko šolo. V letu 2015 je bilo podeljenih 8 štipendij za Zimsko šolo (MIZŠ: 3.200 EUR), 6 za Spomladansko (MIZŠ: 7.800 EUR), 44 za Poletno šolo (MIZŠ – bilateralni sporazumi: 9.468 EUR, MIZŠ: 2.700 EUR, Urad: 15.120 EUR) in 3 za Jesensko šolo (MIZŠ: 3.960 EUR). Tri štipendije iz Štipendijskega sklada Jane Zemljaric Miklavcic (1.995 EUR) za Poletno šolo namenimo tudi sami iz svojih tržnih sredstev. Slovenšcina za otroke in mladostnike Tecaji slovenšcine Slovenšcina za otroke in mladostnike Slovenšcina za otroke in mladostnike Slovenšcina za otroke in mladostnike Izpitni center Izobraževanje uciteljev slovenšcine kot drugega in tujega jezika Izpitni center Založniška dejavnost Založniška dejavnost Založniška dejavnost Objave v medijih Objave v medijih Objave v medijih Objave v medijih Objave v medijih Letno porocilo 2015 Center za slovenšcino kot drugi in tuji jezik Pripravili: Sodelavke in sodelavci Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik Uredila: Mateja Lutar Oblikovanje in prelom: Lavoslava Bencic Izdal: Center za slovenšcino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Za založbo: Branka Kalenic Ramšak, dekanja Ljubljana, julij 2016 Publikacija je brezplacna in dostopna na http://centerslo.si. ISSN 1581-9442 Slovenšcina na tujih univerzah Izpitni center Uvod Slovenšcina na tujih univerzah Tecaji slovenšcine Izobraževanje uciteljev slovenšcine kot drugega in tujega jezika Objave v medijih Objave v medijih Slovenšcina na tujih univerzah 51. seminar slovenskega jezika, literature in kulture 51. seminar slovenskega jezika, literature in kulture 51. seminar slovenskega jezika, literature in kulture 51. seminar slovenskega jezika, literature in kulture 51. seminar slovenskega jezika, literature in kulture 51. seminar slovenskega jezika, literature in kulture 34. simpozij Obdobja Tecaji slovenšcine Slovenšcina za otroke in mladostnike Slovenšcina za otroke in mladostnike Objave v medijih Objave v medijih Slovenšcina na tujih univerzah Slovenšcina na tujih univerzah Slovenšcina za otroke in mladostnike Izpitni center Izobraževanje uciteljev slovenšcine kot drugega in tujega jezika Založniška dejavnost Objave v medijih Objave v medijih Objave v medijih Center za slovenšcino kot drugi in tuji jezik Letno porocilo 2015 Slovenšcina na tujih univerzah Slovenšcina na tujih univerzah Slovenšcina na tujih univerzah Slovenšcina na tujih univerzah Slovenšcina na tujih univerzah Slovenšcina na tujih univerzah Slovenšcina na tujih univerzah Slovenšcina na tujih univerzah Izpitni center Izpitni center Objave v medijih Bibliografija strokovnih delavcev Centra Objave v medijih Objave v medijih Bibliografija strokovnih delavcev Centra 4 Letno porocilo 2015 Letno porocilo 2015 5 Slovenšcina na tujih univerzah dr. Mojca Nidorfer Šiškovic, asist. dr. Damjan Huber 1 Splošno o programu V študijskem letu 2014/15 je na tujih univerzah delovalo 57 slovenistik, od tega 9 na univerzah, kjer lektorjevo delo financira samo Republika Slovenija, 34 na univerzah, kjer lektorja sofinancirata Republika Slovenija in univerza gostiteljica, in 14 na univerzah, kjer lektorja financira samo univerza gostiteljica. Statusi slovenistik na tujih univerzah so bili naslednji: na 26 univerzah je imela slovenistika status samostojnega diplomskega študija ali študijske smeri v okviru dodiplomskega in/ali podiplomskega študija, tj. magistrskega in doktorskega študija. Na vseh univerzah razen na univerzah v Parizu, Katovicah, Neaplju in Pardubicah pa so lektorat slovenšcine bodisi kot obvezni izbirni predmet ali kot izbirni predmet lahko izbrali vsi študenti oddelka, kjer je slovenistika, študenti fakultete, univerze in tudi zunanji slušatelji. V zacetku študijskega leta 2015/16 je po 23 letih znova zacela delovati slovenistika na Filozofski fakulteti Univerze v Sarajevu, sporazum med univerzama je bil podpisan v aprilu 2015. V ta namen je bilo z reorganizacijo eno od dveh sistemiziranih delovnih mest uciteljev slovenšcine na tuji univerzi v Belgiji preneseno v Sarajevo. Tako ostajata slovenistiki na dveh univerzah v Belgiji, in sicer v Gentu in Bruslju, ki ju bo izvajal en ucitelj, lektorat na univerzi v Louvain-la-Neuvu, v katerega je bil vpis zadnja leta zelo nizek, pa s slovenske strani ne bo vec financiran oz. izvajan. Zaradi vedno slabših pogojev delovanja, omejitve vpisa za študente in posledicno slabega vpisa je bila konec študijskega leta 2014/2015 ukinjena slovenistika na Univerzi v Hamburgu, hkrati pa s podpisom sporazuma med univerzama vzpostavljena slovenistika na Univerzi v Kölnu. Slovenistiko bodo študenti lahko vpisali tudi kot študijsko smer. Poleg omenjenih sprememb je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport sprejelo odlocitev, da ucitelja na slovenistiki na Univerzi v Sombotelu, ki je edini deloval pod okriljem Univerze v Mariboru in bil tam zaposlen, prestavi v mrežo slovenistik programa Slovenšcina na tujih univerzah. Z omenjeno univerzo so bili uspešno vzpostavljeni stiki in dosežen dogovor glede napotitve ucitelja v zacetku novega študijskega leta 2015/2016. V slovenisticne programe na tujih univerzah je bilo vkljucenih nekaj vec kot 2.000 študentov. Število se je v zadnjih letih nekoliko znižalo, po obvestilih uciteljev zaradi vsesplošnega upada vpisa študentov na študije jezikov (razen na anglešcino, kitajšcino, turšcino ipd.) po Evropi in Evropski uniji. Opažamo pa tudi, da se je trend zniževanja v zacetku novega študijskega leta ponekod že obrnil, na nekaterih oddelkih, kjer je tudi slovenistika, so izvedli dolocene spremembe, npr. znižali število kreditnih tock, razširili možnost vpisa tudi za študente drugih študijev. 2 Kadrovske spremembe in spremembe statusa na slovenistikah V program Slovenšcina na tujih univerzah (STU) je bilo v študijskem letu 2014/15 vkljucenih 57 uciteljev slovenšcine v tujini: 30 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (FF UL) zaposlenih uciteljev in 21 na tujih univerzah zaposlenih uciteljev oz. uciteljev, ki so na slovenistikah poucevali na podlagi avtorske pogodbe. Poleg uciteljev, ki so izvajali lektorate, je predavanja o slovenskem jeziku, literaturi in kulturi na univerzah v tujini izvajalo vec kot 35 tujih habilitiranih uciteljev, ki so bili hkrati mentorji študentom pri diplomskih, magistrskih in doktorskih nalogah. Na nekaterih slovenistikah so predavanja, seminarje in mentorstva študentom pri diplomskih in magistrskih nalogah izvedli tudi ucitelji programa STU, kot nosilci predmetov tisti, ki so že dosegli doktorske nazive. Nekateri od njih tudi objavljajo prispevke in se udeležujejo konferenc ter prevajajo. Osem uciteljev programa STU je v prvi polovici julija 2015 poucevalo tudi na 51. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture. Konec študijskega leta 2014/15 je prišlo do naslednjih kadrovskih sprememb med zaposlenimi ucitelji: z univerz v Bruslju in Louvainu-la-Neuvu se je lektorica mag. Meta Klinar prestavila na Univerzo v Zagrebu, lektorica z Univerze v Zagrebu Ivana Petric Lasnik pa se je prestavila na Univerzo Gent in Svobodno univerzo v Bruslju. Lektor na Univerzi v Gentu mag. Pavel Ocepek se je prestavil na ponovno odprto slovenistiko na Univerzi v Sarajevu. Lektorica na Univerzi v Hamburgu Monika Pemic se je ob zaprtju slovenistike konec študijskega leta prestavila na Univerzo v Kölnu, lektorica na Zahodnomadžarski univerzi v Sombotelu (Univerzitetni center Savaria) pa je z novim študijskim letom postala Mojca Jesenovec. Na univerzah v Lodžu in Kijevu (s štud. letom 2015/2016) imajo sistemizirani delovni mesti gostujocih lektorjev, na katerih je delo uciteljev sofinancirano s slovenske strani, prav tako Republika Slovenija predlaga ucitelja, izbranega na razpisu. Na slovenistiki v Lodžu je tako v preteklem letu pouceval dr. Boris Kern, ki ga je z novim študijskim letom nadomestila Vesna Bukovec, na univerzo v Kijev pa je kot prva lektorica septembra 2015 odšla Katja Piuzi. Na univerzah gostiteljicah so se zgodile spremembe, ki so vplivale tudi na položaj slovenistike v študijskem letu 2014/15, v veliki vecini v pozitivno smer. Od študijskega leta 2015/2016 je na Univerzi v Bratislavi v ponudbi magistrski joint-degree program Srednjeevropske študije. V Brnu bodo lahko slovenšcino od študijskega leta 2015/16 izbirali tudi kot 4-semestrski modul v okviru diplomskega študija filološko-podrocne študije. Na univerzi na Dunaju ostaja odprto vprašanje habilitiranega ucitelja slovenšcine. S sofinanciranjem s slovenske strani v višini 20.000 EUR letno bi bilo možno, da bi pridobili mesto stalnega profesorja za slovenšcino, kar bi pripomoglo k stabilnejšemu statusu slovenistike in njegovi uspešnejši kontinuiteti. Na univerzi v Kijevu v Ukrajini so uspešno pripravili študijski program slovenistike in v študijskem letu 2015/16 vpisali prve študente ter odprli novo delovno mesto gostujocega lektorja. Na univerzi v Nottinghamu bodo imeli predmeti slovenšcine (in tudi srbšcine) po 20 namesto 40 kreditnih tock, zato pricakujejo vecji vpis študentov. Na univerzi v Moskvi so ukinili vse obvezne izbirne predmete iz tujih jezikov za rusiste, slovenšcina ostaja na voljo kot izbirni predmet, vpisan v indeks, ce ga bo študent obiskoval pet semestrov. Razpisali pa so diplomski študij slovenšcine za novo generacijo študentov (razpis je odprt na vsakih pet let). Na univerzi v Pragi je bila slovenšcina vkljucena tudi v študijski program Katedre za srednjeevropske študije kot izbirni 2. jezik na magistrskem študiju in kot izbirni predmet magistrskega študija v okviru kvadrilaterale univerz v Bratislavi, Krakovu, Pragi in Ljubljani. Na Univerzi UCL v Londonu bo letos po nekaj letih zaradi vecjega vpisa znova potekal tecaj slovenšcine na dveh stopnjah. Na tujih univerzah je v študijskem letu 2014/15 s temo iz slovenistike diplomiralo 67 študentov, nastalo je 8 magistrskih del in eno doktorsko delo. Ucitelji STU so pogosto somentorji ali celo mentorji študentom, jim pomagajo in svetujejo pri zbiranju gradiva ter ustrezne strokovne literature. Konec avgusta leta 2014 sta bila za tri leta izvoljena predstavnika uciteljev: mag. Pavel Ocepek (predstavnik) in dr. Saša Vojtech Poklac (namestnica). 3 Izobraževanja in delovna srecanja uciteljev ter priprava novih uciteljev V okviru programa STU in Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik (CSDTJ) smo organizirali tri tradicionalna delovna srecanja in izobraževanja za ucitelje: novoletno 22. in 23. decembra 2015 s sprejemom na MIZŠ, poletno izobraževanje CSDTJ (1. in 2. julija 2015) ter osrednje delovno srecanje uciteljev STU pred zacetkom novega študijskega leta, tj. tridnevno srecanje in izobraževanje od 25. do 27. avgusta 2015. Na CSDTJ smo pripravili tudi celovito usposabljanje in pripravo za organizacijsko ter pedagoško delo na lektoratu pred odhodom na delo na tujo univerzo za Vesno Bukovec, Mojco Jesenovec in Katjo Piuzi. Udeležile so se junijskega izobraževanja za ucitelje slovenšcine kot drugega in tujega jezika v okviru CSDTJ, avgustovskega delovnega srecanja STU in hospitirale ter sodelovale na lektoratih v okviru 51. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture. 4 Obiski na lektoratih V študijskem letu 2014/15 je bil v zacetku oktobra 2014 organiziran sestanek dekanje Filozofske fakultete dr. Branke Kalenic Ramšak in vodje programa Slovenšcina na tujih univerzah dr. Mojce Nidorfer Šiškovic z vodstvom Filozofske fakultete Univerze v Sarajevu, z namenom, da bi na omenjeni univerzi ponovno vzpostavili slovenistiko. Marca 2015 sta se udeležili praznovanja 40-letnice vzpostavitve lektorata slovenšcine na Univerzi v Nottinghamu z uciteljem iz Slovenije ter opravili pogovore s predstojnikom Oddelka za ruske in slovanske študije glede statusa slovenistike v prihodnje. Hkrati sta se srecali tudi z vodstvom Filozofske fakultete University College London (UCL), ene najboljših univerz v Veliki Britaniji, z željo, da bi okrepili prisotnost slovenšcine v okviru njihovih študijev na Filozofski fakulteti ter slovenšcino v prihodnje ponudili kot izbirni predmet, ki bi ga izvajala lektorica slovenšcine v Nottinghamu. Pogovori so bili uspešni, saj so na UCL že zaceli s postopki umešcanja slovenšcine med izbirne predmete na Oddelku za slavistiko in povabili lektorico Majo Rancigaj na pogovor. Predstojnik CSDTJ dr. Marko Stabej je obiskal slovenistiko na Inalcu v Parizu, ki se srecuje s težavami majhnega vpisa študentov, kadrovsko pa je dobro pokrita, dobro potekajo tudi sodelovanje in izmenjave s FF UL. Ob obisku je pripravil predavanje za študente in ucitelje na tamkajšnjem oddelku. 5 Financiranje in status programa STU ter stiki in podpora drugih institucij Leto 2015 je bilo glede financiranja delovanja programa stabilno zaradi letne pogodbe, ki jo je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS (MIZŠ) pripravilo že v zacetku leta, in sicer v enaki višini kot leto poprej, kasneje pa dodelilo še sredstva za stroške ucitelja v Sombotelu od zacetka študijskega leta 2015/16 naprej. V okviru dodeljenih sredstev smo s podporo Ministrstva, zlasti g. Andreja Kotnika, izvedli reorganizacijo uciteljskih mest v Belgiji. Da je delovanje programa STU uspešno, gre zahvala tudi Ministrstvu za zunanje zadeve RS in slovenski diplomatski mreži, ki z lektorati odlicno sodeluje. Veliko slovenskih diplomatskih predstavnikov v tujih državah je v preteklem študijskem letu obiskalo lektorate oz. se srecalo z vodstvi tujih univerz, sodelovalo pri kulturnih prireditvah in projektih slovenistik ter pripravilo sprejeme. V preteklem letu smo tesneje sodelovali z Javno agencijo za knjigo RS, in sicer smo se v okviru programa STU ter z lektorji in literarnimi ustvarjalci prijavljali na razpise za gostovanja in organizacijo projektov. Ucitelji v tujini redno sodelujejo z društvi Slovencev v najbližjih krajih in s slovenskimi gospodarskimi predstavništvi. 5.1 Podpora programa STU lektoratom Ucitelji so v svojih porocilih znova pohvalili vsestransko podporo programa STU in CSDTJ v smislu organizacijske in vsebinske podpore, koordinacije skupnih projektov (npr. Svetovni dnevi), nakupa knjig in drugih gradiv za študente, obvešcanja o novostih in aktualnih razpisih, sodelovanja pri organizaciji strokovnih ekskurzij v Slovenijo ter uradne korespondence z univerzo gostiteljico, organizacije kakovostnih srecanj in strokovnih izpopolnjevanj trikrat letno. Prav tako ucitelji zelo cenijo štipendije, ki jih prispevata MIZŠ in Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za udeležbo študentov in uciteljev slovenistike in slavistike iz tujine ter iz slovenskega zamejstva na Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture (SSJLK). Poudarjajo, da študentom iz tujih držav z nizkim standardom placilo namestitve v casu Seminarja pogosto predstavlja prevelik strošek, zato se Seminarja ne morejo udeležiti nekateri zelo dobri študenti. Tujim študentom in uciteljem slovenšcine ta edinstvena prireditev (v letu 2015 je potekal 51. seminar) omogoca, da se s slovenšcino poglobljeno seznanijo v Sloveniji, poslušajo predavanja strokovnjakov s podrocja slovenistike in humanistike ter družboslovja in stkejo strokovne ter kulturne stike z institucijami v Ljubljani in Sloveniji. 6 Študentske in uciteljske izmenjave V zadnjih letih se je povecalo število izmenjav in gostovanj tako študentov kot tudi uciteljev slovenistov v Sloveniji in tujini. K temu so najvec pripomogli ucitelji s podpisom novih pogodb Erasmus Socrates med slovenistikami na tujih univerzah ter slovenistikami na vseh slovenskih univerzah. Precej izmenjav poteka tudi preko akademske mreže Ceepus, programa Basileus in bilateralnih pogodb ter programov o sodelovanju, ki jih Republika Slovenija podpisuje z drugimi državami. Na pobudo CSDTJ so bili na Oddelku za slovenistiko akreditirani lektorati slovenšcine kot tujega jezika, in sicer kot semestrski 60-urni zunanji izbirni predmeti, ovrednoteni s tremi kreditnimi tockami, ki jih lahko izberejo vsi redno vpisani študenti Univerze v Ljubljani. Žal pa financiranje ni bilo urejeno na ravni Univerze v Ljubljani, zato jih študenti v drugem semestru niso mogli izbrati. Še vedno ostaja ucenje slovenšcine velika težava za študente, ki študirajo slovenšcino kot diplomski predmet v tujini in so na študijskem gostovanju na slovenskih univerzah, saj v casu študija v Sloveniji nimajo možnosti brezplacnega tecaja slovenšcine, razen 64-urnega tecaja, namenjenega gostujocim študentom v okviru programa EU Erasmus. Z brezplacnimi tecaji, ki bi bili ustrezno financirani z vzpostavitvijo vsaj enega delovnega mesta ucitelja, bi bil študij tujih študentov v Sloveniji kakovostnejši in uspešnejši, hkrati pa bi prispevali k znanju in poznavanju slovenskega jezika ter bolje promovirali slovenske univerze in študije v procesu internacionalizacije. 7 Objave v medijih Ucitelji in študenti z lektoratov so bili v preteklem letu pogosto gostje radijskih oddaj RTV Slovenija, zlasti oddaj, namenjenih Slovencem po svetu, ter drugih oddaj in programov lokalnih radijskih in televizijskih hiš v okolju in mestih, kjer delujejo lektorati. Vec v posebnem poglavju Porocila. 8 Kulturne dejavnosti in projekti programa Na lektoratih so bili tudi v študijskem letu 2014/15 ucitelji izredno dejavni na podrocju organiziranja dodatnih kulturnih dejavnosti, ki so dopolnile pedagoško delo s študenti. V okviru programa smo izvedli projekt Svetovni dnevi slovenskega jezika. Ucitelji na tujih univerzah so s študenti prevedli knjižico Žepna slovenšcina na 125 straneh, namenjeno prvemu stiku tujcev s slovenšcino, ki so jo vsebinsko pripravili sodelavci CSDTJ. Na slovenistikah po svetu so knjižico prevedli v 22 tujih jezikov: anglešcino, argentinsko španšcino, bolgaršcino, cešcino, francošcino, hrvašcino, italijanšcino, japonšcino, kitajšcino, litovšcino, madžaršcino, makedonšcino, nemšcino, nizozemšcino, poljšcino, portugalšcino, romunšcino, rušcino, slovašcino, srbšcino, španšcino in ukrajinšcino. Pri prevajanju in pregledovanju knjižice ter urejanju je sodelovalo vec kot 45 uciteljev, 220 prevajalcev in vec kot 50 jezikovnih pregledovalcev ter urednikov. Projekt, ki je bil prevajalsko, tehnicno in organizacijsko izredno zahteven, je bil javnosti predstavljen v tednu od 1. do 5. decembra 2014, ko so na vec kot 50 univerzah po svetu potekali Svetovni dnevi slovenskega jezika – dnevi odprtih vrat, tecaji slovenšcine, predavanja, konference in gostovanja. Dogodke so izvedli ucitelji slovenšcine v sodelovanju s slovenskimi diplomatsko-konzularnimi predstavništvi ter društvi Slovencev po svetu, obvešcanje pa je potekalo preko elektronskih medijev in socialnih omrežij. Projekt je bil medijsko odmeven tako v tujini kot tudi Sloveniji. Sredi leta 2015 pa smo že zaceli s pripravo novega skupnega projekta vseh slovenistik Svetovni dnevi slovenske kulture, ki se bo zakljucil decembra 2016. Cilj projekta je pripraviti e-ucilnico z gradivi za ucitelje za poucevanje slovenske kulture na tujih univerzah, od 3. do 9. decembra pa bodo na tujih univerzah potekale predstavitve in razlicni kulturni dogodki. Ucitelji so na interni razpis za sofinanciranje projektov na slovenistikah v okviru programa STU prijavili skoraj 40 projektov in jih uspešno izvedli s svojimi študenti na univerzah v tujini ter ob pomoci strokovnih delavcev programa STU, vecinoma že v prvi polovici leta 2015. Pri organiziranju dodatnih dejavnosti na lektoratih so sodelovali z veleposlaništvi in pomagali pri izvedbi kulturnih projektov in predstavitev, npr. ob slovenskem kulturnem prazniku in Dnevu jezikov, ter s študenti veliko prevajali. Projekte so izpeljali s sredstvi iz razpisov, financno podporo društev, predstavništev slovenskih podjetij, slovenskih kulturnih ustanov, založb itn. 8.1 Kulturne dejavnosti na lektoratih v študijskem letu 2014/15 V Beogradu so v Društvu Slovencev Sava predstavili ucbenik Slovenšcina brez meja, ki ga je pripravila Milica Poletanovic, diplomantka beograjske slovenistike, v samozaložbi. Oktobra je bila v Kuli na Gardošu v Zemunu otvoritev razstave Oprostite nam, oprostite nam, vi mrtvi!, ki prikazuje usodo judovskih vojakov avstro-ogrske vojske na Soški fronti. Organizirali so predstavitev Antologije sodobne manjšinske in priseljenske književnosti - Iz jezika v jezik, ki jo je v pogovoru z dr. Majo Đukanovic predstavil Ivan Antic, mlad srbski avtor, živec v Ljubljani. Novembra je pri njih gostoval dr. Mladen Pavicic, ki je pripravil predavanji o slovenski književnosti. Prvi teden v decembru so v Beogradu potekali Svetovni dnevi slovenskega jezika, izvedli so kratke tecaje slovenšcine z naslovom Degustirajmo slovenacki! Na predstavitvi Žepne slovenšcine so na okrogli mizi, ki jo je vodila lektorica, sodelovale dr. Alojzija Zupan Sosic, dr. Maja Đukanovic, dr. Mojca Nidorfer Šiškovic in Mateja Lutar. Dr. Damjan Huber je za študente pripravil predavanje z naslovom Kako naglašujemo in izgovarjamo slovenske besede? Dr. Alojzija Zupan Sosic, dr. Nidorfer Šiškovic ter Mateja Lutar so na Filozofski fakulteti v Novem Sadu predstavile CSDTJ, projekte Svetovni dnevi ter založniško dejavnost CSDTJ. Marca so gostili Ferija Lainšcka, ki je predstavil obsežni ustvarjalni opus s poudarkom na zadnjem romanu, katerega dogajanje je postavljeno v Beograd (Strah za metulje v nevihti). Dr. Sarival Sosic je študentom predstavil temi: Sodobna slovenska likovna umetnost in Tradicionalno in sodobno v slovenski umetnosti. Aprila so beograjsko slovenistiko obiskali clani Slavisticnega društva Prekmurja, Prlekije in Porabja ter literarni ustvarjalci Franci Just, Milan Vincetic in Štefan Kardoš. Maja je v Beogradu potekala mednarodna konferenca Manjšinski jeziki v izobraževanju: izzivi in nove smernice. Z dvema prispevkoma je bila predstavljena tudi slovenšcina (dr. Maja Đukanovic in Irena Kužnik: Slovenšcina kot jezik manjšine v Srbiji; Laura Fekonja: Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik: dejavnosti, usmerjene k manjšinam v Sloveniji in v tujini). V študijskem letu 2014/15 je na slovenistiki gostoval dr. Željko Markovic. V Bratislavi sta bila v ospredju projekt Svetovni dnevi slovenskega jezika in 50. obletnica Oddelka za slovanske filologije Filozofske fakultete Univerze Komenskega v Bratislavi. Prvic sta se slovenistika in slovensko veleposlaništvo predstavila na tradicionalni prireditvi Ulica jezikov. Študenti slovenistike so mimoidoce poucevali slovenski jezik in jim predstavili Slovenijo ter slovensko kulturo. Na glavnem odru se je s kratko gledališko predstavo Legenda o nastanku Slovenije predstavila gledališka skupina Otroci, v kateri igrajo študenti slovenistike. Novembra je slovenistika sodelovala na prireditvi Dies Academicus, ki jo je organizirala Filozofska fakulteta UK. Predstavili so se s predstavo Cas, s katero so gledalcem približali poezijo Svetlane Makarovic, Daneta Zajca in Kajetana Kovica. Obiskovalci so se lahko udeležili tudi kratkega tecaja slovenskega jezika. V okviru Svetovnih dni je lektorica pripravila predavanje o slovensko-slovaški medjezikovni homonimiji. V prostorih slovenskega veleposlaništva je potekal literarni vecer s pisateljem in prevajalcem Brankom Gradišnikom, študenti so s kratkim skecem predstavili prirocnik Žepna slovenšcina (Slovincina do vrecka). Decembra je Oddelek za slovanske filologije FiF UK praznoval 50. obletnico ustanovitve, organizirani sta bili mednarodna znanstvena konferenca in slavnostna akademija, na kateri se je predstavila tudi slovenistika. Gledališka skupina Otroci se je predstavila z delom Borisa A. Novaka Lipicanci grejo v Strasbourg ter glasbo Alfija Nipica Silvestrski poljub. Ob slovenskem kulturnem prazniku so pripravili gostovanje mešanega pevskega zbora Lipa zelenela je … Aprila je potekala študentska znanstvena konferenca (ŠVOK), na kateri je sodelovala tudi študentka slovenistike Katarína Lalíková s prispevkom Tujci v Vojnovicevih romanih Cefurji raus in Jugoslavija, moja dežela. Maja je izšel slovaški prevod knjige Dinozavri Lile Prap, prevedla jo je bivša študentka slovenšcine Terézia Struharová, z veleposlaništvom RS so izvedli gostovanje avtorice Lile Prap. Slovensko veleposlaništvo je v sodelovanju z Združenjem SLO/SLO in lektoratom slovenskega jezika v prostorih sinagoge v Stupavi organiziralo projekt Jaluce – Multivizija, s katerim so se predstavili slovenski glasbenik in fotograf Lado Jakša ter slovaška jazz glasbenika Lucia Lužinská in Boris Cellár in prireditev Slovenski dnevi v Košicah. Pridobili so financna sredstva za posodobitev študijskega programa Srednjeevropske študije in izdali tri publikacije, namenjene študentom slovenistike: antologijo prevodov sodobne slovenske književnosti Cítame súcasnú slovinskú literatúru sta uredila lektorica dr. Saša Vojtechová Poklac in dr. Miloslav Vojtech, skripto Slovinský jazyk v praxi 1, ki jo je pripravila lektorica za prakticni pouk iz slovenskega jezika, in knjigo Kapitoly zo slovensko-slovinskej konverzácie, namenjeno študentom slovenistike, ki sta jo prav tako napisala omenjena avtorja. V Brnu so oktobra organizirali literarni vecer Zlati coln, ki ga organizira KUD Police Dubove, z glasbenim gostom Klemenom Piskom. Novembra so organizirali literarni vecer z Alešem Štegrom, na katerem so predstavili ceški prevod knjige Berlin, nastopila je skupine Avlija, ki izvaja balkansko ljudsko glasbo. Decembra je Inštitut Iriu v sodelovanju z lektoratom pripravil projekt Obvestila poezije: na vetrobranska stekla avtomobilov so v Brnu in nato tudi v Pragi razdelili obvestila s slovenskimi pesmimi. Projekt so zvecer zakljucili z literarnim branjem, v katerem so sodelovali Glorjana Veber, Klemen Pisk, Aljaž Koprivnikar, Katarina Rakušcek in Denis Škofic, prevode so prebrali študenti, predstavili so projekt in knjižico Žepna slovenšcina, sledil pa je še študentski glasbeni nastop ob vodstvu in spremljavi Klemena Piska in Josefa Kellerja. V kinu Scala je bil decembra na ogled film Razredni sovražnik. V marcu so imeli predavanje Petra Svetine o slovenski pravljici in literarni vecer, osredotocen na avtorjevo ustvarjanje za mlade. Pri njih je gostovala dr. Katja Mihurko Poniž s predavanjem o ženskah v slovenski književnosti in predstavitvijo Primorske in Univerze v Novi Gorici, ki jo je predavateljica pripravila s pomocjo Erasmus praktikantke, študentke slovenistike v Novi Gorici Anje Batic. Aprila je dr. Barbara Ivancic Kutin predavala o slovenski slovstveni folklori, maja pa so organizirali literarni vecer s pesnikom Branetom Senegacnikom. V Belgiji – Bruslju in Gentu jih je oktobra obiskala pesnica Barbara Korun, in sicer pod okriljem projekta Transpoezie (vseevropski literarni projekt, ki v Bruslju poteka že 4. leto in združuje pesnike iz vseh evropskih držav; pripravljajo literarne vecere, plakate s prevodi pesmi na avtobusih, železniških, tramvajskih postajah), gostovala je tudi na obeh lektoratih in Veleposlaništvu RS v Bruslju. Za zakljucek nastopa sta pesnica in lektor mag. Pavel Ocepek pripravila krajši dramski vložek z recitacijo pesmi iz cikla Antigona, okruški. Vse nastope Barbare Korun je pospremila brošura pesmi, ki so jih študenti pod mentorstvom obeh lektorjev predhodno prevedli v nizozemski oz. francoski jezik. Lektor je na pobudo študentke Phaedre Claeys v nadaljevanju študijskega leta dodatno pomagal pri prevajanju poezije Barbare Korun, literarna založba iz Amsterdama pa se je odlocila, da bo v zacetku leta 2016 izdala pesniško zbirko Barbare Korun z naslovom Sodihanje, ki jo