19. številka. Ljubljana, v torek 24. januarja 1905 XXXVIII. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nede\)e in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ograke dežele ca vse leto 26 K, za pol leto 18 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesee 2 K SO h. Za LJubljano ■ poimanjem na dem za vm ete 24 K, za po) leto 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesee 2 K. Kdor hodi sam ponj, plaža aa vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leto 6 K 60 h, za en mesec 1 K 90 h. Za tuje dežele toliko Te8, kolikor znaša poštnina. — Sa naročbe brez istodobne vpošiUatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila bo plačuje od peterostopne petit-vrate po 12 h, ce se se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, Če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi maj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo in upravnlatvo je v Knaflovih ulicah St. 6, iu sicer uredništvo v I. nadstropju, npravništvo pa v pritličju. — Upravništvn naj se blagovolijo poslati naročnine, reklamac^e, oznanila, t j. administrativne stvari. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. Narodna tiskarna" telefon št. 85. Avstrijska enakopravnost!? Pred enim mesecem menda so laški lokalni listi in pa tržaški »Pic-colc« zagnali krik proti rabi slovenskega jezika na goriškem c. kr. ženskem učiteljišču. Ker je to učiteljišče podrejeno o k . deželnemu šolskemu svetu v Gorici, ki ima, ako hoče, lahko slovensko večino, smo mislili, da bo stvar urejena kakor se spodobi ; pa čujemo, da ni tako. Zatorej apelujemo na širšo slovensko javnost. Pojasnimo torej celo zadevo! Gjriško o. kr. žensko učiteljišče je urejeno za vzgojo slovenskih, hrvatskih, laških in--nemških učiteljic. To je edino državno Žensko učiteljišče na Primorskem, tcrej bi človek pričakoval, da vzgaja učiteljice le is one učne jezike« ki so deželni jesiki v deželi, torej za slovenski, hrvatski in laški jezik; čemu se more doseči na goriškem učitelj sča tudi usposobljenost za nemški učni jezik — to ve le slavna vlada; menda je ta odredbi za hčerke sem privan-dranih Nemcev, da lahko doma štud rajo. Kako je mogoče v Gorici vzgajati hrvatske učiteljice za Istro, je nam neumljivo. V Gorici ni menda niti enega otroka za hrvatsko vadnico, katere seveda ni. Hrvatice, ki študirajo na goriškem o. kr. ženskem učiteljišču, se uče s Slovenkami ter imajo pouk v hrvaščini kot neobvezen predmet. Pomniti treba: Hrvatska deklica is Istre, ki hoče postati učiteljica na hrvatkih šolah v Istri, se uči svoje materinščine t. j. svojega prihodnjega učnega jezika — v Gorici le kot neobveznega predmeta. Povrh tega sedanji učitelj tega jezika niti Hrvat ni. Pa navzlic temu, da to o. kr. učiteljišče v pri vrati vzgaja hrvatske, l&ške in slovenske učiteljice, navziio vsemu temu je v deželi tuja nemščina učni jezik za več predmetov na tem zavodu. Že v prvem tečaju se uče predmeti: nemščina, godba oziroma petje, risanje, telovadba, ženska ročna dela in lepopis z nemškim učnim jezikom. — V drugem tečaju, kjer začne pouk v strokovni vedi »vzgojeslovje«, se uči — razen prejšnjih — tudi ta predmet (kakor v vseh nadaljnih tečajih), ki je že sam ob sebi težaven za 16 —lTletne učenke, v težko razumljivi nemščini. — V tretjem tečaju je učni jezik kakor v drugem, torej nemški za predmete: vzgojeslovje, nemščina, godba oziroma petje, risanje, telovadba in ženska ročna dela. — V četrtem tečaju pa nastopi še večja ugodnost za privandrane Nemke; tu se uče ti predmeti s nemškim učnim jezikom: vzgojeslovje, nemščina, zemljepis, zgodovina, godba, risanje, telovadba, ženska rodna dela. Razen tega se uče neobvezni predmeti: slovenščina za Neslovenke in laščina za Slovenke in Hrvatice z nemškim učnim jezikom. Smelo laho trdimo, da takih azijatskih razmer ne najdemo nikjer drugod v razsvitljeni Evropi; le mi avstrijski Slovani, posebno pa Slovenci, imamo taka c. kr. učiteljišča. Lahinje imajo na pr. na goriškem učiteljišču v nekaterih predmetih laški učni jezik tudi tam, kjer je za Slovenke nemški, na pr. lepopis, ženska ročna dela. Pa povrnimo se k našemu slučaju. Kakor je iz gorenjega razvidno, I se uči telovadba na c. kr. ženskem učiteljišču v Gorici z nemškim učnim jezikom, ter se od učitelja tega predmeta v razpisu službe niti ne zahteva znanja deželnih jezikov. Kdor pa le malo pozna današnji pouk v telovadbi, ta ve, da je ravno ta predmet jezikovno zelo težaven; treba je znati tehnična imena in povelja, ki bo v vseh jezikih navadno kolikor mogočo kratka in jedrnata. Jasno je to-raj kot beli dan, da se od učiteljice ne mere zahtevati, da bi sama ustvarjala ta povelja in ta imena, nima zato ne pt klica, ne sposobnosti, pa tudi sredstev — knjig gotovo ne. — Da pa ta povelja v ljudskih Šolah po Primorskem, ki so hrvatske, lačke ali slovenske, ne morejo biti nemška ampak le hrvatska, laška ali slo ven ska, kakor je pač šola, to je menda tudi jasno.