PoStnina plačana T goto rini. Ljubljana, 29. decembra 1947. FIZKULTURM TED MK Posamezna številka 3 din MAIN0VEJŽ1 DOGODKI Dinamo : Hajduk 0:0 C. Zvezda : Metalac 3:2 (3:2) Asboth prvak turnirja v Budimpešti Leto lil. IZDAJA FIZKULTURNA ZVEZA SLOVENIJI Ste«. 53 >1 E 8 B C N A NAR0C8 liSA 1J DIN 7HAJA V«AR PONRDKt JEK Prva preiskušnja naših telovadcev v Zagrebu za olimpijske igre 1f Zagreb, 28. dec. Včeraj in danes je bilo v Zagrebu tekmovanje naših najboljših telovadcev. Prireditev je imela značaj pregleda sposobnosti n števila tekmovalcev. Skoraj vsi prijav Ijeni so se predstavili sodniškemu zboru in sicer 33 člani, in 35 članov obeh razred- kar dokazuje velik razmah vaj na orodju. Tekmovalci zveznega razreda so tekmovali v obvčznih vajah za prihodnje olimpijske igre. Ker so vaje zelo težke, so bile razredelje-ne na več ločenih delov. Tekmovalci I. razreda so imeli v programu poleg poljubnih vaj tudi obvezne vaje tega razreda. Prireditev sama je bila dobro organizirana, saj je bilo moštvo zaupano našim najboljšim strokovnjakom. Borba posameznikov za čim boljši uspeh pa je vzrok, da je imelo tekmovanje najresnejši značaj. Tekmovalci so se zavedali važnosti čim boljšega uspeha, ker bodo na podlagi rezultatov določeni tisti, ki pridejo v poštev za sestavo A in B državne reprezentance. Vsem določenim tekmovalcem bodo omogočeni skupni treningi. kjer bodo do največje mere izpopolnili svoje znanje. Za nadaljnji razvoj vaj na orodju je'posebno važna sestava B reprezentance, ki bo že v prihodnjem letu sodelovala na nekaterih lažjih mednarodnih srečanjih. S tem bodo mlajši tekmovalci pridobili veliko možnost za posvečanje potreb; nega tekmovalnega znanja in rubine. Na začetku je zbrane tekmovalce v telovadnica FD Dinama nagovoril predsednik odbora za vaje na orodju pri FISAJ-u dr. Ivko Pustišek, ki je naglasil veliko važnost teh tekem za nadaljnji razvoj vaj na orodju. Ugotovil je, a veliko število udeležencev odločno Patrjuie, da je tud« vadba na orodju stopila na pot množičnosti Velika večina tekmovalcev bo v bodočnosti astojrala jugoslovanske barve kot A ali B ekipa v inozemstvu. Zato je potrek la se vsi v svojih društvih vestno pripravljajo za dosego 6im večjega tehničnega znanja. Seznaniti se morajo z moralno političnimi nalogami naših fizkultunnikov, ker bodo le tako dostojno predstavljali novega fizknlturnika Jugoslavije v svetu. ŠTEVILNA PRESENEČENJA V VRSTNEM REDU Po nagovoru se je takoj pričelo tekmovanje. številni gledalci so z veliko pozornostjo sledili izvajanjem naših na jboljših; mojstrov. Pozornosti pa so bili deležni tudi tekmovalci in tekmovalke 1. razreda, med katerimi je večje število mladih nadarjenih telovadcev. Pri tekmovalkah zveznega razreda smo opazili neka j odličnih, doslej , še neznanih tekmovalk. Zlasti sta ,se uveljavili Eka Zupan 'iz Ljubljane in Ruža Vojsk iz Maribora, nič manj Pa tudi Draginja Djordjnvič iz Ihiogra-da, ki so z lepo izvedbo posameznih vaj dosegle najlepše uspehe. Uspe.o jun je, da so se plasirale med najboljše dosedanje tekmovalke. Med član« so se posebno izkazali stari rutinirani mojstri, kakor so Grilc, Kujundeič in ..... 'f...0™ .... .. .........r Konract Grilc (Enotnost) valeč izbirnih tekem v Zagrebu Zvezni razred Člani: 1. Grilc Konrad (Enotnost, Ljubljana) 54,76 točke, 2. Kujundžič Josip (Sparlak, Subotica) 54.69 točke, 3. jClič Ivica (Dinamo, Zagreb) 51.73 točke, 4- Jelič Drago (Dinamo, Zagreb) 49.81 točke, 5. Bolližar Stjepan (Dinamo, Zagreb) 47.94 točke, 6. Longyk. Miro (Enotnost, Ljubljana) 46.47 točke, 7. Janež Karel (Enotnost, Ljubljana) 43.63 točke, 8. Lesjak Tanjo (Enotnost, Ljubljana) 19.95 točke, 9. Šubelj Jakob (Enotnost, Ljubljana) 36.23 točke, 10. Stefanovič Sretan (Jedinstvo, V ršac) 34.75 točke. Članice: 1. Basletič Dragica (Dinamo, Zagreb) 23.69 točke, 2. Gerbec Vida (Krim, Ljubljana) 22.22 točke, 3. Zupan Eka (Enotnost, Ljubljana) 22.19 točke, 4. Zipalovič Draginja (Slavija, Beograd) 21.70 točke, 5. Žutič Tanja (Dinamo, Zagreb) 19.38 točke, 6. Vojsk Ruža (Polet, Maribor) 19.35 točke, 7. Moor Tatjana (Triglav, Ljubljana) 19.22 točke, 8. Aerhač Dragica (Spartak, Subotica) 18.23 točke, 9. Djordjevič Dragana (Slavija, Beograd) 18.12 točke, 10. Kostanarevič Jelena (Lokomotiva, Zagreb' 14.82 točke. ..ust uč Dragica (Dinamo) je zmagala med članicami brata Jeliča. Poleg te hpa so se jx>ja- viča iz Vršca in Antona Katančica iz viili tudi mlajš« nadarjeni tekmovalci, Subotice. Slednj« trije bnaj" najholj-od katerih je omeniti zlasti Jakoiia še pogoje'za nadaljnja razvoj, vendar Sablja iz Ljubljane, Srote.na Stevano- zaradi izredne težiiue olimpijskega pro. grama še niso mogli resno konkurirala najboljšim. TEKME V L RAZREDU Tekmovanje v L razredu je bilo izredno zanimivo in živahno. Tu so preizkušali svojo sposobnost po večini mlajši tekmovalci. Pri članih so se posebno izkazali Zmajič, Milič, Šošič in Miroiiovie. Favorit za prvo mesto Ljubljančan Ignac Oblak je imel na drogu smolo in je zaradi tega dosegel v skuPni oceni šele 7. mesto. Pri članicah 1. razreda je dosegla prvo mesto izredno nadarjena Slava Lešek iz Celja, za katero pa ni mnogo zaostajala jftidentka Instituta v Beogradu Milena Jaikšičeva. Nadarjena je tudi Milica Rocmanovt. iz Kranja. Pii tekmovalkah l. razreda so se pojavile povsem nove in doslej neznane tekmovalke, ki so s svojo talentiranostjo dosegle prva mesta in bodo v bodoče dostojno reprezeh tirale Jugoslavijo na mednarodnih tekmah. L asti mlajši tekmovalci in tekmovalke so s svojo udeležbo dali celotni prireditvi resnično značaj množičnosti, poleg tega pa so prinesli s svojo mladostjo novo življenje in nove temelje za čim usj>ešnejšii razvoj vadba na orodju. I. razred ■Člani: 1. Zmajič Slobodan (Dinamo, Zagreb) 106.20 točke , 2. Milič Savo (FA Institut, Beograd) 104.30 točke, 3. šošič Bogdan (Dinamo, Zagreb) 100.57 točke, 4. Mironovič Popaj (Mladost, Zagreb) 100.17 točke, 5. Pistotnik Marjan (FA Institut, Beograd) 99.80 točke, 6. Petač Mirko (Gregorčič, Jesenice) 97.95 točke, 7. Oblak Ignac (Enot., Ljubljana) 97.82 točke, 8. Žutič Branko (Dinamo, Zagreb) 94.65 točko, 9. Ilič Ladislav (Spartak, Subotica) 93.77 točke, 10. Mihalič Robert (Dinamo, Zagreb) 91.17 točke. Članice: 1 1. Lešek Slava (Kladivar, Celje), 2. Jakšič Milena (Institut, Beograd), 3. Rožman Milica (Udarnik, Ki-aiij), 4. Pavlič Anica (Železničar. Maribor), 5. Černe ('Je/a (Železničar, Maribor), 6. Ivandekič Ruža (Spartak, Subotica), 7. Teršek Mimi (Kladivar, Celje), 8. Tratnik Mira (Institut, Beograd), 9. Knajželj (Slavija, Beograd), 10. Rankovič (Budučnost, Valjevo). Vsi tekmovalci in tekmovalke bodo ostali nekaj dni v Zagrebu na skupnem treningu, kjer bodo pod strokovnim vodstvom [Kinovino proučili, im predelal; tekmovalni program. M. Jeločhik Sklepi V. plenuma FiSAJ-a razreda. Pri 6. razredu se je odit« koval Glavač, pri 8. pa znani športnik Veber. Moštvi sta nastopili v naslednjih Peti plenarni sestanek centralnega odbo- reditev itd. Tako bodo fizkulturna društva ljudskih oblasti, dalje % vodstvi Ljudske postavah: ra Fizkulturne zveze Jugoslavije dno 12. dobila ogromen vir novih lizkultumih ta- mladine Jugoslavije in Enotnih sindikatov 8. razr.t Veber (55), Zupančič (14), in 13. decembra v Beogradu je na podlagi lentov za nadaljnji razvoj in izpopolnje- Jugoslavije ter z njihovimi organizacijami. Avguštin (6), Zakrajšek (3), Horvat referatov in diskusije ocenil dveletno delo vanje. V začetku leta 1948. je treba uvesti v (1), Žnidaršič, Kopitar, Vertačnik, fizkulturnih organizacij in sprejel sklepe Na drugi strani je treba glede na raz- fizkulturno organizacijo redno in smotrno Pejovitt. za delo v letu 1948. mere in potrebe na terenu aktive oprostiti delo sploh pri vseh vprašanjih ter pod rob- g razr.: Glavač (19) Vehovar (9), 1. Glavna naloga vseh odborov fizkul- formalnih zvez s fizkulturnimi društvi, ki no obdelati splošni plan na enoletne in tri- Štiglic (6) Ramskugler (2) Kovačič, turne zveze Jugoslavije in vseh društev so ovirate njihov pravilen razvoj. mesečne plane, za kar bo centralni odbor šu]gaj Unverdorber ter aktivov leta 1948 je: vsak dan in Okrajni, rajonski in mestni fizkulturni izdelal posebna okvirna navodila. y . , , , vztrajno se boriti, da postane fizkulturna odbori so dolžni prav tako nuditi vsestran- Za pravilno izpolnitev plana in pravil- .. a, te.