je uredil lektor. Gre za 7. knjižno izdajo slovenske literature v nizozemskem jeziku, zato je dosežek še toliko pomembnejši. Oktobra sta se lektorja s svojimi študenti udeležila literarnega vecera z Borisom Pahorjem v kulturnem centru BOZAR v središcu Bruslja, pogovor z avtorjem je vodil upokojeni veleposlanik Kraljevine Belgije v Sloveniji g. Jean-Louis Mignot. V novembru so se na krajši literarni turneji pod okriljem založniške hiše LUD Literatura na Nizozemskem in v Belgiji mudili slovenski pesniki mlajše generacije: Barbara Pogacnik, Gregor Podlogar, Andrej Hocevar in Karlo Hmeljak. Obcinstvu so se predstavili na Veleposlaništvu RS v Belgiji, svojo turnejo nadaljevali na bruseljski univerzi in jo zakljucili na gentski univerzi, ko so se pesniki študentom in profesorjem predstavili v okviru predmeta Srednjeevropska literatura, kultura in zgodovina. Vse nastope so pospremile knjižice prevodov pesmi v nizozemski jezik, ki jih je pripravila založba. V Belgiji so projekt Svetovni dnevi udejanili na treh dogodkih: na univerzi v Bruslju, na univerzi v Gentu in na slovenskem veleposlaništvu. Prvi vecer se je odvil v Maison des Arts na bruseljski univerzi. Drugi dogodek je potekal v Prešernovi sobi na slovenskem veleposlaništvu. Oblikovala sta ga mag. Pavel Ocepek in mag. Meta Klinar, sodelovali so študenti z obeh univerz. V drugem delu te kulturne prireditve sta direktor Filmskega centra RS Jožko Rutar in Nerina Kocjancic vodila pogovor z režiserjem Rokom Bickom o filmu Razredni sovražnik, ki je bil v teh dneh v Bruslju veckrat prikazan v sklopu mednarodnega filmskega festivala. Tretji, zakljucni vecer je pritegnil pozornost študentov, kolegov, Slovencev v Gentu. Ob predstavitvi svojega dela sta študentki izpostavili kulturne razlike med Slovenci in Flamci, Nizozemci, le-te pa so potem obiskovalci iskali v Žepni slovenšcini in jih komentirali v živahni razpravi. Uvodni del se je zakljucil s kvizom, vecer pa v sprošcenem vzdušju ob ogledu filma Razredni sovražnik. V okviru fakultetnega filmskega festivala, ki so ga pripravili na slovanskem oddelku v Gentu na aktualno temo prve svetovne vojne, so maja prikazali film Marka Naberšnika Gozdovi so še vedno zeleni. Februarja so se na ULB srecali s slovenskim poslancem v Evropskem parlamentu Alojzem Peterletom, študenti so pripravili predstavitev gosta in vprašanja zanj. Marca se je odvijala projekcija filma Janeza Burgerja: Circus Fantasticus (v okviru Journée porte ouverte na ULB), junija pa sta bila lektorja v Belgiji gosta kulturnega vecera na slovenskem veleposlaništvu. Aprila se je v organizaciji oddelka in študentskega društva Slavia v Gentu odvil tradicionalni slovanski vecer (Slavische avond). Ucitelji jezikov so skupaj s študenti pripravili krajše literarne nastope, kjer so se trudili na izviren nacin predstaviti prevode poezije v nizozemski jezik, ki so nastajali v zadnjem letu. Maja so v Gentu s pomocjo Urada vlade RS za informiranje in Ambasade RS v Belgiji ter Slovenske turisticne organizacije ob zakljucku študijskega leta študente prvega letnika obdarili s »slovenskimi« darilnimi vreckami, z namenom promovirati študij slovenšcine. V Budimpešti je septembra gostovala dr. Mihaela Koletnik s FF UM s predavanjem Slovenska narecja v stiku – na primeru besedja s pomenskega polja »Kmetija« v slovenskogoriškem narecju, v okviru ekskurzije v Slovenijo pa so obiskali Gorenjsko in Goriško. Oktobra je lektor predaval o zgodovini slovenske književnosti na Filološki fakulteti Univerze v Beogradu. Oktobra so priredili koncert Marka Breclja in si ogledali film Priletni parazit ali Kdo je Marko Brecelj, novembra pa film Ivana Kobilca – portret slikarke. Od novembra do februarja so predstavljali knjižico Zsebszlovén, in sicer na Zahodnomadžarski univerzi, na Višji šoli v Sombotelu, v Državni knjižnici za tuje jezike v Budimpešti, na Univerzi ELTE, Filozofski fakulteti, Inštitutu za slovansko in baltsko filologijo, v Slovenskem kulturnem in informativnem centru Lipa, Monoštru, v Klubu slovensko-madžarskih poslovnežev in v Društvu Slovencev v Budimpešti. Februarja so si ogledali film Pod njenim oknom, marca pa je dvakrat predavala dr. Mateja Pezdirc Bartol (Dramatika Vitomila Zupana in Slovenske dramaticarke) s FF UL in dr. Natalija Ulcnik (Zgodovina slovenskega knjižnega jezika) s FF UM. Marca so jih obiskali ucitelji in študenti Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo s FF UL. Prvi dan so obiskali tamkajšnjo slovenistiko. Strokovni del srecanja so obsegala predavanja doktorandov Gergelya Bakonyija (Aranyev Toldi in njegove slovenske vzporednice) in Eloda Dudása, ki je dobra dva meseca pozneje uspešno zagovarjal svojo disertacijo Madžarsko-slovenski jezikovni stiki v Prekmurju, ter lektorja (O pregledih zgodovine slovenske književnosti v madžarskem jeziku), sledilo je srecanje ljubljanskih in budimpeštanskih študentov. Aprila so organizirali literarni vecer z Davorinom Lenkom. V Buenos Airesu so se udeležili dogodkov v organizaciji slovenskega veleposlaništva (nogometne tekme Argentina : Slovenija, nastopa ljudske pevske skupine Tašcica, ogleda slovenskega filma Vaje v objemu v okviru Festivala evropskega filma, ogleda likovnih razstav itn.). Decembra so v okviru Svetovnih dni slovenskega jezika skupaj z veleposlaništvom ter nekdanjimi in s sedanjimi slušatelji lektorata v prostorih buenosaireške fakultete organizirali predstavitev argentinske razlicice Žepne slovenšcine, dejavnosti CSDTJ in lektorata slovenšcine v Buenos Airesu in La Plati. Slušatelj iz 4. skupine David Espinoza je v ta namen predstavil svojo udeležbo na SSJLK v sliki in besedi (https://www.youtube.com/watch?v=gtKQTk55sew&feature=youtu.be). Na povabilo veleposlaništva je na lektoratu nastopil Andrej Rozman Roza, ki je predstavil del svoje literature za otroke in odrasle. V ta namen so slušateljice najvišje skupine prevedle 2 pesmi in 15 zgodb za otroke, ki jih je veleposlaništvo natisnilo v 200 izvodih. Kot vsako leto so s slušatelji lektorata študijsko leto zakljucili z vecerjo v eni od buenosaireških restavracij. V Bukarešti se je oktobra odvijal mednarodni slavisticni simpozij Zilele culturilor slave în România (Dnevi slovanskih kultur v Romuniji). Z referatom Motiv Odiseja v izbranih delih slovenskega pesnika Petra Semolica je sodelovala Urša Prša (UNG). Decembra je na Ta veseli dan kulture zaživel projekt Svetovni dnevi slovenskega jezika. Prisotne je nagovorila veleposlanica RS v Bukarešti Jadranka Šturm Kocjan, študenti so predstavili projekt in romunsko razlicico Žepne slovenšcine, o slovenšcini, ucenju slovenšcine in prevajalskih izkušnjah je spregovorila Eva Catrinescu, ogledali so si film Ljubljana: Ljubljena, nastopila pa sta še študenta Ruxandra in Bogdan s spomini na jubilejni 50. SSJLK, ki sta se ga udeležila. Ogledali so si slovenski dokumentarni film Toporišic – Samotni hodec skozi neprijazni cas. Marca so skupaj z Veleposlaništvom RS v Bukarešti in Centralno univerzitetno knjižnico »Carol I« organizirali literarni vecer s pisateljem Dragom Jancarjem in romunskim pisateljem Mirceom Cartarescujem. Pogovor z naslovom Eksistencne in eticne stiske posameznika ter vloga umetnika v sodobni družbi je povezoval pesnik, pisatelj in literarni kritik Marius Chivu, urednik literarne redakcije pri prestižnem romunskem kulturnem tedniku Dilema veche. Povod za organizacijo srecanja je bil prvi prevod Jancarjevega romana To noc sem jo videl v romunšcino (prev. Paula Braga Šimenc). V okviru Erasmus mobilnosti je gostoval dr. Vojko Gorjanc (FF UL) s predavanji Corpus Approach in Translation Studies ter Language Planning and Translation: The Case of Ex-Yugoslavia. Priredili so filmska vecera in si ogledali filma Moj ata, socialisticni kulak in Zvenenje v glavi. Konec aprila in v maju so v okviru turneje Culorile Sunetelor gostovali flavtist Matei Ioachimescu, violinist Antal Sandor in harfistka Tina Žerdin. Ogledali so si razstavo fotografij z naslovom I feel Slovenia. I feel at Home, ki jo je pripravilo veleposlaništvo RS v Bukarešti maja ob dnevu EU na postaji podzemne železnice Piata Victoriei. V okviru filmskega festivala Festivalul Filmului European v Cinema Studio so si ogledali slovenski film Razredni sovražnik. Po projekciji je sledil zanimiv pogovor z mlado igralko Dorotejo Nadrah, ki je v filmu poosebila Mojco. Pri njih sta gostovala umetnostna zgodovinarja ter mojstra pisane besede, esejista in publicista Andrej Medved in Miklavž Komelj. Že dopoldne sta bila s prispevkoma Enigma Gabriela Stupice in Živeti neživljivo gosta na univerzi za likovno umetnost UNArte, zvecer pa so prisluhnili pogovoru z umetnikoma, ki ga je povezovala Carmen Musat, glavna urednica kulturnega tednika Observator Cultural, za prevajanje dogodka pa je skrbela Eva Catrinescu. V Clevelandu so se na lektorat slovenšcine na daljavo vpisali študenti iz mnogih zveznih držav ZDA (Ohio, Pennsylvania, Florida, Colorado, California, Texas, Illinois itn.), iz Avstralije in Kanade ter Slovenije. Lektor je v avgustu skupaj z dekanom Filozofske fakultete (CLASS) CSU dr. Gregoryjem Sadlekom in predstojnikom oddelka svetovnih jezikov dr. Antonijem Medino Rivero predstavljal Clevelandsko državno univerzo na dvodnevnem festivalu One World Festival, ki je pritegnil dvajset tisoc obiskovalcev, potekal pa je v kulturnih vrtovih v Clevelandu. Ob tem dogodku so natisnili tudi nove brošure za lektorat, za katere je denar prispevala dekanova pisarna. Septembra je lektor pripravil predavanje za dr. Rito Gardosi (Fulbrightova štipendistka za madžarski jezik in kulturo na Clevelandski državni univerzi) o izseljenskih valovih Slovencev v ZDA. V oktobru je lektor za SAHF (Slovenian American Herritage Foundation) pripravil že tretje predavanje, tokrat o Borisu Pahorju. Novembra je lektor organiziral drugi dvodnevni seminar za ucitelje in uciteljice slovenskega jezika v ZDA v sodelovanju CSDTJ in Uradom za Slovence po svetu, ki sta ga za 14 uciteljev in uciteljic iz Clevelanda, New Yorka in San Francisca izvedli Mihaela Knez in Damjana Kern. Na konferenci SABA (Slovenian American Business Association) je lektor pripravili predavanje o spletnih razredih, udeležilo se ga je kar nekaj podjetnikov iz Slovenije in Amerike, generalni konzul Jurcek Žmauc in ambasador dr. Božo Cerar ter vec slovenskih castnih konzulov, predstavil je tudi knjižico Žepna slovenšcina. Knjižico so s pomocjo velikanskega plakata, ob katerem se je slikalo okoli 200 ljudi, predstavili tudi na kurentovanju v Slovenskem narodnem domu. Aprila je bil lektor imenovan za clana upravnega odbora Slovenskega muzeja in arhivov ter pricel s prenovo in sodelovanjem. Na delovni obisk za tri mesece je prišel doktorand Dejan Valentincic, ki je tako za razrede kot za slovensko skupnost pripravil štiri predavanja o zamejcih in izseljencih. V aprilu je lektor sodeloval na dogodku z naslovom Central European Arts and Culture: 25 Years after Communism na Clevelandski državni univerzi, ki so ga organizirali Center za poljske študije, Oddelek za zgodovino in Oddelek za moderne jezike, lektor pa je predstavil reklamiranje Cockte in Coca Cole z vidika nostalgije. Maja so v avli clevelandske univerzitetne knjižnice postavili razstavo o judovskih vojakih v prvi svetovni vojni, v sodelovanju z veleposlaništvom RS v Washingtonu in mariborsko sinagogo. Razstava je bila del predstavitve univerze. Junija je lektor sodeloval v mestni hiši na proslavi ob dnevu državnosti, ki se je je udeležilo vec sto ljudi, med drugim tudi župan Clevelanda, mestni svetniki, dekan CSU, profesorji, direktor najvecje mestne knjižnice in vsi pomembnejši clani slovenske skupnosti. Julija se je lektor udeležil piknika z vec kot tisoc udeleženci, ki so ga pripravili pristavski Slovenci ob odhodu generalnega konzula Jurcka Žmauca, in za to priložnost za vse udeležence pripravil reklamo za lektorat. Skupaj z generalnim konzulom Jurckom Žmaucem in veleposlanikom dr. Božom Cerarjem je lektor v Pennsylvaniji navezal stike s slovensko skupnostjo in spoznal voditelje najvecje slovenske organizacije SNPJ, se v Kanadi udeležil prvega slovenskega CanFesta, ki ga je organiziral slovenski castni konzul John Doma. Na Dunaju so sodelovali pri projektu Svetovni dnevi slovenskega jezika, priredili so Slovenski vecer in izvedli ekskurzijo s sodelovanjem v projektu UNESCO (Gimnazija Brežice). V Gradcu so v zacetku oktobra praznovali 65. rojstni dan profesorja dr. Ludvika Karnicarja. Vrhunec prireditve je bila predaja slavnostnega zbornika Beiträge zur interdisziplinären Slowenistik/Prispevki k meddisciplinarni slovenistiki, ki ga uredil dr. Andreas Leben. V okviru Erasmusove izmenjave uciteljev je predavala dr. Helena Kuster s FF UL. V Slovenski citalnici je lektor predstavil Svetovni slovenski kongres. Gostili so tudi pisatelja Toneta Partljica, ki je predstavil svoj predzadnji roman Pasja ulica. Novembra so slovenšcino predstavljali na Dnevu jezikov, ki so ga pripravili na Univerzi v Gradcu. Obiskovalcem so predstavili možnosti študija slovenšcine in nov certifikat za slovenšcino, ki ga lahko pridobijo kot dodatno kvalifikacijo. Inštitut za slavistiko je obiskal pesnik Esad Babacic. Z njim se je pogovarjala dr. Agnieszka Bedkowska-Kopczyk. Kdo je Vitomil Zupan, kakšno je njegovo delo in kako je bilo prijateljevati z njim, so na Inštitutu za slavistiko izvedeli na predavanju Ifigenije Simonovic, ki jim je predstavila kakšno manj znano plat Zupanovega življenja in ustvarjanja. Na Inštitutu za slavistiko so gostili skupino dijakov Gimnazije Franca Miklošica Ljutomer in njihovih uciteljev. Študenti in ucitelji so jim predstavili študij in življenje v Gradcu, jih pogostili in popeljali po mestu. Popoldne so si v Slovenski citalnici skupaj ogledali dokumentarni film Franc Miklošic: clovek in znanstvenik. Predstavil ga je Franc Cuš, scenarist in režiser. Na Inštitutu za slavistiko so si ogledali film Dvojina. Predavala jim je dr. Saša Babic na temo Slovene rural heritage as expressed through short folklore forms, mag. Saša Poljak Istenic pa je imela v sklopu istega predmeta predavanje na temo Slovene tradition and cultural heritage. V decembru so se v Gradcu s predavanjem dr. Marka Stabeja Kdo rabi slovenšcino in kaj rabi slovenšcina? zaceli Svetovni dnevi slovenskega jezika, predavanje sta organizirala Kasilda Bedenk in lektor. Urban Šrimpf se je v Slovenski citalnici predstavil kot pesnik, ki je pisal tudi v nemšcini, in prevajalec. Dogodek je organiziralo Kulturno društvo clen 7 za avstrijsko Štajersko. Graški javnosti so predstavili projekt Svetovni dnevi in knjižico Žepna slovenšcina. Pogovoru s prevajalci je sledil kviz o knjižici, ki so ga pripravili prevajalci in lektor, zmagovalcu pa so podarili Žepno slovenšcino. Nato so si ogledali dokumentarni film Toporišic – Samotni hodec skozi neprijazni cas. V Slovenski citalnici so imeli predavanje o življenju in delu Hermana Potocnika Noordunga, raketnega inženirja in pionirja kozmonavtike, vesoljskih poletov in tehnologij. Dogodek je organiziralo Kulturno društvo clen 7 za avstrijsko Štajersko v sodelovanju z Inštitutom za raziskovanje vesolja Avstrijske akademije znanosti v Gradcu in slovenskim veleposlaništvom na Dunaju. Vsi dogodki v sklopu Svetovnih dnevov so bili zelo dobro obiskani, spremljala jih je razstava publikacij CSDTJ, ki so jo pripravili v Slovenskem koticku na Oddelku za prevajalstvo Univerze Karla in Franca v Gradcu. Tam je stal tudi »Slovenec«, plakat iz knjižice, ki so ga natisnili in postavili tako, da je vsak, ki mu je posodil svoj obraz, lahko nemudoma postal Slovenec. Obiskovalci so objavili kar nekaj fotografij z njim na družbenih omrežjih. Na povabilo dr. Agnieszke Bedkowske-Kopczyk jim je predavala dr. Helena Kuster s FF UL. Spomnili so se 155-letnice rojstva jezikoslovca in folklorista Karla Štreklja in na pokopališcu župnije sv. Lenarta v Gradcu odkrili nov nagrobnik. Odkritja so se udeležili predstavniki obcine Komen, kjer je bil Štrekelj rojen, clani Slovenske akademije znanosti in umetnosti, profesorji ljubljanske, mariborske in primorske univerze in seveda tudi graške ter številni drugi. Protokolarnemu delu z govori in pesmimi, ki jih je zapel zbor Kluba slovenskih študentk in študentov Gradec, je sledila predstavitev zbornika Slowenen in Graz – Gradec in Slovenci, že drugega po vrsti, ki prinaša prispevke februarskega simpozija z istim naslovom. Uredila sta ga dr. Ludvik Karnicar in dr. Andej Leben. V Slovenski citalnici v Gradcu so gostili pesnico Cvetko Lipuš. Na dogodek so se s študenti pripravljali s prevajanjem nekaj njenih pesmi iz zbirke Pojdimo vezat kosti. Na literarnem veceru pa so poleg teh slišali še poezijo iz zbirke Kaj smo, ko smo, ki bo v kratkem izšla pri Beletrini. V razgibanem pogovoru s študentoma slovenšcine Petro Zdouc in Felixom Kohlom sta se izmenjevali slovenšcina in nemšcina. Aprila je pri njih gostoval Vlado Kreslin. Pogovor z njim sta vodila študenta slovenšcine Petra Zdouc in Felix Kohl, tolmacil pa ga je študent Jernej Lorber. Strinjati so se morali z zapisom v hrvaškem Jutarnjem listu: »Ko clovek posluša Kreslinove pesmi, se mu zdi, da so folk, blues in rock izumili Slovenci. Seveda je to dalec od resnice, vendar je on tako dober, da so pesmi glasbeno univerzalne, pa vendar v duhu slovenske.« Junija so si ogledali film Pot v raj in se pogovarjali z režiserjem Blažem Završnikom, pogovor je vodil lektor. Spomladi je zacela delovati slovenska spletna stran Slovenske citalnice, poleti pa tudi njena nemška razlicica. Za urejanje skrbi lektor, vsebinsko pa jo oblikujejo še Kasilda Bedenk (KFU), Susanne Weitlaner (Društvo clen 7) in Kornelija Sorger (UKM). V Granadi so ob svetovnem dnevu jezikov v sodelovanju s Slovenskim veleposlaništvom v Madridu izvedli mini tecaj slovenskega jezika. Decembra pa so v okviru Svetovnih dnevov slovenskega jezika predstavili Žepno slovenšcino v španšcini. Ogledali so si film o Sloveniji ter priredili pogostitev s slovenskimi dobrotami in vinom. Maja so na Festivalu poezije in na lektoratu gostili Braneta Mozetica. V Hamburgu so oktobra obiskali koncerta Katarine Juvancic in Dejana Lapanje v klubu Billiard. Decembra so na oddelku predstavili knjižico Žepna slovenšcina, nato pa še v baru Sofa v Hamburgu. Lektorica je v Hamburgu živecim Slovencem predstavila delo in projekte lektorata. Srecali so se s castnim konzulom RS v Hamburgu dr. Janom Philippom Reemtsmo, ki je kupil 200 izvodov knjižice za goste in partnerje na sprejemu ob dnevu državnosti. Januarja so imeli otvoritev razstave projekta ViVaVostok v univerzitetni knjižnici Staats- und Universitätsbibliothek Hamburg, na kateri so bile predstavljene poljska, ruska in slovenska mladinska literatura. Januarja so organizirali delovno srecanje in pogovor študentov z Janjo Vidmar. Priredili so prevajalsko delavnico z dr. Erwinom Köstlerjem z Dunaja, udeležili so se literarnega vecera z Janjo Vidmar v mestni knjižnici v Altoni, ki so ga vodile študentke, udeleženke prevajalskega seminarja, z obiskom jih je pocastil tudi castni konzul. Dan holokavsta so obeležili s koncertom skladb, ki so jih študenti kompozicijskega razreda dr. Fredrika Schwenka z Visoke šole za glasbo in gledališce v Hamburgu skomponirali ob branju Pahorjevega romana Nekropola in ogledu fotografij Mance Juvan na razstavi Zadnji pricevalci. Dogodek so organizirali na pobudo in v sodelovanju s castnim konzulom RS in z Italijanskim kulturnim inštitutom. Junija jim je v Warburgovi hiši v Hamburgu o zgodovini Koroške od l. 1920 do l. 1950 predaval dr. Dušan Necak, v soorganizaciji STU, castnega konzulata RS v Hamburgu, literarne hiše Literaturhaus Hamburg in Fundacije za južnovzhodno Evropo. Priredili so tudi literarni vecer z Majo Haderlap v Literarni hiši v Hamburgu. Vecer je vodil castni konzul dr. Jan Philipp Reemtsma. Informacije o slovenskih dogajanjih v Hamburgu so objavljali na strani Viva Slowenia na Facebooku in kot VivaSlowenia redno civkali na Twitterju. Skupaj s sodelavci in študenti je lektorica dopolnjevala in izgrajevala spletni tecaj Slowenisch lernen – Slovenšcina na spletu za nemško govorece. Študentka Marianna Karner namerava razviti aplikacijo Slovenšcina za pametne telefone, lektorica jo pri tem spodbuja in upa, da se bo sodelovanje nadaljevalo kljub preselitvi tecaja na spletne strani univerze v Kölnu. Ohranjajo tudi stike z uredniki z Radia Slovenija in slovenskega programa na tržaškem RAI, s slovenskimi dopisniki in porocevalci v Berlinu (Delo, RTV), s slovenskimi in nemškimi založbami (Drava, Mohorjeva, Založništvo tržaškega tiska, Hoffman und Campe, Rohwolt) in prevajalci, da bi študenti imeli možnost obštudijske prakse in da bi bila tamkajšnja knjižnica deležna knjižnih daril, mesto Hamburg pa cim vec gostovanj slovenskih književnih ustvarjalcev. V Katovicah so sodelovali pri projektu Svetovni dnevi slovenskega jezika, ki so jih odprli z jezikovnotehnološko delavnico Slovenšcina na spletu, vodila jo je lektorica. Na fakulteti so postavili razstavo plakatov o slovenskem jeziku, kulturi in turizmu, na stojnici ponudili promocijski material o Sloveniji, na ogled pa postavili leposlovje, ucbenike in ostale prirocnike za ucenje slovenšcine ter seveda Žepno slovenšcino. Mimoidoci so lahko zaigrali igre, ki so med drugim vkljucevale gradivo Slika jezika, in osvojili kakšno od nagrad. Isti dan je v Mestni knjižnici na kulturnem veceru Odkrivajmo Slovenijo lektorica z dr. Moniko Gawlak predstavila splošna dejstva o Sloveniji in jeziku ter slovensko-poljske vezi. Izpeljali so potopisni vecer v Klubu popotnikov Namaste. Približno 70 ljudi je prišlo poslušat predavanje turisticne vodnice poljske agencije Slovenika, specializirane za vodstva po Sloveniji. O kurentovanju sta pripovedovala Anna Gawlak in Marek Karweta, Krzysztof Rzap pa o raziskovanju Slovenije z avtoštopom. Anna Lawnicka in Weronika Woznicka sta razkrili, zakaj so študentske izmenjave in Poletne šole v Ljubljani vedno bolj priljubljene. Potopisni del vecera so zaokrožili z nagradnim kvizom z vprašanji o Sloveniji, vecer pa zakljucili s koncertom šlezijske skupine ljudske glasbe Opa. Svetovne dneve so zakljucili s predavanjem Novo v slovenšcini Borisa Kerna, lektorja na univerzi v Lodžu. Ob zakljucku so predvajali dokumentarni film Obrazi slovenšcine, v katerem domaci in poljski slovenisti, kulturniki, glasbeniki pa tudi študenti pripovedujejo o pomenu slovenšcine v zasebnem in poklicnem življenju ter o aktualnih vprašanjih in izzivih, ki stojijo pred slovenskim jezikom. Obraze slovenšcine odkrivajo mdr. dr. Marko Stabej, dr. Marko Jesenšek, dr. Marko Snoj, Ljubica Podboršek, skupini Siddharta in Laibach, Goran Vojnovic idr. Dokumentarni film sta pripravila Tina Jugovic in Boris Kern. Decembra je v prostorih Filološke fakultete Šlezijske univerze potekal Slavisticni dan. Študenti in delavci Inštituta za slovansko filologijo so na stojnicah predstavljali Slovenijo, Slovaško, Hrvaško, Makedonijo, Bolgarijo, Ceško in Slovaško. Letošnja tema so bili izumitelji in izumi. Obiskovalce so seznanili z dosežki Jurija Vege, Janeza Puharja, Antona Codellija, Petra Florjancica, zakoncev Login idr. V decembru so študenti zaigrali predstavo Zvezdica Zaspanka Frana Milcinskega Ježka. Študenti so s predstavo želeli razveseliti varovance iz treh okoliških domov za otroke (brez staršev ali zacasno odvzetih iz družin), sami so poskrbeli za adaptacijo besedila, izdelavo kostumov in rekvizitov. Od 13. aprila do 13. maja je v Katovicah in Sosnovcu potekal festival W samo poludnie (oziroma Tocno opoldne ali Na samem jugu) z izborom slovenske, hrvaške, makedonske in srbske kulture zadnjih nekaj let. Gostili so univerzitetne predavatelje, literate, filmske ustvarjalce; prirejali literarne vecere, filmske projekcije, predavanja, kratke tecaje izbranih jezikov ter fotografsko razstavo. V okviru festivala so se odvili Dnevi slovenske kulture. Prvi teden WSP-ja so se na Inštitutu za slovansko filologijo zvrstila predavanja, delavnice in slavisticno srecanje, na katerih so nastopili tudi: Alenka Bartulovic s FF UL s predavanjem Novi pogledi na slovensko dedišcino: O vrednotenju multikulturnosti na Slovenskem; dr. Đurda Strsoglavec s FF UL s predavanjem Sorodni jezik, moj najboljši (lažni) prijatelj in Urban Logar s predavanjem Sprehod po Plecnikovi Ljubljani. Prireditev je odprl dobro obiskan tecaj slovenskega jezika v Galeriji Inštituta za kulturo Katovice. Tina Huremovic s Foruma slovanskih kultur je predstavila njihove aktivnosti, otvorili so fotografsko razstavo Posebnosti Slovenije avtorja Toma Jesenicnika. Po slavnostnem nagovoru je Borut Valencic, II. sekretar na veleposlaništvu RS v Varšavi, skupaj s prorektorjem Šlezijske univerze simbolicno prerezal trak. Razstavo bodo v prihodnje preselili še v druge poljske kulturne centre. Vecer se je zakljucil v Centru filmske umetnosti s projekcijo filma Razredni sovražnik. Filmu je sledil pogovor z Nejcem Gazvodo. Priredili so tudi kulinaricni tecaj slovenska dobrodošlica na mednarodnem festivalu International garden. Pri njih sta gostovala dr. Marko Jesenšek (s prispevkom Slovenšcina v Prekmurju in Porabju – med knjižno normo in narecjem) in dr. Silvija Borovnik (s prispevkom Vprašanje slovenske identitete v esejih Draga Jancarja s FF UM), ki sta nastopila na mednarodni strokovni konferenci Identiteta zahodnih in južnih Slovanov v luci razprav in polemik v dvajsetem stoletju, Filološki in kulturološki kontekst oktobra 2014 v Katovicah in Sosnovcu. V maju so na Filološki fakulteti gostili dr. Mojco Smolej s FF UL s predavanji in delavnico Dolocni in nedolocni clen v slovenšcini ter Porocani govor v spontano govorjenem jeziku. Takšna predavanja so še kako dobrodošla za študente, saj jim prva srecanja z govorjenim slovenskim jezikom nemalokrat povzrocajo preglavice. Z dr. Tonetom Smolejem s FF UL so poskušali oblikovali podobo Poljaka v slovenski literaturi. Maja so se udeležili predavanj dr. Silvije Borovnik, ki se je posvetila prozi slovenskih avtoric. Ob dnevu jezikov so se posvetili ucenju manj razširjenih jezikov. Obiskovalci katoviškega kluba Eureka pa lahko vsako sredo v sprošcenem vzdušju obnavljajo in izpopolnjujejo znanje mnogih tujih jezikov z naravnimi govorci, slovenšcine z lektorico. V Krakovu so organizirali in vodili literarni vecer pesnikov iz društva Hotenja iz Velenja, ki je potekal v kulturnem domu v centru Krakova, na njem pa so svoja pesniška dela predstavili Peter Rezman, Stojan Špegel, Ramiz Velagic, Zlatko Kraljic, Milojka Bacovnik Komprej, Alojz Vrencur in Dušan Pirc. Njihovo poezijo so že predhodno prevedli študenti slovenskega lektorata, srecanje pa je bilo dvojezicno, vodila sta ga Dušan Pirc in lektorica. Prevode študentov so avtorji kasneje tudi objavili v zborniku Hotenja 25 (2015) ter prevajalcem podarili izvode zbornika. V oktobru so sodelovali na slovenisticni prevajalski delavnici v Bielsku-Biali. Na delavnici, ki je potekala v okviru festivala Zlati coln, je lektorica sodelovala kot mentorica skupine za prozo. Prevajali so Misterij žene Zofke Kveder. Poleg prevajanja je v okviru delavnice potekal še literarni vecer s performansom, kjer sta se predstavila Alenka Jovanovski in Dejan Koban. V istem mesecu je potekal tudi literarni vecer slovenskih pesnikov Alenke Jovanovski, Dejana Kobana in Iztoka Osojnika, ki sta ga vodili Tatjana Jamnik in bivša študentka slovenskega lektorata Agnieszka Zuchowska-Arendt. Na njem je bil poleg del gostujocih avtorjev predstavljen nov