[Ne preostaja toraj drugega, nego da učitelj telovadbe na goriškem c. kr. ženskem učiteljišču svojim učenkam poda ta Btrokovna imena io povelja ter jih v rabi istih praktično izuri. To tudi naroča učni načrt, dasi se od strokovnega učitelja pri razpisu službe ne zahteva znanja deželnih jezikov primorskih. Kako se naj torej učni načrt zvrši, je nam neumljivo. Sedaj je sicer slučajno nameščen na o. kr. goriškem ženskem učiteljišču strokovni telovadni učitelj, ki zna poleg nemščine tudi slovenski in laški. Pa to je sedaj le slučaj, uradna službena zahteva to ni. Poleg slučajne jezikovne sposobnosti ima omenjeni strokovni učitelj pa tudi toliko pedagoške raisodnosti, da ve, kako more doseči smoter učnega načrta. On se namreč ne zadovolji s tem, da bi kandidatinje v tretjem in četrtem tečaju imele le napisana strokovna telovadna imena in povelja, ali da bi jih znale prestavljati iz nemščine — po kateri morajo one same telovaditi — ampak on zahteva, da se kandidatinje v teh dveh tečajih tudi navadijo praktično poveljevati, t. j. da znajo svoj prihodnji učni jezik v istini rabiti v Btrokovnem pouku. To je menda pač tudi zahteva učnega načita; le to odgovarja pedagoškim načelom in dejanjskim potrebam. Ker se pa u5i na goriškem o. kr. učiteljišču telovadba v združen h tečajih, t. j. skupno za Lahinje in Slovenke v istih urah in v isti telo radnici, se seveda pripeti, da sliši)0 Lahinje — ki pa tač«s ne sodelujejo, ampak poslušajo in čakajo, da pride katera cd njih na vrsto — slovenska povelja kake Slovenke, ki poveljuje svojim slovenskim tovari- šicam; pozneje seveda poveljuje kaka Lahinja svojim rojakinjam laško in Slovenke Čakajo. Ker se pa pri telovadbi izvršujejo tudi razne igre s petjem — Nemoi jih imenujejo »Reigen« — se zgodi, da slišijo Lahinje kako slovensko in Slovenke nasprotno kako laško pesem-koračnico. In zdaj smo pri onem činu, ki je razvnel goriške novinarje, da so napadli liki sestradani pes telovadnega učitelja o. kr. goriškega učiteljišča v svojih glasilih. Slovenkam je nekega dne v telovadni uri poveljevala Slovenka in pri igri so zapele koračnico »Mladi vojaki«. Za pametnega človeka je cela »afera« tako malenkostna, da bi o njej niti ne govoril — a pametnih ljudi je na Primorskem v gotovih krogih prav malo. — 11 tro so pisali iredentistični listi o narodnem žaljenju laških go-jenk učiteljišča, o ruskem petju v telovadnici itd.— Učitelj-Slovenec. — je baje molče prisostvoval temu početju. Ko je ravnatelj goriškega c. kr. učiteljišča čital te neosnovane napade na sebi podrejenega telovadnega učitelja v laških listih, ni preiskoval, katera gojenka dotičnega tečaja sodeluje pri iredentičnih listih goriških Lahov, ampak je v posameznih tečajih svečano proglasil, da se odslej ne bo več slovensko poveljevalo in pelo pri telovadbi!?! In s tem je bila ta aadeva za »cficialne« kroge končana, za iredento pa tudi. In učni načrt? Kaj se briga g. šolski svetnik za učni načrt, da je le iredenta zadovoljna z njim. Mi pa priporočamo državnim poslancem, da poskrbe, da se učni načrt c. kr. goriškega učiteljišča izvršuje v vsakem oziru, če je to iredenti po volji ali ne. Oe pa gospod šolski svetnik Križnik nima toliko poguma, da bi se upal vršiti svojo nalogo, no, temu je p&Č najti pomoči. Ali ni gospod deželni šolski nad- zornik MatejČiČ o tej stvari ničesar izvedel? _ —ga. Vojna na Daljnem Vztoku. Pred odločitvijo. Po poročilih iz Mukdena dovaža železnica dan za dnevom velike množice vojaštva v Mukden; po kratkem oddihu odkorakajo vsi ti voji brez odlaganja k front«. General Kuropat-kin se je od novega leta sem okrepil za najmanj 50.000 mož in bo njegova vojska brez dvoma še vedno številnejša, kakor japonska, ako tudi dospe vsa Nogijeva armada k 0(ami. Ža pred dobrimi štirinajstimi dnevi je nastalo na bojišču živahno gibanje; med predstražami bo se vršili neprestani boji in kanonada na vzhodnem krilu je bila semtertja tako živahna, kakor da bi se bila že pričela velika bitka. Ko je pa zavladal znova ljut mraz, so vojne operacije za neka} dni popolnoma prenehale. Sadaj pa je zopet opaziti ob celi fronti naj* živahnejše življenje. Z vso hitrostjo se na obeh straneh grade novi okopi in nasipi in se kopljejo nove volčje jame. Obe armadi koncentrujeta vse svoje sile v bližini Put lovskega griča in ni dvema, da se na tem mestu prične boj in se morda tudi končno odloči vsa bitka. V soboto so na vzhodni fronti jeli grmeti topovi in v kratkem se je razvila najljutejša kanonada, ki je trajala posno v noč. Cuje se, da so se sprednji voji že jeli razvijati, in da je prišlo že do ljutih spopadov med obema armadama. Kor, ki je na potu iz Vladivostoka, se sedaj nahaja vihodno cd Mukdena in ima nalogo, Kurokijevo armado prijeti sa hrbtom. Čim se pojavijo vladivosto-ške čtte na bojišču, bo to znamenje za rusko armado, da se prične splošna ofentivs. Kuropatkin bo skušal pri Putilofskem griču prodreti japonski center, general M ŠČenko a svojimi kozaš&imi prapori pa ima nalogo, obiti japonsko levo krilo in Okujevo armado naskočiti od zadaj. LISTEK Cankarjeva polemika. (Dalje.) L' art pour 1'art — je znan bojni klic Skoro sto let je že star, a še dandanes se prepirajo Jjudje, je-li v tem bojnem klicu precizirano stališče pravo ali ne. Tudi Cankar ni v svojem polemičnem predgovoru pravzaprav ničesar drugega povedal, kakor to, kar je obseženo v omenjenem bojnem klicu, da je namreč umetnost sama Bebi namen. Umetnik nima nobene druge naloge, kakor da ustvari umotvor in pri tem se mu ni treba prav nič ozirati ne rta »narod«, ne na moralo, niti na tiste naloge, ki jih naj po mislih nekaternikov izpolnuje umetnost. Sodimo, da s staličča stvarjajo-čega umetnika temu ni doBti ugovarjati. Umetnik faktično nima druge dolžnosti, kakor da ustvari umotvor, in je gotovo le njegova prosta volja, Če gleda še malo dalje in uvažuje efekte, ki bi jih moglo njegovo delo proviročiti med občinstvom. Umetniku je lahko umetnost sama na sebi edini in izključni namen. Drugim ljudem pa ni treba, da bi tudi