*e ,Jn/V !' °,.V’CS ° ~ organizacija množična ter zajame nove sko podporo aktivom. Ti fizkulturni or- no delo sploh je treba odločno uvesti v - a " 'I1 - v® j 0 stotisoče delovnih ljudi, zlasti delavske gani morajo preučiti krajevne razmere in fizkulturne organizacije novi delovni slog. 2111 ,af Zka- in kmečke mladine, v fizkidturnem giba- potrebe in na tej podlagi v sodelovanju. Treba je izpolniti evidenco in kontrolo pri ™.1 m, nju. Odbori Fizkulturne zveze Jugoslavije z množičnimi organizacijami določiti od- izpolnjevanju nalog, nuditi redno podpo- morajo za rešitev te naloge posvetiti vse noše med fizkulturnimi aktivi in društvi ro in uvesti preprosto enotno statistično mnogo nadarjenih košarkarjev. svoje sile in začeti vsestransko borbo za na svojem področju ter odnose do višjih službo. Mnogo večja odgovornost, priza-ustvaritev materialnih pogojev za razvoj organov (finančni odnosi, registracije, devanje, vztrajnost pri delu, tekmovanje fizkulture in ustvaritev ter usposabljanje itd.). Ob ustanavljanju fizkulturnih aktivov in delovni polet, iniciativnost in ustvar-fizkulturnih kadrov. in društev na terenu je treba odpraviti Jalni duh morajo biti osnovni elementi v 2. Glavna oblika množičnega dela v teh različne šablone ter okornost, kar je doslej delovnem slogu vseh naših vodstev, dru- fizkulturnih organizacijah in zlasti v fiz- oviralo, da bi se fizkulturniki v večjem štev, aktivov in funkcionarjev.' kulturnih aktivih morajo postati redne ure obsegu zbirali v osnovnih fzkulturnih or- 2. Plenum je sprejel koledar prireditev »splošne telesne vzgoje«. Pri tem pouku ganizacijah. Pri vpisu članov in aktivov in tekrfiovanj Centralnega odbora Fizkul-bodo široke množice fizkulturnikov do- je treba bolj računati s tem, kje ljudje turne zveze Jugoslavije in glavnih odbo-segle splošno fizično kulturo, si zagotovile stanujejo in živijo, kje so posamezni fiz- rov fizkulturnih zvez ljudskih republik za pravilen razvoj in zdravje ter se vsestran- kulturni objekti v zvezi s temi vprašanji leto 1948. Na podlagi tega koledarja bodo sko usposobile za delo in obrambo drža- rešiti način ustanavljanja društev aktivov, izdelali in izpopolnili svoje koledarje ve. Na ta način se bodo fizkulturniki pri- To bo hkrati omogočilo, da se bosta razen okrajni in mestni fizkulturni odbori ter pravljali na množične fizkulturne prire- dosedanjega sodelovanja z ljudskimi orga- fizkulturna društva in aktivu ditve na kros, zlete, ljudske mnogoboje, nizacijami povečala skrb in podpora teri- tekmovanja za fizkulturni znak in razna torialnih organov ljudske oblasti, Ljudske 1 • tekmovanja v najpomembnejših športnih fronte, sindikalnih organizacij in vodstev Plenum-Je sklenil, da je treba odločno panogah. Pouk za splošno telesno vzgojo Ljudske mladine Jugoslavije. izboljšati ideološko-vzgojno delo v vsej bo postal podlaga in vir, da se razvije še 5. Hkrati z množičnim delom za splošno organizaciji, vzgajati pozitivne, moralne in bolj množično in da se kvalitetno dvigne, telesno vzgojo je treba nenehno posvečati značajne lastnosti naših fizkulturnikov; 3. V zvezi s prirejanjem pouka za sploš- skrb za razvoj vseh športnih panog. V tej razvijati ljubezen do domovine, do Jugo- no fizično vzgojo čakajo fizkulturne orga- smeri je treba nadalje razviti sistem tek- slovanske armade; vzgajati jih z zgledi nizacije naslednje neposredne naloge: movanj, oblike množičnih športnih tekem, naše slavne preteklosti ter z junaštvom; a) vzgojiti vse fizkulturne organizacije posvetiti večjo pozornost posameznim kar najbolj razvijati čustvo bratstva in in fizkulturne voditelje, da bodo v pouku športnikom, ki se odlikujejo, in jim po- enotnosti; vzgajati jih vsestransko, da za splošno telesno%vzgojo videli svoje magati pri njihovi strokovni ter splošni bodo zavedni graditelji nove Jugoslavije glavne naloge. V borbo za množično pri- vzgoji in izpopolnjevanju. Športni odbori in njeni sposobni ter pripravljeni branilci, rejanje teh ur je treba uvesti čim večje morajo postati samostojnejša in operativna Takšno ideološko vzgojno delo je treba število najboljših fizkulturnih kadrov; vodstva za posamezne športne panoge, da razviti z urami za splošno fizično vzgojo, b) začeti je treba vztrajno borbo za za- bodo povezovali po svoji liniji vse do na treningih in tekmovanjih ter na raznih gotovitev gmotnih pogojev: ureditev in osnovnih sekcij v društvih in posvečali fizkulturnih prireditvah. vestno varovanje fizkulturnih objektov, po- skrb njihovemu programu, delovnim pogo- V ta namen je treba široko uporabljati pravilo dvoran in zaprtih prostorov, telo- jem, tehniki, sistemu posameznih iger itd. razna propagandna sredstva, zlasti tisk, li-vadišč, raznih terenov in potrebnega in- Da bi športni odbori mogli izpolnjevati te teraturo, stenčase, predavanja, diskusije, ventarja ter rekvizitov. Treba je odločno naloge, se morajo razširiti in utrditi po delo na tečajih, v krožkih itd. napraviti konec oportunizmu in večnemu svoji sestavi, načinu dela in reševanju po- V tej smeri je treba predvsem usmeriti izgovarjanju, da ni pogojev in možnosti za samezifih vprašanj ter postati odgovorni, ostro borbo za široko in vsestransko vzgo-takšno fizkulturno delo. Izkušnje z mladin- delavni in ugledni organi v fizkulturni jo fizkulturnih kadrov, ki morajo visoko ske proge in zadnji vedno pogostejši pri- organizaciji. dvigniti svojo strokovno, politično in kul- meri iz vse države, ureditev in zagotovi- Glede na tendence in posebnosti planin- turno raven, tako da bodo predvsem raz-tev dvoran ter primernih prostorov, uredi- stva in šaha je treba razviti samostojnejše umeli in spoznali naloge ter družbeni po-tev preprostih terenov in objektov, upo- in posebne oblike za razvoj teh panog. V men svojega dela in fizkulturnega gibata namen se lahko ustanovijo šahovska središča, planinska društva itd. rahljanje krajevnih virov ter sredstev za izdelavo fizkulturne opreme itd. — jasno kažejo, kaj vse je mogoče storiti, če se pravilno razvijeta iniciativnost in delovni polet fizkulturnikov ter fizkulturnih organizacij, če se takšne naloge pravilno zastavijo kot glavne; nja sploh. Šele tedaj bodo sposobni pravilno in vsestransko vzgajati fizkulturnike za dobre državljane nove Jugoslavije. Naša fizkulturna organizacija se mora v sodelovanju in ob podpori organov Ijud- 