Ameriška Domovina


AMCRICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, AUGUST 8, 1975
LETO LXXVH.—VOL, LXXVH
Zastopniki Hanoia in Phnom Penha se po zmagi prvič sestali
^*rvič po končanju vojne v indokini so se sestali zastopniki Severnega Vietnama z zastopniki Kambodže.
BANGKOK, Taj. — Radio Hanoi in radio Phnom Penh sta Počasno objayila, da se je ne-^vno vršil razgovor med zastopstvom Severnega Vietnama, * ga je vodil glavni tajnik Komunistične partije Le Duan, in zastopstvom Kambodže. Sesta-se je vršil v glavnem mestu atnbodže in obe zastopstvi sta,
kot
glasi
pravi poročilo, imeli “so-v je v pogledih na vsa vpra-£anja, ki -so bila obravnavana”. l( ^anoisko poročilo govori o Popolnem.” soglasju, med tem ° Phnompenhsko besede “popolno” ne vsebuje.
Odnosi med rdečimi v Kam-C:tži in Hanoiem niso bili nik-.ar posebno dobri. Se v času bo-levanja je prihajalo do odprtih fP°rov in celo do spopadov. Ta-je poročilo o razgovorih v Uom Penhu bilo nekako pre-aehečenje. Če so v Phnom Pen-u Povabili zastopnike Hanoia Ogovor, je značilno, da je anoisko delegacijo vodil sam Jarbjski -glavni tajnik Le Duan..
Novi grobovi
GAŠPER SEGULIN
V sredo 6. avgusta je preminul v splošni bolnici v Kopru v Sloveniji rojak Gasper Segulin v starosti 80 let, stanujoč na 4186 Kennedy Drive, Brooklyn. Pokojni je šel s svojo soprogo na obisk v domovino dne 16. junija. Zbolel je 21. junija in moral v bolnico. Pokojni je prišel v Ameriko leta 1914. Naselil se je na Prince Ave, kjer je ‘bil do leta 1968, ko se je preselil v Brooklyn. Bil je zelo aktiven na društvenem in narodnem polju, med ustanovitelji Slovenskega narodnega doma na Prince Ave., njegov direktor in uradnik več let, član in ustanovitelj društva Na Jutro vem št. 477 SNPJ ter njegov predsednik in več let. Zaposlen je bil pri American Steel & Wire do leta 1960, ko je odšel v pokoj. Poleg žalujoče soproge Terezije, roj. Jakulin, zapušča sinove Gašperja, Josepha, Richarda in Willia-ma, hčer Albino Stanuzewski, vnuke in vnukinje. Pogreb ima v oskrbi Ferfolia pogrebni zavod. Podrobnosti o pogrebu bodo objavljene, kakor hitro bo prispelo pokojnikovo truplo v Cleveland.
urnem b n ost sestanka hom Penhu je poudaril uvod-
Partijskega glasila v Hanoiu! nudili enako obsežno pomoč, izjavil, da naj bi Portugalska: činami tara.
Bh
Pik
^han ]jan ki pripominja, da ?e| u ta vršil v času, ko se je “po-^Jžaj v Vietnamu, Kambodži in -osu spremenil v temelju”. joVesti, ki prihajajo sem, trdi-^ so v glavnem mestu Kam-°Jže obnovili električno nape-
Uvo, obnovili vodovod in Vili
V enaki meri kot komunisti
LONDON, Vel. Brit. — Voditelji osmih močnih socialističnih strank so obljubili portugalskih! tovarišem, da jim bodo
Evropski socialisti podpirajo portugalske
Na zborovanju socialističnih strank v Stockholmu so Socialistični voditelji odločno podprli svoje tovariše na Portugalskem.
STOCKHOLM, Šved. — Na zborovanju socialističnih strank tod preteki teden, ki so se ga u-deležili med drugimi predsednik britanske vlade Wilson, nemški kancler Schmidt, avstrijski kancler Kreisky, so se odločno zavzeli za portugalske socialiste, ki jih je na zborovanju zastopal Mario Soares.
Predsedniku Portugalske Go-mesu so povedali predsedniki socialističnih vlad Evrope, da more Portugalska računati na gospodarsko pomoč samo tedaj, če bo uveljavila večstrankarsko demokracijo in priznala strankam delež v vladi, ki jim pripada po volivnih izidih.