prevod pesniške zbirke Jureta Detele Mah in srebro Karoline Bucke Kustec v poljšcino. Novembra je lektorica sodelovala na prevajalski delavnici kot mentorica skupine za prevajanje poezije Uroša Zupana, v okviru priprav na krakovski pesniški festival Czeslawa Milosza. Decembra so izvedli projekt Svetovni dnevi slovenskega jezika. Prvi del prireditve je bil namenjen predavanjem o slovenski slovnici in besedišcu, ki so jih pripravili študenti 5. letnika. Sledili so jim kratki lektorati, prevladovala pa je frazeološka tematika, v drugem delu prireditve je lektorica študentom predstavila celoten projekt svetovnih dnevov slovenšcine, še zlasti knjižico Žepna slovenšcina. Udeleženci dogodka so se lahko seznanili še z drugo temeljno slovenisticno literaturo, ki jo imamo na fakulteti, med njimi seveda tudi z glavnimi deli Jožeta Toporišica. To je bil uvod v projekcijo dokumentarnega filma o Toporišicu, ki so ga prevedli v Krakovu v okviru svetovnih dnevov slovenskega dokumentarnega filma. Marca je lektorica kot bralka pesmi sodelovala na literarnem veceru v spomin na Tomaža Šalamuna. Ob smrti pesnika Tomaža Šalamuna je v Krakovu v klubu Scena_21QCK potekalo branje njegove poezije v izvirniku in prevodih ter obujanje spominov nanj. Na srecanju so sodelovali prevajalci Tomaža Šalamuna ter poljski pesniki, na katere je vplival, mdr. Xavier Ferre, Marcin Baran, Milosz Biedrzycki in Edward Pasewicz. Vecera se je udeležil tudi slovenski veleposlanik na Poljskem Robert Krmelj. Marca je lektorica kot recenzentka ocenila clanek študentke slovenskega lektorata Julije Boikove Pomen slovnice pri ucenju tujega jezika (analiza konkretnega primera) za objavo v casopisu Studenckie zeszyty naukowe UJ, maja pa je bila ocenjevalka na prevajalskem natecaju. Spomladi je bil na krakovski slavistiki organiziran natecaj za prevode literarnih ali esejisticnih besedil s tematiko spomina iz slovanskih jezikov. Na njem so sodelovali študenti slavistike z razlicnih poljskih univerz. Slovenske prevode (med njimi so bila besedila Aleša Debeljaka, Primoža Cucnika, Sonje Porle in Borisa Pahorja) je ocenjevala lektorica. Na natecaju je sodelovalo kar osem prevajalcev iz slovenšcine. Sredi maja je lektorica sodelovala na Miloszevem festivalu, kjer je potekalo srecanje Uroša Zupana s študentkami slovenskega lektorata o problematiki prevajanja poezije. Srecanje je v slovenšcini vodil pesnik in prevajalec Milosz Biedrzycki. V La Plati so bili slušatelji lektorata preko e-pošte sistematicno vabljeni na prireditve, ki jih organizira veleposlaništvo RS v Argentini, kakor tudi na vse ostale prireditve, povezane s Slovenijo in širjenjem slovenske kulture v tej južnoameriški državi. Nekateri so si ogledali nogometno tekmo Argentina : Slovenija v La Plati. Svetovnih dnevov slovenskega jezika v La Plati niso izvedli zaradi maloštevilcnosti slušateljev in ker se je študijsko leto že zakljucilo, prestavili so jih na zacetek naslednjega študijskega leta. Julia Sarachu, ki pripravlja doktorat na temo slovenske poezije in živi v La Plati, je ob podpori lektorata in veleposlaništva pripravljena izvesti seminar slovenske književnosti, podoben Seminarju južnoslovanskih književnosti, ki ga je lektorica izvajala na buenosaireški fakulteti. V Lawrencu so septembra izvedli Vecer slovenskega filma v ciklu vzhodnoevropskih filmov v okviru študij Rusije in Vzhodne Evrope. Ogledali so si film Šanghaj režiserja Marka Naberšnika. Lektorica je pridobila kopijo in pravice za predvajanje od producenta, film predstavila ter na koncu odgovorila na vprašanja gledalcev ter prispevala domace slovensko pecivo. Priredili so Uro slovenske pravljice za predšolske otroke v mestni knjižnici v Lawrenceu. Otrokom je lektorica povedala pravljico Leopolda Suhodolcana Piko dinozaver, jih naucila nekaj slovenskih besed in slovensko pesmico, za odrasle pa predvajala fotografije slovenskih naravnih lepot. Za otroke je tudi izdelala licne letake z ilustracijami iz zgodbe in aktivnostjo, ki so jih odnesli domov. Pri njih je aprila gostoval slovenski ambasador v ZDA dr. Božo Cerar, in sicer v Kansas Cityju in na Univerzi Kansas na povabilo castne konzulke RS za Kansas in Missouri gospe Barbare Nelson in ob sodelovanju lektorice. Gostovanje se je zacelo 14. aprila zvecer s sprejemom v Muzeju 1. svetovne vojne v Kansas Cityju in predvajanjem slovensko-avstrijskega filma Gozdovi so še vedno zeleni ter z nagovorom veleposlanika. Za predvajanje filma so poskrbeli v okviru Muzeja in Mednarodnega filmskega festivala v Kansas Cityju. Naslednji dan je ambasador obiskal Univerzo v Kansasu, najprej novoustanovljeno Šolo za tuje jezike, kjer se je srecal z njenim direktorjem ter nekaterimi ucitelji in se pogovarjal s študenti. Po uvodnem srecanju je imel predavanje na temo mednarodnega prava The International Criminal Court from Nuremberg to Kampala and Beyond. V Lizboni so konec oktobra in v zacetku novembra v znani lizbonski knjigarni Fnac pesniki Casimiro de Brito, Milan Dekleva, Barbara Korun, Brane Mozetic ter dr. Alojzija Zupan Sosic s FF UL predstavljali antologijo Slovenski in portugalski pesniki XX. stoletja. Antologijo je s Casimirjem de Britom koordinirala in prevedla lektorica v okviru evropskih prestolnic kulture Guimarăes, Maribor 2012, pri nastajanju so sodelovali tudi vsi omenjeni. Na gostovanju v Braziliji in Salvadorju so antologijo predstavili v knjigarnah in na univerzah, predstavitve je prevajala, koordinirala ter soorganizirala lektorica. Konec novembra jih je obiskal dr. Vojko Gorjanc s FF UL, ki je izvedel predavanje Ideology and identity within corpus and status planing of Slovene. V okviru projekta Svetovni dnevi slovenskega jezika so prevedli knjigo Žepna slovenšcina, ki je bila predstavljena prvi dan decembra na oddelku za splošno in romansko jezikoslovje Faculdade de Letras Univerze v Lizboni. Organizirali so okroglo mizo s študenti slovenskega jezika ter s portugalskimi jezikoslovci, ki so predstavili nekatere vidike slovenskega in portugalskega jezika. Obcinstvo je sodelovalo pri dialogih v slovenskem jeziku. Slovenija je bila v lizbonski kavarni Fnac v Armazens do Chiado predstavljena tudi turisticno s kratkim videom. Februarja so v prostorih palace Centro Galego organizirali slovensko-galicijske literarne dialoge. Marca in aprila so predstavili odlomke Macka Murija Kajetana Kovica, maja je imel dr. Damjan Popic s FF UL predavanje z naslovom Acordo ortografico sim ou năo? (Ortografski sporazum: da ali ne?). Julija je novi slovenski veleposlanik, gospod Matjaž Longar, v sodelovanju z lektoratom slovenskega jezika organiziral dan slovenske neodvisnosti, sprejema se je poleg slovenskih diplomatov udeležilo tudi veliko profesorjev ter clanov vodstva s Faculdade de Letras in z Rektorata Univerze v Lizboni. Na lektoratih v Londonu in Nottinghamu sta jih v Londonu februarja obiskala slovenska kantavtorica Katarina Avbar in kitarist Peter Dekleva. Dva tecajnika iz Londona sta se udeležila praznovanja 40-letnice delovanja slovenisticnega lektorata, udeleževali pa so se tudi dogodkov, ki jih je organiziralo veleposlaništvo v Londonu. V okviru Svetovnih dnevov slovenskega jezika so predstavili knjižico Pocket Slovene, nato pa so sledili kratki jezikovni tecaji, ki so jih vodili študenti, sodelovali sta tudi slovenski študentki na izmenjavi, Katarina Vrtovec in Danaja Zorko. Domov so lahko odnesli tudi razlicne turisticne prospekte o Sloveniji, ki jim jih je podarila informacijska pisarna Slovenske turisticne organizacije v Londonu. Pripravili so razstavo temeljnih del prof. Jožeta Toporišica in vecer nadaljevali v knjižnici, kjer so si ogledali dokumentarni film Toporišic – Samotni hodec skozi neprijazni cas. Februarja so priredili Prešernovo vecerjo v Londonu, ki jo organizira The British-Slovene Society, in sodelovali pri branju poezije. Februarja so prevajali pesmi in poezijo Vlada Kreslina in se tako pripravljali na njegov koncert. V delavnici so sodelovali študenti predmeta Slovene for Linguists in podiplomski študentki Olivia Hellewell in Kathryn Martin. Olivia Hellewell je bila v veliko pomoc pri prevodih v anglešcino in tudi sovoditeljica delavnice. Prevode so natisnili v knjižici, ki so jo pripravili ob priložnosti praznovanja 40-letnice delovanja slovenisticnega lektorata v Nottinghamu. Ob jubileju so nottinghamske študente slovenšcine, univerzitetne profesorje in Slovence, živece v Veliki Britaniji, najprej pozdravili iz vodstva Univerze v Nottinghamu, s slovenske strani pa sta navzoce pozdravila dekanja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani dr. Branka Kalenic Ramšak ter slovenski veleposlanik v Združenem kraljestu mag. Tadej Rupel. Slovesnosti se je udeležil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc. Sledil je kulturni program, ki so ga s kratkimi prispevki sooblikovali predavatelji iz Ljubljane in Nottinghama: dr. Mojca Nidorfer Šiškovic na temo Slovenistika na Univerzi v Nottinghamu kot del programa Slovenšcina na tujih univerzah, podiplomska študentka Olivia Hellewell (Univerza v Nottinghamu) na temo Dvojina, slovarji in ostali razlogi za veselje, dr. David Denton (Univerza v Nottinghamu) s prispevkom Sreca, nesreca in boj za obstanek: življenje in dela Cirila Kosmaca, dr. Polly McMichael (Univerza v Nottinghamu) pa se je dotaknila teme Kantavtorstvo v Sloveniji. Kulturni program so zakljucili s koncertom slovenskega kantavtorja Vlada Kreslina, ob katerem je nekaj pesmi zapel tudi univerzitetni dekliški pevski zbor Coro Sorelle, ki ga vodita slovenski študent v Nottinghamu Alen Krajnc in študentka Clare Fowler, študenti slovenšcine so v dveh jezikih prebrali nekaj pesmi Vlada Kreslina. V Lvovu se je septembra odvijal najvecji mednarodni knjižni sejem v Ukrajini, na njem pa je bila predstavljena tudi sodobna slovenska književnost. V okviru knjižnega sejma je bil v kavarni Coffeeshop predstavljen roman Vlada Žabota Sukub, literarni vecer s prevajalkama dr. Natalijo Horoz in dr. Marjano Klimec je vodila dr. Janja Vollmaier Lubej. Decembra so na Univerzi Ivana Franka v Lvovu predstavili knjižico Žepna slovenšcina in pripravili degustacijo slovenskih vin. V okviru projekta Svetovni dnevi slovenskega jezika so si v casu od prvega do petega decembra ogledali vec slovenskih filmov: Toporišic – Samotni hodec skozi neprijazni cas, Od groba do groba, Petelinji zajtrk, Odkrijmo Slovenijo. V Lvovu in Kijevu so priredili literarni vecer s pisateljem in dramatikom Tonetom Partljicem, ki sta ga financno podprla Beletrina in Veleposlaništvo RS v Kijevu. V Lvovu se je Tone Partljic spoznal s študentkami slovenistike in se z njimi pogovarjal o svojih delih, ki so jih prebrale, naslednji dan je v kavarni Hruševski sledil literarni vecer, ki ga je vodil Primož Lubej, prevajali pa sta Marijana Klimec in Natalija Horoz. Obe prevajalki sta prevedli tudi odlomke iz pisateljevega najnovejšega romana Sebastjan in most, Beletrina pa je poskrbela za natis knjižic. Ogledali so si tudi film Obisk Miha Mazzinija s podnapisi v ukrajinšcini, v katerem igra Partljic. Pisatelj je z iskrenostjo, duhovitostjo in znanjem navdušil obcinstvo. V Moskvi so od septembra 2014 do aprila 2015 prirejali filmske vecere, na katerih so si ogledali filme Petelinji zajtrk, Moj ata, socialisticni kulak, Outsider, Slovenka in Vesna. V oktobru je na fakulteti potekala prevajalska delavnica s priznano in izkušeno prevajalko med slovenskim in ruskim jezikom Žano Perkovsko. Študenti so prevajali pesmi Vlada Kreslina za namen decembrskega obiska Založbe Goga, prevod je bil natisnjen v promocijski brošuri kot vzorcni prevod. V okviru Svetovnih dnevov slovenskega jezika so decembra na Veleposlaništvu Republike Slovenije predstavili rusko razlicico Žepne slovenšcine – .......... . ........ Nagovorili jih je veleposlanik g. Šeligo, prof. Olga Sergejevna Plotnikova je orisala zgodovino študija slovenšcine na MGU Lomonosova, lektorica pa je predstavila projekt Svetovni dnevi, CSDTJ ter knjižico. Študenti zacetniki so z duhovitostjo odigrali nekaj situacij in tako precej popestrili vecer, ki ga je obiskala tudi novinarka Vlasta Jesenicnik. Na Filološki fakulteti MGU jih je obiskal predstavnik Veleposlaništva g. Matej Kramberger in študentom predstavil sodelovanje med Rusko federacijo in Republiko Slovenijo. Predaval jim je tudi dr. Mladen Uhlik s FF UL o nekaterih znacilnostih povratnosti v ruskem in slovenskem jeziku. Predavanje je bilo zelo dobro obiskano. Zbrali so se na literarnem veceru v Vseruski državni knjižnici tujih literatur Rudomina. Obiskala jih je Založba Goga iz Novega mesta z avtorji Sebastijanom Pregljem, Vinkom Möderndorferjem in Vladom Kreslinom. Vecer je vodila dr. Julija Sozina, prevajala je Žana Perkovska. Vlado Kreslin je imel koncert v klubu ArteFAQ, ki ga je poleg študentov obiskalo kar nekaj v Moskvi živecih Slovencev. Aprila so priredili kuharsko delavnico, ki je bila namenjena spoznavanju tradicionalne slovenske hrane. Delavnico je vodila lektorica, ki je s študenti pripravila sirove štruklje in kremšnite. V Münchnu v preteklem letu niso organizirali dodatnih dejavnosti, so se pa s študenti udeleževali dogodkov, povezanih s slovenskim jezikom, družbo in kulturo, ki so jih organizirali GK RS Slovenije, Bavarsko-slovensko društvo in SPIRIT. V Padovi jih je decembra v okviru Svetovnih dnevov slovenskega jezika obiskala dr. Nataša Gliha Komac z ZRC SAZU. Izvedla je dve predavanji: o slovenšcini med jeziki Kanalske doline ter o jezikovnih virih ISJFR ZRC SAZU, spletišcu Fran, študenti pa so bili povabljeni k sodelovanju na raziskovalnem taboru v Kanalski dolini, druženje s predavateljico so zakljucili z dogovorom o sodelovanju tudi v prihodnje. V okviru projekta Svetovni dnevi slovenskega jezika so se na lektoratih slovenšcine na univerzah v Padovi, Trstu in Vidmu dogovorili, da Svetovne dneve obeležijo tam, kjer so se »(po)rodili« – z ekskurzijo v Ljubljano. Maja so se študentom slovenšcine s tržaške univerze pridružili na gostujocem predavanju dr. Jadranke Cergol (UP) Pregled slovenske književnosti v Italiji, skupaj so se odpravili tudi na voden ogled Trsta. Teden za tem jih je preko programa Erasmus obiskala dr. Alojzija Zupan Sosic (FF UL) ter študentom predavala o slovenski ljubezenski poeziji ter o slovenskem modernem romanu. Nanje se je obrnila predsednica ljubljanskega Lions kluba s prošnjo, da bi njihove clane, ki se bodo v Padovi ustavili na obisku, popeljali po Padovi. S študenti so se posvetovali o tej nenavadni prošnji, se odlocili sprejeti izziv ter pripraviti nastope o padovskih znamenitostih ter »odigrati« vloge turisticnih vodicev. Študenti so poželi veliko navdušenja in nekateri tudi navezali prijateljske stike z udeleženci ekskurzije. Študijsko leto so zakljucili s posvetom Slovenski glagolski vid, organiziranem na pobudo doktorandke Malinke Pila, ki trenutno dela na Univerzi v Konstanzu, kjer se postdoktorsko ukvarja z glagolskim vidom v rezijanšcini. V Pardubicah so priredili filmski seminar z naslovom Od Triglava do Pirana. V Parizu so ob 50. obletnici delovanja pocastili slovenskega kiparja Janeza Zorka in priredili sprejem ob dnevu samostojnosti ter enotnosti. Dogodek je potekal v rezidenci veleposlanice RS v Parizu. Na dogodku so študenti slovenšcine z Inalca vodili pogovor s kiparjem o njegovi osebni in umetniški poti, prebrali so tudi pesmi iz Zorkove pesniške zbirke. Na koncu so predstavili Žepno slovenšcino in spregovorili o izkušnjah s prevajanjem. Decembra je Hiša slovenske poezije v Franciji organizirala Vecer slovenske poezije, na katerem so se predstavili pesniki Mateja Bizjak Petit, Nina Medved in Tone Škrjanec, študenti z Inalca pa so obcinstvu predstavili knjižico Žepna slovenšcina ter projekt Svetovni dnevi slovenskega jezika. Marca so imeli na Inalcu Dan odprtih vrat. Skupaj s predstojnico dr. Pauline Fournier je lektorica predstavila študij slovenistike na Inalcu. V okviru izmenjave Erasmus sta na Inalco prišla dr. Mojca Schlamberger Brezar in dr. Gregor Perko s FF UL. Dr. Schlamberger Brezar je predavala o zgodovini slovenskega jezika, dr. Perko je spregovoril o etimologiji slovenske leksike. Na koncu je s študenti izvedel še delavnico o vedno vecjem vplivu anglešcine na novejše besedje. Maja so na Inalco povabili dr. Marka Stabeja, ki je pripravil predavanje Jezikovna ideologija v slovenski jezikovni skupnosti. Organizirali so srecanje s Tanjo Kocjancic Antolik, raziskovalko na ILPGA (Inštitut za lingvistiko in fonetiko v Parizu) o možnostih za sodelovanje s študenti slovenšcine na Inalcu. Lektorica je z dr. Pauline Fournier sodelovala z gledališcem Odéon (Théâtre de l’Europe Paris), pomagali sta pri prevodu dela Petra Handkeja Toujours la tempęte v slovenšcino, nato pa igralce ucili izgovorjave slovenskih besed. Od gospe Alenke Zver, ki živi v Parizu, so prejeli približno 50 slovenskih leposlovnih knjig, s katerimi bodo lahko obogatili slovensko knjižno polico v univerzitetni knjižnici Bulac. V Pekingu so septembra sodelovali na slovesnosti ob praznovanju 60-letnice Fakultete za evropske jezike in kulture BFSU. Obiskal jih je pesnik Brane Mozetic, sodelovali pa so tudi na prireditvi ob evropskem dnevu jezikov. Oktobra so sodelovali na Slovenskih dnevih na Flash Europa 28, v okviru katerih je potekala predstavitev evropske mlade kratke proze v kitajskem prevodu (iz slovenšcine jo je prevedel Jie Bao). Obiskali so mednarodni kulturni festival in si ogledali slovenske stojnice na Pekinški univerzi. Ogledali so si razstavo del slikarke Huiqin Wang Hallerstein – slovenski znanstvenik v Prepovedanem mestu na Pekinški univerzi za jezike in kulturo. Obiskala jih je slovenska izobraževalna delegacija na BFSU in podpisala sporazuma o sodelovanju med Univerzo v Ljubljani in BFSU, ki zajema sodelovanje na podrocju izobraževanja, izmenjav študentov in profesorjev, raziskovalnih projektov ter izmenjav raziskovalnih in študijskih gradiv. Decembra se je odvil cikel predavanj in delavnic dr. Mitje Velikonje s FDV UL ob Svetovnih dnevih slovenskega jezika: (De)construction Eurocentrism, What is the Balkans?, Titostalgia – Nostalgia for Yugoslav Socialist Leader Josip Broz in Methodological Workshop. Maja so sodelovali na slovesnem zacetku prireditev v okviru praznovanja 40-letnice vzpostavitve diplomatskih odnosov med Kitajsko in Evropsko unijo z naslovom Festival evropskih jezikov in kultur, odprtju Parka prijateljstva med Evropsko unijo in Kitajsko ter predstavitvi kulinarike in kulture držav Evropske unije. Obiskali so mednarodni kulturni festival in si ogledali slovenske stojnice na Pekinški univerzi Jiaotong. Junija je za študente in zaposlene na BFSU Breda Kolar Sluga pripravila predavanje Europe United? Modern Times and Modern Art in Slovenia, Europe and Beyond. V Pragi so novembra obeležili 100. obletnico zacetka slovenistike na praški univerzi. Dogodku so posvetili mednarodni simpozij, na katerem je imelo prispevke 40 avtorjev, predvsem slavistov in slovenistov. V okviru simpozija so v avli Filozofske fakultete odprli tematsko razstavo 12 plakatov z besedili in arhivskimi fotografijami o zgodovini praške slovenistike in najvidnejših slovenistih (in slavistih): prvih lektorjih Jožefu Skrbinšku in Otonu Berkopcu ter Matiji Murku. Razstavo je odprl slovenski zunanji minister Karl Erjavec. Za vsebino razstave so poskrbeli dr. Alenka Jensterle-Doležal, prejšnja lektorica dr. Jasna Honzak-Jahic in lektor, eno enoto pa je prispeval kolega dr. Marcel Cerný. Besedila so v cešcino prevedli izbrani študenti, lektorirali pa kolegici s katedre mgr. Helena Stranjik in dr. Lucie Gramelová. Za oblikovanje razstave je zaslužna Filozofska fakulteta Karlove univerze v Pragi. Stoletnico je lektor izkoristil za ponovno postavitev razstave fotografskih in literarnih utrinkov s kulturnih dogodkov lektorata v obdobju od leta 2009 do 2014, ki je cel semester visela na stenah Filozofske fakultete, avgusta in septembra je bila na ogled v kavarni Jiná káva v mestu Beroun, konec novembra pa se je ob veceru predavanj o Cehih v Sloveniji in Slovencih na Ceškem preselila na stene klubskega prostora v praškem Domu narodnostnih manjšin. Novembra so v literarni kavarni pripravili literarni vecer s pisateljem Alešem Štegrom. Dogodek je moderiral lektor, pogovor pa je prevajala študentka Eliška Bernardová, ki je s svojo kolegico Karolino Hornovo tudi brala prevedene Štegrove tekste. Decembra so izvedli Svetovne dneve slovenskega jezika. Inštitut IRIU iz Slovenije je izvedel pesniško akcijo Výzva poezie/Obvestila poezije, v kateri so za brisalce parkiranih avtomobilov zatikali listice s fragmenti prevodov slovenskih pesmi. Literati Inštituta IRIU in slovenski pesniki iz Prage (Alenka Jensterle-Doležal, Andraž Polic, Anja Balderman) so nato v galeriji Vernon izvedli literarni vecer, ki so ga zakljucili s predstavitvijo ceške verzije knjižice Žepna slovenšcina. Prevod slovenskega izvirnika so si razdelili s kolegi z lektorata slovenšcine v Brnu – drugo polovico je tako prevedla njihova študentka Karolina Hornová. Februarja so imeli koncert Šlagerji in pesmi iz zapora Vitomila Zupana v izvedbi Vite Mavric in Janija Kovacica s spremljevalno glasbeno zasedbo. Lektorat je na razpisu Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu pridobil del financnih sredstev in poskrbel za prevod informativnega gradiva o programu in izvajalcih (prevedli so ga študenti Karolina Hornová, Eliška Bernardová in Leoš Soustružník). Marca so pripravili literarni vecer Petra Svetine, prevode v cešcino so pripravile in jih tudi brale študentke Karolina Hornová, Sona Hendrychová in Natálie Krížova, Petra Svetino in obiskovalce pa so presenetili še s prevodom ene izmed zgodb v rušcino, ki ga je pripravila udeleženka fakultativnega tecaja slovenšcine Galina Šcelokova. Aprila so bili aktiven del festivala slovenskih pesnic Mladi mesec (pobudnika sta bila dr. Alenka Jensterle-Doležal in v Pragi študirajoci ljubljanski študent primerjalne književnosti ter clan Inštituta IRIU Aljaž Koprivnikar). Potekala je tudi prevajalska delavnica za študente slovenšcine: predavala sta praška prevajalca slovenske literature Hana Mžourková in Radek Cermák, s študenti prevajalci so sodelovale gostujoce pesnice Maja Vidmar, Kristina Hocevar, Barbara Korun, Glorjana Veber in Katja Gorecan in kot pesnica tudi Alenka Jensterle-Doležal. Priredili so dva literarna vecera – brale so prej navedene slovenske gostje in Alenka Jensterle-Doležal. Prvi nastop je moderiral Radek Cermák, z glasbo (tudi z avtorskimi samospevi/pesmimi razlicnih slovenskih pesnikov/Makaroviceva, Zajc, Grafenauer) pa ga je dopolnila pevka, pianistka in skladateljica Morasten. Drugi vecer je vodila Hana Mžourková, zakljucil pa se je s koncertom glasbene skupine Prismojeni profesorji bluesa. Besedila so prevedli študenti Eliška Bernardová, Karolina Hornová, Sona Hendrychová, Natálie Krížová in Leoš Soustružník ter Hana Mžourková. Maja so postavili fotografsko razstavo piranskih impresij udeleženke izbirnega tecaja slovenšcine Galine Šcelokove. Novembra je lektor z dr. Alenko Jensterle-Doležal sodeloval na veceru predavanj Cehi v Sloveniji in Slovenci na Ceškem, dr. Jensterle-Doležal je predstavila delovanje Matije Murka v ceškem prostoru, lektor pa je pod naslovom Tek na sto let z ovirami ali Sto let zgod in nezgod praških univerzitetnih slovenistov govoril o stoletni zgodovini poucevanja slovenšcine na Karlovi univerzi. V Regensburgu so si v zimskem semestru ogledali dva dokumentarna filma – Fabiani : Plecnik in Ivo Daneu. V poletnem semestru je bila v okviru predstavitve jezikov predstavljena tudi slovenšcina in prav tako tudi Slovenija. V ta namen so od slovenskega turisticnega biroja iz Münchna dobili ustrezno gradivo – plakate in prospekte. V Rimu jih je oktobra obiskal dr. Hotimir Tivadar s FF UL, ki jim je pripravil predavanje in delavnico o besedilni fonetiki, pri prevajanju pa je pomagala dr. Marija Bidovec. V okviru Svetovnih dnevov slovenskega jezika so zakljucili z brezplacnim predbožicnim srecelovom »Pesca in Slovenia«. Dogodek je bil odlicno obiskan, zabaven in izjemno (po) srecen: s prispevki Fructala, Mlinotesta, GoOptija, Postojnske jame in Spirita Slovenije so imeli namrec nabor kar 51 nagrad. Mimoidoci študenti so morali za izžrebano nagrado po slovensko kaj zapeti/vošciti/zmoliti/izštevati/se jeziti ipd., lektorica se je z Gorazdom Skrtom, predstavnikom SPIRITA Slovenije v Milanu, že na zacetku priprav projekta dogovorila, da iz dogodka napravita promocijski video za FB strani (Cattedra di Lingua e Letteratura Slovena, Sapienza, Lo sloveno a Roma in I feel Slovenia). V okviru Svetovnih dnevov so predstavili Žepno slovenšcino, potem pa razpravljali o prevajanju in prevodih iz/v slovenšcino/italijanšcino. Najprej teoreticno preko Skypa z dr. Martino Ožbot Currie na FF UL, potem pa so se s prevajalko Patrizio Raveggi preizkusili pri prevajanju odlomkov romana Cefurji raus!. Dogodka se je udeležilo vec kot 40 obiskovalcev (med njimi tudi 5 predstavnikov z veleposlaništev nekdanjih jugoslovanskih republik), dogodek pa je moderirala Marija Bidovec. Marca so priredili literarni vecer z Alešem Štegrom, na pomoc pri prevajanju pogovora v italijanšcino jim je priskocil nekdanji študent Luigi Pulvirenti. Udeležili so se še Štegrovega branja poezije ob svetovnem dnevu poezije v Rimu, kjer je v prostorih Poljskega kulturnega inštituta nastopal skupaj s še 12 odlicnimi pesniki iz prav toliko razlicnih evropskih držav. Aprila so v Rimu organizirali dogodek z naslovom Spomladansko druženje s slovenskimi knjigami in pisatelji. Med tremi osrednjimi gosti vecera je bil tokrat tudi veleposlanik Republike Slovenije v Italiji nj. eksc. Iztok Mirošic, ki je univerzi La Sapienza predal izbor 24 slovenskih knjig kot donacijo slovenskih založb Debora, Karantanija ter Beletrina iz Ljubljane. Uvodnemu knjižnemu obdarovanju je sledil pogovor z gostoma iz Slovenije, in sicer z Janijem Virkom in Mitjo Candrom. Virk je pripovedoval o svojem zadnjem romanu Kar je odnesla reka, kar je odnesel dim, Cander pa o aktualnih dogajanjih, o projektih Biblos in Versoplis, vodenju projekta EPK, ki prihaja v Italijo (v mesto Matera). Skozi vse šolsko leto so se skupaj s študenti udeleževali razlicnih dogodkov, ki jih je organiziralo Veleposlaništvo RS v Rimu: otvoritve razstave I FEEL SLOVEnia, Green.Active.Healthy; projekcije filma Razredni sovražnik v kinu Cinema moderno; Svetovnega dne poezije s pesniki iz Evrope, dogodka Drugacni Italijani, ki ga je v sodelovanju z rimskim Muzejem ljudske umetnosti in tradicije organiziral Inštitut za slovensko kulturo iz Špetra, pesniškega vecera v okviru osrednjega mednarodnega festivala LETTERATURE v Rimu, kjer je bila predstavljena pesniška platforma Versopolis (založba Beletrina iz Ljubljane), svojo poezijo pa so brali slovenski pesniki Gašper Bivšek, Katja Perat in Tina Kozin. V Sankt Peterburgu so sodelovali pri Svetovnih dnevih slovenskega jezika (prevajanje Žepne slovenšcine in predstavitev prevedene knjižice). Februarja so imeli Dan slovenskega jezika, predstavitev Žepne slovenšcine je potekala v Knjižnici nacionalnih literatur. Študentke prevajalke Ksenija Konopko, Elizaveta Smirnova in Olga Smorodina so z lektorico predstavile knjižico in projekt, razpravljale o problemih, ki so nastajali pri prevajanju. Študentka Elizaveta Smirnova je povedala o svojih vtisih o jubilejnem 50. SSJLK in pripravila razstavo fotografij iz Slovenije. Spregovorili so tudi o novih