1. Plenum je obravnaval petletni plan za vzgojo kadrov in zgraditev preprostih ske oblasti, Ljudske fronte, Ljudske mla-fizkulturnih objektov ter pridobitev rekvl- jine in Enotnih sindikatov vztrajno boriti c) takoj se je treba lotiti ustvarjanja ter zi‘°v- Na podlagi tega plana, ki ga bodo- za vsakdanje in vsestransko izpolnjevanje vzgajanja novih fizkulturnih kadrov, zlasti podrobneje obdelali fizkulturni odbori dru- vseh teh nalog. Razvijati jih mora korak inštruktorjev za splošno fizično vzgojo; ^va in aktivi mei1 našim petletnim pla- za korakom s splošnim razvojem nove Ju-v ta namen je treba zlasti uporabiti demo- nom, čaka organizacijo fizkulturne zveze goslavije, črpati iz tega razvoja svoje sile bilizirane borce JA in graditelje mladin- Jugoslavije naslednja naloga: in biti stotisočem delavcem naše dežele ske proge. Treba je dvigniti raven stro- a) iz vrst fizkulturnikov vzgojiti tisoče važen in koristen činitelj pri njhovem kovnega in ideološko-političnega znanja prostovoljnih fizkulturnih voditeljev in in- vsakdanjem delu in življenju, obstoječih fizkulturnih kadrov in pogumno struktorjev; uvajati v delo delavce bivših gimnastičnih b) zgraditi na tisoče preprostih fizkul- r 'Tre>A ppljc-lrp' organizacij, ki iz katerega koli razloga do- turnih domov, igrišč za odbojko, košar- ^ VSRS rdZr„U CKiptlL slej niso mogli najti svojega pravega me- ko, nogomet, strelišč, prog za lahko atle- gimnazije ima reUTSZemanCO košarkašev Zadnje čase se je košarka na naši gimnaziji zelo razvila. Vsak razred ima svojo reprezentanco. Do sedaj se je odigralo že mnogo medrazrednih NAJBOLJŠI LAHKOATLETSKI REZULTATI V SLOVENIJI PO OSVOBODITVI Moški: 100 m: 11,1 Šušteršič (Sobota) 1946 Kolarič (Klad.) 194? 200 m: 22.8 Kolarič (Žel.) 1946 400 m: 51.2 Oberšek (Enot.) 194? 1500 m: 4:06.4 Oberšek (E.) 194? 5000 m: 16:17,0 Šta jner (KI.) 194? 10.000 m: 35:35,0 Masten (Ž.)_1946 110 m ovire: 1?.8 Olivieri (E.) 1947 400 m ovire: 58.2 Ferluga (KI.) 194? daljina: 6.63 Špan (Svoboda) 1946 višina: 181 Žgalin (Olimp) 1946 troskok: 12.96 Žgalin (Enot.) 194? palica: 3.35 Pribošck (Udar.) 1946 krogla: 12.25 Stepišnik (SL B.) 1946 disk: 41.32 Gole (Kladivar) 194? kopje: 45.80 Grošelj (Gregor.) 1946 kladivo: 46.8? Stepišnik (SL D.) 1946 Ženske i* 60 m: 8.0 Butia (Kladivar) 1947 100 m: 12.8 Butia (Kladivar) 194? 200m: 26.8 Butia (Kladivar) 1947 800 m: 2:27,8 Repovž (Klad.) 1947 80 m ovire: 12.8 Posinek (KI.) 194? višina: 140 Pribošek (Udar.) 1946 Šentjurc (Ptuj) 1946 Knez (Kladivar) 1947 daljina: 5.15 Šentjurc (Ptuj) 194? krogla: 11.51 Marinček (E.) 1947 disk: 36.05 Medveš (Kladivar) 194? kopje: 38.06 Deržek (Klad.) 1947 Popravek sta v fizkulturnih organizacijah. Te kadre tiko, teniških igrišč, planinskih in smučarje treba podpreti pri delu in nadalje iz- skih domov, plavališč itd. popolnjevati s strokovno literaturo v čašo- Tako' bomo s planom ustvarjali realne piših itd. s pogoje za množični razvoj fizkulture in 4. Med nadaljnjim razvojem fizkulturne športa. Fizkulturne organizacije bodo so- zveze Jugoslavije je treba posvetiti naj- delovale pri Veliki akciji, ki jo je začela večjo pozornost razširjenju in utrditvi Ljudska fronta Jugoslavije za zgraditev tekem. Prav gotovo je sedaj košarka okrajnih fizkulturnih odborov, ki so osnov- zadružnih domov po vsej Jugoslaviji iti najbolj priljubljena igra na naši gim- ' zadnji številki -- O e ■ ni organi, da zajamejo široke množice v ki bo med vsem drugim ustvarila boljše naziji. Mnogo dijakov redno hodi na c‘an _u, na pi'l »ll ni P n“ J ' fizkulturno gibanje z urami za splošno ?i- pogoje za razvoj fizkulture na podeželju, treninge SFD Kladivarja. »Društva za telesno vzg s ' žično vzgojo in drugimi oblikami delav- Plenum je navdušeno pozdravil obvez- V soboto 20. decembra so se od- va fizkulture v SHAUiem s c- au j nosti. Okrajnim fizkulturnim odborom je nost Ljudske mladine Jugoslavije, ki bo igrale tekme za prvenstvo našega za- Plamen«, Kropa, 1. pohvala; II. gimn. Ljubljana, 2. pohvala: gimnazija Jesenice. Ob tem ahko takoj poudarimo uspeh strokovne šole Ekonomski tehnikum v Ljubljani, ki ima 180 osvojenih znakov, kljub temu, da nima svojih fizkulturnih prostorov in je gost v raznih telovadnicah, ali Mlekarsko šolo v Kranju, ki nima ne strokovne učne moči, niti primernega prostora oziroma orodja, pa je stoodstotno osvojila znake, ali industrijsko kovinsko šolo »Plamen« v Kropi, ki prav tako nima osnovnih pogojev za fizkuiturno delo. Ostale strokovne šole so dosedej pokazale še slab uspeh, upoštevati pa moramo, da se v te šole šele sedaj uvaja redno fizkuiturno delo in da so vodstva ■tf-.,-' ...... .‘•.ifa-V-J šol kot tudi mladina dosedaj pokazali izredno voljo do fizkulturnega udejstvovanja, mnogo samobiicijative :n bomo pravo oceno lahko dali šel® prihodnje leto. Pri srednjih šolah, kjer so pogoji mnogo boljši in lahko njihovo delavnost kritičneje obravnavamo, pa naletimo na zadovoljive uspehe pa tudi na mnoge nedoslatke. Vsekakor je gimnazija v Murski Soboti dosegla ogromen uspeh, saj je 88 % prijav-ijencev osvojilo znak in če upoštevamo, da je to predvsem mladina, ki se prej siploh ni udejstvovala v iizkul-turi, je doseženi uspeh zelo zadovoljiv. Pohvaliti moramo tudi nižjo gimnazijo Žiri, katere mladina ni štedila z napori in odšla na izpolnjevanje norm tudi v najoddaljenejše kraje n. pr. Škofjo Loko, samo, da si osvoji znak In to stoodstotno. Za popularizacijo tekmovanja in fizkul-ture sploh so nekatere gimnazije uspešno urejevale svoj Sten-čas kot n. pr. gimn. Ptuj, I. gimn. v Ljubljani in klasična gimn. v Ljubljani. Svečana podelitev znakov v prisotnosti profesorskega zbora je bila na Ekonomskem tehnikumu, Klasični gimnaziji v Ljubljani, gimn. v Ptuju, kar vse je ustvarilo pravilno razpo- ■V - ».A*«., . Diagram uspehov klasične gimnazije v Ljubljani, in sicer v posameznih razrideh (III. a, b, c, IV. a, b, V. a, b, VI. a, b, VII. a, b, in VIL. a b). -Prva kolona pomeni lanske pri ja vi jen ce, druga osvojene znake, tretja nove prijavljence. , loženje za tekmovanje med mladino in tudi med šolami. Ob zaključku Ljubljani, n. pr. v Št. Vidu pri Ljub. liani. Ce pogledamo koliko šol je posla, lo poročila, vidimo, da je od 63 sred. lijih šol poslalo poročila samo 31 šok Ostale šole niso smatrale za potreb* no komurkoli poročati o svojem delu ali bolje rečeno nedelu, čeprav se bodo ob razglasitvi uspenov mogoče pritoževale zakaj niso upoštevane pri nagradah. Nezadostne uspehe so pokazale gimnazije v Ljubljani, medtem ko se gimnazije v Mariboru sploh ne morejo izkazati s kakršnim koM poročilom. Mnogo več smo pričakovali od popolnih gimnazij kot so n. pr. Kranj, Novo mesto, Trbovlje in nekaterih strokovnih šol v večjih industrijskih središčih. Naj bodo dosedanji uspehi pobuda vsem za boljšo in uspešnejše delo, napake, ki smo jih ugotovili pa od. pravimo Vazzaz Jelica. Letna skupščina Fizkulturne zveze Vojvodine Novi Sad, 28. dec. iJanes je bila tukaj letna skupščina Fizkulturne zveze avtonomne pokrajine Vojvodine. Na podlagi doseženih rezultatov je bilo proglašeno za najboljše društvo Spartak iz Subotice. Po izčrpnem pregledu dosedanjih uspehov in razUTOtrivanju o načrtih za bodoče delo. je bila izvoljena nova uprava, katere predsednik je Edo Lubihra-tič. sekretar pa Stevan Mikšič- Razdelitev znakov v mirno-peškem iizkultumem aktivu