Prav tako odločno so se voditelji socialistov izjavili proti predlogu arabskih držav za izključitev Izraela iz Združenih narodov. To bi bilo proti določilom ustanovne listine in proti načelom ZN, pa tudi hudo škodljivo za njihovo lastno bodočnost.
LR Kitajska išče tajno vojaško sodelovanje z ZDA?
WASHINGTON, D.C. — Tukaj se v poučenih krogih govori o poskusih LR Kitajske vzpo-! staviti stike in sodelovanje z ZDA v vojaških zadevah. Cilj tega prizadevanja naj bi bila priprava na odgovor na nov sovjetski sunek v Aziji, ki ga v Pekingu pričakujejo.
Za manjšo porabo alkohola in tobaka
Zvezno tajništvo za zdrav-stvo, prosveto in socialno skrbstvo je pripravilo načrt za omejitev oglaševanja alkoholnih pijač in prodaje cigaret z veliko tara in nikotina.
WASHINGTON, D.C. — Zvezno tajništvo za zdravstvo, prosveto in socialno skrbstvo je prišlo do zaključka, da bi bilo treba omejiti potrošnjo alkohola in tobaka, ki je škodljiva na-
CENE NA DEBELO SO ¥ JULIJU PORASTLE 1.2%
Dvig cen deželnih pridelkov in cene hrane je povzročil porast cen na debelo za povprečno 1.2%, nekaj manj, kot so pričakovali, pa kljub temu toliko, da ne pozabimo, da je inflacija postala spet pereče vprašanje in skrb našega narodnega gospodarstva.
WASHINGTON, D C. - Vsi, 'UTTeželnih pridelkov in ki jih zanima položaj narodnega hrane SQ y juliju porastle 2a pov_
gospodarstva, pazljivo slede gibanju cen na debelo in na drobno. V prvih mesecih leta je bilo očitno, da inflacija popušča, ko je gospodarski zastoj bil viden na vedno širših področjih in v večjem obsegu. Proti sredi leta je začela znova kazati svojo odpornost in moč. Javnost na splošno jemlje inflacijo za enako važno kot brezposelnost, četudi je ta dosegla 9G celotne delovne sile. Sovjetski nakupi žita v ZDA so vzbudili strah, da bo to pognalo kvišku cene vseh deželnih pridelkov in hrane ter s tem sprožilo nov val inflacije. Porast cen na debelo v juliju
prečno 4.6%, deželni pridelki sami za 6.6%. Najbolj so se dvignile cene prašičev, perutnine in žita.
Predsednikov tiskovni tajnik j	odvetniške pisarne—
Iz Clevelanda in okolice j
štajerski piknik—
Štajerski klub vabi vse rojake in rojakinje v nedeljo na Slovensko pristavo na svoj vsakoletni piknik. Igral bo Alpski kvintet!
ADZ vabi—
V nedeljo prirejajo na Izletniškem središču ADZ v Leroyju piknik društva št. 25, 50 in 62 ob sodelovanju glavnega urada. Igral bo Markic-Zagger orkester. Vsi vabljeni!
rodnemu zdravju. Boj proti uži-! za 1.2% je sicer nekaj manjši, vanju obeh je že star, pa ne po- kot so pričakovali, vendar tega sebno učinkovit. Tako je poraba strahu ni odstranil, cigaret v zadnjih letih začela
zopet rasti.
K omejitvi potrošnje naj bij j vodila omejitev oglaševanja, ce Ko se je predsednik Portugal-, že ne kar prepoved vsega ogla-ske Costa Gomes vrnil domov, sevanja alkoholnih pijač, zlasti je pod vplivom razgovorov z vo-1 žganih, in prepoved izdelave in ditelji držav svobodne Evrope Pr°daje cigaret z velikimi koli-
spra-
v red ostale temeljne potre-kf’v Pričakujejo, da bo mesto v ^ 1211 ji bodočnosti sprejelo nove • snovalce in morda tudi del starih.
Ihanski šah pretirava
£ BEHERAN, Ir. — šah Reza ^shlevi je v zadnjem času začel , veliko omejevati javne iz-^ in programe z utemelje-^Kjem, da so se dohodki od ;a zmanjšali zaradi omejitve Jegovega črpanja in prodaje.