tako mislili in čisto gotovo ima vsakdo pravico se postaviti na stališče, da sploh nobena stvar na svetu ni sama Bebi namen, marveč da Bluzi vsaka stvar in tudi umetnost kakemu namenu, naj že bo ta namen zabava, razvedrilo, pouk ali karkoli. Umetnost jedel splošne kulture, ki zopet ni sama sebi namen, marveč služi kot sredstvo, povzdigniti člove štvo. Smoter in cilj vsega kulturnega napredka je vendar ta, dobiti in ustvariti pripomočke, da doseže človeštvo čimveČjo splošno srečo. Najvišja kultura je identična z največjo srečo človeštva. V tem oziru so edini vsi sociologi in vsi filozofi, ki bo to svo e prepričanje že tolikrat pojasnjevali in utemeljevali, da bi bilo pač odveč, ko bi hoteli rekapitulirati, kar je itak znano vsakemu izobražencu. Vsa kultura ima torej skozinskoz praktičen namen in lato mora biti v realni zvezi z življenjem. To kar velja splošno o vsi kulturi, to velja specialno tudi za umetnost Umetniku samemu se na to ni treba ozirati, saj tega tudi ne uvažuje jezikoslovec, ali fieik, ali trgovec; umetnik lahko reče i' art pour 1'art in ce ravna po tem. Absolutno pa umetnik nima pravice ugovarjati, Če se preišče ne samo eBtetična stran njegovega umotvora, nego če se preiščejo tudi druge last nosti njrgoveg* dela in preiščejo efekti, ki jih napravi ali ne napravi dotični umot?or. Ti efekti bo lahko dobri in slabi, taki, da jih je vsakdo vesel in taki, da jih mora vsakdo obsojati. Vzemimo na pr. »Gospo Jodit«, a pustimo njeno estetično vrednost povsem na strani. Pojasnili smo že pred nt kij tedni, kake nazore zastopa Cankar v tem Bvojem najnovejšem delu. čifrto gotovo ima vsak umotvor svojo sugestivno moč. Zlasti mladi, nekritični ljudje se te sugestije ne morejo ubraniti, oelo mladi literati ne. Vsi mladi p satelji so od leta 1870—1880. posnemali StHtarja. od 1880.—1890 Jurčiča, od 1890—1900 Krsnika in Tavčarja in zdaj posnemajo Cankarja. To kaie, kako velikanska je sugestivna moč posameznih znamenitejših pisateljev. Ali pa moremo tisti, ki stojimo na pr. na sta- lišču nacionalizma, želeti, da bi sa vdomačili nazori, kakršne zastopa Cankar in jih po svojih delih sugerira občinstvu. Gotovo ne! Strinjali se bodo ž njimi vsi Krapotkinovi če-stilci, nikdar pa ne ljudje, ki stoje na stališču slovenskega nacionalizma. Kot nacionalisti obsojamo to, kar Cankarjeva dela sugerirajo ljudem, ker smatramo to kot slabo in kvarljivo ne samo za posameznika, nego tudi za tisto celoto, ki se imenuje slovenski narod. Radi priznamo, da ima vsak pisatelj pravico do najpopolnejše svobode. Saj je svoboda prvi predpogoj vsakemu zdravemu razvoju in napredku tudi v umetnosti. Kaka l«x Heinze bi storila veliko več zla, kakor jo more storiti umetnik, če zlo rablja svobodo. Ali pravioe do svobodnega iiražanja svojega prepričanja nima samo umetnik, to pravico imajo tudi drugi, in če kdo pove Cankarju svoje mnenje o njegovih delih, ni s tem še pljunil na njegovo suknjo. S tem smo praviaprav že pri kraju s Cankarjevim polemičnim predgovorom, z kaj kratka vsebina tega predgovora je preoizirana v zgoraj navedenem bojnem klicu 1 art pour i« art. Vzlic temu hočemo porabiti to priliko in povedati svoje mnenje še o nekaterih drugih stvareh, ki jih je Cankar direktno ali indirektno omeni). Cankar pravi z nekim ponosom, da je slovenski umetnik. Umetnik je. to mu vsakdo priznava, a drugo vprašanje je, če je slovenski umetnik. Naše mnenje je, da umetnik pa naj piše še tako krasen jezik, zato še ni slovenski umetnik. Treba je tudi, da je njegova duša slovenska, da so v njem koncentrirana io razvita narodova svojstva, da je nekak mikroko-smus svojega naroda in da zna tako pisati, da ves narod ž njim čuti in ž njim reče: tako je in nič diugače. Jurčič je v tehničnem oziru v primeri s Cankarjem gotovo samo diletant, ali Jurčič je bil vseskoz slovenski pisatelj, Cankar pa to ni. Bolje kakor s teoretičnim raz iskavanjem o elementih slovenske narodne umetnosti, se da ta misel ilustrirati s konkretnim slučajem. Poglejmo med Nemce. Tam vidimo, da je narod neusmiljen sodnik, ki kaznuje a poiabljenjem tudi naj- Rusko vihodno krilo je izredno močno in tu imata tako konjenica pod poveljstvom generala Renen-kampfa, kakor tudi pehota — vladi-vostoški kor isto nalogo, to je obiti japonsko desno krilo. Ia v tem tiči ruski načrt. Ako se ta načrt posreči, bo strta vsa japonska vojna sila v Mandžuriji; Japonci se bodo morali umakniti, a ne proti Koreji, pot tjakaj jim bo zastopilo ▼ to svrho namenoma silno okrepljeno rusko ▼shodno krilo, marveč proti polotoku Liaotong. Ako se Kuropatkinu posreči, izvesti ta načrt in potisniti Japonce mesto v Korejo proti Liao-tongu, bo vojne skoro konec. V slučaju pa, da tudi zmaga, a se J -pon-cem posreči, se umakniti proti Koreji, če lahko traja vojna nedo-gledni čas. Brei dvoma se v najkrajšem Času odloči, kdo bo zmagovalec na bojišču ob reki Saho. Ako se Kuro patkinov manever posreči, bo skoro zopet zavladal mir na Daljnem Vit ku. Ako se pa ta načrt deloma izjalovi, četudi se morda boj konča s rusko zmago, ne bo de skoro ponehala doneti po prostrani Mandžuriji vojna tromba. Izpred Vlad vostoka. Iz Viadivostoka bo brzojavlja preko Vafiingtona, da so se v obližju pristanišča že opetovano pokazale japonske vojne ladje. Ker pa je luka deloma zamrznjena, se niso mogle približati na streljno daljavo. Tej japonski eskadri poveljuje sedaj ad zniral Uriu. Oba vhoda v pristanišče sta zaprta z električnimi minami; križarke »Roaija«, »Gromoboj« in »Bogatir« so