Dne 15. t. m. je bila redna seja FA v Mirni peči, katere so se udeležili tudi vsi zastopniki množičnih organizacij. Predsednik F A tov. Brajer je v svojem govoru poudaril pomen telesne vzgoje za našo mladino in s tem tudi za našo domovino. Navdušeno je pozdravil mladince in razdelil fizkulturne znake. Vse norme so izpolnili naslednji: Stopar Nuša, Stopar Ivan ml. Pevec Ljudevit, Obrekar Zvone in Gorenc Viljem. Omenjeni so prejeli fizkulturne znake. R. M. S skupščine avto-moto društva v Trbovljah (Nadaljevanje 8 3. strani) naloge, nove možnoeiti se nam odpirajo in treba bo dvigniti slovenski nogomet v najkrajšem času na stopnjo kot jo ima Beograd, Zagreb in Split. Pot do velikega in trajnega uspeha nas vodi mimo pametnega im načrtnega dela pa tudi samozatajevanja in odrekanja, kajti vsak tekmovalec, zlasti pa tekmovalec prvih moštev mora živeti po znanih načetih športne higiene. Nesporno je dejstvo, da so dosegli vsi veliki nogometaši svoje uspehe le a discipliniranjem samega sebe. Vsaka vrstica v zapiskih dobrih nogometašev nam pripoveduje, da je uresničenje nogometnega uspeha rezultat etičnega načina življenja, prežetega z neko idejo. Čimbolj je nogometaš za stvar fizkulture, za stvar častne borbe navdušen, tem laže bo prišel do samodiscipline, tem vnetejši bo pri treningu in bo. zato tudi dosegel tem večji uspeh. Ni zadosti, da se nogometaš zdrži alkohola in nikotina, na drugi strani pa ni zadosti, da samo trenira. Discipliniranost v življenju, samodisciplina tud v zasebnem življenju, združena z zglednim posedanjem treninga — torej značaj in cel človek je potreben, da pridemo do velikih uspehov Nogomet kot tak je lahko najboljši Vzgojitelj, tako za posameznika, kat za celoto. Ce ga ne gledamo samo od zunaj, temveč če pravilno poudarjamo in izkoriščamo tudi njegovo notranjo moč, samovzgojo, bomo narodu veliko koristili in zelo dvignili notranjo in zunanjo odporno silo fiz-kuiturnikov. Sedaj ko neha zunanje delo nogometaša, ko se prenese vse delo v telovadnico, naj bi zato določeni posamezniki na sestankih predelali tudi politično ki vzgojno gradivo, ter namen in naloge nove fizkulture, ki stremi za tem, da bodo naši igralci postali fizkulituraiki v pravem pomenu besede, s čimer bi odpadle vse one surovosti, ki se pojavljajo od slučaja do slučaja na nogometnih tekmah. S tem delom bi se člani primerno pripravili na spomladansko sezono in uspeh ne bi izostal. Surovosti, ki so se dogajale v jesenski sezoni, ki so s® toliko premlevale m grajale v dnevnem tisku in diskusijah, morajo za vedn0 izginiti z naših igrišč. Vztrajnosti in nekaj dobre volje je treba, pa bomo imeli igralce in gledalce športne vzgojene, ki bodo znali prenesti še tak poraz svojega društva, ne pa da bodo iskali način Obračunavanja nad nasprotnimi igrale' in sodnikom. Gvardjančič Alojz, inštruktor za nogomet pri FZS prikazani grafikon naj služi vsem šolam, kako na primeren način vzbu-dtHK) zanimanje za tekmovanje med mladino. Opozoriti moramo pa še na nekatere nedoslatke, ki jih moramo Uonč-nio vendar enkrat odpraviti. Primer nepravilnega odnosa do tekmovanja je poročilo fizkulturnega učitelja iz Slov. Konjic, ki poroča, da nima pomena nadaljevati s tekmovanjem, ter nihče ne bo izpolnil do roka vseh norm, ker jim manjka smučanje in plavanje, čeprav so bile po navodilih centra za fizkulturni znak predvidene prav za take primere spremembe. Prav tako ni povod neaktivnosti to, da so se izgubili prejšnji zapisniki ali, da ni mogoče izvesti plavanje v Rogaški Slatini,, to je kraju, ki ima bazen. AH pa, da n. pr. na učiteljišču v Ljufljani ni mogoče uspešno tekmovati, ker je 50% neplavačev, saj tekmovanje za fizkulturni znak nima namena vključiti samo tiste, kd vse panoge že obvladajo, ampak ravno fiz-kulturnike usposobiti, to je naučiti razne panoge fizkulture, kar ve-lja za bodoče učitelje tembolj, saj pridejo v najtesnejši stik z vaško mladino in lahko pomagajo pri izpolnitvi naše naloge: vsak državljan naj zna plavati in smučati. Z večjo agilnostjo aktiva se da v Ljubljani pač naučiti plavanje. Plavanje pravtako ne more biti vzrok slabemu tekmovanju V V ponedeljek 22. t. m. je bila ustanovna skupščina avto-moto društva Trbovlje. Po pozdravnih heaedah jo govoril najprej sekretar »epubllškcga odbora za avtomobilizem in motociklizem Marijan Ziherle, ki jo očrtal pomen In naloge avto-motociklističnega društva ter omenil napake, ki so zaviralo delo. Sledilo je poročilo sekretarja Inlclatlvnepra odbora Okorna Maksa. V kratkih ob risi h je navedel delovne uspehe odbora. Organiziran je bil šoferski tečaj, na proffo Samac—Sarajevo je šlo dvanajst mladincev, prirejenih je bilo več vztrajnostnih voženj, organizirani 2 velik! dirki v Trbovljah, kupljena 2 motorna kolesa za poučevanje mladine, adaptirane garaže Ud. Avtomobilizem In motociklizem se še danes gleda v trboveljski dolini kot nepotrebna panoga športa. Prihodnje leto bo v Trbovljah potrebno množično organizirati vso mladino v avto-moto društvu ter v njej prebuditi veselje za to panogo športa. Za Člane odbora so bili izvoljeni: predsednik Plevčah Jože mlajši, org. sekretar Lukač Milan, teh. sekretar Okorn Maks, člani uprave Gosak Viktor, Ban Tone, Burja Franc, Šribar Stane, Bevk Oskar, inž. Jenčič, inž. Pintar Frane, Tauzel Ivan. Split, 28. dec. Tukaj je bila danes povrattna prijateljska nogometna tekma med zagrebškim Dinamom in domačim Hajdukom, ki je prejšnjo nedeljo premagal Dinamo v Zagrebu 2:1. Današnja tekma pa je prota pričakovanju končala brez gola 0:0. Moštvi sta nastopili v naslednji Postavi: Hajdmk: Vidovič (Beara), Kokeza, Broketa, MrSč, Katnič, Lustica, Ra-dovnikovič II (Juričko), Vukesa, Ne-doklan (Andrijaševič),0 Radovnikovič i, Arapovič. Dinamo: Monsider, Jm-ič, Horvat I, Pukšec, Jazbinšek, Pleše, Cimerman-čič, Kači jan, Wolfl, Čajkovski, Kalšan (Kokotovič). Hajduk je nastopil s pomlajenim moštvom in je povrh še med igro menjal igralce. V moštvu Dinama je nastopil kot gost Jazbinšek, igralec zagrebškega Metalca, ki je nadomestoval poškodovanega Horvata II. V prvem polčasu je bila igra po* vsem enakovredna, živahna in ostra, vendar pa ne surova. V drugem polčasu je dosegel Dinamo terensko premoč, ki pa je ni znal izkoristiti. Kot celota je zapustil Dinamo s svojo igro vtis boljšega moštva. Obe moštvi sta imeli najboljše igralce v obrambi, medtem ko sta igrala napada Dinama in Hajduka raztrgano, neurejeno in nekoristno. Najboljši igralec na te-renu je bil Hajdukov krilec Broketa, Povratna prijateljska tekma v Splitu Dinamo : Hajduk o; o Prav dobro igro pa sta predvajala tu- V napadu se je odlikoval samo Kaci-di Kokeza in Katnič, v napadu pa je jan s konstruktivno igro. bdi zadovoljiv samo Ivo Radovnikovič. Tekmo, ki ji je prisostvovalo okrog V moštvu Dinama se je odlikoval zla- 7000 gledalcev, je sodil Davorin Masti vratar Monsider, ki je imel odli- chiedo iz Splita. Publika je moštvo čen dan, najboljši igralec v moštvu Dinama ob prihodu na igrišče navdu-Dmama pa je bil Biikšec. Zelo dobro šemo pozdravila in mu tudi ob koncu sta igrala tudi Horvat I in Jazbinšek. i e živahno ploskala. r mrW':B ...■.V—; -- gpj Moštvo zagrebškega Dinama, zmagovalec jesenskega dela nogometnega prvenstva v I. zvezni ligi Beograjski derby: Crvena zvezda : MetaSac 3.