. r^i> da bo država imela 4 bili-116 dolarjev primanjkljaja v ’Jhanji plačilni bilanci. p Vhodni poznavalci položaja vab°> da šah pretirava, ko go-j '1 o tolikšnem zmarajšanju t °hodkov. Mislijo, da se hoče s &6rrii trditvami izpolnitvi obljub ^ Večji finančni podpori drža-' “tretjega” sveta in nekate-lrtl zahodnim vabilom za “fi-atlčn0 sodelovanje”.
kot jo nudijo portugalskim komunistom komunisti Vzhodne Evrope.
Kot se je tu zvedelo, so dali tako obljubo Mariu Soaresu v Stockholmu predsednik britanske vlade Harold Wilson, za-hodnonemški kancler Helmuth Schmidt, avstrijski kancler Bru-mo Kreisky, ministrski predsedniki Holandije, Norveške, Švedske in Finske in voditelj francoske socialistične stranke Francois Mitterand.
Poleg obljube neposredne denarne podpore stranki Portugalske so isti vodi-
stremela k večstrankarski de-j Cba predloga, ki jih je zvezno mokraciji, ki jamči politične tajništvo pripravilo, sta v pro-svoboščine. Trenja v vojaških ] učevanju. Radi bi našli najbolj-krcgih, ki imajo oblast na Por-jšo pot za njuno predložitev v tugalskem, se med tem nadalju- Kongresu, kjer bosta naletela jejo, z njimi rasteta javno ne-.'brez dvoma na številne nasprot-zadovoljstvo in nemir. V voja- nike.
ški trojki Goncalves, Carvalho,)	-------0------
Gomes vleče, kot izgleda, vsak' Izrael se čuti trdnega
v svojo smer.
Rdeči uporniki se pojavili na Tajskem
JERUZALEM, Izr. — Izraelske oborožene sile so močnejše, dejansko in moralno, kot so bile oktobra 1973. So pripravljene in
Porast cen na debelo v juliju za 1.2%, ki ga je včeraj objavilo Delavsko tajništvo, je drugi največji v letošnjem letu, pa vendar veliko manjši od porastov v preteklem letu, ko je bila inflacija na višku. Najvažnejši del porasta cen, ki mu zato gospodarski strokovnjaki posvečajo posebno pažnjo, je porast cen industrijskih surovin. Ta je bil v juliju 0.4%, enak onemu v juniju,' pa večji od porasta v prvih treh mesecih letošnjega leta.
V vladnih gospodarskih kro-hih so porast cen v juliju na splošno napovedovali zaradi očitnega porasta cen deželnih pridelkov. Te so na splošno bolj gibljive in spremenljive, kot so cene industrijskega blaga, se hitrejše dvigajo, pa zopet tudi
prepričane, da so sposobne u
BANGKOK, Taj. — Vojska' spešno nastopiti proti vsakemu j padejo. Cene deželnih pridelkov socialistični je poslala posebne enote na po-) arabskemu napadu.	j so pognali kvišku v prvi vrsti
moč dvema policijskima pošto-j Skušnje vojne oktobra 1973 Sovjetski nakupi žita v ZDA, o teiji obljubili Portugalski ob- jankama v bližini meje Laosa, sa dobro proučili in potegnili iz j katerih trdijo, da še niso kon-sežno gospodarsko pomoč, ka- ki so ju napadli in oblegali od njih potrebne zaključke. Teda- čani. To cene drži na doseženi kor hitro bo tam uvedena “plu- pretekle nedelje uporniki, ki jih njo pretirano samozavest je na- ravni in jih utegne pognati še balistična” demokracija.	podpira Severni Vietnam.	i domestila trdna odločnost. I dalje kvišku.
Ron Nessen je dejal včeraj novinarjem, da je povprečni porast cen na splošno nekaj manjši, kot so pričakovali.
Pomožni trgovinski tajnik James L. Pate je pripomnil, da cene deželnih pridelkov redno močno nihajo, naraščajo in padajo, da je julijski porast na videz hud, da pa stvarno ne kaže znakov pospeševanja inflacije.