že zdavna popolnoma popravljene. Brodovje se je pomnožilo za pet podmorskih čolnov in več novih torpedovk, ki bo bile poslane po železnici. Trdnjava, ki je bila že itak preje zelo močna, se je tekom zadnjega leta silno utrdila in se preskrbela z ogromnimi množinami pro-vianU in municije. Skušnja s Port Arturjem je vojno upravo poučila, da treba začasa skrbeti za trdnjavo, ne šele takrat, ko je že nevarnost največja. Splošno se pričakuje, da Japonci navalijo na Vladivostck, čim bo morje prosto ledu. Do tega časa pa mora dospeti na Daljni Vztok že tudi združeno baltiško brodovje, od katerega bo največ odvisno, da-li se bo Vladivo-stok oblegal ali ne. Vpljiv najnovejših dogodkov v Petrogradu na vojne operacije. Kakor se poroča iz Petrograda, so v vojaških krogih v silnih skrbeh, da bi nemiri, ki so se v nedeljo pričeli v Petrogradu, trajali dlje časa in bi se morda razširili na druga mesta in na deželo. Splošno vlada bojazen, da bi demonstrantje pretrgali brzojavno zvezo z bojiščem, ali morda oelo zavirali vojaške transporte na Daljni Vztok. To bi bilo lahko usodepolno sa tek vojnih operacij, zlaati sedaj, ko stoji Kuropat- vecje umetnike, če niso njegova dela meso od narodovega mesa. Vzemimo Lessinga. Njegovi estetični nauki so pozabljeni, njegov Nathan je simpatičen samo fiiosemitskim profesorjem, drugi ljudje pa se zanj ne zmenijo. Od vseh Lessingovih del je ostala samo Mina von Barnhelm. Za Wie-landa ali za Herderja se živ krst več ne zmeni. Uprav klasičen izgled pa je Ooethe sam. Werther, Gdtt in Faust — to so knjige, ki jih vsak izobražen Nemec čita. I a z g'avo skos zid. Toda avtoriteta dr. SohtfTtrja je bila tolika, da so bo tuli radikalnejši elementi p* k *ravali njegovemu vodstvu Od I. 1895 je bil dr S.hnff r tudi član dez-liuga šolskega sveta in je tU vtdoo zvesto stal ob strani narodno-naprednib članov te korpor»oi|e, kadar se je šlo za obramba šolatva in za uČiteljstvo. Dr. SchtCNr si je te-kom dolgoletnega avo|ega javnega delovanja pridobil resničnih in traj n h zaslug za Kranjsko deželo in te jna zagot»*liaio prijaven spomin. — „Pravnik11 je imel sinoči troj občni zbor. Poročilo objavimo jutri. — Akademija« V soboto dne 21. t. m. in v nedeljo dne 22. t. m. je predaval dr. D r a g o t i n Lončar o nastanku delavskega vprašanja v Trbovljah in v Za gorju ob Savi. — Občni zbor ,,Splošnega flovenakega žensaega dru-fttva" se je vršil včeraj od 5 uri popoldan ob prav lepi udeležbi. Društvena predsedn ca, vzornodelavua in tgilna gospa Franja dr. Tavčarjeva je pozdravila v vnetih bese dah zbrane društvenice ter je izrazila veselje, da se število članic množi in da uvidevajo vsaj nekatere nase ženske, da so namere društva zares resne, pozitivne. Obžalovala je pa, da ae ogibljejo društva preprostejši ženski sloji, dasi jim je cdbor opetovano prožil roke in bi jih sprejel z veseljem v svojo sredo. Gospa predsednica je izrekla končno zahvalo in priznanje društveni biagaj-ničarki, tajnici in knjižničarki, ki so vse marljivo ter z vnemo delovale za društvo. Ia cdborovega letnega poročila, ki ga je prečitala tajnic* gospa M. Oovčkarjeva, posnemamo, da napredno splošno žensko društvo vi'ie srofi veliki važnosti ne nahaja niti pri naših damah, niti pri gospodih ter tudi ne pri naših denarnih zavodih tolikega zanimanja in podpore, kakor ga to s kulturnega, socialnega in političnega stališča pre koristno društvo zaslužuje. V prvi vrsti pa je odbor primoran konstatirati, da je naše ženstvo, slasti pa velika večina mlajšega in najmlajšega naraščaja takoimenovane slovenske inteligence za društvo popolnoma mrtva. Ž a štiri leta deluje »Splošno slovensko žensko društvo« s pomočjo svoje prelep*, *ares bogate knjižnice, z javnimi predavanji in s predavanji v društvu ter z raznimi naučnimi tečaii za prosveto slovenskega ženstva. Človek bi misli), da je ni ženske v L ubijani, ki ni članica društva in da je ni Članice, ki bi se ne zavzela z vso vuemo za »Splošno slovensko žensko društvo« ter mu ne izkušala dobiti nov h prijateljev in novih član o Toda društvo ima le nekaj nad 200 Član-c in članov. To je za sloven»ko metropolo pač beraško številce! Kakor vsako leto, je priredilo žensko društvo tudi letos več javnih predavanj, ki se ie kazalo zanja splošno zanimanje. Javnih predavanj je bito to društveno leto 5, in sicer so predavali: gospod vseučiliŠ&ni profesor dr. Vinko p 1. dere t: »Jezikovna razmotrivarj*«, gospod dr. Karol Triller: »Pravica dodela«, potem zopet g. vseu*iliščni profesor dr. V. pl. Sere i: »Ženska v S er; Indiji« ter dvakrat g. profesor dr. V. Ko-run »O domu in šoli«. Bodi izrečena vsem gg. predavateljem naj-iskrenejša zahvala in najtoplejše priznanje! Razen tega je prirejalo društvo sestanke ob nedeljah popoldan s predavanji društvenic. Predavala je predsednica gospa Franja dr. Tavčarjeva o vigoji otrek in društvena tajnica gospa M i n k a Govčkarjeva, »Kaj in kako naj čitamo«. Društvo je imelo tekom tega leta 6 odborovih sej, ki so se jih gospe in gospice oribornioe precej pridno udeleževale. D-uštvo je priredilo v preteklem dru stvenem letu tudi t r ar o v s k i tečaj za knjigovodstvo, ki se ga je udeUžilo 10 članic Trajal je kun od 18 novembra 1903 do 22. marca 1904 Poučeval je g. Anton Kuder, sodni avskuitant, po dve uri na teden. D u$tvo je narc čeno na »S ovana«, »Slovansko knjižnico«, »Svetovno knjižnico«, »S »Ionsko knjižnico«, na »Nače Zip'sse«, na »Omladino«, »An* femden Zjngen«, na žensko revijo »Frauen Rutidaohau« ter