prevodih slovenske literature. Leta 2014 sta bila v rušcino prevedena romana Cefurji raus! Gorana Vojnovica in Volcje noci Vlada Žabota. Prevajalka in profesorica na Sanktpeterburški državni univerzi Marianna Beršadska je pripovedovala o svojem delu oz. prevodu Žabotovega romana. Med odmorom so gostje jedli potico iz lektoricine kuhinje in pili caj, potem pa so si ogledali film Hvala za Sunderland. Dogodek je bil dobro obiskan (zbralo se je okrog 25–30 ljudi), posvecen mu je bil tudi clanek v casopisu. Pri založbi Filološke fakultete Sanktpeterburške državne univerze je v rušcini izšla knjižica Analiza slovenskih leposlovnih besedil, ki se lahko uporablja pri ucenju slovenske literature. V Skopju so sodelovali pri projektu Žepna slovenšcina in promociji s prevodom knjižice v makedonšcino (Džeben slovenecki) ter s kulturnim nastopom študentov slovenšcine v zacetku decembra 2014. Gostili so naslednje slovenske pisatelje: Evo Kovac, Roberta Simoniška in Toma Podstenška. Njihovo predstavitev so poslušali študenti slovenšcine na Filološki fakulteti Blaže Koneski v Skopju (gostovanje je bil izvedeno v sodelovanju s slovenskim društvom Triglav iz Bitole). V Sofiji so gostovali direktor založbe Beletrina in urednika antologije O cem govorimo Mitja Cander, ki sta se mu pridružili Suzana Tratnik in Polona Glavan (avtorici, predstavljeni v antologiji). Antologijo so najprej predstavili v Plovdivu v Kulturnem centru Trakart, kjer je za popestritev literarnega vecera poskrbel dekliški pevski zbor Evmolpeja s petjem slovenskih pesmi. V Sofiji so antologijo predstavili v Narodni knjižnici, predstavitev pa je kljub državnemu prazniku in prostim dnem obiskalo veliko število študentov, založnikov, prevajalcev in ljubiteljev slovenske oz. južnoslovanskih književnosti, tako da je bila slavnostna dvorana te najvecje sofijske knjižnice polna. Predstavitve sta se udeležila tudi veleposlanica ga. Ksenija Škrilec in konzul g. Matej Andolšek. Maja so dr. Ljudmil Dimitrov, Suzana Tratnik in Polona Glavan gostovali na bolgarski nacionalni televiziji v oddaji Dan se zacne s kulturo, kjer so v sprošcenem pogovoru z voditeljema predstavili sodobno slovensko literaturo in kulturo. Teden dni po obisku pisateljev je maja na univerzi gostovala dr. Danila Zuljan Kumar z ISJ in FH UNG s tremi predavanji (Slovenska narecja, Jezik in identiteta, Leksikalna semantika v slovenskih govorih) na Slovanski fakulteti, predavanj pa so se udeležili tudi dialektologi z Inštituta za bolgarski jezik. Zaradi razlicnega nivoja znanja slovenšcine med slušatelji (precej je bilo študentov 1. letnika, ki se s slovenšcino še niso srecali) je lektorica poskrbela za prevod v bolgaršcino tako predavanj kot tudi živahne debate med specialisti. V Sombotelu so se v prvem tednu decembra posvetili Svetovnim dnevom slovenskega jezika. Lektorica je s študenti opravila pogovor o aktualni problematiki slovenskega jezika, jim predstavila portal Fran in njegovo uporabo, študenti so si doma že ogledali intervju z dr. Markom Snojem. Organizirali so predstavitev v madžaršcino prevedenega prirocnika Žepna slovenšcina z madžarskim naslovom Zsebszlovén, ki so ga prevedli študenti slovenšcine z lektorjem dr. Mladenom Pavicicem. Knjižico so zaposlenim in študentom v Sombotelu predstavili sodelavci z Univerze v Budimpešti – trije študentje (Beáte Dancsecs, Gergely Harrach in Nadine Vollstädt) skupaj z omenjenim lektorjem. Na duhovit nacin so izpeljali predstavitev knjižice, opozorili na dobro zastavljene ilustracije in na to, komu je prirocnik namenjen in v katere namene naj bi se uporabljal. Dogodek se je odvijal v spominski sobi Avgusta Pavla, tako da je imel za slovenski jezik še posebej simbolno noto. V Tokiu so imeli Predavanje o slovenskem jeziku na Univerzi v Tokiu. Sodelovali so pri projektu Svetovni dnevi slovenskega jezika, v okviru katerega so prevajali Žepno slovenšcino. Skupaj s slovensko ambasado v Tokiu so organizirali proslavo ob Kulturnem dnevu. Lektorica je napisala clanek Miška vs. Mouse: Secondary Inter-lingual Term Formation in the Slovenian and Japanese Languages (Journal of the College of Intercultural Communication 7/2015, Rikkyo University). Organizirali so delavnico slovenskega jezika na Univerzi ICU in izvedli projekcijo filma Razredni sovražnik na Univerzi Tsukuba. Na Oddelku za humanisticne študije v Trstu so pripravili promocijsko brošuro za bodoce študente slovenistike in jo na informacijskem dnevu razdelili študentom. Oktobra so se s študenti v Kopru udeležili pogovora z Vilmo Puric. Jasna Cebron se je z avtorico pogovarjala o njenih romanih Burjin cas in Brez zime. S študenti so bili v Narodnem domu na predavanju s temo Prevajanje za gledališce, sodelovala sta prevajalka Laura Sgubin in režiser Igor Pison. Novembra so z nekaterimi študenti obiskali Gledališce Koper, kjer je bil organiziran pogovor o branju z Iztokom Geistrom. Decembra so šli s študenti v Koper na predstavitev knjige Marije Kacin Žiga Zois in italijansko gledališce. Na oddelku za humanisticne študije v Trstu so predstavili mednarodni kulturni projekt in knjižico Žepna slovenšcina, ki so jo v italijanšcino prevedli študenti s štirih italijanskih univerz, in sicer v Trstu, Padovi, Vidmu in Rimu. K sodelovanju so povabili tudi slovenskega kantavtorja Janija Kovacica, ki je s srednjeveško glasbo trubadurjev in z nekaj priredbami slovenskih ljudskih pesmi (npr. Desetnica, Lisica) navdušil obcinstvo. V istem mesecu so z lektoricami iz Vidma, Trsta in Padove organizirali 2-dnevno ekskurzijo v Ljubljano. Marca so bili s študenti v Narodnem domu v Trstu na veceru Šalamunove poezije. V pogovoru o pesniku in njegovem delu so sodelovali Boris Paternu, Marko Kravos, Marij Cuk in prevajalka Darja Betocchi. Odšli so tudi v Palazzo Gopcevich v Trstu na predstavitev sodobne slovenske poezije skoz »tretje oko«. Sodelovali so Marko Kravos, Marko Feri, Miran Košuta, Nikla Petruška in Franko Vecchiet. Konec marca so bili prav tako v Narodnem domu, tokrat na pogovoru o Milku Maticetovem. O njem so govorili Boris Pahor, Roberto Dapit, Julijan Strajnar, Jožica Malešic, Silvana Paletti in Luigia Negro. Aprila je bila v Narodnem domu predstavitev novosti ob drugi izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika, sodelovali sta profesorici dr. Andreja Žele in dr. Majda Kaucic Baša, prevajalec Vasja Bratina in pisatelj Marko Sosic. Maja so na Fakulteti za humanisticne študije Univerze na Primorskem prisluhnili tržaškemu pesniku Mariju Cuku, ki je predstavil novo pesniško zbirko Ko na jeziku kopni sneg. Z njim se je pogovarjala dr. Vesna Mikolic. Na oddelku za pravne ter jezikoslovne študije, tolmacenje in prevajanje v Trstu je v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališcem iz Trsta oktobra potekala okrogla miza na temo Prevajanje za gledališce, Specificni pristopi v medkulturnem jezikovnem posredovanju, sodelovali so prevajalka Laura Sgubin, režiser Igor Pison in lektorica. Novembra so si ogledali vaje v SSG za dvojezicno predstavo Trst, mesto v vojni. Decembra so imeli otvoritev Svetovnih dnevov 2014 s predavanjem dr. Alenke Kocbek. Odpravili so se na ekskurzijo v Ljubljano, skupaj s študenti slovenšcine z drugih univerz v Italiji. Sredi meseca so predstavili Žepno slovenšcino s kulturnim programom, v katerem so sodelovali študenti Oddelka za pravne ter jezikoslovne študije, tolmacenje in prevajanje in Oddelka za humanisticne študije. Januarja so se udeležili okrogle mize Nauciti se slovenšcino v odraslem obdobju, Dobre prakse na Tržaškem, na kateri so sodelovali SLORI, UNI TS, CSDTJ UNI LJ, Pokrajina Trst. Od decembra do februarja jim je v ciklusu predavanj Razlicne razsežnosti pravne terminologije predavala dr. Alenka Kocbek s Pedagoške fakultete UP. V maju so imeli 15-urna seminarja, prvega iz slovenske tržaške književnosti je izvedla dr. Jadranka Cergol s FHŠ UP, drugega iz prevajanja neliterarnih besedil iz italijanšcine v slovenšcino pa dr. Martina Ožbot s FF UL. V Tübingenu so oktobra izvedli predavanje slovenske zgodovinarke dr. Lilijane Žnidaršic Golec z naslovom Antiklerikalizem in nasilje nad duhovniki v deželi Kranjski v 18. stoletju. Študenti so se v okviru slovenskega literarno-filmskega popoldneva seznanili z novim delom o reformaciji Leksikon reformatorjev (2014), ki prinaša tudi clanek o Primožu Trubarju, avtorja dr. Antona Schindlinga, ki ga Slovenci sicer poznamo kot urednika zbornika Primus Truber, der slowenische Reformator und Württemberg (2011). Konec januarja so imeli na Univerzi predavanje dr. Vide Jesenšek z naslovom Vse poti vodijo v Rim. V kulturnem programu so študentke lektorata slovenšcine nastopile z dramaticno izvedbo Prešernove balade Povodni mož. V osrednjem delu je bila predstavljena internetna platforma za ucenje pregovorov SprichWort. Gre za petjezicno podatkovno zbirko SprichWort z jezikoslovno opisanimi slovenskimi, nemškimi, slovaškimi, ceškimi in madžarskimi pregovori, ki je nastala v sklopu mednarodnega projekta SprichWort, ki proucuje podobnosti in razlike pri sodobni rabi pregovorov v razlicnih jezikih in kulturah. Januarja je imela lektorica dr. Irma Kern predavanje z naslovom Slovenska literatura v 19. in 20. stoletju. Aprila je pri njih gostovala dr. Saška Štumberger in izvedla predavanje z naslovom Slowenische einsprachige Lexikographie im 21. Jahrhundert: Slovar novejšega besedja slovenskega jezika und Slovar slovenskega knjižnega jezika. Sledilo je še predavanje z naslovom Die slowenischen Migranten in Deutschland und ihre Sprache/Slovenski migranti v Nemciji in njihov jezik. Predavateljica je v imela tudi dve delavnici: Prakticno delo s slovarskim spletišcem Fran in Besedotvorje in sklanjanje kratic v slovenskem knjižnem jeziku. Na lektoratu so prevajali Žepno slovenšcino in se udeležili Svetovnih dnevov slovenskega jezika. Slovenska literarna besedila so prevajali v nemšcino, in sicer Zgodbe o Prešernu, ki so bile tako prvic prevedene v nemški jezik z naslovom Geschichten über Prešeren. Svecana predstavitev je bila na Univerzi Tübingen v decembru 2014. V drugem projektu pa so prevajali slovensko kratko prozo avtorjev, kot so Jože Kranjec, Zofka Kveder idr. Nadaljevali so s projektom Svetovni dnevi slovenskega dokumentarnega filma. Nekatere filme so zaradi aktualnosti (ob smrti Jožeta Toporišica) zaradi velikega zanimanja predvajali dvakrat, saj so želeli tuji javnosti predstaviti slovensko kulturo, jezik in literaturo s pomocjo kakovostnih dokumentarnih filmov. Na lektoratu so predvajali slovenske filme, sodelujejo v mednarodnem projektu Transstar, ki preko procesov prevajanja povezuje jezike velikih in malih narodov. V tem okviru je med drugim nastal tudi projekt Prevajalska kocka – šest strani evropske književnosti in prevodov, ki se je aprila odvijal v Ljubljani pod naslovom Poeticno preseganje meja. Junija se je v Stuttgartu mudil slovenski predsednik Borut Pahor, z recitalom Stati inu obstati so ob obisku pod mentorstvom lektorice nastopili študenti slovenšcine z oddelka za slavistiko Univerze v Tübingenu, Constanze Becker je predsedniku podarila svoj prvi prevod iz slovenšcine v nemšcino, delo Janeza Mušica Geschichten über Prešeren (Zgodbe o Prešernu), ki je izšlo pri Znanstveni založbi FF v Ljubljani. Izvedli so tudi literarni vecer s poezijo slovenske romantike in moderne ter literarni vecer poezije povojnih slovenskih pesnikov. V juniju so organizirali literarni sprehod po Trubarjevih poteh v Tübingenu, v juliju pa sta lektorica in mag. Matthias Jacob študentom in sodelavcem predstavila slovenski naturalizem, moderno in ekspresionizem (južnoslovanske literature). V Varšavi je oktobra Oddelek za zahodno in južno slavistiko obiskal veleposlanik RS v RP Robert Krmelj, novembra so študenti sodelovali pri pripravi martinovanja, ki ga je organiziralo Društvo poljsko-slovenskega prijateljstva. V okviru Svetovnih dnevov slovenskega jezika so se študenti odlocili, da bo prireditev vkljucena v študentsko iniciativo Slovensko dvorišce, ki se trudi širiti vedenje o Sloveniji, njeni kulturi in njenem jeziku predvsem med mladimi ter hkrati povezovati mlade iz obeh držav. Decembra sta bili študentki Wiktoria Gasiorowska in Olga Jakobielska gostji študentskega radia Campus. Na kratko sta predstavili slovenski jezik in svoje izkušnje s študijem slovenšcine ter projekt Svetovni dnevi slovenskega jezika. Istega meseca je potekal slovenski vecer, na katerem so študenti varšavske slovenistike predstavili knjižico Žepna slovenšcina, gostje so lahko zaigrali tudi družabno igro Kaj veš o Sloveniji? ali spoznavali osnove slovenšcine na kratkih jezikovnih tecajih. Organizatorji so pripravili šaljivo nagradno igro Ugani, kaj pomeni, za pripravo katere so uporabili t. i. »lažne jezikovne prijatelje«. V drugem delu vecera je gostom zaigral in zapel Janez Bogataj, sledila pa je projekcija filma Circus fantasticus Janeza Burgerja. Pestrost slovenskega jezika so študenti predstavili graficno: plakat z informacijami o narecnih oblikah izbranih slovenskih besed in fraz ter kratke informacije o slovenskih narecjih so na ogled na Oddelku za južno in zahodno slavistiko Univerze v Varšavi. V Vidmu so gostili pisatelja in režiserja Nejca Gazvodo; študentka prvega letnika podiplomskega študija slovenšcine je sodelovala s študenti hrvašcine pri prevodu poezije Miroslava Košute Razgrnem zemljevid voda, ki je bil predstavljen na festivalu Mittelfest. Organizirali so ekskurzijo po Ljubljani in obiskali CSDTJ. V Vilni so septembra na Evropski dan jezikov na povabilo Pediatricne klinike v Vilni za otroke s pediatricne klinike pripravili ucno uro slovenšcine. V okviru festivala Poetinis Druskininku ruduo 2014 (Druskininkai Poetic Fall) je v Litvo prišel slovenski pesnik Veno Taufer, tudi predsednik Društva slovenskih pisateljev. Veno Taufer je nastopil kot castni gost festivala, branja in druženja s pesniki, dogodka pa so se udeležili tudi študenti in bivši študenti slovenšcine. V svojem govoru je povezal litovski festival s slovenskim pesniškim festivalom Vilenica, odkoder je Kornelijus Platelis, programski direktor festivala Poetinis Druskininku ruduo, dobil idejo. Oktobra so se udeležili nogometne tekme za kvalifikacije na evropsko prvenstvo in tako poskrbeli za bolj bogato navijanje na slovenski tribuni. Priredili so Svetovne dneve slovenskega jezika in poskrbeli, da se je v Vilni cel teden govorilo o Sloveniji. Predvajali so film Razredni sovražnik in v literarni kavarni Mint Vinetu priredili srecanje s prevajalci in lektorji knjižice Žepna slovenšcina. Prevajalske delavnice sta na Filološki fakulteti Univerze v Vilni organizirala in vodila slovenska lektorica in ukrajinski lektor Vladislav Žurba, profesor, pesnik in prevajalec iz rušcine, belorušcine, gruzinšcine, litovšcine, hrvašcine, srbšcine in slovenšcine. Svetovni dnevi so se koncali v petek, 5. decembra zvecer, ko so se študenti slovenšcine z drugimi tujimi lektorji s Filološke fakultete v Vilni udeležili koncerta litovskih skupin Garbanotas Bosistas in Without Letters, ki sta vkljuceni v slovenski glasbeni projekt MENT (Music Export and New Technologies). Aprila so na Univerzi v Vilni organizirali že 11. Slovenski vikend. Na Filološki fakulteti so odprli razstavo z naslovom Moje odkritje Slovenije, za katero so študenti in bivši študenti slovenšcine prispevali besedila o motivih za ucenje slovenskega jezika. Skozi razstavo jih je podrobno vodila profesorica dr. Jelena Konickaja, potem pa je lektorica obiskovalcem predstavila projekt Svetovni dnevi in litovski prevod knjižice Žepna slovenšcina. Sledil je glasbeni vložek bivše študentke in prevajalke Jelene Soblis, ki je zapela in na kitaro zaigrala nekaj slovenskih pesmi, ogledali so si še film Odkrijte Slovenijo. Zbrali so se na literarnem veceru o Alamutu v Muzeju – spominski hiši Tomasa Venclove s prevajalko romana v litovšcino mag. Laimo Masyte. Velik del publike so predstavljali clani Društva litovskih prevajalcev. Pogovor je moderiral Darius Pocevicius, litovski pesnik, prevajalec, literarni kritik in predstavnik založbe Kitos knygos, pri kateri je izšel litovski prevod Alamuta. Maja je na gledaliških dnevih Filološke fakultete gostovala gledališka študentska skupina Out of the box iz Slovenije, in sicer s predstavo Kedes/Stoli. V Zagrebu sta v oktobru Klub študentov južne slavistike in Društvo Filoslav organizirala bilateralno srecanje Hrvaška-Slovenija: Južna slavistika v EUropskem kontekstu. Konec oktobra je Klub v sodelovanju s knjižnim klubom Booksa pripravil literarni vecer s slovenskima avtorjema Bredo Slavinec in Matejem Kranjcem, novembra pa v sodelovanju s Hrvaškim društvom pisateljev literarni vecer s slovenskima avtorjema Petro Kolmancic in Markom Kravosom. Decembra je bil v Društvu hrvaških pisateljev predstavljen hrvaški prevod romana Marka Sosica Balerina, balerina. V okviru projekta Svetovni dnevi slovenskega jezika so promocijo slovenšcine in knjižice Džepni slovenski zaceli s tecajem slovenskega jezika, ki so ga pripravile študentke podiplomskega študija, predavanje Trauma market pa je imela dr. Đurda Strsoglavec (FF UL). Druženje so nadaljevali v vecernih urah s predstavitvijo dosežkov katedre za slovenski jezik – zbornika Obzorja jezika o poeziji Tomaža Šalamuna (urednik dr. Zvonko Kovac), novega slovensko-hrvaškega, hrvaško-slovenskega slovarja (avtorica dr. Anita Peti Stantic) in seveda Žepne slovenšcine. Po predstavitvi, ki sta jo vodila dr. Zvonko Kovac in dr. Ivana Latkovic, je sledilo neformalno druženje med študenti in profesorji Oddelka za južnoslovanske jezike in književnosti. Dr. Đurda Strsoglavec je pripravila prevajalsko delavnico z naslovom Ljubimac iz ormara/Ljubljencek iz omare, kjer je slovenistom predstavila težave pri prevajanju iz/v sorodne jezike, kakršna sta slovenšcina in hrvašcina. Februarja so Žepno slovenšcino z lektorico predstavili okoli 40 poslušalcem v društvu Slovenski dom. Preko celega leta so v zagrebških gledališcih gostovala gledališca iz Slovenije, na predstave so bili vedno povabljeni tudi študenti in profesorji, omogocili so jim nakup vstopnic po nižji ceni. Podatki o slovenistikah za študijsko leto 2014/2015 Lektorati tipa A Lektor/-ica Status predmeta Število ur tedensko (letno) Slovenistika ima habilitirane ucitelje Število študentov Status slovenistike 2015/16 enak/spremenjen Beograd Laura Fekonja dipl., obv. izb., izb. 16 (480) D (1) 66 (študij), 450 (izbirni predmet) enak Bruselj mag. Meta Klinar obv. izb., izb. 12 (312) / 19 enak Louvain mag. Meta Klinar izb. 3 (39) / 1 ukinjena (vzpostavitev v Sarajevu) Buenos Aires Tjaša Lorbek izb. 12 (360) / 86 enak La Plata Tjaša Lorbek – dodatni lektorat izb. 2 (64) / 17 enak Gent mag. Pavel Ocepek obv. izb., samost. predmet v okviru podipl. št. 15 (450) / 8 izb. predmet v dodipl. št. in samost. podiplomski predmet Hamburg Monika Pemic izb. 6 (201) D (1) 24 ukinjena – prenos v Köln Lizbona Mateja Rozman obv. izb., izb. 18 (552) / 35 enak Vilna Lara Pižent izb. 14 (448) D (1) 24 enak Lektorati tipa B Lektor/-ica Status predmeta Število ur tedensko Slovenistika ima habilitirane ucitelje Število študentov Status slovenistike 2015/16 enak/spremenjen Bern Jasmina Lepoša izb. 3 / 5 enak Bratislava dr. Saša Vojtech Poklac dipl., obv. izb., izb. 26 (780) / 124 enak Nitra dr. Saša Vojtech Poklac – dodatni lektorat obv. izb. 0 / 0 izvedba odvisna od financiranja Brno Mateja Kosi dipl., podipl., izb. 19 (570) D (1) 21 tudi kot obv. izb. predmet v okviru dipl. št. filološko-arealne študije (4-semestrski modul) Budimpešta dr. Mladen Pavicic dipl., obv., obv. izb., izb. 17 (540) D (2) 22 enak Bukarešta Boštjan Božic obv. izb., izb. 14 (316) / 30 enak Cleveland Luka Zibelnik izb. 17,6 (563,2) / 69 tudi na daljavo, vpis s celega sveta Gdansk* mag. Maša Guštin obv., obv. izb. 12 / 50 enak Uppsala* Morgan Nilsson izb. 4 (120) / 21 se ne izvaja Gradec Matej Klemen dipl., obv., obv. izb., izb. 10,5 (315) D (3) 89 prehod štud. pedagoške smeri na 4 + 1 (nam. 5) Granada Ana Fras izb. 12 (360) / 14 enak Katovice Tina Jugovic dipl. 12 (360) D (1) 21 enak Krakov mag. Bojana Todorovic obv. izb., izb. 18 (540) / 153 enak Lodž Boris Kern dipl., obv. izb. 18 (540) D (4) 86 samostojna študijska smer Lvov Primož Lubej dipl., obv. izb. 19 (566) D (2) 61 enak Moskva Magda Lojk dipl., obv. izb., izb. 14 (262) D (2) 24 ukinjeni so obv. izb. predmeti za rusiste, izb. predmet se vpiše v diplomsko listino, ce ga študent obiskuje pet semestrov. München Marjana Jerman izb. 8 (240) / 28 enak Nottingham Maja Rancigaj izb. 8 (240) / 17 predmeti South Slavonic Language 1, 2, 3 1b (Slovene 1, 2, 3) imajo 20 kreditov nam. 40, tedensko število ur 4 nam. 5 London Maja Rancigaj izb. 2 (60) / 4 poleg nižjega nadalj. tudi zac. tecaj Padova Polona Liberšar dipl., izb. 13 (402) D (1) 12 enak Pariz Simona Gotal dipl. 12 (360) D (1) 5 enak Peking mag. Metka Lokar izb. 10 (300) / 32 enak Praga dr. Andrej Šurla dipl., obv. izb., izb. 17 (442) D (3) 24 slov. tudi v štud.prog. Katedre za srednjeevropske študije: a) kot izbirni 2. jezik na mag. št. b) kot izbirni predmet mag. štud. v okviru kvadrilaterale (Bratislava, Krakov, Ljubljana, Praga) Regensburg Slavo Šerc izb. 6 (180) / 15 enak Rim Sanja Pirc dipl., izb. 17 (503) D (1) 6 enak S. Peterburg dr. Anna Bodrova obv., izb. 13 (390) D (1) 5 enak Sofija Eva Šprager obv., izb. 15 (460) / 12 enak Tokio mag. Jelisava Dobovšek Sethna izb. 2 (60) / 27 enak Trst (odd. za humanistiko) mag. Rada Lecic dipl., podipl., izb. 13 (390) D (2) 30 enak Trst (odd. za prevajanje) dr. Karin Marc Bratina dipl., izb. 12 (360) D (1) 19 enak Tübingen dr. Irma Kern dipl., obv. izb., izb. 12 (360) D (1) 20 enak Varšava dr. Jasmina Šuler Galos dipl., izb. 21 (630) D (1) 18 enak Zadar dr. Klemen Lah izb. 2 (45) D (1) 22 enak Zagreb Ivana Petric Lasnik dipl., izb. 12 (360) D (2) 114 enak Lektorati tipa C Lektor/-ica Status predmeta Število ur tedensko Slovenistika ima habilitirane ucitelje Število študentov Status slovenistike 2015/16 enak/spremenjen Berlin* dr. Boštjan Dvorak izb. ni podatka ni podatka Bielsko-Biala dr. Agnieszka Bedkovska Kopczyk izb. 0 - 0 se izvaja, ce je na razpolago ucitelj Celovec* Tatjana Vucajnk, dr. Nataša Hribar dipl., izb. ni podatka D (1) ni podatka enak Dunaj dr. Elizabeta Jenko dipl., podipl., obv. izb., izb. 13 (390) D (vec), G 30–50 podiplomski program bo enoten za vse jezike na slavistiki Lawrence Marta Pirnat Greenberg izb. 1 (30) / 1 enak Kijev dr. Olena Dzuba obv. izb., izb. 4 (120) / 16 vzpostavljen bo diplomski študij Neapelj* Saša Žabjek dipl. 9 (270) D (1) 17 enak Novi Sad dr. Željko Markovic izb. 6,5 (156) / 38 enak Pardubice dr. Aleš Kozár dipl. 28 (645) D (1) 16 enak Perm* Ekaterina Storoževa obv. izb. 2 D (1) 16 enak Seattle dr. Michael Biggins izb. 0 / 0 program se ni izvajal zaradi sobotnega leta ucitelja Skopje dr. Lidija Arizankovska dipl., izb. 12 (360) D (1) 42 enak Videm Eva Srebrnic dipl. (prvi, drugi ali tretji jezik), izb. 16 (480) D (2) 15 enak Sombotel dr. Anja Benko, dr. Janja Volmaier dipl., izb. 7 (226) D 4 enak, preko UL FF, ucitelj stalno prisoten Bibliografija uciteljev slovenšcine na tujih univerzah v letih 2014 in 2015 Lidija Arizankovska, Skopje 2014: Lidija Arizankovska: Opštestveno-kulturnata uloga na sloveneckiot jazik vo Makedonija i na makedonskiot jazik vo Slovenija, Godišen zbornik, kn. 39–40, Skopje, Filološki fakultet »Blaže Koneski«, 321–325. 2014: Lidija Arizankovska: Zboroobrazuvanjeto kako del od makedonskata nauka za jazikot od teoretski i pragmaticki aspect, 15. Internationale Konferenz der Kommission für Slawische Wortbildung beim Internationalen Slawistenkomitee. Swetlana Mengel (Hg): Slawische Wortbildung im Vergleich: Theoretische und pragmatische Aspekte. Slavica Varia Halensia, Bd. 12. Berlin: LIT-Verlag Dr. W Hopf. 435–445. 2014: Lidija Arizankovska [F. Hodža]. Makedonca – Türkçe Arasindaki Kültür Etkilesmede Dil Unsurunun, VIII. Milletlerarasi Türkoloji kongresi (30 Eylül – 4 Ekim 2013), VIII. International Turcology Congress, Book I. Istanbul: Istanbul Üniversitesi. 95–109. 2014: Lidija Arizankovska: Slovenistika na Univerzi v Skopju – aktualno stanje in pricakovanja v prihodnosti. Hotimir Tivadar (ur.): Prihodnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. 50. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 185–190. 2014: Lidija Arizankovska, Aneta Janeva: Makedonski jezik in Makedonci v Republiki Sloveniji ter njihove družbene in kulturne dejavnosti. Poklicne migracije in preseljenska/manjšinska kulturna produkcija v prostoru nekdanje Jugoslavije. Ljubljana: Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije, ZRS SAZU. 2015: Lidija Arizankovska: Deminutivite vo makedonskiot jazik i nivnata funkcija, 16. Irena Stramljic Breznik (ur.): Manjšalnice v slovanskih jezikih: oblika in vloga. Mednarodna znanstvena konferenca Komisije za slovansko besedotvorje pri MSK. Maribor: Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta (v tisku). 2014: Tjaša Alic et al.: Džeben slovenecki – Žepna slovenšcina. Mojca Nidorfer Šiškovic, Damjan Huber, Mateja Lutar, Lidija Arizankovska, Nina Tramšek (ur.). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 2015: Lidija Arizankovska: Slovnica slovenskega jezika kot tujega jezika za govorce makedonšcine, Mojca Smolej (ur.): Slovnica in slovar – aktualni jezikovni opis. Obdobja 34. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Anja Benko, Sombotel 2014: Zinka Zorko, Anja Benko: Pravljice Avgusta Pavla v prekmurskem cankovskem govoru. Casopis za zgodovino in narodopisje 85/3. 83–111. 2014: Zinka Zorko, Anja Benko: Koroško remšniško narecje v Schlossbergu v Avstriji in v Gradišcu v Republiki Sloveniji. Andrej Leben idr. (ur.): Beiträge zur interdisziplinären Slowenistik / Prispevki k meddisciplinarni slovenistiki: Festschrift fur Ludwig Karnicar zum 65. Geburtstag. Graz: Leykam. 97–109. 2014: Zinka Zorko, Anja Benko: Koroški govor vasi Schlossberg (Gradišce) v Avstriji. Marko Jesenšek (ur.): Slovenski jezik na sticišcu vec kultur (Mednarodna knjižna zbirka Zora 102). Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti. 134–148. 2014: Anja Benko, Mihaela Koletnik: Strokovna narecna leksikografija in prikaz izdelave strokovnega narecnega jezikovnega slovarja. Marko Jesenšek (ur.): Slovenski jezik na sticišcu vec kultur (Mednarodna knjižna zbirka Zora 102). Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti. 149–166. 2014: Anja Benko: Koroško podjunsko narecje s slovaropisnega vidika. Vabljeno predavanje v okviru Librisovih poletnih narecnih vecerov. 8. 8. 2014. Abitanti. 2014: Anja Benko: Slovensko narecno slovaropisje: razvoj, stanje in prihodnost. Predavanje. Ljubljana, 26. 9. 2014. 2014: Jernej Amon Prodnik: Protislovja komuniciranja: h kritiki poblagovljenja v politicni ekonomiji komuniciranja (Knjižna zbirka Javnost). Ljubljana: Založba FDV, VIII. 2015: Franc Kotnik: Ko cricki oglušijo: st. post tympanoplasticam cruris l. sin.. Slovenj Gradec: [samozal.]. 2015: Anja Benko: Slovenska (strokovna) narecna leksikografija, njeni dosežki in prikaz možnosti za nadaljnje delo / Slovene (technical) dialectal lexicography, its achievements and a presentation of possibilities of future work in this field. Danila Zuljan Kumar, Helena Dobrovoljc (ur.): Zbornik prispevkov s simpozija 2013. Nova Gorica: Založba Univerze. 105–117. http://www.ung.si/media/storage/cms/attachments/2015/04/23/14/09/33/Skrabcev_zbornik8_zbornik.pdf Anna Bodrova, Sankt Peterburg 2014: Anna Bodrova: Analiza slovenskih hudožestvennyh tekstov. Sankt Peterburg. 