George Meany, glavni predsednik AFL-CIO je dejal: “Te številke so očiten dokaz, da je poljedelski tajnik Earl Butz spet v stari igri varanja ameriškega ljudstva, ko trdi, da ruske kupčije z žitom ne bodo imele dosti j vpliva na cene domačega trga.
! To je šele začetek. Poviški cen ' so že na poti na police super-! marketov po vsej Ameriki.”
■ Indeks cen na debelo v preteklem mesecu je dosegel 175.7 napram 100 v letu 1967, kar pomeni, da je v letošnjem juliju bilo treba plačati za blago, ki je stalo poleti 1967 $100 že kar $175.7! Cene v letošnjem juliju se za 8.7% višje od onih pred enim letom, med tem ko so od julija 1973 do julija 1974 porastle kar za 20.4%! Položaj se je torej močno popravil, pa še dolgo ni tak, kot je bil pred letom 1971, in tudi še ni odstranil strahu, da se uleghe znova poslabšati.
REŠEVANJE TRENJ S TURČIJO JE TREBA ZAČETI PRI KORENINI - NA CIPRU
120,000
J5oljska bo pustila
Nemcem odhodi v Zvezno republiko
Bonn, ZRN. — Kancler Hel-. ut Schmidt se je v Helsinkih °godil s poljskim voditeljem E. ^lere.kom o preselitvi 120,000 GrnCev iz Poljske v Zvezno re-^Ubliko Nemčijo tekom prihod-Štirih let. Odselitev je bila Ugovor j ena že pred leti, pa je
utičala.
^oljska jo je sedaj obljubila uya, ko ji je nemški kancler
2tl
obl
^ Wfcil 4oo milijonov dolarjev godnega trgovskega kredita in
bilijonov dolarjev za ure-. . 7 preostalih poljskih pokoj )5skih zahtev.
^tev
^romenski prerok
Bončno in toplo, naj višja tem-ei,atura okoli 80 F (27 C).
Ko je postala bodočnost a-meriških vojaških in opazovalnih oporišč v Turčiji negotova nam vsak dan bolj razkrivajo njihovo važnost za ZDA in za NATO. Tako pravijo, da so ZDA dobili s teh oporišč nekako qno četrtino vseh svojih podatkov o delovanju v Sovjetski zvezi. Očitno je torej, da je treba trenja s Turčijo čim preje končati, da bo mogoče ta oporišča zopet uporabljati za varnost ZDA in vsega svobodnega sveta. Vprašanje je le: Kako?
Turki in Grki se pisano gledajo in tudi sovražijo že sjtozi dolga stoletja. Islamski Turki so v raznih razdobjih surovo preganj-ali krščanske Grke, ko so končali Vzhodno-rimsko cesarstvo z zasedbo Konstantinopla (Carigrada) leta 1453, ki je bilo vsaj od cesarja Ju-stiniana dalje dejansko grška in ne rimska država. Preteklo je skoraj 400 let, predno se je Grkom posrečilo osvoboditi vsaj v pravi, stari Grčiji turškega nasilja. Ko so ob koncu prve svetovne vojne upali dobiti tudi sam Carigrad in po Grkih naseljeni
del Male Azije, so jih Turki pod Kemalom hudo porazili in jih pognali iz Male Azije. Poj drug milijon Grkov je moralo pustiti tam svoje domove in iskati zatočišče v Grčiji.
Sovraštvo je tako dobilo nove vzroke. Postopno se je unašalo in skupna sovjetsko-komun istična nevarnost je pripravila Atene in Ankaro do sodelovanja v okviru NATO za lastno varnost. Boj za neodvisnost Cipra in pridobitev te je privedla do ostrih nasprotij med Grki in Turki na tem otoku, ki so začela buditi staro sovraštvo med Grki in Turki v njihovih matičnih deželah.
V Nikoziji, kjer je gospodaril nadškof Makarios kot duhovni in politični vodnik ciprskih Grkov, niso imeli dosti razumevanja za položaj ip težnje ciprskih Turkov. Ti so iskali pomoči v Ankari, s tem pa pozročili ustvarjanje napetosti te z Atenami.