dobiva brezplačno od »Narodne tiskarne« »Lubljaneki Zvon«, od gdč. R. Vasičeve revijo »Neues Frauenleben« ter od uredništva »Zvonček« . . . D-uštvo je kupilo letos za 478 K knjig. Poleg tega 80 mu darovali t-kom leta: Gosp d V a trosi a v Holz nad 100 kn|uUveninp, odkaaal Be je za Kranjsko delež 226 kron 8 vinarjev, ki pa bi ae v slučaju potrebe še povišal. Ker pa za to leto ni kval fiairanih prosilcev, se je omenjena vsota plodonosno naložila. — Planinski plea. V kratkem se vresniči že, kar je pripravil odbor Slov. plan. plesa za uspešno vprizoritev H. svojega plesa z dne 1. febr. Ta ples bo pravzaprav ponovitev onega prelepega plesa, ki ga je priredilo društvo s toli srečnim uspehom, da je ostal ples v nepozabnem spominu kot karnevalsko slavje post Ime vrednosti. Vsem takratnim udeležencem je pač še v spominu glasno in prisrčno veselje, ob katerem se je vsa družba razvnela za vzorni aranžma veselice, ki je bila prava ljudska veselica. Tako bodi tudi letos, in ni dvoma, da doseže veselica isti sijaj, kot njena prednica. To pot prestavi oprema dvorane udeležence v Trigavsko pogorje, Triglavski ledenik in njega sosede vrbove je naslikal za dve glavni steni Sokolske dvorane gledališki mojster g. Louis W a 1 d s t e i n po načrtu g. Henrika U l b r i c h a , ostale partije dvorane se pa opremi s skalovjem, katero oživi sveže planinsko zelenje in tudi ponosno planinsko živalstvo. Odbor si prizadeva, da preskrbi vse, kar pomore zunanji opravi do najmogočnejšega učinka, 8 katerim hoče zadovoljiti vsakogar. Kot društvo, kateremu je preskrbeti turistu tudi na planinah udobnost, postreže isto v varnih zavetjih in kočah gostoljubuo ob pri jazno8ti mnogoštevilnega damskega ko miteja, o katerem naj sporoči prihodnjič naš list več podroboosti. Onim, kateri so posebno razvajeni iu ki ljubijo prijazen kotiček miru, v katerem bi mogli uživati družabno veselje nemoteno od vriskanja v plesu razjarjene mladine, podajemo nzadovoljivo novico, da uredi plesni odbor tudi kegljišče Nar. doma kot planinsko zavetišče, v katerem se utabori filijala damskega komiteja, da postreže tu z izbranimi vini in jedili. Druga filijala si pa izbere galerijske prostore v torišče svojega ljubeznivega delovanja, med tem ko bo v dvorani pod galerijami glavni tabor, ker bo pač ravno tu največ semanjskega vrvenja. — Deželna vinska Ulet v Ljubljani. Pri jutrišnji javni vinski poskušnji v tukajšnji dež. vinski kleti, bodo razstavljena naslednja dolenjska in vipavska vina: Na desni od vboda: Sodček Štev. 1. rdeče vino (F. Štamcar — Krško); Štev. 2. in 3. belo vino (F. Namorž — Jesenice — Dol.); Štev. 4. traminec iu tičioa (V. Pfeifer — Krško); štev. 5. rizling (J. Pfeifer — Leskovec); št. 6. rdeče vino (J. Pelko — Krško); štev. 7. belo vino (A. Ulm — Klevevž); štev. 8. rdeče vino (F. Namorž — Jesenice); št. 9. rdeče vino (J. LenSe); Štev. 10. rdeče vino (F. Gunčar — Ćretež); štev. 11. rdeče in Štev. 12. belo vino (J. Lenarčič — Leskovec); štev. 13. rdeče vino (F. Uršič — Kostanjevica). Na sredi: Sodček štev. 14. pinola, zelen (K. Ma-jer — Lože); štev. 15. zelen 1. 1903. (F. Kaučič — Št. Vid): št. 16. belo vino (J. Schwickert — Vipava); št. 17. pinola in štev. 18. rebula (A. Hrovatin — Vipava); št. 19. rizling (F. Dolenc — Vipava); št. 20. beli borgnndec (J. Scbwickert — Vipava); štev. 21. beli burgundec in št. 22. rizling (Al. Fer-jančič — Slap); Štev. 23. karmenet (J. Scbwickert — Vipava); štev. 24. rdeče vino (V. Pfeifer — Krško); št. 25. rdeče vino 1. 1902 (F. Namorž — Jesenice) Na levi strani: Sodček Št. 26. Črna tičina (grof R. Margheri — Otoče — Novo mesto); št. 27. pikolit L 1887. v steklenicah (Avg. Žgur — Goče). Klet se otvori jutri, v sredo, ob 6. zvečer ter se zapre točno ob devetih. Gospode gostilničarje in vinotržce opozarjamo, da so se vina zlasti v Krškem in novomeškem okraju že precej razprodala, vsled česar bo cena dolenjskemu vinu spomladi znatno poskočila. Mnogo do brega in cenega vina je pa še dobiti na Vipavskem in v Belokrajini. — Fars** bisaga ni nikdar polna. Iz Planine se nam piše: Pre* tečeni teden je umrla Čuvaju na progi Logatec - Planina tašča, po imenu Se-benik. Žena, rojena L«>gačauka, si je Želela biti pokopana na logaškem pokopališča. Vsled tega so prosili sorodniki planinskega župuika J. Riharja. da dovoli, da se sme rajneo pokopati v Logatcu, kajti Čuvalnica, kjer je umrla ta žena, je ravno v sredi med postajami Logatec- Panina. Župnik se je branil iu branil, da ne dovoli, da sejo pokoplje v Logatcu. No, sledujič je rekel: Plačajte štolo, pa jo pokopajte v Logatcu. In res! Ko je imel župnik v Žepu 10 kron — Pa je bilo konec besedi. Cvenk, to je mož, posebno pri naših farjih. Železničar. — Na o. kr. rudniški soli v Idriji se je pred kratkim Ženski 6razredni oddelek odloČil od skupnega vodstva te Šole ter se jczaČasno vodstvo poverilo prvi učiteljici gdč. Mariji Kavčič. S tem se je odpomoglo enemu izmed velikih nedostatkov na c. kr. rudniški ljudski Soli. Veseli nas, da se je za mesto voditeljice izbralo predvsem po svoji vestnosti in marljivosti znano gospico, ki je porok, da bo samostojni ženski oddelek krepko napredoval, skrbeti pa bo gotovo tudi znala, da se ženski oddelek osamosvoji izpod klerikaloega vpliva, pod kojega se rudniška šola čedalje bolj postavlja. — Trgovah! sotrudniki na Jesenicah in na Savi prirede dne 28 t. m. v prostor h gost.Ine M. Arba na Savi plesni venček. Vstopnina K 120 — Zlata poroka. V soboto, dne 21. t. m. je praznoval