2014: Tjaša Alic et al.: Slovenskij v karmane / Žepna slovenšcina. Mojca Nidorfer Šiškovic, Damjan Huber, Mateja Lutar, Anna Bodrova, Magda Lojk, Nina Tramšek (ur.). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Boštjan Božic, Bukarešta 2014: Tjaša Alic et al.: Slovena de buzunar / Žepna slovenšcina. Mojca Nidorfer Šiškovic, Damjan Huber, Mateja Lutar, Boštjan Božic, Nina Tramšek (ur.). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Jelislava Dobovšek Sethna, Tokio 2014: Tjaša Alic et al.: Poketto ni surobeniago / Žepna slovenšcina. Mojca Nidorfer Šiškovic, Damjan Huber, Mateja Lutar, Jelislava Dobovšek Sethna, Nina Tramšek (ur.). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Laura Fekonja, Beograd 2014: Tjaša Alic et al.: Džepni slovenacki / Žepna slovenšcina. Mojca Nidorfer Šiškovic, Damjan Huber, Mateja Lutar, Andreja Ponikvar, Maja Đukanovic, Laura Fekonja, Nina Tramšek (ur.). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Ana Fras, Granada 2014: Tjaša Alic et al.: Esloveno de bolsillo / Žepna slovenšcina. Mojca Nidorfer Šiškovic, Damjan Huber, Mateja Lutar, Ana Fras, Nina Tramšek (ur.). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Simona Gotal, Pariz 2014: Tjaša Alic et al.: Le slovčne de poche / Žepna slovenšcina. Mojca Nidorfer Šiškovic, Damjan Huber, Mateja Lutar, Meta Klinar, Simona Gotal, Nina Tramšek (ur.). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Elizabeta Jenko, Dunaj 2013: Elizabeta Jenko, Doris Krajnc Cerny: Slovenija pod drobnogledom – Slowenien unter der Lupe. Wien: Edition Liaunigg. 2014: Elizabeta Jenko, Projekt: Slovenija pod drobnogledom. Slovenšcina v šoli 2014/1, XVII. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 2014: Elizabeta Jenko: Ein Streifzug zur Situation des Slowenischen als Fremdsprache – von der Habsburgermonarchie ueber den Vielvoelkerstaat bis hin zur EU. Ewa Cwanek-Florek, Irmgard Noebauer (Hg.): Deutsch und die Umgangssprachen der Habsburgermonarchie. Wien: Polnische Akademie der Wissenschaften, Wissenschaftliches Zentrum in Wien. Tina Jugovic, Katovice 2014: Tjaša Alic et al.: Kieszonkowy slowenski / Žepna slovenšcina. Mojca Nidorfer Šiškovic, Damjan Huber, Mateja Lutar, Maša Guštin, Tina Jugovic, Nina Tramšek (ur.). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Irma Kern, Tübingen 2014: Irma Kern: Posebnosti kritiškega odziva v medkulturnem posredovanju literarnih besedil. Alenka Žbogar (ur.): Recepcija slovenske literarature. Obdobja 33. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 275–283. 2014: Tjaša Alic et al.: Taschenslowenisch Slovene / Žepna slovenšcina. Mojca Nidorfer Šiškovic, Damjan Huber, Mateja Lutar, Tjaša Alic, Kasilda Bedenk, Boštjan Dvorak, Irma Kern, Monika Pemic, Marjanca Jerman, Slavo Šerc, Nina Tramšek (ur.). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Matej Klemen, Gradec 2014: Tjaša Alic et al.: Pocket Slovene / Žepna slovenšcina. Mojca Nidorfer Šiškovic, Damjan Huber, Mateja Lutar, Matej Klemen, Luka Zibelnik, Nina Tramšek (ur.). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 2015: Mihaela Knez, Matej Klemen, Tjaša Alic, Damjana Kern: Križ kraž: ucbenik za zacetno ucenje slovenšcine kot drugega in tujega jezika za neopismenjene otroke. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 2015: Mihaela Knez, Matej Klemen, Tjaša Alic, Damjana Kern: Križ Kraž: Prirocnik za ucitelje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 2015: Mihaela Knez, Damjana Kern, Matej Klemen, Tjaša Alic: Cas za slovenšcino 1. Delovni zvezek za zacetno ucenje slovenšcine kot drugega in tujega jezika za najstnike. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 2015: Mihaela Knez, Damjana Kern, Matej Klemen, Tjaša Alic: Cas za slovenšcino 1. Ucbenik za zacetno ucenje slovenšcine kot drugega in tujega jezika za najstnike. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 2015: Mihaela Knez, Damjana Kern, Tjaša Alic, Matej Klemen, Katja Kralj: Cas za slovenšcino 2. Delovni zvezek za zacetno ucenje slovenšcine kot drugega in tujega jezika za najstnike. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 2015: Mihaela Knez, Damjana Kern, Tjaša Alic, Matej Klemen, Katja Kralj: Cas za slovenšcino 2. Ucbenik za zacetno ucenje slovenšcine kot drugega in tujega jezika za najstnike. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Meta Klinar, Gent in Louvain 2014: Tjaša Alic et al.: Le slovčne de poche / Žepna slovenšcina. Mojca Nidorfer Šiškovic, Damjan Huber, Mateja Lutar, Meta Klinar, Simona Gotal, Nina Tramšek (ur.). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Mateja Kosi, Brno 2014: Tjaša Alic et al.: Slovinština do kapsy / Žepna slovenšcina. Mojca Nidorfer Šiškovic, Damjan Huber, Mateja Lutar, Mateja Kosi, Andrej Šurla, Nina Tramšek (ur.). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 2015: Uporaba pristopa Storyline pri poucevanju slovenšcine kot tujega jezika. Clanek bo objavljen v zborniku s V. konference o poucevanju južnoslovanskih jezikov Výuka jihoslovanských jazyku a literatur v dnešní Evrope, Oddelek za slavistiko Filozofske fakultete Masarykove univerze v Brnu (v tisku). http://www.storyline.si/?p=282 Aleš Kozár, Paradubice Recenzije: Maja Haderlap: Andel zapomnení. Iliteratura, 4. 11. 2014. http://www.iliteratura.cz/Clanek/33861/haderlap-maja-angel-pozabe Evald Flisar: Carodejuv ucedník. Iliteratura. 2. 10. 2014. http://www.iliteratura.cz/Clanek/33693/flisar-evald-carodejuv-ucednik Goran Vojnovic: Jugoslavija moja dežela. Iliteratura. 24. 2. 2014. http://www.iliteratura.cz/Clanek/32787/vojnovic-goran-jugoslavija-moja-dezela Knjižni prevodi: 2014: Aleš Kozár: Haiku antologija. Ljubljana: Apokalipsa. Prevodi za revije: 2014: Aleš Kozár: Tri slovinské eseje – Tahy: Aleš Debeljak: Literární republika, Dušan Šarotar: Ani more, ani zeme, Meta Kušarová: Masivní banálnost Slovinska. 2014: Aleš Kozár: Goran Vojnovic: Jugoslavija moja dežela. Iliteratura. http://www.iliteratura.cz/Clanek/32789/vojnovic-goran-jugoslavija-moja-dezela Rada Lecic, Trst 2014: Žepna slovenšcina v 22 jezikih. Primorski dnevnik, 14. december 2014. 2014: Nikolaj Lilin: Prosti pad. Ljubljana: Mladinska knjiga. 2014: Giovannino Guareschi: Don Camillo in Peppone 2. Celje: Celjska Mohorjeva družba. 2014: Tjaša Alic et al.: Lo Sloveno in tasca / Žepna slovenšcina. Mojca Nidorfer Šiškovic, Damjan Huber, Mateja Lutar, Polona Liberšar, Malinka Pila, Miran Košuta, Rada Lecic, Karin Marc Bratina, Ivan Verc, Sanja Pirc, Luigi Pulvirenti, Eva Srebrnic, Sara Terpin, Nina Tramšek (ur.). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 2015: Rada Lecic: Fondamenti della lingua slovena – manuale di grammatica. Cerkno: Založba Gaya, Gaya d.o.o. Polona Liberšar, Padova 2014: Tjaša Alic et al.: Lo Sloveno in tasca / Žepna slovenšcina. Mojca Nidorfer Šiškovic, Damjan Huber, Mateja Lutar, Polona Liberšar, Malinka Pila, Miran Košuta, Rada Lecic, Karin Marc Bratina, Ivan Verc, Sanja Pirc, Luigi Pulvirenti, Eva Srebrnic, Sara Terpin, Nina Tramšek (ur.). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 2015: Polona Liberšar, Ivana Petric Lasnik, Nataša Pirih Svetina, Andreja Ponikvar: Naprej pa v slovenšcini. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Magda Lojk, Moskva 2014: Tjaša Alic et al.: Slovenskij v karmane / Žepna slovenšcina. Mojca Nidorfer Šiškovic, Damjan Huber, Mateja Lutar, Anna Bodrova, Magda Lojk, Nina Tramšek (ur.). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Metka Lokar, Peking 2014: Metka Lokar: Primorci in Istrani v Prekmurju – prišleki, ki to niso vec. Maja Godina-Golija (ur.): Prekmurje – podoba panonske pokrajine. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 211–227. 2014: Tjaša Alic et al.: Žepna slovenšcina. Mojca Nidorfer Šiškovic, Damjan Huber, Metka Lokar, Jie Bao, Mateja Lutar, Nina Tramšek (ur.). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Predavanja in drugi javni nastopi: 3. 9. 2014, Bled – 2nd High-Level Symposium of Think Tanks of China and Central and Eastern European Countries: sodelovanje na okrogli mizi Cultural and People-to-People Exchanges – the Role of Media. 19. 12. 2014, Ljubljana: Ni hao ma – kako ste? O Slovencih in slovenšcini na Kitajskem (predavanje na Slovenski izseljenski matici). 22. 5. 2015, Peking: Slovenska književnost: kratek sprehod skozi cas in prostor/Slovene literature: A short walk through its time and space (predavanje za študente hrvašcine na BFSU). 19. 6. 2015, Peking: Ivo Andric: Na Drini cuprija – The Bridge on the Drina & Ismail Kadare: Tri këngë zie për Kosovën – Elegy for Kosovo (predavanje v okviru predmeta Balkanske študije za študente BFSU). 26. 6. 2015, Peking: Danis Tanovic: No Man's Land (predavanje v okviru predmeta Balkanske študije za študente BFSU). Tjaša Lorbek, Buenos Aires in La Plata 2014: Tjaša Alic et al.: Esloveno de bolsillo / Žepna slovenšcina. Mojca Nidorfer Šiškovic, Damjan Huber, Mateja Lutar, Ana Fras, Tjaša Lorbek, Nina Tramšek (ur.). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Primož Lubej, Lvov 2014: Tjaša Alic et al.: Kyšen'kova slovens'ka / Žepna slovenšcina. Mojca Nidorfer Šiškovic, Damjan Huber, Mateja Lutar, Primož Lubej, Nina Tramšek (ur.). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Karin Marc Bratina, Trst 2014: Karin Marc Bratina: Cultural-semantic analysis of the selected dialectal phraseology. Vida Jesenšek, Dmitrij Dobrovol'skij (ur.): Phraseologie und Kultur / Phraseology and culture (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 96). Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta. 21–230. 2014: Karin Marc Bratina: Jezikovna podoba slovenske Istre: kulturna semantika slikovitega v slovenskoistrskem narecju. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središce, Univerzitetna založba Annales. 2014: Tjaša Alic et al.: Lo Sloveno in tasca / Žepna slovenšcina. Mojca Nidorfer Šiškovic, Damjan Huber, Mateja Lutar, Polona Liberšar, Malinka Pila, Miran Košuta, Rada Lecic, Karin Marc Bratina, Ivan Verc, Sanja Pirc, Luigi Pulvirenti, Eva Srebrnic, Sara Terpin, Nina Tramšek (ur.). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 2015: Karin Marc Bratina: Prostor in cas v narecni frazeologiji. Prispevek na konferenci. Erika Kržišnik, Nataša Jakop (ur.): Prostor in cas v frazeologiji: zbornik izvleckov. Mednarodna frazeološka konferenca, Ljubljana, 27. in 28. marca 2015. Ljubljana: Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. 39. Željko Markovic, Novi Sad 2014: Željko Markovic: Recenicne dopune glagola vizuelne percepcije u srpskom i slovenackom jeziku. Jezici i kulture u vremenu i prostoru III. Novi Sad. 505–510. 2015: Željko Markovic: Srpski perceptivni glagol VIRITI, njegovi derivati i slovenacki ekvivalenti. Srpski jezik XX. Beograd. 569–584. 2015: Željko Markovic: Ekspresivni glagoli vizuelne percepcije u srpskom i slovenackom jeziku. Lingvisticke sveske 10. Novi Sad. 192–202. Pavel Ocepek, Gent 2014: Tjaša Alic et al.: Pocket Sloveens / Žepna slovenšcina. Mojca Nidorfer Šiškovic, Damjan Huber, Mateja Lutar, Pavel Ocepek, Nina Tramšek (ur.). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Mladen Pavicic, Budimpešta 2014: Mladen Pavicic: O pregledih zgodovine slovenske književnosti v madžarskem jeziku. Alenka Žbogar (ur.): Recepcija slovenske književnosti. Obdobja 33. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 307–313. 2014: Tjaša Alic et al.: Zsebszlovén / Žepna slovenšcina. Mojca Nidorfer Šiškovic, Damjan Huber, Mateja Lutar, Mladen Pavicic, Nina Tramšek (ur.). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 2015: Mladen Pavicic: Blues és Raus: Két szlovén regény a délszláv bevándorlókról. Lukács István (ur.): Tanulmánykötet Milosevits Péter tiszteletére. Budapest: ELTE Szláv Filológiai Tanszék. 179–187. Monika Pemic, Hamburg 22014: Monika Pemic: Die eigene Präsenz manifestieren: Die Slowenen und ihr Zentrum in Trieste. Peter Haslinger, Heidi Hein-Kircher, Rudolf Jaworski (ur.): Heimstätten der Nation. Marburg: Verlag Herder-Institut. 161–182. 2014: Tjaša Alic et al.: Taschenslowenisch Slovene / Žepna slovenšcina. Mojca Nidorfer Šiškovic, Damjan Huber, Mateja Lutar, Tjaša Alic, Kasilda Bedenk, Boštjan Dvorak, Irma Kern, Monika Pemic, Marjanca Jerman, Slavo Šerc, Nina Tramšek (ur.). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Ivana Petric Lasnik, Zagreb 2014: Polona Liberšar, Ivana Petric Lasnik, Nataša Pirih Svetina, Andreja Ponikvar: Naprej pa v slovenšcini. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 2014: Tjaša Alic et al.: Džepni slovenski / Žepna slovenšcina. Mojca Nidorfer Šiškovic, Damjan Huber, Mateja Lutar, Anti Peti Stantic, Ariana Klier, Ivana Petric Lasnik, Nina Tramšek (ur.). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Sanja Pirc, Rim 2014: Tjaša Alic et al.: Lo Sloveno in tasca / Žepna slovenšcina. Mojca Nidorfer Šiškovic, Damjan Huber, Mateja Lutar, Polona Liberšar, Malinka Pila, Miran Košuta, Rada Lecic, Karin Marc Bratina, Ivan Verc, Sanja Pirc, Luigi Pulvirenti, Eva Srebrnic, Sara Terpin, Nina Tramšek (ur.). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Lara Pižent, Vilna 2014: Tjaša Alic et. al.: Slovenu kalba kišeneje / Žepna slovenšcina. Mojca Nidorfer Šiškovic, Damjan Huber, Mateja Lutar, Lara Pižent, Nina Tramšek (ur). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Maja Rancigaj, Nottingham in London 2014: Maja Rancigaj: Brezosebkovi stavki v cešcini in slovenšcini. Aleksander Urkom (ur.): Fiatal /Szlavisták Budapesti Nemzetközi Konferenciája II./2nd Conference for Young Slavists in Budapest. Budapest: Eötvös Loránd University, Faculty of Humanities. 194–198. 2014: Maja Rancigaj: Izražanje osebka v cešcini in slovenšcini. Konteksti I, Prvi medunarodni interdisciplinarni skup mladih naucnika društvenih i humanistickih nauka. Novi Sad: Filozofski fakultet. Prevod: 2013: Maja Rancigaj, Krista Balažic, Ema Bojc, Nastasja Božic, Špela Gorše, Michaela Homar, Špela Kopitar, Nina Kupic, Eva Rajh, Anja Sredic, Pia Šlogar (mentorica Tatjana Jamnik): Václav Koubek: Gostilniške in vaške zgodbe. Tatjana Jamnik (ur.). Ljubljana: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti – revija Mentor. Mateja Rozman, Lizbona 2014: Tjaša Alic et al.: Esloveno de bolso / Žepna slovenšcina. Mojca Nidorfer Šiškovic, Damjan Huber, Mateja Lutar, Mateja Rozman, Nina Tramšek (ur.). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Eva Srebrnic, Videm 2014: Tjaša Alic et al.: Lo Sloveno in tasca / Žepna slovenšcina. Mojca Nidorfer Šiškovic, Damjan Huber, Mateja Lutar, Polona Liberšar, Malinka Pila, Miran Košuta, Rada Lecic, Karin Marc Bratina, Ivan Verc, Sanja Pirc, Luigi Pulvirenti, Eva Srebrnic, Sara Terpin, Nina Tramšek (ur.). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Slavo Šerc, Regensburg 2014: Slavo Šerc: Siegfried Kracauer: Ginster. Ljubljana: CZ. Prevod in spremna beseda. 2014: Slavo Šerc: Abbas Khider: Brief in die Auerginenrepublik (Pismo v deželo jajcevcev, Odlomek iz romana. Literatura 271. 2014: Tjaša Alic et al.: Taschenslowenisch Slovene / Žepna slovenšcina. Mojca Nidorfer Šiškovic, Damjan Huber, Mateja Lutar, Tjaša Alic, Kasilda Bedenk, Boštjan Dvorak, Irma Kern, Monika Pemic, Marjanca Jerman, Slavo Šerc, Nina Tramšek (ur.). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 2015: Slavo Šerc: Katja Petrowskaja: Morda Esther. Literatura 289/90. 10–22. Eva Šprager, Sofija Literarni prevodi: 2014: Alek Popov: Misija London. Ljubljana: Cankarjeva založba, skupina Mladinska knjiga. 2014: Alek Popov: Misija London (odlomek). Zbornik Vilenica 2014. 29. mednarodni literarni festival. Društvo slovenskih pisateljev, Ljubljana. 2014: Tjaša Alic et al.: Džoben slovenski / Žepna slovenšcina. Mojca Nidorfer Šiškovic, Damjan Huber, Mateja Lutar, Eva Šprager, Nina Tramšek (ur.). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Jasmina Šuler Galos, Varšava v sodelovanju z Marto Cmiel: internetni tecaj slovenšcine – priprava za izpit na stopnji B2: http://kampus.come.uw.edu.pl/course/index.php?categoryid=65 sodelovanje pri projektu Poljske akademije znanosti: zgodovina idej na Balkanu (priprava poskusnih gesel). Andrej Šurla, Praga Souredništvo: 2014: Alenka Jensterle-Doležalová, Jasna Honzak Jahic, Andrej Šurla (ur.): Sto let slovenistiky na Univerzite Karlove v Praze: pedagogové a vedci ve stínu dejin. Praha: Filozofická fakulta Univerzity Karlovy (zbirka Varia 27). 2014: Tjaša Alic et al.: Slovinština do kapsy / Žepna slovenšcina. Mojca Nidorfer Šiškovic, Damjan Huber, Mateja Lutar, Tjaša Alic, Mateja Kosi, Andrej Šurla, Nina Tramšek (ur.). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Clanki: 2014: Andrej Šurla, Tone Smolej: »In temelj srecni vložil si usodi.« – kratka formativna biografija Jožefa Skrbinška. Sto let slovenistiky na Univerzite Karlove v Praze: pedagogové a vedci ve stínu dejin. Praha: Filozofická fakulta Univerzity Karlovy v Praze (zbirka Varia). 23–35. 2014: Andrej Šurla: Sto let slovenšcine na Karlovi univerzi – kaj razkrivajo arhivi. Sto let slovenistiky na Univerzite Karlove v Praze : pedagogové a vedci ve stínu dejin. Praha: Filozofická fakulta Univerzity Karlovy v Praze (zbirka Varia). 463–479. 2014: Andrej Šurla: Umetnost kot tema, motiv in (korespondencni) gradnik poezije Toneta Pretnarja. Mateusz Warchal (ur.): W podrózy za slowem. Bielsko-Biala: ATH. 221–231. Saša Vojtech Poklac, Bratislava 2014: Saša Vojtech Poklac: Frazemi s sestavino jezik v govorih vasi Stopice in Uršna sela. Mária Dobríková (ur.). Philologica 73. Bratislava: Univerzita Komenského. 255–263. 2014: Saša Vojtech Poklac: Recepcija slovenske književnosti na Slovaškem. Alenka Žbogar (ur.). Recepcija slovenske književnosti. Obdobja 33. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. 513–519. 2014: Saša Vojtech Poklac: Slovaško-slovenski odnosi na podrocju kulture in izobraževanja ter vloga slovenistike na Filozofski fakulteti Univerze Komenskega v Bratislavi pri širjenju slovenskega jezika in kulture na Slovaškem. Alenka Jensterle-Doležalová, Jasna Honzak Jahic, Andrej Šurla (ur.). Sto let slovenistiky na Univerzite Karlove v Pratze: pedagodové a vledci ve stínu dejin. Praga: Filozofická fakulta Univerzity Karlovy. 394–404. 2014: Saša Vojtech Poklac: Slovene language debuted at the Street of languages in Bratislava. Sinfo Slovenian inforamtion 10. Ljubljana. 16. 2014: Saša Vojtechová Poklac: Slovinský jazyk v praxi 1. Bratislava: Univerzita Komenského. 2014: Saša Vojtechová Poklac, Miloslav Vojetch (ur): Cítame súcasnú slovinskú literatúru. Bratislava: Univerzita Komenského. 2014: Tjaša Alic et al.: Slovincina do vrecka / Žepna slovenšcina. Mojca Nidorfer Šiškovic, Damjan Huber, Mateja Lutar, Saša Vojtech Poklac, Nina Tramšek (ur.). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Janja Vollmaier Lubej, Sombotel 2014: Janja Vollmaier Lubej: Kritiška recepcija zgodnejše proze Marjana Kolarja. Alenka Žbogar (ur.). Recepcija slovenske književnosti. Obdobja 33. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 521–528. http://www.centerslo.net/files/file/simpozij/simp33/Zbornik/VollmaierLubej.pdf 2013: Janja Vollmaier Lubej, Ksenija Vidmar Horvat: Zamišljena mati: spol in nacionalizem v kulturi 20. stoletja. Slavia Centralis 7/2. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete (Zbirka Razprave FF). 144–146. 2014: Janja Vollmaier Lubej: Na vzhodu vojna, na zahodu – knjiga: knjižni sejem v Lvovu. Delo 20. 9. 2014, 56/219. 2014: Janja Vollmaier Lubej: Patološki odnos med materjo in hcerjo/sinom v prozi Gabriele Babnik in Gorana Vojnovica. Jezik in slovstvo 59/4. 81–95. Luka Zibelnik, Cleveland 2014: Tjaša Alic et al.: Pocket Slovene / Žepna slovenšcina. Mojca Nidorfer Šiškovic, Damjan Huber, Mateja Lutar, Matej Klemen, Luka Zibelnik, Nina Tramšek (ur.). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Legenda Tip lektorata: A: lektor je zaposlen na slovenski strani, ucitelja placuje samo Republika Slovenija; B: lektorat je sistemiziran in financiran na slovenski in tuji strani – ucitelja sofinancirata Slovenija in univerza gostiteljica; C: ucitelj na slovenski strani ni financiran (razen, ce gre za njegov dodatni lektorat), v dolocenih primerih je placan po pogodbi, na voljo ima sredstva za strokovno literaturo ter izobraževanje, na univerzi gostiteljici ima razlicne statuse. dipl. – diplomski študij obv. – obvezni predmet obv. izb. – obvezni izbirni predmet izb. – izbirni predmet D – domaci ucitelj G – gostujoci ucitelj ZS – zimski semester PS – poletni semester * – letnega porocila nismo prejeli, podatki iz preteklih let Graf 1: Število udeležencev po posameznih tecajih Graf 5: Spol udeležencev tecajev Slovenšcina za otroke in mladostnike Mihaela Knez in Damjana Kern Dejavnosti programa Slovenšcina za otroke in mladostnike so bile v letu 2015 precej prepletene z dejavnostmi, ki smo jih izvajali v okviru projekta Razvoj ucnih gradiv na podrocju slovenšcine kot drugega in tujega jezika skozi izvedbo tecajev za razlicne ciljne publike in seminarjev za njihove izvajalce. Poleg obeh redno zaposlenih se je na projektu zaposlila tudi sodelavka Tjaša Alic, ki je v veliki meri sooblikovala delo na programu Slovenšcina za otroke in mladostnike. V dejavnosti programa je bilo v letu 2015 vkljucenih 310 otrok in mladostnikov, 27 honorarnih sodelavcev, svoje izkušnje pri poucevanju slovenšcine kot drugega in tujega jezika smo v sodelovanju s programom Izobraževanje ali na seminarjih, ki jih organizira Zavod RS za šolstvo, delili z vec kot 60 ucitelji. V nadaljevanju so posamezne dejavnosti in projekti natancneje predstavljeni. Graf 1: Število udeleženih otrok in mladostnikov Mladinska poletna šola Od 29. junija do 10. julija smo v Ljubljani organizirali 10. Mladinsko poletno šolo slovenšcine. Udeležilo se je je 106 mladostnikov iz 16 držav (Argentina, Italija, Avstrija, Srbija, Nemcija, Makedonija, Francija, Rusija, ZDA, Bosna in Hercegovina, Belgija, Nizozemska, Ciper, Kanada, Tunizija, Brazilija). Vecina udeležencev je bivala v Dijaškem domu Bežigrad. Program je bil oblikovan dvodelno. V dopoldanskem casu je v prostorih Srednje vzgojiteljske šole in gimnazije Ljubljana (Kardeljeva plošcad 28a) potekal intenzivni jezikovni pouk. Udeleženci so bili glede na dosežke pri razvrstitvenem testu (ki so ga v e-obliki izpolnili že pred zacetkom poletne šole) ter starost in prvi jezik razvršceni v deset skupin. Ob popoldnevih in vecerih smo za udeležence pripravili raznovrstne kulturne, športne in zabavne dejavnosti, preko katerih so poglabljali svoje znanje slovenšcine in se seznanjali z naravnimi znamenitostmi, slovensko kulturo in stvarnostjo. Ustvarjanje pri pouku in vtise o Mladinski poletni šoli smo tudi tokrat zbrali v Poletniku, casopisu MPŠ. Tabela 1: Spremljevalni program 10. Mladinske poletne šole slovenšcine nedelja, 28. 6. nedelja, 5. 7. 19.00: Sestanek s starši, predstavniki skupin (DDB) Izlet na Krvavec ponedeljek, 29. 6. ponedeljek, 6. 7. 8.30: Otvoritev (SVŠGL) 9.30–12.30: Jezikovni tecaj (SVŠGL) 15.00: Ogled Ljubljane 20.00: Spoznavni vecer (DDB) 9.00–12.30: Jezikovni tecaj (SVŠGL) 15.00: Popoldne v Ljubljani 20.00: Impro predstava torek, 30. 6. torek, 7. 7. 9.00–12.30: Jezikovni tecaj (SVŠGL) 14.30: Kopanje 20.00: Ogled slovenskega filma 9.00–12.30: Jezikovni tecaj (SVŠGL) 14.30: Popoldne v BTC-ju 20.00: Nastop slovenskih dijakov iz Argentine (DDB) sreda, 1. 7. sreda, 8. 7. 9.00–12.30: Jezikovni tecaj (SVŠGL) 14.30: Pohod na Šmarno goro 20.00: Glasbeni vecer z Ditko 9.00–12.30: Jezikovni tecaj (SVŠGL) 14.30: Turnir v odbojki/nogometu (SVŠGL) 20.00: Ogled gledališke predstave Pavla nad prepadom cetrtek, 2. 7. cetrtek, 9. 7. 9.00–12.30: Jezikovni tecaj (SVŠGL) 14.00: Izlet na Bled 9.00–12.30: Jezikovni tecaj (SVŠGL) 14.30: Kopanje 20.00: Zakljucni vecer petek, 3. 7. petek, 10. 7. 9.00–12.30: Jezikovni tecaj (SVŠGL) 14.30: Petkove delavnice (pevska, plesna, gledališka) 9.00–12.30: Jezikovni tecaj (SVŠGL) 12.30: Zakljucek MPŠ s starši udeležencev sobota, 4. 7. Izlet na morje Ob koncu tecaja so imeli ucenci možnost oceniti uspešnost tecaja oziroma delo lektorjev. Oboje je bilo ocenjeno kot zelo dobro. Povprecna ocena lektorjev je bila 4,65, povprecna ocena dodatnih dejavnosti pa 4,12 (najvišja možna ocena je bila 5). Vecinoma ugotavljajo, da so se na Mladinski poletni šoli veliko naucili, pohvalili so spremljevalni program, zlasti izlete, in ekipo sodelavcev Mladinske poletne šole, zelo pomembno se jim je zdelo tudi to, da so imeli možnost spoznati slovenske vrstnike iz drugih držav. Graf 2: Povprecna ocena lektorjev, ki so poucevali na 10. Mladinski poletni šoli slovenšcine Podobno kot v preteklih letih smo v letu 2015 lahko kakovosten program ponudili tolikšnemu številu mladostnikov tudi zato, ker je bila Mladinska poletna šola v obliki podeljenih štipendij (58 + 28 prosilcem slovenskega rodu) sofinancirana s strani MIZŠ in Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Mladi so se Mladinske poletne šole udeležili predvsem zato, da bi poglobili svoje znanje slovenšcine in še bolj spoznali Slovenijo. Udeležba na Mladinski poletni šoli pomeni zanje pomembno dopolnilo celoletnega ucenja, saj je obseg pouka slovenšcine na poletni šoli razmeroma velik (40 ur), pouk pa intenziven in v celoti prilagojen dejanskim potrebam in sporazumevalni zmožnosti ucencev. Vanjo se vkljucujejo tako mladostniki, ki imajo pri svojem rednem šolanju (npr. v slovenskih ali dvojezicnih šolah v Italiji, Avstriji in na Madžarskem) zaradi omejenega znanja slovenšcine težave, ucenci, ki imajo v svoji državi zelo omejene možnosti ucenja slovenšcine, in tisti, ki razmišljajo o vrnitvi v Slovenijo ali o študiju na kateri od slovenskih univerz. Tecaji za dijake v zamejstvu Intenzivni tedni slovenšcine za dijake slovenskih, dvojezicnih ter nekaterih drugih šol v zamejstvu, ki ponujajo možnost ucenja slovenšcine, so postali stalnica tako v ponudbi našega programa kot tudi v šolskem koledarju šol, ki že vec let prihajajo v Ljubljano. V letu 2015 smo izvedli 5 intenzivnih tecajev slovenšcine, in sicer za 85 ucencev z avstrijske Koroške: -- od 2. do 6. februarja 2015 za dijake Zvezne gimnazije in Zvezne realne gimnazije za Slovence (45 dijakov), -- od 16. do 20. februarja 2015 za dijake Dvojezicne zvezne trgovske akademije v Celovcu (11 dijakov), -- od 16. do 20. februarja 2015 za dijake iz Višje šole za gospodarske poklice in Strokovne gospodarske šole Št. Peter iz Šentjakoba v Rožu (10 dijakov), -- od 21. do 25. septembra 2015 za dijake iz Gimnazije Alpe Jadran in Trgovske akademije iz Velikovca (19 dijakov). 