°2 (3:2) Beograd, 28. dec. Na igrišču CD JA je bila odigrana danes prijateljska tekma med Crveno Zvezdo in beograjskim Metalcem. Z minimalno razliko je zmagala Crvena zvezda z rezultatom 3:2 (3:2). Moštvi sta nastanili v naslednjih postavah: Crvena zvezda; Lovrič, Kašanin, Petrovič, Stankovič, Djurdjevič, Dre-novac, Šapinac (MiškovJ, Mitič. Še-čerov, Vukosavljevič, Djajič. Metalac: Knježevič. Čirič, Popovič, Petrovič, Žbkovič, Vdovic, Stankovič, Konstantinovič, Perlič (Sandič), Mutavdžič, Belogrdič. Tekma med beograjskima rivaloma se je končala z zasluženo zmago Crvene zvezde, ki je s to zmago popravila svoj letošnji neuspeh v tekmah z Metalcem. Sedaj je razlika v golih med obema društvoma izena. čena na 5:5. Crvena zvezda je imela od jgre mnogo več in je bila ves čas boljše moštvo ter je pokazala, da je ob koncu jesenske sezone v zelo dobri formi. V moštvu Crvene zvezde so bili najboljši igralci ršečerov, Stankovič, Vukosavljevič, Šapinac in Mitič. V moštvu Metalca je bila zelo slaba srednja vrsta, najboljši je bil še Živkovič. Napad Metalca je bil najboljši del moštva in se je v njem zlasti odlikoval Konstantinovič. Gole so dali: za Crveno zvezdo Sečerov, Drenovac in Vukosavljevič, za Metalca pa Konstantinovič in Mutavd-žič. Tekmo je sodil Miljutinovič iz Beograda. Gledalcev 6000. • Slaven : Jedinstvo 2:1 (1:1) Novi Sad, 28. dec. Danes je bila tukaj odigrana prijateljska nogometna tekma med Slavenom iz Borova in domačim Jedinstvom. Po dokaj zanimivi igri je zmagal Slaven z rezultatom 2:1 (1:1). Tekstilne : Naprijed 4:3 (1:1) Varaždin, 28. deo. V prijatejski nogometni tekmi sta s© pomerila danes domač: Tek s til a c in Naprijed iz Siska. Zmagal je Tekstilac z rezultatom 4:3 (1:1). Spartak : Proleter 2:2 (0:1) Osijek, 28. dec. Danes je gostoval tukaj subotiškt Spartak, ki je odigral prijateljsko nogometno tekmo z domačim Prolet©rom,, Po zelo lepi in zanimivi igri se je končala tekma neodločeno 2:2 (0:1). Gole so dali za Proleter Tovornik in Adamovič, za Spartak sta pa oba gola Feresz. Fizkulturni teden na Reki Reka, 28. dec. V okviru fizkuitur-nega tedna FD Kvarnerja je bilo tudi tekmovanje za jadranski nogometni cup. Tekmovanja so se udeležila moštva Magdalena iz Trsta, prvak V. cone LR Hrvatske Primorje tor roški društvi Kvanier in Radnik. — Cup je osvojil Kramer. Izid teikem je bdi naslednji: Kvarnep : Radnik 1:0 (1:0). Primorje : Magdalena 3:0 (3:0). Radnik : Magdalena 9:2 (1:1). Kvarner : Primorje 2:1 (2:0). Nogometni posvet FZS odgoden Ljubljana. 28. dec. Danes bi moral biti v prostorih na Taboru nogometni posvet Fizknltnrne zveze Slovenije, na katerega so bili pozvani zastopniki vseli okrajev in večjih društev. — Named posveta je bil pregledati dosedanje delo in napraviti sklepe za prihodnjo sezono, kakor tudi o izpolnitvi petletnega plana v nogometu ter splošno o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na izpremembe v organizaciji fizkulture. — Zaradi premajhne udeležbe zastopnikov pa je bil zo* svet preložen na poznejši termin, bi bo še pravočasno objavljen. Na posvetu bi moralo biti zbranih okoli 40 delegatov, prispeli pa so le delegati iz Sežane, Tolmina, Kranja, Kamnika, Kočevja, Maribora ter predstavniki ljubljanskih društev in elani nogometnega odbora pri FZS, Odsotnost odgovornih tovarišev, ki so bili pravočasno obveščeni, pred^ stavlja veliko malomarnost in n e pozna nie dolžnosti, kakor tudi nedisci-pliivirifnost. tako posameznikov kot okrajnih fizkulturnih vodstev. V bodoče se kaj podobnega ne sme več pripetiti, ker napravlja to zelo slab vtis, čeprav ne vemo o vzrokih izostanka. Hokejski troff#! v Ljubljani Beograd, 28. dec. Po sklepu USA J-a bo letošnja zimsko športna sezona otvorjena v dneh 2., 3. in 4. januarja 1948 v Ljubljani, kjer bo odigram troho? najboljših hokejistov Beograda, Zagreba in Ljubljane. Borba za prvo mesto se bo vodila Po vsej priliki med Ljubljano in Zagrebom. Za Zagreb bodo nastopila: AVeiner, Dano val, dr, Pfaff, Bosilj, Marič, inž. Tomič, Mio* čka, Štefan, Kočevar, David, Uršič, Mirti, Krnjaič iu Bučar, Iste dni bo v Karlovcu četveroboj med reprezentancami Varaždina, Siska, Karlovca in B reprezentanco 'Zagreba. VI. Jugolovanska držama reprezentanca je prispela v ChaTnonix. Pozdravni nagovor na letališču v Lyo-nu in nato z vlakom v zimsko-športno mesto francoskih Alp. Utrujenost po dolgem potovanju je bila na mah pozabljena, ko so se zbližali gorskemu masivu, katerega so sedaj gledali jz vlaka, medtem ko so ga med potovanjem v Lyon občudovali z letala. Z zanimanjem so ogledovali globoko zasneženo pokrajino. — Torej takšne so francoske Alpe, teh pa j« nekaj! Tu so bo pa dalo smučati! je dregnil Miha Janeza v rebra. — Najbrž! videti je tako, mu je ta odvrnil, medtem ko je brisal orošeno okensko steklo. — Kakšna je le tade chamoniška skakalnica, se je zanimal Tone. — I kakšna? Takšna kot so druge — skače se. nm je odvrnil mirni Rudi. ■— Pravijo, da ima precej — do- skok da je nekam trd. Drugače se prileti kot pri nas v Planici, pa mostiček da bolj visi kot pri naši. Doskočiš malce narobe, padeš in — hrnk — noga je šla, je modroval Miha, — dobro, da ne skačem! In s hudomušnim pogledom je ošvrkni! Toneta. — Boš videl Tone, po prvem skoku te bomo odpeljali z rešilnim vozom — le pazi! — Boste vraga, mene Že ne! Pa če moram vse kosti iskati in jih povezat; z žico, skakal pa bom! Tone je zakrilil z rokami tako, da je Rudi preplašeno stisnil glavo med ramena. Nastanili so jih v velikem, modernem hotelu, po dva in dva skupaj. — Fantje počivat! je velel Jure, ko so se zbrali po večerji na hodniku. — Kaj spat, počivat! Vedno spat — je godrnjal Tone. — Rud: greva pogledat tule notri! Z očmi je pokazal na steklena vrata velike plesne dvorane, od koder se je zamolklo slišala godba in zdaj pa zdaj, ko so se vrata odprla, glasneje udarila na ušesa mladih fantov. — E j duš! Poglej France! Mimo lan tov je šla plavolaska v večerni obleki. Tone jo je navdušeno sprem. Ijal z očmi. »sveta vidiš tukaj«, potem pa jo je ubral za Rudijem, ki je šel z drugimi po stopnicah v prvo nadstropje. * — Fantje, vi veste kaj leži na nas, je začel drugo jutro pri zajtrku Jure. — Mi nismo več Miha, Tone, Rudi, France in tako da]je, mi smo danes Jugoslovani, Slovenci, ki zastopamo našo domovino. Saj veste, da, poglejte! Vsi tukaj okrog razen naših sosednih in držav iz vzhodne Evrope, gledajo na nas, kot na kot na takšne, ki jim še zdavnaj niso dorasli. Mi pa jim bomo pokazali, da smo iz naše partizanske Jugoslavije, kjer ni nič nemogoče! Ali ni tako? Jutri se začno tekme. Najprej v alpski, potem v klasični kombinaciji, nazadnje ste pa vi dolgoprogaši. Glejte fantje, glejte! Dajte, he delajte nam sramote! Saj znate nekaj. Več kot si tukaj mislijo. Ne mislite, da morajo ravno Švicarji, Francozi, Švedi in Avstrijci, pa Norvežani :n drugi zasesti vsa boljša mesta, mi smo pa lahko zadovoljni, če stopicamo tam nekje zadaj ali pa v najboljšem slu* čaju kje v sredini. Ne iantje, to ni res! Mi nekaj znamo, od tradicije sa ne pustimo premagati! Pokažimo jim, da nismo spali! Tako! To sem vam hotel povedati — zdaj pa naprej! Tekmovalci so molčali, toda' vsem se je videlo, da nosijo v srcih veliko željo doseči največ in jekleno volja* dati vse od sebe, vse kar premorejo. — Naj me vrag pob e »p, ce ne bom tako skakal, da si bodo, da bodo pozabili zapreti usta vsi skupaj, ja Tone bojevito krilil z rokami. — Potem