starosta graških Slovencev gospod Franc Hra Šovec svojo zlato poroko v skromnem krogu 8 preskrbljenih otrok, 16 vnukov in 1 pravnukinje. Vrlemu rodoljubu kličemo prav od srca: Na mnoga leta! — Županska kriva v Gradcu je rešena ker je bil včeraj zopet izvoljen skoraj enoglasno za župana dr. Graf, ki je bil nedavno izvoljen %» — I. podžupana. — Obe. volitve v Pulju so izvršene in so za hrvatsko stranko neugodno izpadle. Hrvatje so dobili 641 glasov, socijalisti 768, Lahi pa 1342 glasov. — Naši vojaki pri volitvah na Ogrskem. Kranjski pešpolk št. 17 je odrinil danes iz Celovca za asistenco k ogrskim drŽavnozborskim vo litvam, ki se pričnejo v četrtek. — Vse ji je prišlo prav. Včeraj je bila arttovana neka Marija Galetova, rojena leta 1886 v Z igra šk<-m Vrhu, ker jo je bila kramar ca Mirija MediČeva zasačila, da je po stantib kradla. Njej sami je bila ufcradla suknene črevlje, Ivani Prazni-zovi zavitek kuvert, g. Mariji Bona-čevi denarnico, B -ih Weisau predpasnik in konČao se je spomnila, da bode treba delati za grehe pokoro in je na ta račun ukradla Jakobu Puu cubu tudi molitvenik. Vseh tatvin so jo izdali črevlji, kateri so se ji kazali izpod zimske rgnnj»če. — Pa mu jo je le odpeljal. Sinoči so se v neki go tilni na K»-deokega c-sti še ob 3 uri ziutraj vrtili, kar se je dalo. Neki svečarski pomočnik je imel pri sebi zelo lepo dekle, po katerem je hrepenel n e-gov prijatelj F. P., da bi se bila za-vrtila pri valčku, kar pa pomočnik ni dovolil Pa. je to tako razkačilo, da je ubrisal svečar a po nosu, kater* mu se je vsled tetra vlila kri. M-d tem, ko si je svečarski pomočnik brisal nos, sta si pa P. in pun ca namežknila in izginila iz gostilne v temno noč — Prezgodno veselje. V nedeljo zv«č*r je PoUrŽajev pekovski vajenec J >žrf Ogrinc mkoliko »po lu pat«. Ko mu je zmanjkalo denarja, je šel k nekemu gostilničarju, kateremu daje njegov mijater kruh, ter mu je rekel, da pra je mojster poslal, da mu naj da gostilničar za prineseni kruh 6 K, kar se je tudi zgodilo. To je pa Odrine* tako razveselilo, da se ga e močno navit kel in je po Po Ijanski oesti tako vriskal, da ga je moral stražnik zaradi kalenja nočnega miru aretovati, za kar je bil seve policijsko kaznovan. Pač je pa čudno pogledal, ko se mu je povedalo, da bode moral iti še pred sodišče, ka,t njegov mojster je mnenja, da za pro dani kruh sme le on »lumpat «, ni kakor pa ne tudi njegovi vajenci. — Aretovan je bil sinoči j. Sobober, rodom iz Gerhaka pri čr-mošnjioah, ker se je hotel izseliti v Ameriko pred izpolnitvijo vojaške dolžnosti. Polioija ga je prijela na brzojavno obvestilo tamošojega orož-ništva. — Ogenj. Na Krakovskem nasipu št 10 se je vntl včeraj zjutraj tram pod str* ho. Oidelek ognjegascev je ogenj hitro pogasil. ^ kode je okoli 300 K. — Ujel ae je. K tozadevni naši not ci nas prosi rodbina Logarjeva, ki jc poprej tudi stanovala v Šiški, a sedaj stanuje v Kolizeju, in katere oče Ivan Logar je vpokojeni strojevodja drž. železnice, oba sinova Fran in Ivan pa sta istotako utlužbena pri državni Železnici, konštatovati, da niti ne pozna famoznih Logarjev iz Sp. Šiške, ki so se proslavili s tatvino voska. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kobdvora v Ameriko 41 Slovencev in 39 Hrvatov, nazaj pa je prišlo 41 Hrvatov, med temi so jih p s aia ameriška ohla«tva 16 nazaj takoj, ko so se v N \v Yorku izkrcali. Le ti so se pe hali tja po tržaški Cjnard-progi. — 31 Slovencev je šlo v H b Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 24. januarja. Danes se je začelo zopet zasedanje poslanske zbornice. Današnja prva seja je bila jako kratka in mirna. Ministri so prišli vsi v frakih. Ministrski predsednik baron Gautsch je podal kratko izjavo. V Zičetku je zavrnil Tisza izrek, da se mora težišče monarhije prenesti naOgr sko, poudarjajo, da se mora med obema polovicama dr-zave ohraniti ravnovesje, Gautsch je dalje priznal, da je čeSkonemško razmerje najtežji problem Cislitvanske. Izrekel je željo, da se poskusi z novimi spravnimi konferenca mi rešiti ta problem ter zagotavljal, da bo vlada napram vsem narodom nepristranska in da bo varovala njih opravičene interese Za slučaj, da bi spravne konference ne imele uspeha, si pridržuje vlada svobodo, skleniti, kar se ji zdi potrebno. Ta pasus je na nemške stranke napravil neugoden vtis. Gautsch je končno obljubil vestno in objektivno upravo in zmerno vporabo vladnih pravic ter potem razpravljal o nalogah parlamenta Češki socija-lec Choc je predlagal, naj se o vladni izjavi otvori debata. Ta predlog je bil odklonjen, na kar je bila seja zaključena. Dunaj 24. januarja. Po današnji seji poslanske zbornice so bili vsi klubovi načelniki sklicani na posvetovanje, kako naj se omogoči redno delovanje državnega zbora. Uspeh posvetovanja je, da se umaknejo nujni predlogi in pride en sam teh predlogov — glede Čeških šol na Dunaju — na razpravo. Dunaj 24. januarja Ruskim poslanikom na Dunaju je imenovan knez Buru to v, doslej j>o-slanik v Rimu. Petrograd 24. januarja. Uradno se trdi, da je bilo v nedeljo ranjenih 333 oseb. Od teh jih je bilo 53 obvezan h na am-bulancab. drugi so v bolnici. Petrograd 24. januarja. Uradno se naznanja, da je včeraj 45t0 delavcev Kolpinove tovarne ustavilo delo, a do kakega kon-flkta s temi delavci ni prišlo. Petrograd 24 januarja Uradno se zatrjuje, da včeraj ni bil nihče ustreljen. Moskva 24. januarja. V raznih tovarnah je več tisjč delavcev ustavilo delo. London 24. januarja. Tukajšnji listi priebčujejo strahovite detajle o revoluciji v Petrogradu v nedeljo. Po teh gotovo pretiranih poroč lih je vojaštvo kar klalo ljudi in je bilo nad 3 000 oseb ubitih indolO.OOOoseb ranjenih. Pariz 24. januarja. „Matin" poroča, da je Petrograd v temi. Po vseh ulicah patrulirajo kozaki. Cena živilom je strahov ta Berolin 24. januarja. „Local-Anzeger" javlja, da je včeraj vojaštvo na Nevskem prospektu zopet streljalo na delavce, ki sd razbili mn go oken in hoteli uničiti neke prodajalne. Rusko-japonska vojna. London 24. januarja Iz Čifu se poroča, da je dospelo tja več džunk, ki so pripeljale kakih 500 ruskih žena in otrok iz Port Ar-turja. Poslano.