30-urni tecaji slovenšcine so pripravljeni v skladu z željami in pricakovanji šol oziroma uciteljev slovenšcine, ki skupine dijakov najveckrat tudi spremljajo. Šole na tecaje vecinoma pošiljajo dijake prvih letnikov, katerim teden v Ljubljani predstavlja eno od zacetnih spodbud pri ucenju. Iz slovenske gimnazije prihajajo dijaki predzadnjih letnikov, ki teden v Ljubljani izkoristijo kot pripravo na maturo iz slovenšcine – poleg jezikovnega pouka jim organiziramo tudi razlicne delavnice, preko katerih razširjajo svoje vedenje o temah, ki jim bodo koristile pri opravljanju mature iz slovenšcine. Dijaki imajo na tecajih možnost intenzivnega ucenja slovenšcine v razredu in tudi v okolju, kar je po njihovem mnenju in mnenju maticnih uciteljev pomembno tako z vidika na novo usvojenega jezikovnega znanja kot tudi z vidika motivacije, poleg tega pa izkušnja olajšuje tudi delo pri rednem pouku. Izvedbo tecajev že od vsega zacetka delno sofinancira ZRSŠ oz. MIZŠ, in sicer se dijakom treh šol: slovenski gimnaziji in dvojezicni trgovski akademiji iz Celovca ter Višji šoli za gospodarske poklice in Šentpetra krijejo stroški bivanja, stroške tecaja in prevoza pa morajo placati sami. Do leta 2013 je bila izvedba tecaja na enak nacin sofinancirana tudi za dijake iz Velikovca (Gimnazija Alpe Jadran Velikovec in Zvezna trgovska akademija Velikovec), od šolskega leta 2013/14 morajo sami poskrbeti za financiranje tecaja. Graf 3: Število udeležencev tecajev za dijake v zamejstvu v obdobju od 2008 do 2015 Projekti Slovenšcina na ljudski šoli v Šentjakobu Sodelavki Centra za slovenšcino kot drugi tuji jezik Damjana Kern in Mihaela Knez sva v šolskem letu 2014/15 v okviru izmenjave jezikovnih asistentov poucevali slovenšcino na ljudski šoli v Šentjakobu v Rožu na avstrijskem Koroškem. Projekt je potekal v koordinaciji Deželnega šolskega sveta v Celovcu, financiral pa ga je Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Na šolo sva prihajali v »slovenskem tednu« (torej vsak drugi teden) in poucevali oz. oblikovali jezikovni pouk pri 16 urah slovenšcine na teden. Damjana Kern je poucevala prvi in tretji razred, Mihaela Knez pa drugi in cetrti razred. Za delo v jezikovno izjemno heterogenih skupinah sva pripravljali lastne individualizirane ucne liste, deloma sva testirali tudi pilotno gradivo Centra za slovenšcino, nastalo v projektu Uspešno vkljucevanje otrok, ucencev in dijakov migrantov v VIZ. Ucenci, ki sva jih poucevali, so naju zelo lepo sprejeli, prav tako so se pristni kolegialni odnosi vzpostavili med nama in maticnimi ucitelji, s katerimi sva celo leto sodelovali. Razveseljivi so bili predvsem odzivi, da so ucitelji dobili nove ideje za poucevanje in s tem tudi nekoliko novega zagona. Ob koncu šolskega leta sva za ucence, ki sva jih poucevali, organizirali izlet v Ljubljano. Ogledali smo si Ljubljanski grad, se posladkali s sladoledom, nato pa se odpravili še na ogled živalskega vrta. Tecaj slovenšcine za ucence in dijake priseljence Že drugo leto zapored smo pridobili financna sredstva za organizacijo tecaja slovenšcine za otroke in dijake priseljence na razpisu Ministrstva za kulturo. Glede na pretekle izkušnje smo predvidevali, da bo povpraševanje po tecaju bistveno vecje, kot pa je bilo na razpolago financnih sredstev, zato smo Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport podali predlog, da se del tecaja financira iz tekocega projekta ESS Razvoj ucnih gradiv na podrocju slovenšcine kot drugega/tujega jezika skozi izvedbo tecajev za razlicne ciljne skupine in seminarjev za njihove izvajalce. V projektu smo namrec razvijali gradivo za ucence, ki so osnovno zanje slovenšcine (na ravni A1) že dosegli in v ucenju slovenšcine niso cisti zacetniki, kar pa seveda ni dovolj za uspešno vkljucevanje v slovenski pouk. Ob soglasju obeh ministrstev – Ministrstva za kulturi in MIZŠ – smo hkrati razpisali dva tecaja. Prvi, financiran s strani MK, je bil v skladu z razpisom namenjen cistim zacetnikom (A0–A1), drugi pa boljšim zacetnikom oz. nadaljevalcem (A1–A2). V prvi fazi projekta smo pripravili informativno gradivo o tecaju (za ucence, starše in šole) ter prijavnice, potekalo je tudi intenzivno obvešcanje šol o tecaju. Sledilo je prijavljanje ucencev. Ob soglasju staršev jih je prijavila šola, izjemoma so se prijavili sami. Vsem prijavljenim smo po pošti posredovali razvrstitveni test. V okviru projekta ESS smo za ucence, starejše od 12 let, razvili nov test, ki je bil po posameznih nalogah usklajen s Skupnim evropskim jezikovnim okvirom in tako omogocal natancnejše locevanje med obema ravnema znanja. Tecaj slovenšcine za ucence in dijake priseljence je potekal od 24. avgusta do 4. septembra 2015 na Filozofski fakulteti v Ljubljani, udeležilo pa se ga je 119 ucencev in dijakov iz 32 razlicnih osnovnih (22) in srednjih šol (10). Vabilu na tecaj so se odzvale prakticno vse šole, katerih ucenci so bili na našem tecaju že v letu 2014, kar razumemo kot znak zaupanja do našega nacina dela. Vecina šol je bila tudi tokrat iz Ljubljane, nekaj ucencev pa tudi iz drugih krajev – Radovljice, Grosuplja, Šentvida pri Sticni, Domžal, Preske. Najvec udeležencev je bilo po izvoru iz Bosne in Hercegovine (34) in Makedonije (17). Starostni razpon udeležencev je bil od 6 do 19 let, najvec je bilo ucencev tretje triade osnovne šole in srednješolcev. Graf 4: Države udeležencev tecaja slovenšcine za ucence in dijake priseljence 2015 Graf 5: Šole, v katere so vpisani udeleženci tecaja slovenšcine za ucence in dijake priseljence 2015 Graf 6: Udeleženci tecaja slovenšcine za ucence in dijake priseljence 2015 po starosti Pouk je potekal v enajstih skupinah. Ucenci so bili vanje razporejeni glede na dosežke pri razvrstitvenem testu, starost, prvi jezik in pricakovani napredek. Skupine so bile zelo homogene. V njih je bilo do 12 udeležencev, izjemoma v dveh skupinah tudi 14, kar je bila posledica res velikega števila ucencev dolocene starosti in znanja (zacetniki od 13 do 18 let). Ob koncu tecaja smo pripravili kratek vprašalnik, v katerem so udeleženci podali svoje mnenje o tecaju. Ucence smo povprašali o ustreznosti tecaja, casa in kraja, njihovi želji, da bi se še kdaj udeležili takega tecaja in jih prosili za kratek komentar. Prejeli smo 92 izpolnjenih vprašalnikov, to pomeni, da ga je izpolnilo 78 % udeležencev, ucenci prve in druge skupine še niso bili opismenjeni, zato vprašalnika niso izpolnjevali. Tecaj je bil ocenjen s povprecno oceno 4,87 (najvišja možna ocena je bila 5, najnižja pa 1). Ucenci so izpostavili, da jim je bilo všec, da so se veliko naucili, da so bili ucitelji prijazni in niso bili strogi, da je bilo zabavno, da so se ucili jezika ob igri, da so spoznali nove prijatelje. 82 (89 %) ucencem je cas tecaja ustrezal, 10 pa ne: štirje ucenci predlagajo daljši tecaj, dva ucenca je motilo, da se prekriva s šolo, en ucenec bi si želel, da bi tecaj zaceli ob kasnejši uri. Lokacija tecaja se je vecinoma izkazala za ustrezno. Tako je menilo 97 % tecajnikov. 91 % tecajnikov bi se ponovno udeležilo takega tecaja. V okviru tecaja je nastal tudi šolski casopis, v katerem so zbrani prispevki tecajnikov, ki so nastali pri pouku. Ob koncu tecaja so ucenci in dijaki pisali test, v katerem so preverili svoj napredek, dobili so potrdilo o udeležbi z zapisano prisotnostjo. Pripravili smo tudi dvourno srecanje z ucitelji, ki so ucence prevzeli na maticni šoli, jim predstavili tecaj in jih seznanili z vsebino in nacinom dela v posameznih skupinah ter napredku ucencev. Predstavitve se je udeležilo 16 uciteljev, ki so imeli možnost neposrednega stika z ucitelji, ki so ucence poucevali na tecaju, in možnost, da skupaj zacrtajo nadaljnji pouk slovenšcine. Tudi tokrat se je izkazalo, da veliko uciteljev nima ustreznega znanja za poucevanje slovenšcine kot drugega in tujega jezika. Izrazili so željo po dodatnem usposabljanju. V nekaterih primerih so se ucitelji obrnili na nas tudi po elektronski pošti in nas prosili za dodatna navodila in nasvete, kako nadaljevati s poukom slovenšcine. V uciteljski ekipi so bili stalni in redno zaposleni sodelavci Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik, ki so za tako poucevanje posebej usposobljeni. V zacetniških skupinah smo uporabljali pilotno gradivo Centra za slovenšcino, nastalo v projektu Uspešno vkljucevanje otrok, ucencev in dijakov migrantov v VIZ, ob tem pa ob razlicnih individualnih potrebah udeležencev pripravljali tudi lastne individualizirane ucne liste, pouk v višjih skupinah je potekal ob lastnem gradivu, usklajenim z metodologijo poucevanja, kot smo jo razvili na Centru za slovenšcino kot drugi in tuji jezik. Razvoj ucnih gradiv na podrocju slovenšcine kot drugega in tujega jezika skozi izvedbo tecajev za razlicne ciljne publike in seminarjev za njihove izvajalce Dejavnosti v okviru projekta, ki ga je sofinanciral Evropski socialni sklad Evropske unije in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, so se navezovale na rezultate že izvedenega ESS-projekta Uspešno vkljucevanje otrok, ucencev in dijakov migrantov v vzgojo in izobraževanje za obdobje 2008–2011. V okviru projekta je bil pregledan, aktualiziran, recenziran, oblikovan in natisnjen ucbeniški komplet Cas za slovenšcino 1, namenjen ucencem druge triade oziroma dijakom, in Križ kraž, ucno gradivo s prirocnikom za še neopismenjene otroke na ravni A1. V naslednji fazi pa je bilo ob neposrednem delu (pouk, tecaj) z ucenci razvito tudi nadaljevalno ucno gradivo, in sicer ucbeniški komplet Cas za slovenšcino 2, namenjen ucencem tretje triade oz. za dijake na ravni A2. Ciljna skupina so ucenci in dijaki migranti, ki se vkljucujejo v slovenski šolski sistem, hkrati pa je gradivo namenjeno tudi za pouk slovenšcine ucencev, ki se slovenšcine kot drugega in tujega jezika ucijo zunaj slovenskih meja, npr. v zamejstvu, zdomstvu in izseljenstvu. Ciljna skupina so tudi ucitelji, ki poucujejo navedene ciljne skupine. V sklopu projekta so bila pripravljena tudi e-gradiva, ki dopolnjujejo v projektu natisnjena ucna gradiva: Križ kraž, Cas za slovenšcino 1 in Cas za slovenšcino 2. Ucecim se omogocajo, da na zabaven, igriv in uporabniku prijazen nacin utrjujejo vsebine, ki se jih ob ucbeniku ucijo pri pouku. Vsa gradiva so pripravljena tako, da jih je mogoce v prihodnje vsebinsko nadgraditi. Gradivo je mogoce uporabljati tudi na mobilnih telefonih. V okviru projekta sta bila pripravljena tudi dva testa – test za preverjanje vstopnega in izstopnega znanja ucencev tretje triade in srednješolcev in test za preverjanje vstopnega in izstopnega znanja za še neopismenjene ucence. Testi so bili pripravljeni in preizkušeni ob izvedbi naših tecajev. V projektu je bil pripravljen program usposabljanja za ucitelje dopolnilnega pouka slovenšcine kot drugega/tujega jezika za uporabo ucnih gradiv, razumevanje opisov ravni znanja in individualnega napredka ucencev. Nastajal je ob seminarjih za razlicne skupine uciteljev, ki poucujejo slovenšcino kot drugi jezik. Projekt se je zacel izjemno pozno, zato so se zakasnile tudi dejavnosti v zvezi s pripravo novega in koncnim oblikovanjem starega gradiva, posledicno je prišlo tudi do zakasnitve izvedbe usposabljanja uciteljev za delo z gradivom. Priprava programa in pilotna izvedba seminarjev oz. pilotno izvajanje programa sta bila torej zelo odvisna od casovnih in drugih okolišcin projekta in tudi specifike posamezne skupine uciteljev oz. njihove prisotnosti v Sloveniji. Izvedeni sta bili dve usposabljanji z vecjo udeležbo uciteljev. Prvo usposabljanje smo izvedli 8. 4. 2015 in je bilo namenjeno uciteljem dopolnilnega pouka slovenšcine v tujini, ki so aprila prišli na redno letno usposabljanje v Slovenijo. Udeležilo se ga je 24 uciteljev, ki poucujejo slovenšcino v Nemciji, Avstriji (Dunaj), Švici, Srbiji, Bosni in Hercegovini in Makedoniji. Drugo usposabljanje, ki smo ga izvedli 17. 4. 2015, je bilo namenjeno uciteljem, ki poucujejo slovenšcino v slovenskih in dvojezicnih šolah v zamejstvu. Predstavitev gradiva, nastalega v projektu z delavnico za njegovo uporabo v razredu, je predstavljala osrednjo dejavnost letnega izobraževanja uciteljev iz zamejstva, ki ga vsako leto pripravi ZRSŠ. Gre za osrednji seminar, namenjen uciteljem v zamejstvu, na katerem se srecajo predstavniki uciteljev v vseh delih slovenskega zamejstva – uciteljev z avstrijske Koroške, avstrijske Štajerske, Kanalske doline, Benecije in Tržaškega, Goriškega in Porabja. Prisotne so bile tudi štiri uciteljice, ki poucujejo dopolnilni pouk slovenšcine v Varaždinski županiji. Seminarja se je skupaj udeležilo 35 uciteljev. Gradivo je bilo predstavljeno tudi uciteljem, ki poucujejo ucence Rome in romskim pomocnikom. Predstavitev je potekala 2. 6. 2015 v prostorih MIZŠ kot del srecanja uciteljev, ki sodelujejo v projektu ESS Uresnicevanje ciljev strategije vzgoje in izobraževanja Romov v RS. Udeležilo se ga je vec kot 40 sodelujocih. WRILAB2 Delo pri evropskem projektu Wrilab2, pri katerem sodelavki programa sodelujeva od jeseni 2014, se je nadaljevalo tudi v letu 2015. Besedila, ki so jih napisali dijaki srednjih šol iz zamejstva, smo uvrstili na stopnje B1, B2 in C1 po Skupnem evropskem jezikovnem okviru. Zaceli smo tudi s pripravo ucnega gradiva, namenjenega ucenju in razvijanju zmožnosti pisanja v slovenšcini kot drugem in tujem jeziku ter vsebine naložili v spletni laboratorij, izdelan v Moodlu, ki omogoca analizo, komentiranje in vodenje študentov skozi proces pisanja. Marca 2015 smo organizirali srecanje projektne skupine v Ljubljani. Predstavljeni so bili rezultati vprašalnika, s katerim smo med dijaki in študenti preverjali njihovo zmožnost pisanja, glavni poudarek srecanja pa je bil na pripravi strukture didakticne enote za spletni laboratorij ter spoznavanju Moodle platforme in prakticni predstavitvi dela z njo. Novembra 2015 je bilo organizirano dodatno srecanje v Pragi, ki pa se ga sodelavki programa žal nisva mogli udeležiti. Sodelovanje v komisijah Sodelavki programa sva clanici razlicnih komisij in delovnih skupin. Mihaela Knez je bila v letu 2015 clanica Komisije za ucitelje slovenšcine v tujini in Delovne skupine za pripravo akcijskega nacrta za jezikovno izobraževanje pri Ministrstvu za kulturo, cilj katerega je podrobneje opredeliti strokovne smernice za jezikovnopoliticne cilje in ukrepe v obdobju 2014–2018. Damjana Kern pa je clanica mešane komisije za sodelovanje na podrocju šolstva med Ministrstvom RS za šolstvo in šport in Deželnim šolskim svetom za Koroško in clanica Komisije za pripravo avstrijske standardizirane mature iz maternega jezika, v okviru katere sodeluje kot zunanja revizorka izpitnih nalog, prav tako je tudi clanica Komisije za izbor jezikovnih asistentov na avstrijskem Koroškem. Sodelavci programa Dejavnosti v programu smo izvedli s pomocjo zunanjih sodelavcev. Lektorji Tjaša Alic Irena Jerovšek Vogrinc Tina Jugovic Boris Kern Matej Klemen Tanja Kotnik Katja Kralj Irina Lešnik Marta Novak Lara Pižent Helena Šter Maja Urbanc Urška Vranjek Jasna Zupan Asistenti Miša Bitenc Herncic Manca Cernivec Maja Đevic Marko Klemen Mateja Klinc Tjaša Kocjan Gregor Kurincic Irina Lešnik Nataša Makovšek Nika Merljak Lucija Pikš Vito Poredoš Urška Vranjek Izpitni center dr. Ina Ferbežar 1 Uvod Leto 2015 je bilo za Izpitni center precej specificno, saj je s 1. septembrom v veljavo stopil nov javno veljavni izobraževalni program Slovenšcina kot drugi in tuji jezik (Ur. l. RS, št. 6/2015), ki je nadomestil program Slovenšcina za tujce. Sprejet je bil tudi Pravilnik o smeri izobrazbe uciteljev v izobraževalnem programu za odrasle Slovenšcina kot drugi in tuji jezik (Ur. l. RS, št. 61/2015), ki doloca pogoje za izvajalce programa; ti so po novem nekoliko ostrejši, saj so lahko izvajalci programa le ucitelji slovenšcine (doslej tudi diplomirani slovenisti). Delo Izpitnega centra (v nadaljevanju IC) je bilo tako v letu 2015 v glavnem namenjeno pripravam na izvajanje novega programa. Program Slovenšcina kot drugi in tuji jezik je bil predstavljen že v preteklih letnih porocilih Centra za slovenšcino, v nadaljevanju se bomo zato omejili na izvajanje izpitov. Ker je v letu 2015 še veljal program Slovenšcina za tujce, bomo najprej predstavili podatke o izpitih, ki so se izvajali po njem, posebej pa bodo predstavljeni podatki, ki se nanašajo na izvajanje izpitov po programu Slovenšcina kot drugi in tuji jezik, ter strokovno delo v zvezi s tem. 2 Izpiti, kandidati, uspešnost na izpitih Skupno število kandidatov, ki so se v letu 2015 udeležili izpitov na vseh ravneh, je bilo 2064 in je za 213 kandidatov preseglo številko iz leta 2014 (1851 kandidatov, 1927 v letu 2013). Pricakovali bi, da je razlog za takšno povecanje kandidatov udeležba na izpitih po Uredbi o nacinih in obsegu zagotavljanja programov pomoci pri vkljucevanju tujcev, ki niso državljani Evropske unije (v nadaljevanju Uredba), ki omogoca brezplacno prvo udeležbo na izpitu kandidatom na osnovni ravni. Vendar to podatki za leto 2015 potrjujejo le deloma. Od januarja do julija se je sicer izpita po Uredbi udeležila skoraj polovica vseh kandidatov na osnovni ravni, od septembra do decembra pa je bilo takih kandidatov le dobra desetina – gl. tudi v nadaljevanju. 2.1 Podatki od januarja do julija 2015 Izpita iz znanja slovenšcine po programu Slovenšcina za tujce se je udeležilo skupno 1431 kandidatov; kako so se razporejali po ravneh, kaže graf 1. Graf 1: Število kandidatov na izpitih iz znanja slovenšcine po programu Slovenšcina za tujce (SZT) v letu 2015 Število kandidatov, ki opravljajo izpit iz govornega sporazumevanja za potrebe pridobitve slovenskega državljanstva, že nekaj let ostaja približno enako. Ker je zanemarljivo majhno, teh kandidatov v nadaljnjem porocilu ne bomo upoštevali. Po Uredbi se je izpita na osnovni ravni v letu 2015 udeležilo 641 kandidatov (blizu polovice vseh kandidatov na osnovni ravni, kar je primerljivo z letoma 2014 in 2013). Po pricakovanjih in v skladu s trendi preteklih let je tudi v letu 2015 upadlo število kandidatov na obeh višjih ravneh, še posebej izrazito pa na srednji ravni (v prvi polovici leta 2015 le 43 kandidatov; leta 2014 134 kandidatov in leta 2013 135 kandidatov). Senat Univerze v Ljubljani je namrec dolocilo o obveznem opravljanju izpita iz znanja slovenšcine za vpis v 2. letnik rednega študija za tuje študente nadomestil z dolocilom, da izpit na ravni B2 opravljajo le študenti tistih programov, ki imajo znanje slovenšcine opredeljeno tudi v akreditaciji (npr. programi Akademije za gledališce, film in televizijo, Fakultete za zdravstvo, Fakultete za farmacijo itn., program novinarstva na Fakulteti za družbene vede, nekateri programi na Filozofski fakulteti itn.). Izpiti so bili izvedeni v dveh rednih izpitnih rokih, vecina izpitov na osnovni ravni je bila izvedena pri 12 zunanjih izvajalcih (dobrih 95 %). Uspeh kandidatov po ravneh kaže graf 2. Razvidno je, da je vecina kandidatov (71 %) izpit na osnovni ravni uspešno opravila. Skrb pa vzbuja podatek o uspehu na srednji in višji ravni, saj vec kot polovica kandidatov na teh dveh ravneh ni bila uspešna: Graf 2: Uspešnost kandidatov v % po ravneh Razlogi za nizek dosežek na obeh višjih ravneh so podobni kot v preteklih letih: kandidati na srednji ravni so vecinoma študenti ljubljanske univerze, ki se slovenšcine ne ucijo sistematicno; izpostavljenost jeziku okolja sicer pomembno vpliva na usvajanje jezika in posledicno na dosežek na izpitu, a ocitno za to raven ne zadostuje. Na visoki ravni pa kandidati obiskujejo tecaje v svojih državah, a vecinoma ne v dovolj velikem obsegu, v Slovenijo pa pridejo le na izpit. Po pricakovanjih in skladno s podatki preteklih let so kandidati, ki se udeležujejo tecaja Zacetna integracija priseljencev (ZIP) in brezplacnega izpita po Uredbi, v primerjavi z ostalimi kandidati na osnovni ravni na izpitu uspešnejši: med udeleženci tecajev ZIP jih je bilo v letu 2015 uspešnih 81 %, med ostalimi pa le 61 %. Kot velja za vsa leta doslej, so negativno ocenjeni kandidati na osnovni ravni najveckrat neuspešni pri pisanju – takih kandidatov je bilo med negativnimi v letu 2015 kar 80 %, dobrih 15 % negativno ocenjenih kandidatov pa je dobilo negativno oceno pri najmanj dveh delih izpita (obicajno pri pisanju in govorjenju). 2.2 Podatki od septembra do konca decembra 2015 Izpita iz znanja slovenšcine po programu Slovenšcina kot drugi in tuji jezik se je udeležilo skupno 633 kandidatov; njihovo razporeditev po ravneh kaže graf 3: Graf 3: Število kandidatov na izpitih iz znanja slovenšcine po programu Slovenšcina kot drugi in tuji jezik (SDTJ) v letu 2015 Kot kaže graf 3, se je velika vecina kandidatov (skoraj 95 %) udeležila izpita na osnovni ravni, ki je bil ob pripravi programa SDTJ umešcen na ravni A2 in B1 Skupnega evropskega jezikovnega okvira (SEJO). Kandidatov na višji ravni (B2 SEJO) je bilo bistveno manj, izpita na ravni odlicnosti (C1–C2 SEJO) pa se v letu 2015 ni udeležil noben kandidat. Izpite smo izvedli v dveh izpitnih rokih; predstavniki IC smo spremljali prav vse zunanje izvajalce, ki so izvedli izpit na osnovni ravni po novem programu (12 institucij, skupaj 547 ali dobrih 92 % vseh kandidatov na osnovni ravni). Na prvih obiskih zbrana opažanja smo predstavili tudi na posebnem izobraževalnem seminarju za izvajalce (gl. v nadaljevanju). Prvi vtis ob novem sistemu preverjanja je, da je tako vzpostavljen sistem mnogo bolj standardiziran in transparenten kot prejšnji (jasna navodila za izvedbo vseh delov izpita, jasna in enostavnejša ocenjevalna merila) in omogoca bolj pravicno obravnavo kandidatov ter strokovno ustreznejše ocenjevanje njihove jezikovne zmožnosti. Vendar pa sta prvi dve izvedbi izpita tudi pokazali, da je bil test po novem programu za kandidate nekoliko težji. Približno polovica kandidatov na osnovni ravni je bila namrec ocenjena negativno. Podatki kažejo, da je vecina kandidatov zelo uspešna pri receptivnih delih izpita, torej pri branju in poslušanju, manj uspešni pa so pri pisanju in govorjenju, kot kaže tudi graf 4. Graf 4: Dosežena raven pri posameznih podtestih na osnovni ravni (Oznaka Pod A2 v grafu (obarvana temno vijolicno) predstavlja delež negativno ocenjenih kandidatov.) Ti podatki sicer ne presenecajo, enako je veljalo tudi za izpite po starem programu. A v novih testih je bil delež negativno ocenjenih kandidatov v prvih dveh izvedbah pomembno vecji. Ko smo iskali vzroke za takšne rezultate, smo ugotovili naslednje: 1) Le 66 ali 11 % kandidatov na osnovni ravni se je poprej udeležilo tudi tecaja ZIP; zgoraj smo že zapisali, da udeležba na tecaju pomembno vpliva na (boljši) izpitni rezultat. 2) V podtestu Pisanje morajo kandidati ob navodilih napisati dve prakticni besedili; v starem testu so tudi dopolnjevali povedi – to je bila naloga, ki je prinašala dodatne tocke, saj je bila za kandidate zelo lahka; ker pa ni avtenticna, smo jo iz novega testa izlocili. 3) Dve nalogi na ustnem delu izpita od kandidatov zahtevata povsem samostojno govorjenje (predstavljanje po navodilih, opisovanje slike) – v starih izpitih je format ustnega dela izpita dopušcal, da so se kandidati ves cas pogovarjali, zato se je pogosto zgodilo, da so izpraševalci govorili vec kot kandidati ipd. 4) Številni kandidati so, ko smo jih vprašali, ali so si na spletu ogledali, kako bo izgledal izpit, odgovorili negativno. Nenazadnje pa je bil izpit izveden šele dvakrat; resnejšo evalvacijo bomo lahko izvedli šele, ko bomo pridobili tudi statisticno analizo rezultatov in ko bomo enega od testov po novem umestili na lestvice SEJO ter ponovili postopek standardizacije. Prav tako bomo med kandidati preverili, ali tudi ta test kaže njihove sporazumevalne potrebe in prakse. Ti postopki so predvideni za leto 2016. Na višji ravni je bilo neuspešnih skoraj 60 % kandidatov, kar niti ni presenetljivo, saj so med kandidati prevladovali študenti ljubljanske univerze, ki so se doslej udeleževali izpita na srednji ravni. Njihov uspeh je bil že doslej razmeroma nizek, izpit na višji ravni pa je zagotovo nekoliko zahtevnejši, kot je bil nekdanji izpit na srednji ravni (to se je pokazalo že pri pilotiranju novega izpitnega sistema, kjer smo imeli tudi neposredno primerjavo). Kandidati, ki so pri vsakem od delov izpita dosegli 60 % ali vec, so izpit uspešno opravili in IC jim je izdal ustrezno spricevalo s prilogo. V prilogi k spricevalu sta navedena rezultat v odstotkih in dosežena raven pri vsakem izmed delov izpita (A2 ali B1 SEJO na osnovni ravni, B2 SEJO na višji ravni), vsaj na osnovni ravni je torej v prilogi k spricevalu prikazan kandidatov jezikovni profil. Na osnovni ravni se je jeseni in pozimi med 592 kandidati le 66 kandidatov (11 %) udeležilo izpita po Uredbi; dosežki teh kandidatov so bili nekoliko višji kot pri ostalih, a je bilo teh kandidatov premalo, da bi to ugotovitev lahko posplošili. 3 Strokovno delo Vecina strokovnega dela IC je bila v letu 2015 povezana z uvajanjem novega programa oz. izvajanjem izpitov iz znanja slovenšcine po novem programu. 3.1 Gradiva za izvajanje izpitov Za potrebe programa smo v IC pripravili Pravilnik o izvajanju izpitov iz znanja slovenšcine po programu Slovenšcina kot drugi in tuji jezik, ki ureja izvajanje izpitov in vseh postopkov v zvezi z njim. Svet IC ga je sprejel 6. maja 2015, Senat Filozofske fakultete pa 17. junija 2015. Poleg tega smo v IC pripravili še naslednja gradiva: -- Za kandidate: spletne strani z informacijami, vzorcne teste za vse tri ravni, po dva recenzirana testa za vsako od ravni (za dva izpitna roka), izpitno gradivo za ustne izpite (navodila za kandidate, igre vlog, slike), listine o opravljanju izpita (spricevala s prilogami, porocila). -- Za izvajalce izpitov: program Slovenšcina kot drugi in tuji jezik po posameznih ravneh, Navodila za izvajalce izpitov iz znanja slovenšcine z naceli dobre prakse, DVD s posnetkom govorne produkcije za umerjanje ocenjevalcev na ustnih delih izpita za osnovno in višjo raven, gradivo za izvedbo izpitov (navodila in izpitno gradivo za clane izpitnih komisij, ocenjevalne lestvice, zapisniki) za osnovno in višjo raven, opazovalne liste za spremljanje izvajalcev izpitov, interne spletne strani. -- Za avtorje izpitov: specifikacijo izpita za vsako od ravni. -- Za recenzente: recenzentski obrazec za vsako od ravni. Postopek priprave testa je po novem bistveno bolj kompleksen in transparenten, kot je bil v starem sistemu preverjanja in certificiranja znanja slovenšcine: že sama priprava izpitnega gradiva poteka po standardiziranem postopku in obsega naslednje faze: seznanjanje delovne skupine z ravnjo testa (opisniki SEJO) . izbor besedil . strokovna presoja besedil v delovni skupini . izdelava nalog . strokovna presoja nalog v delovni skupini . (predtestiranje)1 . redakcija nalog . sestava testa2 . oblikovanje testa in snemanje avdiogradiva3 . recenziranje testa . koncna redakcija testa Nekateri koraki se izvajajo v okviru delovne skupine, za nekatere so odgovorni avtorji nalog, nekatere pa izvedejo strokovni delavci IC. V juniju smo v IC in pri zunanjih izvajalcih izvedli anketo med kandidati, ki so se udeležili izpita na osnovni ravni. Z njo smo želeli pridobiti informacije o tem, kakšne jezikovne potrebe imajo udeleženci izpitov, kakšne so njihove sporazumevalne prakse in do katere mere izpit iz znanja slovenšcine vse to odslikava. Na vprašalnik je odgovorilo 350 kandidatov: spola sta bila enakovredno zastopana, povprecna starost je bila 35 let, povprecno število let bivanja v RS pa je bilo sedem let in pol. Odgovori so pokazali, da testi razmeroma ustrezno odslikavajo jezikovno rabo udeležencev izpitov (kar zadeva npr. izbor besedil in tem), da so torej za kandidate vsaj do neke mere avtenticni. Graf 5: Odgovori na vprašanja o izpitu iz znanja slovenšcine na osnovni ravni4 Avtenticnost je v jezikovnem testiranju pomemben koncept, saj naj bi kandidati na izpitu izvajali jezikovne naloge, podobne tistim v realnem sporazumevanju. Ceprav je bila anketa izvedena ob starih testih, so rezultati relevantni tudi za novi sistem testiranja, saj so format in vsebine starega in novega testa na osnovni ravni zelo podobni. Podobno anketo bomo v letu 2016 izvedli tudi na obeh višjih ravneh. Prav tako v prihodnje leto prestavljamo statisticno obdelavo rezultatov izpitov; na njihovi podlagi bodo naloge še enkrat pregledane in vkljucene v banko nalog (gl. op. 2). 