pa domov, doma na postaj godba, šopki dn tudi slavolok te bo čakal — se je France nasmejal Tonetu, ki ga je pogledal s __ hudim obrazom in s smejočimi se očmi, K mizi se je približal natakar in predal Juretu na pladnju pravkar došlo brzojavko. Tu fantje poslušajte! Iz Jugosla-t vije so nam jo postaji. — Jugoslovanski reprezentanci želi Fizkulturna zveza Jugoslavije mnogo uspehov v velikem mednarodnem smučarskem srečanju. Vsi vas spremljajo na vaši poti, jugoslovansko ljudstvo je z vami smučarji, zastopniki naše nove Jugoslavije. Mnogo uspehov! Fizkulturna zveza Jugoslavije, i¥ETU ssisrsagsKKs Ssvjetski fgrald namiznega tenisa bodo pristopili v ITTF Predsed-nik Mednarodne namizno teniške zveze Iwor Montagve je presenetil angleško športno javnost z vestjo, da s« bodo udeležili kongresa TTTF tudi predstavniki te športne panoge iz Sovjetske zveze. Kongres bo v februarju prihodnje leto ob priliki svetovnega prvenstva v namiznem tenisu. Kot vsak pristop sovjetskih fizkul-turnikov v mednarodno sodelovanje. tako je tudi ta vstop velik dogodek, v katerem moramo iskati željo sovjetskih fizkulturnikov, da se vključijo v mednarodna tekmovanja. Sovjetsko zvezo bo na kongresu v Londonu zastopal verjetno Kozlovski. Predsednik ITTF Montagve je poleg tega tudi dejal: »Naša želja Je. da pridobimo Sovjetsko zvezo za člana Mednarodne namizno teniške zve- ze, čeprav je njihovo tekmovanje na svetovnem prvenstvu nekoliko otež-kočeno zaradi drugačnega načina igranja sovjetskih namizno teniških igralcev.«' V ZSSR igrajo namizni tenis podobno kot tenis, te da igrajo tudi na mizah. Igrajo pa ne do 21, ampak na gamese in sete. To posebnost hi sicer v mednarodnem tekmovanju zelo lahko izpremenili, obstoje pa še nekatere druge težkoče. Kljub vsemu pa je gotovo, da bodo sovjetski igralci namiznega tenisa tekmovali, čim bo Sovjetska zveza sprejeta v Mednarodno zvezo. Zeio se zanimajo za nastop sovjetskih namizno teniških igralcev v Franciji, kjer so mnenja, da se bodo sovjetski igralci hitro privadili načinu igre. kot ga predpisujejo mednarodna pravila za to igro in celo želijo, da bi sovjetski igralci že letos nastopili proti nekaterim najboljšim francoskim igralcem. Prvenstvo ZSSR v kanadskem hokeju , V Moskvi so se pričele na central-nem stadionu »Dinama« prve igre za prvenstvo ZSSR v kanadskem hokeju. Naj večje zanimanje je vladalo za dvoboj med najmočnejšima društvoma CUKA in Dinamom (Moskva). Že v prvih minutah igre je član Dinama Trofimov zabil orvi gol, toda hokejista ( I )kA niso [vopushli v tempu igre in obdržali vseskozi inicijativo. Babič in Bobrov sta kmalu nato zvišala rezultat na 2:1. V zadnji tretjini igre so zopet prevladovali Dimamovci, ven- fl® §§l! dar se je dvoboj končal neodločeno z rez u l tata m 3:3. Tekma med moštvom VVS in Dinamom (Riga) se je končala z rezultatom 4:3. V Leningradu je moštvo Dinama z 9:1 premagalo moštvo Špar-taka iz ivaunasa. (Rezultati IV. kola na 8. strani) Moskovski fizkultumiki so letos osvojili 90.000 znakov GTO Fizkulturni komite Moskve je izdal poročilo o uspehih moskovskih fizkulturnikov v letu 1947. Preko 23.000 moskovčanov, članov športnih društev se udejstvuje v lahki atletiki, dviganju uteži, rokoborbi, boksanju, telovadbi in drugih športih Dvesto moskovskih prebivalcev je osvojilo prvenstva ZSSR v raznih športnih panogah. Okoli ''O.OOO fiizkulturnikov je položilo norme iz teka, skokov, plavanja, metanja bombe itd. im s tem doseglo pravico, da nosijo značko »Pripravljen za delo im obrambo ZSSR«, V teku letošnjega leta so športniki Moskve izboljšali preko 100 rekordov, med katerimi so nekateri celo boljši od svetovnih rekordov. Na tekmovanju najboljših strelcev Moskve, Leningrada, Sevastopola, Stalingrada in Odese je zmagalo moš vo Moskve v streljanju z malokalibrsko puško in paštolo, ter osvojilo 2150 točk • 1 3000 možnih. Drobne zanimivosti SOVJETSKI atlet Evgenij Petrov je izboljšal svetovni rekord v dviganju uteži v peresnolahld kategoriji. Z levo roko je dvignil 86.5 kg in s tem za 2 'h kg izboljšal stari rekord, ki ga je držal Avstrijec Rosinek. * ZNANI plavalec prsnega sloga Szeged! je pred kratkim najavil rušenje evropskega rekorda na 200 m prsno, ki ga drži Francoz Nakache s časom 2:36,8. Vendar Szegediju to ni uspelo, dosegel je zelo slab čas, skoro 10 sekund slabši od rekor- da. 200 m je preplaval v času 2:46,5, z vmesnim časom 1:12,9 na 100 m. Na istem tekmovanju je dosegel zelo dober rezultat francoski plavalec hrbtnega sloga Zins. 100 m je preplaval v času 1:09,2. * V TIRANI je bil veliki jesenski kros, na katerem je tekmovalo preko 9000 fizkulturnikov. Tekmovalci, ki so zavzeli prv« ali drugo mesto v posameznih disciplinah, so dobili priznanja od raznih ministrstev in množičnih organizacij. * MEDNARODNA plavalna federacija, ki je nedavno zasedala v Parizu, je prinesla novo odločitev o plavačih-amaterjih. Po tej definiciji prestane biti plavač amater, če sodeluje na tekmovanju s profesionalcem, četudi zato ni plačan. * NOGOMETNA reprezentanca Tirane j« premagala pred 30.000 gledalci prvaka Bolgarije »ijevski* z rezultatom 3 : 2. * DVAKRATNA evropska prvakinja v plavanju Katarina Harup je v Kopenhage-nu premagala svojo konkurentko Angležinjo Gibsonovo. Na tem tekmovanju je postavila Harupova dva najboljša letošnja rezultata v Evropi. Na 400 m prosto je potrebovala 5:13,7. Njej sta sledili rojakinji Andersenova 5:19,0 in Nathansenova 5:26,4, medtem kd je Gibsonova prišla na cilj šele četrta v času 5:26,5. Na 100 m hrbtno je zmagala Harupova v odličnem času 1:14,4, Gibsonova je mnogo zaostala in prišla na cilj druga s časom 1:19,6. * NA TEKMOVANJU, posvečenemu otvoritvi smučarske sezone v Moskvi, je sodelovalo 84 smučarskih moštev. Najboljši čas v teku na 5 km je dosegel član Dinama Golovanov, ki je potreboval za progo 28 min. in 20 sekund. Med ženskami je zmagala Nina Dubinina. Njen rezultat na 3 km je 15 min. in 24 sekund. MEDNARODNA atletska zveza Je sprejela za člana Sovjetsko zvezo. Ob tej priliki je predsednik mednarodnega lahko-atletskega saveza Anglež Bradlcy poslal pozdravni telegram predsedniku centralnega lahkoatletskega odbora ZSSR. * NA PLAVALNEM tekmovanju v Budimpešti je znana madžarska tekmovalka Ilon-ka Novak dosegla na 100 m prosto rezuL tat 1:10,2. Na istem tekmovanju je preplavala Eva Szekely 100 m prsno v časa 1:24.5. * KONSTANTIN Kudrjavccv, znani sovjetski drsalec, je dosegel že v začetku sezone odlične rezultate. Na tekmovanju v Gorkem je kljub vetru in snegu dosegel na 500 m dober rezultat 43,9. Procvit — po rakovi poti Z vsakim dnem se bolj in bolj občutijo znaki vse večje športne depresije v tistih deželah, ki so žrtve ekonomske krize. Sedaj se še ne more direktno govorit: o športnem nazadovanju, toda zastoj kakršnega koli napredka zlasti v kvaliteti in kvantiteti nesporno obstoji. Capljanje na mestu in celo gotov tehnični zastoj v primeri s predvojnim nivojem so karakteristični pojavi za današnje buržoazno športno gibanje. Ta proces poteka različno v raznih deželah. Konkretno se izraža v mnogih zanimivih in poučnih, včasih celo čudnih _ dejstvih. V Angliji so na primer težave ekonomskega značaja povzročile potrebo vmešavanja zakonodajne oblasti v razpored športnih tekem. Na osnovi referata ministra otranjih zaalev je sprejel parlament zakonski predlog o prepovedi vseh vrst športnih tekem ob delavnikih razen sobote (kot je znano se ob ne-nedeljah v Angliji skoraj nihče ne bavi s športom). Ta zakonski projekt so povzročili ekonomski faktorji, to je nemožnost, da se zaradi krize zagotovi potrebni železniški in avtomobilski transport za ljubitelje nogo- meta. Ta odločba je privedla v neugoden položaj nogometno ligo, ker se profesionalni nogometni šampio-nat brez dopolnilnih srečanj ob delavnikih nikakor ne more vskladiti s koledarjem rn bodo morali zaradi tega skrajšati tradicionalne počitnice nogometašev, ki so doslej trajale od maja do septembra. V Franciji je bila prehrambena kriz* eden od faktorjev, ki je zagotovil Bretoncem zmago v kolesarski dirki »Tour de France.