*) Dopisnika Člankov »Izpod Grin-tovca* v 5. in 7. štev. »Slovenca* imenujem tem potom že dragic nesramnega 1 a ž n j v c a in obrekljivca in ga v tretjič poživljam, naj objavi svoje ime, če ima kaj časti v sebi, da mn pred sodiščem dokažem, da mi ne predbaciva nič manj kot deset laž-njivih pregreškov. Prosim ga pa tndi, da vse, kar ve o meni, nemudoma na zuani slavnemu deželnemn šolskemu svetu v Ljubljani, kjer dobim zadoščenja in javnosti razkrinkam klerikalno zlobnoet Da sem orglarijo pustil, ker se nisem hotel prodati izobraževalnemu društvu za mesečnih 50 K, vedo Že vsi cerkljanski vrabci. Slavno uredništvo „8lov. Naroda*4 pa prosim, da potrdi, da z dopisi o orglariji nisem v nikaki zvezi. (Op. ured.: Potrjujemo I) O podrobnostih ne razpravljam ta, — temveč pred soduijo. Tora j ime! jnuak — zahrbtni! I Cerklje, 23. januarja 1905. Josip Lapajne _ učitelj. •) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa sakou. i val a. >r se v imena celega *e zahvaljuje prtblago-o v a k o v i, c. kr pro-b agf»hotno pora* Danje I o priliki izplačila ded-IrnSt^enem Člauu gos o. lesku 5TX) kron. 276 mi du*i gosp. Šser ,ahka mu bodi zemljica! društva „Ljubljana" Jos. Strna«! t. C tajnik. poročila. ii,anska hka" v Ljubljani. bone 23. januarja 1905. krJi- D«DM j Blago 10015! 10035 1 . . . 1 100-liV 100*30 nta . . j 100-2«- 100-40 • • • i lli*-60 119*c«0 F . . . . t 98 35 98-55 118 45 118 65 [ranUke . 99*50 101*— Sp itt . 100—; 101*— Zadar . 100-—] lOO-— pas. 1902 ; 101-10! 102-10 i k. o. . t 100- 100-30 i. o. . i 100 — 100 30 , d. hip. b. 10140 102*40 k- O. K. • ♦ ■ • 1 107-eo 108*50 tnerst. hr. ; 10010 101'— rrske cen. * • • • 100-50 101*20 p. ban. 100- 10O90 alnih še- ■ i 100*— 101 — . banke . ! 100-75 101*75 \ lok. šeL i 99-- . . . . 99-50 100*— 31375 315 75 tel. p. o. . \ 1 100*70 101*70 . . . . 187-- 189 60 . « • • j 276 — 279 — ■ • -i 164— 16S — emifrije . ! 308 — 318 — j 298'— 308 — te . . . 276 — 282 — 10O-— . 97 — 101*50 .... 132*50 133*50 2140 22 40 • • • • 476 — 486 — .... 79- 83 — • . . • 88 — 91-— m m 66- 71 — .... 63 65 65*65 • • • • 29 — 30 — • • • * 65— 69 — • - • * 75 — 79 — 528 — 538*— * • * • j 88 25 89 25 * ■ • • ! 640 — 641 - delnice . 1628 — 1638 — o . • • 66«- 667*— . • - 778 — 7S0 — * * • i 250*— 250-75 i (Brftz) . 674 - - 680 — ... »i 501 50 502 50 2430 — 2440 — • . • • i 624-— Žbe . . ! 307-— 310 — rnibe . . 529 — 531 — fcbe . . . 188 — 188 50 .... ] 11*34 11*38 . . . . 1912 19*14 . . . . 28-50 23*67 • • « • 2?*95 24 02 • • • • 117*49 117 65 . • • • 95 60 95 90 . • • 253 *5 254*25 • • • 4*84 5-— v Budimpešti. januarja 1905. >rmln. . . za 100 kg. K 1986 . „ 100 , m 19-62 . . . 100 . , 17 36 . . ■ 100 B „15 50 . . „ 100 . , 14 82 ... 100 . , 1402 ie, danei"nespremenjeno. igično poročilo. Srednji ročni tlak 786 0 mm i—14 9 brezvetr i i i—18 5 si. jvzhoč* —114 ' megla megla del. oolač, si. jug , i N&nja temperatura* — 12 5 Padavina 0 0 mm. ahvala. številne dokaze Bočutja lenadomesiljive izgube foCeta, gospoda ba Rekar »m potom vsem, ki so \n pokojniku izkazali in za izraženo sočutje zahvalo. Posebno se |o gospodom pevcem za pnico, požarni brambi, fateliem vencev in vsem leležnikom pogreba, ki Blabemu vremenu pribije mijo pokojnika k več-Ikn. 274 nam je tudi najsrčneje preblag, g. dr Jelov-;žrtvovalno Ieč\nje dra- ika. ialujoei ostali. Talanda cejlonski čaj. 20. številka Velefina znamka« 3626 -13 izurjen v manutakturui, Špecerijski, Že lezuinski in stekleni trgovini, Želi svojo sedanjo službo s 1. marcem premeniti. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda . 275 -1 ] J ■ 1 v 1 J dobro izurjen v vseh pisarniških opravilih in v mnogih drugih strokah, z dobrimi spričevali, išče primerne službe. YeČ pove npr. „Sl. Nar.1* 218—4 Išče se za večjo gostilno v Ljubljani gostilničar ki ima gostilniško koncesijo na svoje ime. — Več se poizve v pivovarni G. Auerjevih dedičev v Ljubljani, Wol-fove ulice št. 12. 279—1 V hiši .Narodne tiskarne4 v Knaflovih ulicah št. 5 se odda za 1. febr. ali 1. maj 1905 ii sla Vsak dan sveže pustne krofe priporoča alašelearn* Jakob Zalaznik Stari trg št. 21 -_ BTlllJaalka-it = Glavni trg St. 6 ™ " Sv. petra cesta St. 27. v III nadstropju obstoječe iz 3 sob, kuhinie, shrambe, poselske sobe, kleti in podstrešja. 284—1 Več v upra-vniStvu »Slov. Nar.«. L NO VO! J van Cankar: GOSPA JUDIT. To najnovejše delo Cankarjevo bo gotovo zanimalo tem bolj, ker nekako že v povesti sami, 8e bolj pa v predgovoru Cankar reagira na znano kritiko o svojem delu rHiSa Marije Pomočnice* in brani «voje umetniško stališče. Izza PreSernove ,Nove pisarijo * ni bila pozneje več napisana nobena boljša in ostrejša satira. Da se je pokazal Cankar iznova tudi mojstra v slogu in jeziku, ni vreba poudarjati. Knjiga je izšla v elegantni opremi, a izvirno risbo na naslovnem liStU. 