4 Izobraževanje Tudi izobraževanje v okviru IC je bilo namenjeno uvedbi novega programa in izvajanju izpitov po novem programu. Tako smo v letu 2015 v okviru IC izvedli naslednje seminarje z delavnicami: -- 30. maja: predstavitev programa Slovenšcina kot drugi in tuji jezik (4 ure, 62 udeležencev), -- 28. in 29. avgusta: osnovno usposabljanje za izvajalce izpitov na osnovni ravni – predstavitev testa, ocenjevanje pisne in govorne produkcije (dvakrat po 8 ur, 91 udeležencev), -- 10. septembra: seminar za izvajalce izpitov na višji ravni – predstavitev testa, ocenjevanje pisne in govorne produkcije (8 ur, 10 udeležencev), -- 7. novembra: seminar za izvajalce izpitov na osnovni ravni po prvi izvedbi (6 ur, 57 udeležencev). Izpit na višji ravni je bil predstavljen tudi lektorjem na Tecajih slovenšcine (3. novembra), poleg tega je bilo izvedenih še nekaj seminarjev o jezikovnem testiranju za zainteresirane javnosti (v okviru CPI sta bila izvedena dva seminarja o preverjanju znanja slovenšcine kot drugega jezika za ucitelje osnovnih in srednjih šol (10. februarja in 10. oktobra). V letu 2016 nacrtujemo še eno osnovno usposabljanje za nove testatorje, prav tako bomo med testatorji preverili zanesljivost ocenjevanja in skladnost ocenjevalcev. 5 Projekti 5.1 Prirocnik Vkljucevanje v slovensko družbo Spomladi 2015 je bil na spletno stran Andragoškega centra Slovenije postavljen obsežen prirocnik za izvajalce izobraževalnega programa ZIP Vkljucevanje v slovensko družbo, na kratko imenovan KLJUC, avtoric Ine Ferbežar in Nataše Pirih Svetina (gl. Bibliografijo). Oblikovalka prirocnika Hana Jesih je na lanskem bienalu vidnih sporocil Slovenije – Brumen v tekmovalni kategoriji Mobilne in digitalne publikacije za njegovo oblikovanje dobila nagrado. 5.2 Razvoj ucnih gradiv na podrocju slovenšcine kot drugega/tujega jezika skozi izvedbo tecajev za razlicne ciljne skupine in seminarjev za njihove izvajalce V okviru projekta sta bila razvita dva testa za mladostnike, stare od 12 do 16 let, in sicer uvrstitveni test in test na ravni A2–B1. Strokovna podlaga za slednjega je bil program Slovenšcina kot drugi in tuji jezik, in sicer smo izhajali iz opisa na osnovni ravni. Avtorji tega testa smo se odlocili tudi za podoben format testa, kot ga ima izpit na osnovni ravni za odrasle. Oba testa sta bila uspešno preizkušena na Mladinski poletni šoli julija 2015 in na tecaju za ucence migrante septembra 2015. Vec o projektu v poglavju Slovenšcina za otroke in mladostnike. Na tem mestu velja omeniti, da so po tovrstnih testih za mladino že povpraševale razlicne mednarodne šole (npr. Britanska mednarodna šola, ameriška in francoska šola), na katerih se ucenci in dijaki sicer udeležujejo pouka slovenšcine kot drugega oz. tujega jezika, ne morejo pa – ker njihovi programi niso javno veljavni – pridobiti uradnega potrdila o svojem znanju slovenšcine. Morda bi se v programu tecajev za otroke mladino v prihodnje usmeriti tudi v razvoj takšnega programa, ki bi omogocal pridobitev ustrezne javno veljavne listine za populacijo mladostnikov, kot to velja za program Slovenšcina kot drugi in tuji jezik. 6 Mednarodno sodelovanje Ina Ferbežar je kot clanica Izvršnega in Strokovnega odbora združenja ALTE sodelovala na dveh rednih srecanjih združenja, in sicer konec februarja v nizozemskem Arnhemu in novembra v italijanski Perugii. Sodelovala je v delovni skupini za pripravo navodil za razvoj testov za posebne (poklicne, akademske) namene, ki je v Perugii oblikovala koncno verzijo; ta bo postavljena na splet kot dodatek k Prirocniku za razvijanje in izvajanje jezikovnih testov (Manual for Language Test Development and Examining), dokumentu Sveta Evrope. Ina Ferbežar je tudi clanica delovne skupine LAMI (Language for Migration and Integration). V tem okviru je pri pripravi publikacije Jezikovni testi za dostop, integracijo in državljanstvo: smernice za jezikovno politiko (Language tests for access, integration and citizenship, an outline for policy makers), ki jo je delovna skupina pripravila za Svet Evrope, sodelovala kot ena od konzulentov, v slovenšcino pa je prevedla tudi del spletne strani Oddelka za jezikovno politiko pri Svetu Evrope Jezikovna integracija odraslih priseljencev (LIAM). IC je pri združenju ALTE prijavil izpita na osnovni in višji ravni za zunanjo evalvacijo, ki bo predvidoma izvedena septembra 2016. Evalvacija mora biti pozitivna, ce želi IC pridobiti znak kakovosti združenja ALTE (Q-Mark) in še naprej ohraniti svoje clanstvo v tem združenju. 7 Nacrti za leto 2016 Zgoraj je bilo ob posameznih vsebinskih sklopih že predstavljeno nekaj nacrtov za prihodnje leto. Naj jih na kratko povzamemo: naloge v enem od prvih dveh izpitov, pripravljenih in izvedenih po programu Slovenšcina kot drugi in tuji jezik, bomo uvrstili na lestvice SEJO. Po statisticni analizi rezultatov tega testa bo delovna skupina dolocila standarde (mejno vrednost) zanj, da bomo videli, ali odstopa od postavljenega (in so rezultati zato takšni, kakršni so) ali se test drži v programu postavljenega standarda (mejna vrednost 60 %). Med kandidati bomo izvedli anketo o tem, ali test kaže njihove sporazumevalne potrebe in prakse ali ne, ter njihovem odnosu do izpita in posledicah, ce izpita ne opravijo. Tudi prihodnje leto bomo pri izvajanju izpitov na osnovni ravni spremljali zunanje izvajalce (kdo od njih pa bo lahko spremljal izvajanje izpitov v IC) in na podlagi opažanj opravili evalvacijo novega izpitnega sistema. Vsi ti postopki in dejavnosti bodo nakazali smernice za nadaljnjo izdelavo izpitnega gradiva, morda pa tudi morebitno spremembo ocenjevanja. Pripravili in izvedli bomo izobraževalni seminar za izvajalce izpitov na osnovni ravni, na katerem bomo merili zanesljivost ocenjevalcev in ocenjevanja (obicajno gre za dva zaporedna seminarja, na katerih se ocenjujejo iste produkcije, nato pa se ocene posameznih ocenjevalcev primerjajo). Pripraviti bo treba gradivo za zunanjo evalvacijo izpitov na osnovni in višji ravni, ki je zelo kompleksen in zato tudi precej dolgotrajen postopek. Predvidoma bo izveden jeseni prihodnje leto. Novi program, iz njega izhajajoci sistem preverjanja in certificiranja znanja slovenšcine in prve izkušnje z njegovim izvajanjem bomo podrobneje predstavili strokovni javnosti. Dolgorocnejše razvojne naloge IC pa obsegajo pripravo e-testa, ki bo kandidatom omogocal, da bodo na spletu preverili raven svoje jezikovne zmožnosti v slovenšcini (zdaj je na spletni strani IC le povezava na e-lestvice za samoocenjevanje), razvoj testa za mladostnike, priprava banke nalog, gradiva za pripravo na izpit itn. Zaradi obsežnosti obstojecih in nacrtovanih dejavnosti si v IC želimo, da bi lahko zaposlili še enega strokovnega delavca. Eden od pomembnih nacrtov za leto 2016 je zato tudi kadrovska okrepitev programa. 1 Predtestiranje posameznih nalog je predvideno v prihodnosti; za zdaj poteka kot strokovna presoja znotraj delovne skupine (clani rešijo naloge). 2 Prvi testi so sestavljeni povsem na novo, od septembra 2016 dalje pa je predvideno, da bo vsak nov test v vsakem od podtestov vseboval vsaj eno nalogo iz banke nalog. Banko bodo sestavljale naloge, ki se bodo izkazale za statisticno sprejemljive (zanesljive, ustrezno težke in obcutljive, tj. bodo dobro locile med kandidati). 3 Govorci na posnetkih so vecinoma študenti igre na Akademiji za gledališce, radio, film in televizijo ljubljanske univerze. 4 Vprašani so odgovore izbirali na štiristopenjski lestvici: od 1 (se sploh ne strinjam) do 4 (zelo se strinjam). Izobraževanje uciteljev slovenšcine kot drugega in tujega jezika doc. dr. Nataša Pirih Svetina 1 Uvod Dejavnosti programa Izobraževanje lahko razdelimo na vec segmentov: -- usposabljanja za zaposlene na Centru za slovenšcino kot drugi in tuji jezik in druge izvajalce Centrovih programov, -- izvedba izobraževalnih seminarjev kot redne pogodbene dejavnosti za razlicne narocnike, -- izvedba uveljavljenih oblik usposabljanj za naslovnike zunaj Centra za slovenšcino, predvsem Zacetnega in Nadaljevalnega usposabljanja za poucevanje slovenšcine kot tujega jezika, -- izvedba izobraževalnih seminarjev znotraj ponudbe Centra za pedagoško izobraževanje FF UL. V porocilo so poleg tega zajete tudi nekatere druge dejavnosti, ki jih je v letu 2015 opravila zaposlena na delovnem mestu programa Izobraževanje. 2 Usposabljanja za zaposlene in izvajalce programov Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik V ta sklop sodijo predvsem tradicionalni dvodnevni junijski seminar, prednovoletno srecanje Centra za slovenšcino ter avgustovsko srecanje uciteljev STU.1 Junijsko srecanje je tokrat zaradi zamaknjenega študijskega koledarja potekalo v sredo, 1., in v cetrtek, 2. julija 2015. Pri pripravi programa smo imeli zaradi poznega datuma izvedbe precej problemov. Na koncu smo oblikovali program z jezikoslovnimi, literarnovednimi, splošno kulturnimi in didakticnimi vsebinami. V dveh dneh se je seminarja udeležilo okoli 60 udeležencev. Poleg omenjenih seminarjev v ta sklop uvršcamo tudi obcasna srecanja, ki jih med letom na pobudo predvsem vodje uciteljev programa Tecaji za odrasle izvajamo na Centru za svoje sodelavce. Februarja 2015 je tako z delavnico na temo težjih primerov iz slovenske slovnice gostovala dr. Nataša Hribar, novembra pa je dr. Ina Ferbežar predstavila novi izobraževalni program Slovenšcina kot drugi in tuji jezik, predvsem pa izvedbo izpitov na višji ravni. 3 Izvedba izobraževalnih dejavnosti za razlicne narocnike Na Centru smo tudi v letu 2015 gostili ucitelje in vzgojitelje s slovenskih izobraževalnih ustanov iz Italije na specializiranem tecaju slovenšcine in posebnem izobraževalnem seminarju, k cemur nas zavezuje dogovor z Ministrstvom, pristojnim za izobraževanje, in Centrom RS za mobilnost in evropske programe (CMEPIUS). V prvem delu leta smo realizirali program z deseto generacijo t. i. Osimskih štipendistov, v drugi polovici leta, ob zacetku študijskega leta 2015/16 pa na Centru sprejeli že enajsto zaporedno skupino osmih uciteljic. Sodelavci Centra za slovenšcino smo pripravili program dejavnosti, ki smo ga oblikovali v skladu z našimi preteklimi izkušnjami. Izvedeni program je potekal v okviru študijskega oz. sobotnega leta štipendistk, sicer pedagoških delavk slovenskih izobraževalnih ustanov v Italiji, ki so v tem študijskem letu prejele štipendijo za izpopolnjevanje v jeziku in stroki na podlagi Osimskih sporazumov. Zaradi zgodnjega uvodnega srecanja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport smo z intenzivnim seminarskim delom z deseto generacijo zaceli že v zacetku oktobra 2014. Zgodnji zacetek seminarja ima orientacijsko funkcijo – udeleženci se seznanijo z delovanjem Univerze v Ljubljani, delom na njenih posameznih clanicah, dobijo uporabne informacije na zacetku študijskega leta, zaposleni na Centru pa jih lahko na zacetku študijskega leta tudi še nekoliko študijsko usmerimo oz. pomagamo pri izboru študijskih vsebin in izboru pedagoških delavcev (vsaj na Univerzi v Ljubljani oz. predvsem na Filozofski fakulteti), ki bi jim glede na izbrano študijsko vsebino pri delu lahko svetovali in pomagali. Poleg tega se nam zdi pomembno, da se clani skupine med seboj bolje spoznajo, saj vemo, da so seminarska srecanja na Centru za slovenšcino obenem tudi edina priložnost za skupno delo in medsebojno izmenjavo mnenj. Štipendisti so pri svojem študijskem delu sicer vecinoma prepušceni samim sebi in odvisni od bolj ali manj posreceno izbranih mentorjev. Srecanja so se nato na željo udeleženk izvajala še v decembru, februarju in v zacetku marca. Delo je bilo zaradi visoko motiviranih udeleženk (kar je v zadnjih letih postalo obicajno in je najbrž posledica skrbnega izbora udeležencev, ki ga opravijo na Deželnem šolskem uradu v Trstu) potekalo tekoce, srecanja so bila živahna, strokovne izmenjave med udeleženkami samimi in udeleženkami in vodji delavnic pa izredno dragocene. 28. 9. 2015 je bila nato na MIZŠ sprejeta nova skupina štipendistov. Z njimi smo potem na Centru za slovenšcino izvedli osem delovnih srecanj ob razlicnih temah; poleg intenzivnih jezikovnih vaj, ki so posegale predvsem na podrocje slovensko-italijanskega jezikovnega stika, smo v program uvrstili še retoriko za ucitelje, predstavitev slovarskega portala Fran in interaktivnega kompleta Mladinske knjige za ucenje s pomocjo racunalnika, v katerega sodi tudi Kukujev interaktivni slovar. 8. 4. 2015 sta v okviru projekta ESS Razvoj ucnih gradiv na podrocju slovenšcine kot drugega in tujega jezika skozi izvedbo tecajev za razlicne ciljne publike in seminarjev za njihove izvajalce Damjana Kern in Mihaela Knez izvedli usposabljanje za ucitelje dopolnilnega pouka slovenšcine v tujini. Udeležilo se ga je 24 uciteljev, ki poucujejo dopolnilni pouk slovenšcine v Nemciji, Avstriji (Dunaj), Švici, Srbiji, Bosni in Hercegovini in Makedoniji. 17. 4. 2014 sta usposabljanje izvedli tudi za 35 uciteljev, ki poucujejo slovenšcino v slovenskih in dvojezicnih šolah v zamejstvu. Namen obeh usposabljanj je bil seznaniti ucitelje z ucnimi gradivi, nastalimi v projektu, in jih usposobit za delo z njimi. 4 Zacetno in nadaljevalno usposabljanje za poucevanje slovenšcine kot tujega jezika V mesecu marcu in aprilu je bilo na UL izvedeno nadaljevalno usposabljanje za poucevanje slovenšcine kot tujega jezika. Petih srecanj, ki smo jih izvedle Tanja Jerman, Mihaela Knez in Nataša Pirih Svetina, se je udeležilo 9 kolegic, predhodno že udeleženk seminarja za zacetno poucevanje slovenšcine. V zacetku študijskega leta 2015/16 je bilo izvedeno zacetno usposabljanje za poucevanje slovenšcine, ki se ga je udeležilo 32 udeleženk. Ob organizaciji tega seminarja se je pokazala velika potreba po organizaciji podobnega seminarja tudi v Mariboru. 5 Seminarji v okviru CPI Center za slovenšcino je z namenom svoje vecje prepoznavnosti in lažje dostopnosti predvsem uciteljem slovenšcine na osnovnih in srednjih šolah nekatere izmed vsebin, ki jih tudi sicer ponujamo razlicnim naslovnikom, ponudil preko Centra za pedagoško izpopolnjevanje FF UL (CPI). Dejavnosti, ki se ponujajo v okviru CPI, so uvršcene v katalog stalnih strokovnih izpopolnjevanj KATIS, s cimer je zagotovljen vecji krog naslovnikov, ki jim je hkrati omogocena relativno poceni udeležba na sicer placljivih seminarjih (kotizacijo za udeležbo subvencionira MIZŠ). V decembru leta 2015 sta Ina Ferbežar in Mihaela Knez izvedli dve delavnici, prvo na temo jezikovnega testiranja, drugo pa poucevanja slovenšcine v jezikovno heterogenih skupinah. Ob koncu leta smo pripravili program novih treh seminarjev, ki bodo ponujeni uciteljem v katalogu KATIS v šolskem letu 2016/17. 6 Druge dejavnosti Maja 2015 je bilo na Andragoškem centru Slovenije (ACS) ponovno izvedeno usposabljanje za izvajalce programa ZIP (Zacetnega integracija priseljencev), katerega soavtorici (programa) in izvajalki usposabljanja sva sodelavki Centra za slovenšcino, Ina Ferbežar in Nataša Pirih Svetina. Novo sprejeti javno veljavni izobraževalni program za odrasle Slovenšcina kot drugi in tuji jezik je bil strokovni javnosti prvic širše predstavljen v soboto, 30. maja 2015. Seminarja, o katerem je obvešcala Zveza ljudskih univerz Slovenije, so se udeležili v glavnem izvajalci izpitov iz znanja slovenšcine. Še posebej pa je bil njim namenjen seminar, izveden avgusta 2015 pred prvo izvedbo izpitov po novem programu.2 V septembru in novembru je ob prvi in drugi izvedbi izpitov potekal monitoring (obisk in spremljanje izvedb izpitov) na vseh ustanovah, pogodbenih izvajalkah izpitov. Sodelavci Centra za slovenšcino smo v letu 2015 sodelovali pri pripravi smernic celovite ponudbe možnosti ucenja slovenšcine za razlicne skupine tujih študentov in uciteljev na Univerzi v Ljubljani. Ceprav do temeljitih sistemskih rešitev tudi na tem podrocju še ni prišlo, je bil v zimskem semestru štud. leta 2015/16 ponovno obujen lektorat slovenskega jezika za tuje, redno vpisane študente Univerze v Ljubljani. 7 Sklep Program Izobraževanje deluje kot eden od osmih programov Centra za slovenšcino. S ponudbo razlicnih oblik izobraževanj, seminarjev in usposabljanj skuša po eni strani delovati kot podporna dejavnost preostalim Centrovim programom, predvsem seveda tistim, ki za izvedbo lastnih dejavnosti potrebujejo usposobljene ucitelje slovenšcine kot drugega in tujega jezika, po drugi strani pa v pomanjkanju ustreznih sistemskih rešitev v drugih segmentih izobraževanja – predvsem se to nanaša na redni dodiplomski in magistrski študij v okviru slovenisticnih programov v slovenskem javnem visokošolskem prostoru – pokriva tudi potrebe po bazicnem usposabljanju uciteljev slovenšcine kot neprvega jezika. To dolgorocno seveda ne more biti poslanstvo programa Izobraževanje na Centru za slovenšcino kot drugi in tuji jezik, saj so po eni strani vsebine in kompetence s tega pedagoško-andragoško-didakticnega podrocja razvrednotene, ker v študij niso sistemsko uvršcene, ceprav so prepoznane kot nujno potrebne z vec strani (ministrstva, visokošolskih zavodov, delodajalcev), po drugi strani pa, zaradi enakih razlogov, ki posledicno vodijo v placljivost za koncne uporabnike, težje dostopne. Cilji programa v prihodnje tako presegajo njegovo umešcenost znotraj Centra, zaposlenemu na programu pa nalagajo pestro paleto zelo razlicnih del in nalog: -- prizadevanja za sistemsko uvrstitev pedagoško-andragoško-didakticnih vsebin v redne študijske programe, -- zagotavljanje redne izvedbe tovrstnih vsebin v študijskih programih, -- prizadevanja za sistemsko rešitev financiranja zaposlenega na programu, -- raziskovalno-razvojna dejavnost, -- vzpostavitev novega sistema dodatne ponudbe izobraževalnih vsebin, v smislu seznanjanja naslovnikov z novostmi na podrocju, prakticnih usposabljanj, prenosa teorije v prakso, predstavitve dobrih praks …, -- skrb za primarno dejavnost: izobraževanje zaposlenih oz. drugih izvajalcev razlicnih programov Centra za slovenšcino. 1 Vec o slednjih dveh v porocilu o delovanju STU v 2015. 2 Vec v porocilu Izpitnega centra. Založniška dejavnost Mateja Lutar V letu 2015 smo izdali zbornika predavanj strokovne (51. seminar slovenskega jezika, literature in kulture) in znanstvene (Obdobja 34) prireditve, spremljajoce informativne brošure, vodnike in promocijsko gradivo. Ponatisnili smo ucna gradiva, izdali prirocnik za ucitelje in ucbenik za zacetnike. Nadaljevali smo s pripravo novih ucbeniških in prirocniških gradiv. S svojimi publikacijami smo sodelovali na Sejmu akademske knjige Liber.ac, Slovenskem knjižnem sejmu in Slovenskih dnevih knjige in bienalu vidnih sporocil – Brumen. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture in simpozij Obdobja Julija je potekal 51. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Tradicionalno je ob zacetku Seminarja izšel zbornik, v katerem so predavanja, povezana s krovno temo Država in narod v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi, ki ga je uredil izr. prof. dr. Hotimir Tivadar (152 str.; 500 izvodov). Zbornik se zacenja z uvodno besedo predsednika in urednika, v kateri razmišlja o razmerju med državo in strateško pozicioniranim majhnim narodom, utemeljenim na jeziku, literaturi in kulturi. Osrednji del zbornika predstavlja 12 predavanj, v katerih avtorji razmišljajo o aktualnih stališcih in raziskavah o jeziku, literaturi in kulturi, in sklop Izbirni tecaj, ki prinaša dve predavanji. Sledijo še štirje krajši prispevki mladih raziskovalcev. Vsi prispevki so dostopni v elektronski obliki na spletni strani Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik. Zbornik simpozija Obdobja 34 z naslovom Slovnica in slovar – aktualni jezikovni opis, je izšel v dveh delih (432 + 472 str.; 500 izvodov), uredila ga je izr. prof. Mojca Smolej. Razpisanih je bilo pet tematsko povezanih podrocij: temeljna teoreticna izhodišca jezikovnega opisa, vprašanja razumevanja norme, rabe in kodifikacije, problematika slovaropisja na Slovenskem oz. razlagalni slovar sodobne slovenšcine, pisanje sodobnih slovnic oz. slovnice sodobnega slovenskega jezika in jezikovnotehnološki vidik jezikovnega opisa. Kot lahko preberemo v uvodniku, nekateri prispevki sicer sodijo v vec razlicnih tematskih podrocij, a glede na prevladujoco obravnavano problematiko se je najvec avtorjev ukvarjalo s tematiko slovaropisja in tematiko obravnave razlicnih slovnicnih poglavij. Vsi prispevki so dostopni tudi v elektronski obliki na spletni strani Centra za slovenšcino. Ucbeniki in prirocniki za ucenje slovenšcine kot drugega in tujega jezika V letu 2015 smo nadaljevali s pripravo prenove ucbenika A, B, C … 1, 2, 3, gremo ter slovnicnimi preglednicami Oblike v oblakih in testirali gradivo Fonetika 1 (v Bruslju, Gradcu, Katovicah, Zagrebu in na tecajih slovenšcine). Izdali smo ucbenika Naprej pa v slovenšcini in Slovenšcina ekspres 1 ter Prirocnik za ucitelje k ucbeniku Slovenska beseda v živo 1b. Avtorska ekipa, Polona Liberšar, Ivana Petric Lasnik, Nataša Pirih Svetina in Andreja Ponikvar, z dolgoletnimi izkušnjami s poucevanjem tujih govorcev slovenšcine v Sloveniji in v tujini je pripravila ucbenik z zgošcenko Naprej pa v slovenšcini, ki vsebinsko nadgrajuje in dopolnjuje ucbenika A, B, C … 1, 2, 3, gremo in Gremo naprej. Pri oblikovni pripravi je sodelovala Metka Žerovnik, oblikovalka zasnove serije predhodnih ucbenikov. Ucbenik Naprej pa v slovenšcini je namenjen ucenju slovenšcine kot drugega in tujega jezika na nadaljevalni stopnji, torej tistim, ki so se slovenšcino že ucili in katerih vstopna raven znanja je primerljiva z ravnjo A2 Skupnega evropskega jezikovnega okvira, uporabnike pa naj bi pripeljal do ravni B1. Ucbenik je namenjen delu z uciteljem, predvidoma v skupini, na krajših, približno 80 ur dolgih tecajih. Ucbenik Slovenšcina ekspres 1 je ucbenik za zacetno ucenje slovenšcine, pripravile so ga avtorice Tanja Jerman, Staša Pisek in Anja Strajnar. Oblikovalsko zasnovo je pripravila Anja Strajnar, realizirala pa jo je Lavoslava Bencic. Ucbenik je namenjen odraslim, ki želijo spoznati ali obnoviti osnovno besedišce in sporazumevalne vzorce za osnovno vsakdanje sporazumevanje v slovenšcini. Primeren je za kratke tecaje slovenšcine (do 40 ur) za delo z uciteljem ali za individualno ucenje, saj ga dopolnjuje nazorno slikovno gradivo, osnovno besedišce in sporazumevalni vzorci, kratka besedila za poslušanje in branje, naloge za govorjenje in pisanje ter slovnicna poglavja z vajami. Slovenska beseda v živo 1b, prirocnik za ucitelje je drugi del prirocnika za ucitelje ucbeniškega kompleta Slovenska beseda v živo 1 in je brezplacno dostopen na spletni strani Centra za slovenšcino. Prirocnik je namenjen uciteljem, ki izvajajo pouk z ucbenikom Slovenska beseda v živo 1a. V njem so nasveti in namigi za cim uspešnejšo uporabo ucbeniškega gradiva za ucitelje zacetnike in tudi za izkušenejše lektorje. Dragocena dopolnitev prirocnika in ucbeniškega gradiva so ponovitvene enote in gradivo za fotokopiranje. V letu 2015 smo ponatisnili ucbenike Slovenska beseda v živo 1a (ucbenik in delovni zvezek), Slovenska beseda v živo 1b (ucbenik in delovni zvezek), A, B, C … 1, 2, 3, gremo in Gremo naprej ter dotisnili ucbenik Naprej pa v slovenšcini. Dober odziv pa je doživela tudi knjižica Žepna slovenšcina, ki je nastala v okviru projekta Svetovni dnevi slovenskega jezika decembra 2014. V razlicnih nakladah smo dotisnili in ponatisnili naslednje jezikovne variante: anglešcino, nemšcino, španšcino, argentinsko španšcino, francošcino, italijanšcino, rušcino, madžaršcino, japonšcino, kitajšcino, portugalšcino, srbšcino in cešcino. Naslovnico Žepne slovenšcine, ki jo je oblikovala Lavoslava Bencic, smo prijavili na natecaj oz. bienale vidnih sporocil Slovenije – Brumen. Razpisanih je bilo 25 tekmovalnih kategorij, prijavljenih pa je bilo 210 del. Petclanska mednarodna žirija je za oblikovanje naslovnice Žepni slovenšcini podelila priznanje odlicnosti. Vsa nagrajena in pohvaljena dela so bila razstavljena v Narodni galeriji, kjer je potekala tudi podelitev priznanj. Jeseni 2014 so na lektoratu v Tübingenu v sodelovanju z lektorico dr. Irmo Kern v nemšcino prevedli knjižico Geschichten über Prešeren (Janez Mušic, Zgodbe o Prešernu, 1993). Prevod je naredila Constanze Becker, knjižico pa je izdal Center za slovenšcino kot drugi in tuji jezik. Predstavitev knjižice je doživela številne pozitivne odzive, med drugim tudi 16. junija 2015 na svecanem sprejemu predsednika RS Boruta Pahorja in slovenskih gospodarstvenikov v Stuttgartu. Sprejema so se udeležili Slovenci, ki živijo v južni Nemciji, kulturniki in predstavniki nemških podjetij. Predsednik Pahor je prevajalki in lektoratu za slovenšcino v Tübingenu izrazil iskreno priznanje za prevod in se strinjal, da je opravljeno delo pomemben prispevek k prepoznavnosti slovenskega pesnika na nemško govorecem podrocju. Spomladi smo sodelovali na Sejmu akademske knjige Liber.ac in knjižnem sejmu v Pragi. Za prisotnost ucbenikov Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik je poskrbel ceški slovenist in prevajalec Radek Novák ob pomoci slovenskega veleposlaništva v Pragi in Javne agencije za knjigo RS. Jeseni smo z gradivi za ucenje slovenšcine kot drugega ali tujega jezika v okviru Znanstvene založbe FF in Knjigarne FF sodelovali tudi na 31. slovenskem knjižnem sejmu in Dnevih slovenske knjige. V okviru projekta Razvoj ucnih gradiv na podrocju slovenšcine kot drugega in tujega jezika skozi izvedbo tecajev za razlicne ciljne publike in seminarjev za njihove izvajalce je bilo pripravljeno ucno gradivo za ucenje slovenšcine kot drugega in tujega jezika na zacetni stopnji. Ucbeniško gradivo (ucbenik in delovni zvezek) Cas za slovenšcino 1 (na ravni A1) in Cas za slovenšcino 2 (na ravni A2) avtorjev Tjaše Alic, Damjane Kern, Mateja Klemena, Mihaele Knez in Katje Kralj je namenjeno najstnikom, predvsem ucencem in dijakom priseljencem, ki se vkljucujejo v slovenski šolski sistem, in ucencem in dijakom, ki se slovenšcino ucijo v zamejstvu, zdomstvu in izseljenstvu. V istem projektu je nastalo tudi ucno gradivo za še neopismenjene otroke, ki so v ucenju slovenšcine prav tako zacetniki. Ucbenik Križ kraž dopolnjuje tudi obsežen prirocnik za ucitelje. Avtorji obeh gradiv so Tjaša Alic, Damjana Kern, Matej Klemen in Mihaela Knez. Nastalo je tudi i-gradivo, ki dopolnjuje natisnjene ucne vsebine in omogoca utrjevanje ucnih vsebin na sodoben, zabaven in uporabniku prijazen nacin. Objave v medijih Obdobja 34 Vse objave so dostopne v arhivu 34. simpozija Obdobja. -- Poljub z jezikom: na ogled vec kot 150 slovnic in slovarjev slovenskega jezika od zacetkov do danes, MMC RTV Slovenija, 18. 11. 2015. -- Zacenja se tridnevni slovenisticni simpozij Obdobja, STA, 19. 11. 2015. -- O aktualnih jezikovnih opisih: zacel se je 34. slovenisticni simpozij, MMC RTV Slovenija, 19. 11. 2015. -- Poljub z jezikom, Radio Slovenija 3, Jezikovni pogovori, 1. 12. 2015. -- Poljub z jezikom, Radio Slovenija 1, Dogodki in odmevi, 19. 11. 2015, 15.30. 51. SSJLK Vse objave so dostopne v arhivu 51. SSJLK. -- Na 51. SSJLK slušatelji iz 24 držav, STA, 5. 7. 2015. -- SSJLK letos na temo države, MMC RTV Slovenija, 5. 7. 2015. -- 51. SSJLK, STA, 6. 7. 2015. -- S slovesnostjo zacetek 51. SSJLK, STA, 6. 7. 2015. -- S slovesnostjo zacetek 51. SSJLK, Misli, 6. 7. 2015. -- S slovesnostjo zacetek 51. SSJLK, Demokracija.si, 6. 