Pred enim letom je Turčija del Cipra vojaško zasedla in pri tem rabila orožje, ki ga je dobila iz ZDA za svojo in
skupno obrambo držav NATO. Zagovorniki Grkov v Kongresu so začeli kampanje za ustavitev ameriške vojaške pomoči Turčiji, ker je to “zlorabila” na Cipru. Končne so v letošnjem februarju prevladali, po sklepu Kongrest so ZDA ustavile Turčiji vso dobavo orožja. Ko dobave le niso bile obnovljene, je Turčija z izjemo enega prevzela vsa oporišča ZDA na svojih tleh. Sedaj je v Washingtor sporočila, da bodo morale ZDA ta izprazniti, če dobave orožja ne bodo v septembre obnovljene, oziroma sproščene.
ZDA so prva sila sveta ir. se ne morejo pustiti izsiljevati ali celo strašiti od Turčije ki so jo ob koncu druge svetovne vojne rešile Stalinove ga pritiska in jo vzele pod svojo zaščito, še predno j c nastal NATO, v katerega je bila nato sprejeta. Turki sc ponosni ljudje in so prepričani, da se jim godi krivica, da jih ZDA “izsiljujejo”. Nič nočejo videti, da so tega sami krivi zaradi svojega nastopa na Cipru, ki je šel daleko
preko “varovanja” turških .rojakov.
Reševanje spora med ZDA in Turčijo je torej treba iskati na Cipru. Tanj je treba iskati in najti dogovor med Grki in Turki, ,ki bo sprejemljiv Atenarh in Ankari, pa bo spor med Washingtonom in Ankaro sam po sebi prešel. Vesti iz ZN in s Cipra govorijo o načelnem sporazumu med vodnikoma ciprskih Grkov in Turkov, ki naj bi odpiral vrata sporazumu na Cipru. Turški vodnik Denktaš je baje pristal na zmanjšanje po Turkih zasedenega dela Cipra od 40 na 25%, grški vodnik Klerides pa na vzpostavitev dveh federativnih e-not, grške in turške, pod o-mejeno osrednjo vlado Ciprske republike.
Zdi se, da je to edino stvarna pot in naloga vseh prizadetih v Washingtonu, Ankari, Atenah in Nikoziji, da delo Kleridesa in Denktaša podprejo z vsemi močmi, da bo čim preje uspešno zaključeno. Prihodnji njun sestanek je določen za 8. september v New Yorku.
Zadnje vesti
DETROIT, Mich. — FBI hoče zaslišati linijskega organizatorja Charlesa O’Brien, ki velja za posinovljenca in oskrbovanca Jamesa Hoffe, izginulega pretekli teden. Hoffov pravi sin sumi, da je Charles %emo;andum O’Brien v nekaki zvezi z iz-gimutjem očeta. Imenovani je na nasvet svojega odvetnika pred zVeznim sodiščem, Vkate-
Odvetnik Robert M. Debevec sporoča, da je svojo pisarno preselil v Brush Building, 26111 Brush Avenue, Euclid, Ohio 44132, tel. (216) 731-5757. Poroka—
Jutri, v soboto, se bosta poročila gdč. Marija Kregar, hčerka g. Franceta in ge. Milke Kregar, in g. Avgust Selak, sin g. Staneta in ge. Ivanke Selak, v cerkvi sv. Rozalije v Girardu. Poročil ju bo nevestin stric preč. g. Mirko Kozina. Iskreno čestitamo in želimo mlademu slovenskemu paru obilo sreče in božjega blagoslova na skupni življenjski poti!
K molitvi—
Članstvo Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ je vabljeno danes popoldne ob dveh v Grdinov pogrebni zavod k molitvi za umrlo Marjanco Dragar. Romanje v Lemont—
Avtobusi, ki bodo peljali romanco Oltarnih društev v Lemont, bodo odpeljali v soboto, 9. avgusta, za sv. Kristino izpred Sunoco gas Station na E. 222 St. ob 5.30' zjutraj, izpred cerkve Marije Vnebovzete na Holmes Avenue ob 5.30, izpred sv. Lovrenca na E. 80 St. ob 5.15 in za sv. Vid ob 5.30 z ogla E. 62 St. in St. Clair Avenue. Udeleženci so prošeni, da imajo na svojih kovčkih imena in naslove.