23—10 Cena: broš. 2 K, po pošti 2 K :o v.j eleg. vea. 3 K SK) v; po pošti 3 K 30 v. Založništvo £. Schwentner v Ljubljani Prešernove ulice st. 3. Deželni odbor vojvodine Kranjske naznanja tužno vest, da je njegov dolgoletni, velezasluini Član, gospod dr. Adolf Schaffer vitez reda železne krone III. vrste, deželni poslanec, član c. kr. deželnega šolskega in deželnega železniškega sveta i. t. d. dne 24. januarja 1905, ob 3. nri zjutraj v Gospodu zaspal. Pogreb bo v četrtek, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na Dunajski cesti št. 16, na pokopališče pri Sv. Krištofu. LJUBLJANA, dne 24. januarja 1905. Josip pl. Schaffer-Oevermark, c. kr. polkovnik v p., naznanja v lastnem in v imenu svoje sestre Pavline pl. Gari-boldi roj. SchafTer, svojega svaka Antona viteza GaribolCi, svojega nečaka Evgena viteza Gariboldi, c. in kr. bnzarHkega nadporoČnika v. p., svojih nečakinj Pavle Riedel roj. pl. Gariboldi in Bettv pl. Penecke r j. pl. Gariboldi, globoke žalosti potrt vest o smrti iskreno ljubljenega brata, oz. svaka in strica, pre-blagorodnega gospoda dr. Adolfa Schaffer viteza red« železno krone III. razr.( dež poslanca, dež. odbornika v vojvodini Kranjski itd. itd., ki je po kratkem težkem trpljenju in po prejemu sv. zakramentov za umirajoče danes ob 3. zjutraj umrl v 66. letu svoje dobe. Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 26. januarja ob 4. ari popoldne iz hiše žalosti Dunajska cesta št. 16. Sv. zadušoe maše se bodo služile v farni cerkvi Marijinega Oznanenja v Ljubljani, v petek 27. januarja ob 10. uri dopoldne. V Ljubljani, 24. januarja 1905. -*w Agenti za knjige in slike, kolporterji itd. » lahko dosežejo velik postranski zaslužek s prodajanjem umetniško izvrstnih ra^^'^^inic VpraSania na trgovsko z h>go ROBERT v Buda-PeStl, Hauptpoetfach No. 77. V Cerknici v Medenovi hiši se odda mesarija. Več se izve pri Ivan Modicu v Novi vasi pri Rakeku. 280—1 Hiša se proda pod jako ugodnimi pogoji. Obstoji iz dveh stanovanj in vrta. Polovica vrta je za 90Čivje, druga povovica je zasajena z žlahtnim sadnim drevjem. Posebno primerna je hiša za kakega penzijonista. Naslov se izve v upravn. „Slov. Naroda". 238—3 sprejme takoj £73—i Franc Kmetic ključa rs i mojster v Spodnji Šiški. Stenografinja ki je Že skoro 3 leta deloala v odvetniški pisarni, išče službe. Gre tudi na deželo. Po ndbe pod „Stenografinja" os npravniŠtvo „Slov. Naroda**. 210—3 Učenec iz dobre hiše, ki je dovršil vsaj 4raz-redno ljudsko šolo in ima veselje do trgovine, se sprejme v trgovino z mešanim blagom. 237—4 Ponudbe sprejema tvrdka Janko Popović v Cerknici pri Rakeku. /hIoku Imalai J. BUZZOLINI delikatesna trgovina in _____________ R. K I R B I S C H HolHfSUtja suca ua mlečna čokolada j slaščicama ■MB*aaiaaia«MBdl »• ijubij..!. 3 POŽOB1 V začetku meseca februarja se preseli dobro znana trgovina © o 2 a jč s m . 2 o >-o E > o- S- e N p • t> "a si E 9 t* ■ 8-II 55 * !"> 3£2 skupno do meseca maja HT ir Židovske ulico zato se bode prodajalo pričenši z današnjim dnem do preselitve po izdatno znižani ceni« Nikdo naj ne zamudi te ugodne prilike. Z odličnim spoštovanjem M. ŽARGI 276—1 St« Petra eeata »let. 9. t i a M 3 0 O 4*1 • 0" Strokovnjaško mešane najbolj izbrane vrste kitajskega, indijskega In cejlonskega čaja. Naprodaj irrajo: m I h. Hantnrr, A nt. krluppr. Petfr IU. Josip Harnlk in Antom §taeal. č6l6-6 j Ces. kr. avstrijske državne železnice. C kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. IzTrod. Iz ^rozr^egra, reda. Veljaven od dne 1. oktobra 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m poaool osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Mooakovo, Ljubno, ces Sdlith&l v Aa«5« Solnograd, ftez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Drmaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 ■ zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, če% Selrha. v Solnograd, Inomost, cea Klein-Reifling v Stevr, Line, Bndeievice, Pisen, Marijine vare, HeK Francove vare. Prago, Lipsko. čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 54 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal Solnograd, Lend - Gastein, Zeli am Sen Inomost, Bregenc Cnrih, Ženeva, Pariz čez Amstetten na Dunaj. — Ob 3. uri 56 ui popolcb« osobni vlak v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, cez Klen* Reiflmg v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vn-re, Pra.»o I direktni vos I. in II razr., Lipsko, na Dunai čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trst Monakovo direktni voa L in H razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m ajutraj I Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8 m svečir» Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO jui. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri fl m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd Line, Steyr, Iscbl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak (Monakovo-Trst direktni voz 1. in Ii. raz.) -Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobui vlak Z Dn nuja čez Amstetten, L>psko, Prago (direktni voz I. in II. razreda), Francove vare, Karlove var Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženevo, Curih, Bretrenoj Inomost, Zeli ob jezera, Lend-Gastein, Ljubuo, Celovec, Šmobor, Pontabel. — Ob 4. ci 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, M mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak i Dunaja, Ljubna, Beljak&j Šmoborja, Celovca, Pontabla, čez Selztbal iz Iuom