7. 2015. -- 51. SSJLK, MOL, 6. 7. 2015. -- Zgošcen program predavanj, Volksgruppen, 6. 7. 2015. -- 51. SSJLK, Radio Slovenija 1, Dogodki in odmevi, 6. 7. 2015, 15.30. -- Film, knjige in seminar, Radio Slovenija 2, Kulturnice, 6. 7. 2015. -- 51. SSJLK, Radio Slovenija 1, Kultura, 6. 7. 2015, 18.15. -- 51. SSJLK, Vecer, 7. 7. 2015, str. 10. -- 51. SSJLK, Primorski dnevnik, 7. 7. 2015, str. 9. -- 51. SSJLK, Radio Slovenija 3, Svet kulture, 7. 7. 2015. -- Država in narod v SJLK, Radio Slovenija 3, Jezikovni pogovori, 7. 7. 2015. -- SSJLK: Od tujca do domacina v dveh tednih, Dnevnik, 8. 7. 2015, str. 30. -- 51. SSJLK – pogovor z dr. Hotimirjem Tivadarjem, Radio Trst A, Kulturni dogodki, 10. 7. 2015, 18.00; 11. 7. 2015, 8.10. -- 51. SSJLK – pogovor z dr. Mojco Nidorfer Šiškovic, Radio Trst A, Poletni studio D, 10. 7. 2015, 12.15–12.45. -- SSJLK, Radio Slovenija 3, Kulturna panorama, 11. 7. 2015. -- Seminar slovenskega jezika in kulture, Televizija Slovenija 1, Poletna scena, 13. 7. 2015. -- Od države do naroda, Delo, 13. 7. 2015, str. 17. -- Raznorodovalni ucinek negativnega odnosa do narecij, Radio Slovenija 3, Jezikovni pogovori, 14. 7. 2015. -- Slovenšcina in svet v malem, Delo, 15. 7. 2015, str. 18. -- Udeleženec 51. SSJLK, Radio Slovenija 1, Storž, 15. 7. 2015. -- Poletje za slovenšcino, Radio Slovenija 2, Izvidnica, 17. 7. 2015, 10.00–11.30. -- Clanki o 51. seminarju, Kulturnik.si, 5.–14. 7. 2015. -- Kako dolgo še porabšcina?, Radio Slovenija 3, Jezikovni pogovori, 21. 7. 2015. -- Jezikovno poenotenje, Radio Slovenija 3, Jezikovni pogovori, 28. 7. 2015. -- Mikrojeziki, Radio Slovenija 3, Jezikovni pogovori, 4. 8. 2015. Slovenšcina na tujih univerzah Beograd -- Beograjski lektorat je najvecji na svetu, Vecer, Sobotna priloga, rubrika Fluid, 25. 10. 2014. -- O Svetovnih dnevih slovenskega jezika so porocali v Odmevih na RTV Slovenija, 4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-tv-porocila/174307059, 4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-odmevi/174307738 ter v dnevniku Radiotelevizije Srbija (1. program). -- Objave o Svetovnih dnevih so bile še na spletnem portalu: www.blic.rs/Vesti/Beograd/515638/DEGUSTIRAJMO-SLOVENACKI-Evo-gde-mozete-da-naucite-osnovne-fraze-ovog-jezika,http://www.seecult.org/vest/kako-slovenija-promovise -jezik. -- O slovenskem jeziku in dogodkih na beograjski slovenistiki so bili redno objavljeni clanki v Biltenu Društva Slovencev v Beogradu Sava. -- V Biltenu Slovenskega poslovnega kluba v Srbiji je bila predstavljena slovenšcina v Srbiji (avtorica prof. dr. Maja Đukanovic). Bratislava -- Slovene language debuted at the Street of Languages in Bratislava, Sinfo 10. 10. 2014, str. 16. -- Dies Academicus 2014 na Filozofickej fakulte UK, Naša univerzita, december 2014, str. 31. -- Slovanská vianocná akadémia 2014, Naša univerzita, januar 2015, str. 22. Brno -- www.delo.si/kultura/knjiga/poezija-namesto-kazni.html. Budimpešta -- Predstavitev Zsebszlovén na sombotelski slavistiki, Slovenski utrinki, 11. 12. 2015, 4d.rtvslo.si/arhiv/slovenski-utrinki-oddaja-madzarske-tv/174309044. -- Slovenšcina v žepu – tudi na Madžarskem, Porabje, XXIV/50, 11. 12. 2015, str. 3. -- Žepna slovenšcina predstavljena tudi v Monoštru, Porabje, XXV/1, 1. 1. 2015, str. 4. Buenos Aires -- Intervju z lektorico v slovenski radijski oddaji v Argentini Okence v Slovenijo, 5. 4. 2014. -- Intervju z lektorico v slovenski radijski oddaji v Argentini Okence v Slovenijo, 13. 12. 2014. -- Rok Fink, 2014, Svetovni dnevi slovenskega jezika. Srecanje v Buenos Airesu. Svobodna Slovenija, 67/51–52, str. 2. Bukarešta -- Tudi tako razbijamo stereotipe, Vecer, 3. 12. 2014, str. 10. -- Lektorat v Bukarešti, ARS RTV Slovenija, 5. 1. 2015. -- Drago Jancar v Bukarešti, Vecer, 26. 3. 2015. Cleveland -- SABA: www.sloaba.com/members-list/154-center-for-slovenian-studies, www.sloaba.com/news/item/28-slovenian-statehood-day-in-cleveland, www.sloaba.com/news/item/21-the-2nd-slovenian-american-business-association-business-conference, www.izvoznookno.si/Dokumenti/SABA-Conference%20Invitation%20and%20Program_Lemont_2014%20_2_.pdf. -- Slonnect (Slovenia Connect): http://www.slonnect.com/exhibit-slovenian-museum-and-archives/. -- Veleposlaništvo RS: washington.embassy.si/fileadmin/user_upload/dkp_51_vwa/newsletter/2015/Newsletter_25_09_2015_final.pdf. -- Radio Ognjišce: radio.ognjisce.si/sl/170/ssd/18287/. -- Polish – American Cultural Center: www.polishcenterofcleveland.org/polish-studies-at-cleveland-state-university/. -- Cleveland People Hall of Fame: www.clevelandpeople.com/groups/slovenian/2015/cityhall-statehood-2015p.htm. -- Spletna stran slovenci.si: slovenci.si/poglejte-na-kako-zanimiv-nacin-luka-zibelnik-uci-slovenski-jezik/. -- KSKJ Voice: kskjlife.com/wp-content/uploads/2014/12/kskj-voice-Dec-FINAL-web.pdf. -- Glas Slovenije: www.glasslovenije.com.au/verweb/Misli/misli_2015/MisliMarchApril2015.pdf. -- Facebook stran SMA: www.facebook.com/media/set/?set=a.905424899494357.1073741838.165639213472933&type=3. Gradec -- Portret Ludvika Karnicarja (prispevek v oddaji Dober dan Koroška, Štajerska), ORF 2, 9. 11. 2014. -- Slovenšcina za vsak žep, Dnevnik, 4. 12. 2014. -- Svetovni dnevi, ORF, slovenski spored, radio, 4. 12. 2014. -- Zbral vec pravljic kot brata Grimm, Vecer, 12. 12. 2014. -- Slavistika se predstavlja (prispevek v oddaji Dober dan Koroška, Štajerska), ORF 2, 15. 2. 2015. -- Intervju z lektorjema slovenšcine Kasildo Bedenk in Matejem Klemenom, Radio Agora, 25. 2. 2015. -- Slovenska citalnica Gradec: koncert in literarni vecer s kantavtorjem Vladom Kreslinom (prispevek v oddaji Dober dan Koroška, Štajerska), ORF 2, 26. 4. 2015. Granada -- Brane Mozetic gost festivala poezije v Granadi, MMC RTV, 20. 5. 2015, www.rtvslo.si/kultura/knjige/brane-mozetic-gost-festivala-poezije-v-granadi/365540. Hamburg -- Intervju na Radio Prvi, predstavitev novoustanovljenega programa slovenistike na Univerzi v Kölnu, 6. 7. 2015. Katovice -- Intervju s Tino Jugovic o Svetovnih dnevih v Katovicah, Radio Slovenija 1, oddaja Slovencem po svetu, 5. 12. 2015, 4d.rtvslo.si/arhiv/slovencem-po-svetu/174308142 (trajanje od 4:10 do 14:26 min). -- Manja Žugman Širnik: Dober dan, Poljska! Svetovni dnevi slovenskega jezika, Šolski razgledi 3, 6. 2. 2015, str. 4. -- Agnieszka Necka: Swiatowe Dni Jezyka Slowenskiego, Gazeta Uniwersytecka US, miesiecznik Uniwersytetu Slaskiego w Katowicach, 4/224, januar 2015, str. 4. -- Balkanystika, 29. 11. 2014, balkanistyka.org/poznaj-slowenie-jak-wlasna-kieszen-czyli-swiatowe-dni-jezyka-slowenskiego-2014/. -- spletna stran Veleposlaništva Republike Slovenije v Varšavi, 28. 11. 2014, www.warsaw.embassy.si/index.php?id=4721&tx_ttnews[tt_news]=23257&tx_ttnews[backPid]=4667&cHash=df58109f80859ab4e1eea4fd02e8ae57. -- Slowenia za haldami: https://www.facebook.com/sloweniazahaldami?ref=hl, od 28. 11. 2014 dalje. -- Napovedniki so bili tudi na spletni strani Mestne knjižnice Ligota, kluba popotnikov Namaste. Balkanystyka.org, balkanistyka.org/vojnovic-w-katowicach/, 2. 6. 2014. -- 1. Radio RMF CLASSIC: m.rmfclassic.pl/informacje/Obraz,12/Rusza-festiwal-promujacy-kultury-chorwacka-serbska-slowenska-i-macedonska,26474.html, 13. 4. 2015, 13:23. -- Goniec Slaski: goniec-gornoslaski.pl/w-samo-poludnie-2/, 13. april 2015. -- Gazeta Wyborcza: wyborcza.pl/1,91446,17745319,Rusza_festiwal_promujacy_kultury_chorwacka__serbska_.html, 13. 4. 2015. -- Joanna Cieslar: Kierunek: poludnie, Gazeta Uniwersytecka US, miesiecznik Uniwersytetu Slaskiego w Katowicach, 9/229, junij 2015, str. 10. -- Dziennik Zachodni: www.dziennikzachodni.pl/artykul/3821013,rusza-festiwal-w-samo-poludnie-poznamy-kulture-slowenii-chorwacji-serbii-i-macedoni-program,id,t.html? cookie=1, 13. april 2015. -- Silesia kultura.PL: www.silesiakultura.pl/r/miasta/katowice/katowice/festiwal-w-samo-poludnie, 13. 4. 2015. -- ONET.PL wiadomosci.onet.pl/slask/rusza-festiwal-promujacy-kultury-chorwacka-serbska-slowenska-i-macedonska/9kr06f, 13. 4. 2015. -- spletni casopis Balkanystyka: o samem festivalu in predstavitev Alenke Bartulovic: balkanistyka.org/festiwal-w-samo-poludnie-w-katowicach/, 9. 4. 2015. -- heyevent.com, heyevent.com/event/702689949839761/festiwal-w-samo-poudnie, 13. 4. 2015. -- polscywydarzenia.pl, www.polscywydarzenia.pl/wydarzenia-historia/84967/festiwal-w-samo-poludnie, 13. 4. 2015. -- FB-skupina Slowenia za haldami: www.facebook.com/sloweniazahaldami?ref=hl. -- stran Šlezijske univerze: predstavitev festivala in program: www.us.edu.pl/festiwal-w-samo-poludnie, 10. 4. 2015. -- FB-skupina Inštituta za slovansko filologijo: www.facebook.com/pages/SlawU%C5%9A-Instytut-Filologii-S%C5%82owia%C5%84skiej-U%C5%9A/1001815406514619. -- FB-skupina Kroatywny: www.facebook.com/profile.php?id=100009050346209&fref=ts. -- FB-skupina Inkubator Spolecznej Aktywnosci: https://pl-pl.facebook.com/Inkubator SpolecznejAktywnosci/posts/947659631933423. Lizbona -- Casimiro de Brito procura poetas Brasileiros para antologia literária, Lusa, Brazilija, 4. 11. 2014. -- Poeta Rei, Diário de Noticias, Portugalska, 2. 7. 2014. -- Intervju, Onde o cirílico e latim se cruzam, Antena 1, 15. 6. 2015. -- Slovenski pesniki na Portugalskem Švedskem in v Braziliji, Misli, Slovenija, 27. 11. 2014. London in Nottingham -- Prispevek v radijski oddaji Slovencem po svetu, RTV Slovenija, 6. 3. 2015, radioprvi.rtvslo.si/2015/03/slovencem-po-svetu-8/. -- Songs, poetry and potica at 40th anniversary of Slovene at Nottingham, zapis na spletni strani The British Slovene society: www.britishslovenesociety.org/songs-poetry-and-potica-at-40th-anniversary-of-slovene-at-nottingham/, 15. 3. 2015. -- Vino, potica in Kreslin, Slovenske novice, 24. 3. 2015. Louvain -- La Savate, Le magazine des etudiants de l'UCL 368, maj 2014: celostranska predstavitev študija slovenšcine v Louvainu (in Slovenije). Lvov -- Na vzhodu vojna, na zahodu – knjiga, Delo, 20. 9. 2014. -- Prvi dnevnik, RTV SLO: 4d.rtvslo.si/arhiv/prvi-dnevnik/1743058672, 3. 11. 2014. -- Družina je ukrajinsko žena, Vecer, 12. 1. 2015. Moskva -- Svetski dani slovenskog jezika u Moskvi, Glas Rusije, spletni casopis: rs.sputniknews.com/serbian.ruvr.ru/2014_12_01/Svetski-dani-slovenachkog-jezika-u-Moskvi-5011/. Pardubice -- Ceský rozhlas Pardubice – Ceški radio, intervju – junij 2015. Peking -- Flash Europa 28, Radio Slovenija (Svet kulture), 4d.rtvslo.si/arhiv/svet-kulture/174300778, 23. 10. 2014. -- Pesnik Brane Mozetic na obisku v Pekingu, Radio Slovenija, 25. 9. 2014. -- news.bfsu.edu.cn/archiveshttp://news.bfsu.edu.cn/archives/246611, Pekinška univerza za tuje študije, 28. 10. 2014. -- Slovenska izobraževalna delegacija obiskala našo šolo, Pekinška univerza za tuje študije: news.bfsu.edu.cn/archives/246665, 30. 10. 2014. -- Univerza v Ljubljani na Kitajskem podpisala memorandum, Univerza v Ljubljani: www.uni-lj.si/v_ospredju/2014110408315176/, 4. 11. 2014. -- BFSU and University of Ljubljana Sign Cooperation Agreement, Pekinška univerza za tuje študije: en.bfsu.edu.cn/NEWSEVENTS/News//688.html, 6. 11. 2014. -- Svetovni dnevi slovenskega jezika, Radio Slovenija, Jezikovni pogovori, 4d.rtvslo.si/arhiv/jezikovni-pogovori/174307451, 2. 12. 2014. -- Svetovni dnevi slovenskega jezika v Pekingu, Radio Slovenija, 4. 12. 2014. -- Metka Lokar o ucenju slovenšcine in Slovencih na Kitajskem, Radio Slovenija, Slovencem po svetu, 4d.rtvslo.si/arhiv/slovencem-po-svetu/174310562, 19. 12. 2014. -- Popolna pustolovšcina v Pekingu – zakaj je Uroš Lipušcek s kompasom hodil po mestu in zakaj se Kitajci z Metko Lokar ucijo slovensko, Nedelo: www.delo.si/nedelo/popolna-pustolovscina-v-pekingu.html, 21. 12. 2014. -- Slašcicarna, železniška postaja, Železniki – slovenšcine se po svetu uci 2700 ljudi, 24ur.com: 24ur.com/bin/video.php?media_id=61539856§ion_id=2&article_id=4031052, 23. 12. 2014. Praga -- Sto let najstarejšega lektorata slovenšcine, RTV Slovenija (prispevek v informativni oddaji in na MMC-ju), www.rtvslo.si/kultura/novice/sto-let-najstarejsega-lektorata-slovenscine/350543, 6. 11. 2014. -- Sto let najstarejšega lektorata slovenšcine, Preberi.si, www.preberi.si/content/view/9980593-Sto-let-najstarejsega-lektorata-slovenscine.html, 6. 11. 2015. -- Erjavec v Pragi tudi na dogodkih ob 100. obletnici slovenskega lektorata, STA, www.sta.si/2068731/erjavec-v-pragi-tudi-na-dogodkih-ob-100-obletnici-slovenskega-lektorata, 6. 11. 2015. -- Napoved razstave ob stoletnici slovenistike na spletni strani FF Karlove univerze v sklopu prireditev ob Tednu znanosti in tehnike 2014, 4. Clanek: www.ff.cuni.cz/tyden-vedy-techniky-2014/anotace/. -- Stoletnica zacetkov poucevanja slovenšcine na praški univerzi s kratkim porocilom in izborom fotografij, Alenka Jensterle-Doležal: kjbs.ff.cuni.cz/content/mezin%C3%A1rodn%C3%AD-sympozium-v%C3%BDstava-sto-let-slovenistiky-na-univerzit%C4%9B-karlov%C4%9B-sto-let-slovenistik. -- Stoletje slovenistike na praški univerzi – zdaj v knjigi, MMC RTV Slovenija, 13. 2. 2015, www.rtvslo.si/kultura/drugo/stoletje-slovenistike-na-praski-univerzi-zdaj-v-knjigi/358290. -- O izidu monografije clankov s simpozija ob stoletnici lektorata: www.ff.cuni.cz/2015/01/sto-slovenistiky-na-univerzite-karlove-praze/. -- Slovenšcina v teh dneh odmeva po 50 svetovnih univerzah – Predstavitev dvojezicnih knjižic Žepna slovenšcina, 1. 12. 2015, www.rtvslo.si/kultura/drugo/slovenscina-v-teh-dneh-odmeva-po-50-svetovnih-univerzah/352501. -- O praškem koncertu Zupanovih »šlagerjev in pesmi iz zapora«, www.sta.si/2102587/ob-presernovem-dnevu-v-pragi-izvedli-slagerje-in-pesmi-vitomila-zupana. -- 100-letnica lektorata za slovenski jezik Karlove univerze v Pragi, Radio Slovenija, 3. program, Jezikovni pogovori, 30. 9. 2014, ars.rtvslo.si/100-letnica-lektorata-za-slovenski-jezik-karlove-univerze-v-pragi. Rim -- TV SLO 1, Odmevi, 17. 12. 2014. 4d.rtvslo.si/!arhiv/prispevki-in-izjave-odmevi/174310215. -- italijanski spletni casopis L'AGENZIA DI VIAGGI, 9. 1. 2015, www.lagenziadiviaggi.it/notizia_stampa.php?IDNotizia=178587&IDCategoria=2424. -- TV SLO 1, Porocila ob 17.00, 1. 5. 2015, 4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-tv-porocila/174333461. -- Primorski dnevnik, 22. 4. 2015, www.primorski.it/stories/za_rtvslo/257952/. Sombotel -- Predstavitev prirocnika Žepna slovenšcina v Sombotelu, RTV SLO 1, Slovenski utrinki, 11. 12. 2014, 4d.rtvslo.si/arhiv/slovenski-utrinki-oddaja-madzarske-tv/174309044, 17:42, http://nava.hu/id/2036664/ in v glasilu porabskih Slovencev Porabje 50/2014; povezava do prispevka: www.porabje.hu/pdf/2014/2014_50.pdf, str. 3. -- Predstavitev študija slovenskega jezika v Sombotelu, ki je potekala na Gimnaziji Mihálya Vörösmartyja v Monoštru, 14. 11. 2014, RTV SLO 1, Slovenski utrinki, 11. 12. 2014, 4d.rtvslo.si/arhiv/slovenski-utrinki-oddaja-madzarske-tv/174309044. Trst – Oddelek za humanisticne študije -- Informativni dan za študente slovenistike na Oddelku za humanisticne študije. Primorski dnevnik, 10. 10. 2014. -- Predstavitev akademskega leta na Oddelku za humanistiko, Novi glas, 26. 10. 2014. -- Svetovni dnevi slovenskega jezika, Radio Trst, 11. 12. 2014 ob 11.40. -- Žepna slovenšcina v 22 jezikih. Primorski dnevnik, 14. 12. 2014. -- Žepna slovenšcina, Primorski dnevnik, 16. 12. 2014. -- Maturantje izbirajo bodoci študij, Mladika št. 1, januar 2014. Trst – Oddelek za pravne in jezikoslovne vede, tolmacenje in prevajanje -- vabilo na okroglo mizo o prevajanju za gledališce, Il Piccolo, 27. 10. 2014, ricerca.gelocal.it/ilpiccolo/archivio/ilpiccolo/2014/10/27/NZ_22_04.html, www.teaterssg.com/slovensko-stalno-gledalisce-na-borstnikovem-srecanju/?lang=it. -- Prispevek o Svetovnih dnevih, RAI TDD, 1. 12. 2014, www.rai.tv/dl/RaiTV/programmi/media/ContentItem-05580a6b-7078-4836-bc3c-258005d27b02-tgr.html#p=1. -- Okrogla miza Nauciti se slovenšcino v odraslem obdobju, Dobre prakse na Tržaškem: www.noviglas.eu/izkusnje-in-izzivi-dvojezicnega-mesta, www.slori.org/detail.php?lang=slo&t=news&id=196. -- Prispevek o Svetovnih dnevih: RAI TDD, 20. 5. 2015. Tübingen -- Slovenski kulturni dan v Tübingenu – Vse poti vodijo v Rim, Rodna gruda, 10. 2. 2015, www.rodnagruda.si/aktualno/2015021019531277/. -- Brezplacni slovar slovenskega knjižnega jezika na spletu (kulturna rubrika v KD Slovenija Stuttgart, Kulturno društvo Slovenija Stuttgart – spletni casopis – Novice), 5. 6. 2015, www.kd-slovenija.de/brezplacni-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika-na-spletu. -- Die slowenischen Migranten in Deutschland und ihre Sprache. Gostovanje S. Štumberger v Tübingenu, Erasmus, 27. 4. 2015–1. 5. 2015 (kulturna rubrika v KD Slovenija Stuttgart, Kulturno društvo Slovenija Stuttgart – spletni casopis – Novice), 5. 6. 2015, www.kd-slovenija.de/slovenscina-pri-slovencih-v-nemciji. -- Univerza Tübingen – Primož Trubar v Leksikonu reformatorjev, Moja Slovenija, december 2014, www.mojaslovenija.net/slovenska-drutva-in-organizacije/slovenska-drutva-in-organizacije-2/1069-univerza-tuebingen-primoz-trubar-v-leksikonu-reformatorjev. -- Žepna slovenšcina v Tübingenu – Svetovni dnevi slovenskega jezika, Slovlit, 10. 12. 2014. -- Tübingen, Slovo od prof. Toporišica, Slovlit, 10. 12. 2014. -- Tübingen – Primož Trubar v Leksikonu reformatorjev, Slovlit, 1. 11. 2014. -- Tübingen, Prešernov dan 2015 – Vse poti vodijo v Rim, Slovlit, 7. 2. 2015. -- Iz Tübingena, Aktualno (Transstar in Prevajalska kocka v Ljubljani), Slovlit, 14. 4. 2015. -- Stati inu obstati – recital študentov iz Tübingena na sprejemu predsednika RS Boruta Pahorja v Nemciji, Slovlit, 19. 6. 2015. -- Tübingen, slovenski kulturni praznik 2014: Zofka Kveder na sticišcu treh kultur, Rodna gruda, 2. 3. 2014, www.rodnagruda.si/aktualno/2014030208591902/. -- Radijska oddaja: Slovenci po svetu, februar 2015, porocilo o prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku na Univerzi v Tübingenu, Slovenski kulturni dan v Tübingenu: Dr. Vida Jesenšek: Vse poti vodijo v Rim, predavanje na oddelku Slavisches Seminar Univerze v Tübingenu. -- Iz Tübingena o majskem dogajanju, Slovlit, 4. 6. 2014: koslovenija.wordpress.com/2014/09/17/porocila-z-19-posveta-slovenskih-drustev-althutte-9-11-5-2014/. -- Newsletter Transstar Europa: transstar-europa.com/newsletter-transstar-europa-32015/. Varšava -- radio Campus: radiokampus.waw.pl/podcasty/radio_kultury_i_nauki/dni_jezyka_slowenskiego.html. Vilna -- Skupaj s študentko skrbiva za Facebook stran Slovensko-litovska obzorja, kjer objavljamo vse, kar se v Litvi dogaja v povezavi s slovenšcino in Slovenijo. -- Slovenski vikend ‘15/Slovenu savaitgalis ’15, Vilniaus muziejai, 16. 5. 2015. -- SLOVENU SAVAITGALIS'15! Pažink ir atrask SAVO Slovenija!, heyevent, 17. 5. 2015. -- Slowenia na Uniwersytecie Wilenskim, Pogon, 17. 5. 2015. -- Bivška študentka Gabija Kiaušaite je v litovšcino prevedla knjigo pravljic Groznovilca v Hudi hosti pisateljice Jane Bauer. Vec o tem na: Raganiuke Gudžiojoje girioje, Nieko rimto. -- Vilniaus universitete skambejo slovenu kalba, VU naujienos, 11. 12. 2014. -- Halo, profesor Toporišic?, Delo, 18.04.2015, http://www.delo.si/kultura/razno/halo-profesor-toporisic.html. Zagreb Ob predstavitvi Žepne slovenšcine v Slovenskem domu so se odzvali tudi mediji: -- Prizma, HRT, 7. 2. 2015. www.hrt.hr/enz/prizma/. -- Multikultura, Hrvatski nacionalni radio; 1. program; 13. 2. 2015, glashrvatske.hrt.hr/emisija/multikultura-2015-02-13/. -- Kultura prije sna, Radio Sljeme, 1. 3. 2015, radio.hrt.hr/radio-sljeme/emisija/kultura-prije-sna/191/. Tecaji slovenšcine za odrasle -- Slovencem po svetu, Radio Slovenija 1, 9. 1. 2015, http://4d.rtvslo.si/arhiv/slovencem-po-svetu/174313576. -- Slovencem po svetu, Radio Slovenija 1, 10. 7. 2015, http://4d.rtvslo.si/arhiv/slovencem-po-svetu/174345959. -- Poletna šola slovenskega jezika: Stres? Slovenšcina je vendar zabavna! Dnevnik, 10. 7. 2015, str. 26. -- Poletje za slovenšcino, Radio Slovenija 2, Izvidnica, 17. 7. 2015, 10.00–11.30. -- 34. Poletna šola slovenskega jezika, TV Slovenija 1, Prvi dnevnik, 27. 7. 2015, http://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-prvi-dnevnik/174348283. Halo, profesor Toporišic?, Delo, 18. 4. 2015, http://www.delo.si/kultura/razno/halo-profesor-toporisic.html. Od tujca do domacina v dveh tednih, Dnevnik, 8. 7. 2015, str. 30. Od države do naroda, Delo, 13. 7. 2015, str. 17. Slovenšcina in svet v malem, Delo, 15. 7. 2015, str. 18. Slovenšcina ni ful fajn, ampak je cudovita, Nedeljski dnevnik, 11. 2. 2015, str. 10. Poletna šola slovenskega jezika: Stres? Slovenšcina je vendar zabavna! Dnevnik, 10. 7. 2015, str. 26. Bibliografija strokovnih sodelavcev Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik 2015 Tjaša Alic -- Mihaela Knez, Damjana Kern, Matej Klemen, Tjaša Alic: Cas za slovenšcino 1. Delovni zvezek za zacetno ucenje slovenšcine kot drugega in tujega jezika za najstnike. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. -- Mihaela Knez, Damjana Kern, Matej Klemen, Tjaša Alic: Cas za slovenšcino 1. Ucbenik za zacetno ucenje slovenšcine kot drugega in tujega jezika za najstnike. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. -- Mihaela Knez, Damjana Kern, Tjaša Alic, Matej Klemen, Katja Kralj: Cas za slovenšcino 2. Delovni zvezek za zacetno ucenje slovenšcine kot drugega in tujega jezika za najstnike. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. -- Mihaela Knez, Damjana Kern, Tjaša Alic, Matej Klemen, Katja Kralj: Cas za slovenšcino 2. Ucbenik za zacetno ucenje slovenšcine kot drugega in tujega jezika za najstnike. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. -- Mihaela Knez, Matej Klemen, Tjaša Alic, Damjana Kern: Križ Kraž: Ucbenik za zacetno ucenje slovenšcine kot drugega in tujega jezika za neopismenjene otroke. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. -- Mihaela Knez, Matej Klemen, Tjaša Alic, Damjana Kern: Križ Kraž: Prirocnik za ucitelje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Ina Ferbežar -- Ina Ferbežar, Nataša Pirih Svetina: Vkljucevanje v slovensko družbo. Prirocnik za izvajalce izobraževalnega programa Zacetna integracija priseljencev. Ljubljana: Andragoški center Slovenije in Znanstvena založba Filozofske fakultete. http://arhiv.acs.si/prirocnik_zip/kljuc_zip.pdf -- Ina Ferbežar: Jezikovni pogovori: Kulturno-jezikovno znanje priseljencev. Program ARS, Radio Slovenija, 13. 10. 2015. http://ars.rtvslo.si/2015/10/jezikovni-pogovori-16/ -- Tadeja Rozman, Iztok Kosem, Nataša Pirih Svetina, Ina Ferbežar: Slovarji in ucenje slovenšcine. V: Vojko Gorjanc idr. (ur.): Slovar sodobne slovenšcine: problemi in rešitve, (Zbirka Prevodoslovje in uporabno jezikoslovje). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 150–167. Tanja Jerman -- Tanja Jerman, Staša Pisek, Anja Strajnar: Slovenšcina ekspres 1. Uredila Mateja Lutar. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Damjana Kern -- Mihaela Knez, Damjana Kern, Matej Klemen, Tjaša Alic: Cas za slovenšcino 1. Delovni zvezek za zacetno ucenje slovenšcine kot drugega in tujega jezika za najstnike. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. -- Mihaela Knez, Damjana Kern, Matej Klemen, Tjaša Alic: Cas za slovenšcino 1. Ucbenik za zacetno ucenje slovenšcine kot drugega in tujega jezika za najstnike. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. -- Mihaela Knez, Damjana Kern, Tjaša Alic, Matej Klemen, Katja Kralj: Cas za slovenšcino 2. Delovni zvezek za zacetno ucenje slovenšcine kot drugega in tujega jezika za najstnike. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. -- Mihaela Knez, Damjana Kern, Tjaša Alic, Matej Klemen, Katja Kralj: Cas za slovenšcino 2. Ucbenik za zacetno ucenje slovenšcine kot drugega in tujega jezika za najstnike. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. -- Mihaela Knez, Matej Klemen, Tjaša Alic, Damjana Kern: Križ Kraž: Ucbenik za zacetno ucenje slovenšcine kot drugega in tujega jezika za neopismenjene otroke. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. -- Mihaela Knez, Matej Klemen, Tjaša Alic, Damjana Kern: Križ Kraž: Prirocnik za ucitelje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Mihaela Knez -- Mihaela Knez, Damjana Kern, Matej Klemen, Tjaša Alic: Cas za slovenšcino 1. Delovni zvezek za zacetno ucenje slovenšcine kot drugega in tujega jezika za najstnike. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. -- Mihaela Knez, Damjana Kern, Matej Klemen, Tjaša Alic: Cas za slovenšcino 1. Ucbenik za zacetno ucenje slovenšcine kot drugega in tujega jezika za najstnike. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. -- Mihaela Knez, Damjana Kern, Tjaša Alic, Matej Klemen, Katja Kralj: Cas za slovenšcino 2. Delovni zvezek za zacetno ucenje slovenšcine kot drugega in tujega jezika za najstnike. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. -- Mihaela Knez, Damjana Kern, Tjaša Alic, Matej Klemen, Katja Kralj: Cas za slovenšcino 2. Ucbenik za zacetno ucenje slovenšcine kot drugega in tujega jezika za najstnike. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. -- Mihaela Knez, Matej Klemen, Tjaša Alic, Damjana Kern: Križ Kraž: Ucbenik za zacetno ucenje slovenšcine kot drugega in tujega jezika za neopismenjene otroke. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. -- Mihaela Knez, Matej Klemen, Tjaša Alic, Damjana Kern: Križ Kraž: Prirocnik za ucitelje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Mateja Lutar -- Polona Liberšar, Ivana Petric Lasnik, Nataša Pirih Svetina, Andreja Ponikvar: Naprej pa v slovenšcini. Uredila Mateja Lutar. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. -- Tanja Jerman, Staša Pisek, Anja Strajnar: Slovenšcina ekspres 1. Uredila Mateja Lutar. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Mojca Nidorfer Šiškovic -- Mojca Nidorfer Šiškovic: Slovene Studies at the University of Nottingham as Part of the Slovene at Foreign Universities Programme/Slovenistika na Univerzi v Nottinghamu kot del programa Slovenšcina na tujih univerzah. Olivia Hellewell, Maja Rancigaj (ur.): 40 let slovenšcine v Nottinghamu/Celebrating 40 years of Slovene Language Teaching at the University of Nottingham. Nottingham: University of Nottingham. Nataša Pirih Svetina -- Polona Liberšar, Ivana Petric Lasnik, Nataša Pirih Svetina, Andreja Ponikvar: Naprej pa v slovenšcini. Uredila Mateja Lutar. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. -- Rozman, Tadeja, Kosem, Iztok, Pirih Svetina, Nataša, Ferbežar, Ina. Slovarji in ucenje slovenšcine. V: Gorjanc, Vojko (ur.), et al. Slovar sodobne slovenšcine: problemi in rešitve. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. -- Mateja, Lovrecic. Slovenšcina kot drugi jezik v gimnazijah z italijanskim ucnim jezikom na narodno mešanem obmocju slovenske Istre: diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Mentorica: Nataša Pirih Svetina. -- Furlan Brec, Mirjam, Godec Soršak, Lara, Golc, Lidija, Hodak, Marjana, Kastelic, Silva, Kolar, Maruša, Korman, Andrejka, Hedžet Krkac, Mira, Kvas, Jana, Pirc, Vlado, Pirih Svetina, Nataša, Špacapan, Adrijana, Vogel, Jerica, Jagodic, Mateja, Trkov, Joži. Slovenšcina na poklicni maturi: zbirka maturitetnih nalog z rešitvami 2009-2014. Ljubljana: Državni izpitni center. -- Pirih Svetina, Nataša. Teaching one or more standards? Teaching Slovene - what, where, and for whom. Peti-Stantic, Anita, Stanojevic, Mateusz Milan, Antunovic, Goranka (ur.). Language varieties between norms and attitudes: South Slavic perspectives. Frankfurt am Main: P. Lang.