K molitvi—
Članstvo Dramatskega društva Lilija je vabljeno ob 8. uri v Grdinov pogr. zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za umrlo Marjanco Dragar.
V Clevelandu ni šolskega zapostavljanja—
Zagovorniki clevelandskega šolskega sistema so pripravili kot odgovor na tožbo NAACP (Narodne zveza za napredek barvnih ljudstev)
odklonil zaslišanje ob uporabi rem dokazujejo, da v cleveland-stroja za odkrivanje laži. O skem šolskem sistemu ni nobe-izginulem doslej še ni sledi in 1)ega načrtnega in hotenega zavedno močnejši postaja sum, postavljanja črnih šolarjev. Meda je mrtev.	morandum poudarja, da NAACP
MINNEAPOLIS, Minn. North- nj za svoje prit0žbe navedla nowest Airlines so včeraj obno- benih trdnih dejstev. vile redne polete, ko so se	—. ■
piloti pobotali z upravo in	nili. Policijski načelnik je
končali svoj štrajk. Piloti	dejal, da je bila množica so-
bodo v okviru nove triletne razmerno mirna in da komu-pogodbe imeli povprečne let-:	nisti “niso bili izzvani” k upo-
ne plače $45,000, med tem ko rabi orožja, so te znašale lani povprečno WASHINGTON, D.C. — Pred-
$33,950.	j
COLUMBUS, O. — Nationwide Mutual Insurance Company, največja avtomobilska zava- J rovalnica v državi, je včeraj ■ objavila, da bo s 1. oktobrom1 1975 povišala cene zavarovanj
sednik Ford je včeraj priznal, da utegne nova vojna na Srednjem vzhodu vplesti obe glavni sili sveta ZDA in ZSSR. Pozval je Izrael in Egipt, naj se vendar zganeta in preprečita nov vojni spopad.
za povprečno 8.7% zaradi po- TRIPOLI, Lib. — Japonsko le-
rasta cen popravil in rezervnih delov. Povišanje je vložila v odobritev državnemu zavarovalninskemu oddelku.
FAFE, Port. — Vojaštvo čuva glavni stan komunistične par-1 tije v tem mestu severne Portugalske, kjer so komunisti v zadnjih 24 urah streljali v sovražno množico ter pri tem enega človeka ubili, 6 pa ra-1
talo je včeraj priletelo v Libijo in pristalo na letališču pri Bengaziju s teroristi. Rdeče armade, ki jih je pripeljalo sem iz Kuala Lumpurja v Maleziji potem, ko so tam izpustili vse ugrabljene talce.
Libijska vlada je izjavila, da je sprejela teroriste iz “človekoljubnih razlogov, da reši človeška življenja”.	,
trjrr-.
5SMEPJ'KA DO?TCVTNAUGUST 8, 1975
MEmšm Bommum
Al « ■/»<- % i«o \n
6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Pu&Ua&ed daily except Waa., Sat., Sun., and holidays, 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NABOČNINA:
•	Združen® države:
$23.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za S m«wc?
•	Kanado in dežele izven Združenih držav:
$25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesec« Petkova izdala $7.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States
$23.00 per year, $11.50 for 6 months; $7.00 for 8 months Canada and Foreign Countries:
$25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 8 months Friday Hdition $7.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 121 Friday, Aug. 8, 1975
Sredozemlje
„ Že mnogo stoletij pred Kristusovim rojstvom in ves cas našega štetja so se okrog Sredozemlja in v zvezi z njim odigravali politični, vojaški, gospodarski in drugi dogodki, bistveno važni ne samo,za samo usodo tega prostora, ampak za svetovni zgodovinski razvoj. Da je na obrežjih tega morja zrastla in se razcvetela kultura, ki je prekvasila ves zapadni svet in prek njega oplemenitila kulturni razvoj celega sveta, je dovolj znano. Kako bi danes oči ljudstev in narodov ne bile vprašujoče uprte v Sredozemlje, kjer se drug za drugim odvijajo — ali vsaj groze odviti se v bližnji prihodnjosti — preokreti, ki kaj lahko prevrnejo trhlo stavbo sedanje ureditve in pahnejo svet v nesrečo!