« Ekipa, sestavljena iz delavcev in uslužbencev iz Bretanije, ki je nastopala pod naslovom kombinirane ekipe »Zapad« in katere barve je med ostalimi zastopal tudi nepričakovani zmagovalec Jean Robič, nikakor ni bila smatra-na za favorita. Najboljši profesionalni kolesarji Francije so bili zbrani v kombinirani ekipi, dočim so vse ostale ekipe smatrali za »outsiderje«. Ne ozirajoč se na vse to organizatorji te največje krožne dirke na svetu niso znali zagotoviti tekmovalcem normalne prehrane in so morali tekmovalci cesto iti spat s praznim želodcem. V nasprotju s tem so imeli tekmovalci plodovitne Bretanije vse- ga v izobilju: masla, jajc in celo ostrig. Zato je razumljivo, da so se pokazali fizično močnejši od svojih nasprotnikov, ki so tekmovali s praznimi želodci. Buržoazni šport pa mora premagovati ne samo„prehrambene težkoče. Finančno valutne neprilike, kj teže Francijo, Italijo, Belgijo. Nizozemsko in še nekatere druge dežele zapadne Evrope, so dejansko spravile na ničlo izrabljanje tujih igralcev v nogometu, kar se je pred vojno zelo prakticiralo. Če se je uvoz tujih nogometnih veličin do neke mere še ohranil, gre edino za nogometaše tistih dežel, v katerih valuta pada- Zanimivo je tudi dejstvo, da sta korifeji evropskega kolesarskega športa Italijana Bartali in Coppi, žrtvovala »Tour de France« radi dirke znatno manjšega pomena kot je »Tour de Suisse«. Lahko je uganiti tajnost te nepričakovane simpatije do Švice. Bolje je zaslužiti 30.000 švicarskih frankov z osvojitvijo prve nagrade v Švicj ko pa pol milijona francoskih frankov v »Tour de France«. V zvezi t vsemi temi dejstvi se je pričelo tudi v Inozemstvu mnogo go- voriti, da se »bogati ameriški stric« baje pripravlja, da reš: mošnjiček in nudi pomoč športnikom obubožane Evrope. Predvideva se kot izgleda nekaj podobnega športni varianti »Marshallovega plana«. Amerika bo celo prevzela nase prehrano udeležencev prihodnjih olimpijskih iger. »Sicer bi bila — trdil World Telegram zmaga ZDA na prihodnjih olimpijskih igrah (zmaga, v katero uredništvo lista ne dvomi) nedostojna in športno neetična, ker se bodo dobro hranjenim In rejenim Američanom zoperstavili leta 1948 v Londonu izčrpani športniki dežel, ki se davijo v kleščah krize, športniki, ki so daleč od svoje borbene kondicije«. Izgleda, da pričakujejo nekateri v Ameriki od Mednarodnega olimpijskega komiteja prošnjo za prehrambeno pomoč tistih nekaj tisoč športnikov, k: se bodo zbrali prihodnje leto v Londonu. Pri tem poslu,^mimogrede rečeno, se lahko zasluži tudd kapital: pod firmo pomoči, zasnovan« seveda na .visokih principih športnega tovarištva in solidarnosti športnikov. ni težko prodati po primerni ceni nekaterih ostankov blaga, ki so ostali še iz vojnih let. (Dalje prihodnjič) Botvinnik zmagovalec vseslovanskega turnirja v Moskvi Vseslovanski turnir Moskva 1947 Botvinnik JB g 1 as Boleslavski | Smislov | Kotov Keres Novoteljnov | Pachman | Trilunovlč | S g •H5 3 Bondarevsklj Holmov Kottnauer | Piater ji- I Cvetkov J Mesto Botvinnik m L 7a 7S 7, i i 0 79 7, 7» l i i i* i 1 Ratfozin 0 ji V 7S % 0 7, % i t t l 7a i i i 11 Boleslavski v. i a 7, 0 7j 7, i 7* i l 7, t i Hl-lV Smislov V. 7* % m 0 7» 7, l 7» 'k i 7* 1 l i l I1I-1V Kotov V, Vj 7j i m 0 i 7» 7j 1 0 7, T i i i v Keres 0 0 i 7a i a 0 7, 7» 7» t i Vj i i Vl-Vll Novoteljnov 0 V, 7a 7, 0 i M 7* 0 i 7, i t i 7, i Vl-Vll Faciiman i 7, V, 0 7, lti a 0. l 7, i 0 7S i t Vili FrifunoviO V? 0 0 'U 7, 'k i i m % 1/ 7? 7? 7a l 'k IX Gilflorie V, 0 7S 7, 0 't. 0 0 'ti m 'h 1 i l "v*" i ItT Bondarevski v« 0 0 0 t % 7a 7, 7» 7« m o 7, l 0 l 11 Holmov 0 0 0 7S 7* 0 0 0 7, 0 i m 7, l 7, i 12 Kottnauer 0 7» 7s 0 7? 0 0 1 7a 0 'h l/2 m 0 7s 7» 13 Plater 0 0 7a 0 0 7» 0 7S \ 0 0 0 rr m 75 7j 14-15 Sokoljski 0 0 0 0 0 0 7, 0 0 7, 1 7, % 'k m 'k 14-15 Cvetkov 0 0 0 0 0 0 0 0 7, 0 0 0 7, 7, 7, m 16 18. Sc3—1>5! Oslabljeno pozicijo črnega kralja izkoristi beli, da spravi skakača na važno polje dfi. Črni namreč ne sme vleči La6 ker bi sledilo 19. Te7. 18. .... Ta8—e8, 1!). Sb5—d6 Tc8: el, 20. Tfl:cl, Dd8—e7, 21. Ii2—h4!, Lb7—a6. 22. h4—h5?. Tu pa se beli prenagli in da zma- go iz rok. Pravilno je bilo 22. a3, 8(13, 23. Ld3:, Ld3:, 24. b5 Dh4 23. 8171. Dh5:. 26. Db5:gh5:. 27.'Sg5 Te8, 28. Tc7 in dobi. 22....Pe7—h4!, 23. a^-a3, Sb4— e6!, 24. Tel :c6. Beli nima dobrih potez in pristaja zato na remi. Na 24. b4 sledi enostavno Sd4:l 24......Dh4—cl-j-_ 25. Kgl—h2. Del—h4-}-. remi z večnim šahom. Domače vesti Mladinsko in žensko šahovsko prvenstvo Jugoslavije Včeraj sla se v Centralnem šahov- določeni tov. I. Svetkova (Dravograd) Nadaljevanje zadnjega kola Cigo- Cvetkova. Kotov pa je zaostal na 5. rinovega spominskega turnirja v Mo- ^mestu. Tudi partiji Pachman-Plater skvi je dalo še nekaj presenečenj, in Gligorič Bondarevskj sta končali Predvsem je Novoteljnov iznenadil remi. Pachman je dosegel 8. mesto tromj Keresa s teoretično novostjo in zrna- in s tem izmed gostov najboljši regal. S tem je Novoteljnov dohitel na zultat. Naš dr. Trifunovič je ostal na tabeli Keresa in razdelil z njim 6.— 9., Gligorič pa na 10, mestu. V svoji 7. mesto. Za mladega mojstra je to izjavi pravi dr. Trifunovič, da sta bi- nije izreden uspeh, ki ga stavlja skoro v la z Gligoričem nepripravljena za vrsto velemojstrov. Nasprotno pa Ke- turnir in še trudna od igre na III. res že dolgo ni dosegel tako nizkega šampionatu v Ljubljani, ki se je kon-mesta. V svojem komentarju k tur- čal mesec dni pred turnirjem v Mo-nirju pa pravilno poudarja zmagova- skvi. Pristavlja pa. da spričo odlične leC turnirja Botvinnik. da je bil tur- igre sovjetskih igralcev tudi sicer ne skem domu v Beogradu pričela prva turnirja za mladinsko in zn žensko prvenstvo FLRJ. Za mladinski turnir je Šahovski odbor pri FISAJ-u določil, da se ga udeleže 4 predstavniki Srbije, po 3 iz Hrvatske in Slovenije. 2 iz Vojvodine ter po 1 iz Bosne in Hercegovine in Makedonije. Šahovski odbor Slovenije ie prejel razpis komaj 5 dni pred odhodom igralcev in je moral zato. določiti naše zastopnike brez predvidenega prvenstvenega turnirja, ki ga je bilo v zadnjem trenutku sploh treba odpovedati. Na po.^a-gi splošne ocene dosedanjih uspehov so bili določeni za v Bograd Hočevar (Celje) ter Krivec in S. Vrhovec (Ljubljana). Iz Maribora, ki ima prav tako več močnih mladincev, ni bilo v naglici mogoče nikogar pritegniti, ker so manjkali rezultati, ki bi omogočali primerjavo moč; z navedenimi mladinci. Na ženskem šampionatu bi po razpisu igralo 12 udeleženk, in sicer 4 iz Srbije, po 3 iz Hrvatske in Slove-ter 2 iz Vojvodine. Ker za izbir- no sa. tekmovanje prav tako ni bilo ča-sta bili kot slovenski zastopnici in S. Cvenkijeva (Ljubljana). Oba turnirja bosta trajala do 12. januarja. Za zmagovalce so določeno denarne in knjižne nagrade. Tehnično organizacijo turnirja ima Šahovski odbor pri Fizkulturnem odboru Beograda. Beograd, 28. dec. Danes se je pričelo v tukajšnjem šahovskem ' domu tekmovanje za mladinsko in žensko šahovsko prvenstvo Jugoslavije. Po pozdravu tekmovalcev je bil izžreban naslednji vrstni red: Mladinci: 1. Matanovič (Srbija), 2. Kirac (Srbija); 3. Vrhovec (Slovenija), 4. Jovanovič (Srbija), 5. Hočevar (Slovenija), 6. Bogdanovič (Bosna), 7. Mihelič (lirvatska), 8. Ivkov (Srbija), 9. Ni.kolovski (Makedonija), 10. Bertok (lirvatska), 11, Popovič (Vojvodina), 12. Arhanič (lirvatska), 15. Krivec (Slovenija) 14. Fuderer (Vojvodina). Ženske: 1. 1 kč-Andric (Srbija), 2. Kudenna (Srbija), 3. Timofejeva (Sc: biia), 4. Mame (Srbija), 5. Rabar (Hr-vaitska), 6. Svetek (Slovenija), 7. Cvenk (Slovenija), 8. Hrašovec (Hr-vatska), 9. Bobahan (Srbija). Danes je bilo odigrano I. kolo. nir v Moskvi tako zanj, kakor tudi za Keresa in Smislova važen kot vaja za bližnji turnir za svetovno prvenstvo. Ragozin je v zadnjem kolu premagal Sokoljskega in si tako sam zagotovil drugo mesto. S svojo dobro igro na turnirju je po splošni sodbi visoko mesto popolnoma zaslužil. Smislov in Kolov sta svoji partiji s Holmovom oziroma Kottnauerjem samo remizirala. Tako je Smislova dohitel Boleslavski, kj je premagal bi bila imela izgledov na mnogo boljše mesto. Izmed sovjetskih velemojstrov je zaostal edino Bondarevskj, kj ni bil v svoji običajni formi. Botvinnik pa še posebno hvali igro mladega Holmova, ki je dosegel nad tretjino točk in je na pr. z remiji proti Smislova in Kotovu igral važno vlogo na turnirju. Zadnji štirje na tabeli. med njimi Ceh Kottaiiuer, so zaostali pod tretjino. PARTIJE Bolvinnik se jc na turnir ju v Moskvi a4, ropet izkazal z izvrstno igro končni- d4, ce. Prekinjeno pozicijo s Platerjem, 58. so poročila označila kot »enako«. V Lg2 55. Kd4—d5, Lf5—h3 56. Kd5— Lli3—g2, 57. KdL-(13 Kb4—<-5, K(13—c3, b5—bl+, 59. Kc3—d3, (15. 60. S(12— bi Ld5—e6, 61. resnici pa je Botvinnik s precizno Sbl—d2. Le6—f5+, 62.'Kd3—e3, Lf5 igro dokazal, da premoč lovca nad konjem in boljša pozicija kmetov zadostujeta za zmago. Po 40. potezi je bila pozicija: Bell (ITater): Kf2. Se2, Pb2 b3, cl. f4, g2, h4 (8); črni (Botvinnik): KdC, Lc6, Pao. 1>G. eC, [6. g7. h5 (8). Sledilo je; 41. Sc2—dl, g7—gO. Črni pripravlja seveda vdor kralja na b4. Najprej pa mora še z e5 prepoditi skakača. Z igrano potezo preprečuje za ta primer šah na f5. 42. g2—g3. e6—e5, 43. f4:e5, S6:e5, 44. Sd4—c2. Skakača beli seveda ne sine zamenjati. Črni prosti kmei v središču bi potem z lahkoto odločil. 44. ... . ,Lc6—e4, 45. Sc2—el. KdO— c5 46. Kf2—e3. Lc4—f5, 47. Sel—f3, Kc5—b4! Beli sedaj ne sme vzeti na e5. Črni kralj bi pobral oba b-kmeta, nakar bi šel a-kmet v damo. 48. Sf3—di, Lf5—c2. 49. Ke3—f3. Lc2:b3, 50. K!3—e4. Lb3:c4, 51. Kol: 5, Lel—<13, 52. Ke5—d l. L(13—15, 53. Sd2—c4. b6—b5, 54. Sc4—d2 a5— —c2, beli v damo. se vda- a-kmet gre seveda Prvenstvo Ljubljane Razpisan je turnir za individualno prvenstvo Ljubljane za 1. 1948. Turnir se prične 4. januarja ob 11. dop., ko bo v Šahovskem domu žrebanje. Igralni dnevi bodo vsak torek in petek od 19.30 do 23.30. Turn A bo imel 16 udeležencev. Pravico udeležbe imajo vsi ljubljanski mojstri, mojstrski kandidati, igralci prve in druge kategorije. Ce bodo mesta na razpolago, bodo zasedena z igralci tretje kategorije, ki so v razpisu imeno-ma navedeni. Za zmagovalce je določenih 6 nagrad v skupnem znesku G000 din. Prijave za turnir se sprejemajo samo do 31. dec. ob 18. v šahovskem domu. - Prvenstvo Celja Na turnirju FD Kladivurja, kj je veljal obenem kot turnir za prvenstvo Celja, je zmagal 17 letni mladin- Simultanka velemojstra Vasje Pirca na Reki Reka, 28. dec. V okviru fizkultur-nega tedna, ki ga je priredilo FD Kvarner na Reki, je odigral danes dopoldne velemojster Vasja Pirc šahovsko simultanko proti najboljšim šahisiom z Reke in Su-šaka. Od 26 partij jih je dobil 22, ena se je končala remi, 3 pa je izgubil. Turnir druge državne gimnazije v Celju V četrtek dne 18. decembra t. k se je nadaljeval naš turnir za naslov nrvaka zavoda. Doslej smo odigrali že toliko kol. da so že mesta razvidna za posamezne igralce. Kuouk Trivo zelo dobro nadaljuje, samo ne vemo kako je igral s prvošolcem Stopinškom, da je samo remiziral. z, nesigurno Keresovo igro ^ » iflSilkTr!”''b,- nirju je značilna naslednja partija iz 15. kola. Slovanska obramba Beli: Kercs Črni: Smislov 1. d2—(14. ,17—(15. 2. c2—c4, c7— c6, 3. Sbl—e3. SgS—16, 4. c4:<15, c6: (15. 5. Sgl—f3. Sb8—e6, 6. Lel—f4, e7—e6. 7. e2—c3, IJ8—e7. Laže izenači črni z LdC. 8. Lfl—d3, 0—0. 9. Tal—cl b7— b6. Izgloda tvegano, toda beli poteze menda ne more ovreči. 1«. 0-0, Lc8—b7 11. Sf3—e5 Se6 —bi?. Po tej napaki, ki poslavlja konja na neugodno polje, pa pride črni v izgubljeno pozicijo. Bolje je takoj Se5: 12. Ld3—bi. SfG—(17. 13. Ddl—h5, g7—g6. 14. Dh5—h6. Sd7:e5, 15. Lf4: e5. Lc7—f6, 16. f2—f4, Lf6;e5 17. f4: eo, f7—f5. Seveda izsiljeno, ker sicer beli vleče TI6. vr/ivi ie llosf'."el 10 točk -.z 1 ‘ čevar je samo dve paHii?0remDiral" nil Se s skak«'ei,b & prvošolec ni vse ostale pa dobil. Drugo mesto'je m<,Rcl ?r«ati inJf zasedel Cijan z 9 in pol? tretje Mo- na ''cim. Sianje po XI. kolu je slede-dic z 8. Sledp: J. Šnajder 7, Fajs G, c.e: ),uuk irivo 9 m pol Kucuk Ra-Lorbek 5 in pol, prof 'Kastelic Mir- oria : Fio-rentina 0 :0, Bologna : Lazio 0 :0, Lu« chese : Pro Patria 2 :0, Inter : Vicer-za 4 :1, Alessandria : Salernitana 3 :0, Livorno : Napoli 1 :0. Na lestvici vodita Milan in Torino z 20 točkami, sledijo pa Inter 18, Bologna in Juventus 16, Genoa in Trie-stina 15, Fiorentina in Salernitana 14 i. t. d. Švicarski nogometni pokal Bern, 28. dec. V Švici je bil danes odigran osminski finale v tekmovanju za nogometni pokal. Rezultati posameznih tekem so naslednji: Basel : Locarno 5 :3, Chaux de Fonds : Biel 1 :0, Grashopers : Central 7:2, Belincona : Chiassa 2:1, Genchen : Montreux 3:1, Nordstern : Servette 2 :2, St. Gallen : Lugano 0 :0, Laussanne : Young Felows 4 :2. Četrt finale bo odigran 11. januarja. Poljska x Madžarska v koksu 8si Poznanj, 28. dec. Pred več ko 12.000 gledalci je bilo danes tu boik-sa-rsko srečanje amaterskih reprezentanc Poljske in Madžarske. Poljski boksači so imeli v dosedanjih srečanjih z Madžar,sik o mnogo uspeha tetr so štirikrat zmagali, dvakrat izgubili, dočim srta se dve srečanje končali neodločeno. Današnje srečanje, ki so ga vsi pričakovali z največjim zanimanjem, se je končalo po težkih, v nekaterih kategorijah celo dramatičnih borbah neodločeno 8:8. V mušjri kategoriji je izvrstni madžarski tehničar Bednai premaga) Gu-morskega po točkah. V petelinji kategoriji je bila zmaga prisojena Po-Ijaju Bazarniku, čeprav bi zaslužil zmago Madžar Horvath, ker je bil boljši v vseh treh kolih. Z željo, da popravijo napačno odločitev v tej borbi, so sodniki proglasili v peresni kategoriji za zmagovalca Madžara Feherja nad Poljakom Antkiewic-zem. V lahni kategoriji je Poljak Ra-demacher sigurno premagal po točkah Madžara Vajdo in je bilo po tej borbi stanje izenačeno na 4:4. Madžar Marton je premagal v polsrednji kategoriji po zelo živahni in zanimivi borbi Poljaka Chychlo