S posebnim strahom in skrbjo opazujejo politične in vojaške razvoje na tem prostoru narodi in države, ležeče na obrežjih Sredozemskega morja, bolj podobnega velikemu jezeru kot morju, saj leži na meji treh kontinentov (Evrope, Azije in Afrike) kot v veliki, podolgovati skledi, od vseh strani zaprti s celinami, in z enim samim ozkim naravnim prelivom, ki ga veže s svetovnimi morji prek Gibraltarja.
Med ljudstvi, ki s posebno pozornostjo sledijo dogodkom okrog Sredozemskega morja in na njegovih vodah, smo tudi Slovenci. Upravičeno tako, saj smo sredozemski narod, čigar narodno ozemlje se direktno dotika tega velikega jezera na obali Jadranskega morja, ki ni drugega kot dolg, ozek rokav ali zaliv Sredozemskega morja. Dolga sto letja si Slovenci lastimo pravico do obale, ki so jo naši predniki zasedli pred 1400 leti in se niso nikoli prostovolj no z nje umaknili vse do današnjega dne.
Čudne, nenavadne in vznemirljive stvari se zadnje čase dogajajo v bazenu Sredozemlja, kakor se niso zlepa v njegovi pisani zgodovini. Človek se mora prijeti za glavo, če začne resno razmišljati o vseh okretih in obratih, ki so se v naši generaciji dogodili na tem prostoru in z eksplo zivno nevarnostjo visijo v zraku, vsak hip grozeči eksplodirati in podreti z velikimi težavami zakrpano ravnotežje političnih, vojaških in ekonomskih sil. Kar cela veriga jih je, takih visečih nevarnosti, od Egipta prek Izraela, Turčije, Grčije, Jugoslavije, Italije in Španije do Portugalske. Ta zadnja sicer ne pripada sredozemskim državam, leži pa na samem pragu vrat iz Atlantika v Sredozemlje in prehod skozi ta vrata lahko resno ogroža in s tem izzove svetovno politično in vojaško krizo.
Oglejmo si na kratko situacijo v zgoraj navedenih državah ob obalah Sredozemlja!
Razmerje, bolj točno rečeno — bojno razmerje med Egiptom in Izraelom je dovolj znano, saj o tem nadrobno poročajo vsa svetovna informacijska sredstva. Napetost situacije je vznemirljiva, in to tem bolj, ker sta v ozadju obe največji svetovni sili: Amerika in Sovjetija. Stanje se ne premakne, ker nobena stran noče popustiti, misleč, da tega ne sme storiti zaradi lastne vernosti, Egipt pa še radi 'nepopustljivosti do vrha ošabnih arabskih sosedov, ki jim je olje udarilo v glavo. Položaj je na videz obupen in zaskrbljen, ker utegne sprožiti svetovni vojaški spopad radi angažiranosti velikih sil. Rešitve ni na vidiku.
Nekoliko proti severu sta si v laseh Grčija in Turčija zaradi Cipra. Spor na Cipru je spravil na površje tudi stare, ne poravnane račune med obema državama glede nekaterih drugih otokov v Egejskem morju, kar poravnavo na Cipru samo komplicira. Ker je ameriški Kongres zaradi vojaške akcije na Cipru Turčiji ustavil dobavo orožja, je ta silno užaljena in grozi ukiniti važne ameriške vojaške naprave na turškem ozemlju. Na ta način se je položaj močno zapletel. Obe deželi sta članici NATO, a Grčija je vojaško že izstopila iz te organizacije, Turčija pa grozi zapreti njene vojaške instalacije. Kakšen nemogoč položaj je to! Sovjeti si ob vseh slavospevih na čast “detente” zadovoljno manejo roke ... Lahko si jih.
In Jugoslavija? Svetovno javno mnenje pričakuje, da bodo tu nastopile homatije in se razvile v veliko krizo, ko enkrat omahne železna diktatorska roka sedanjega oblastnika. Večina razgledanih ocenjevateljev razmer z Rusijo predvideva, da Sovjeti pri tem ne bodo držali rok križem, ampak bodo zasedli jadranska pristanišča za svoje vojno brodovje v Sredozemlju in si zagotovili celinsko pot do njih. To bo največji sovjetski dobiček iz zmešnjav v po-titovski Jugoslaviji in dokončna utrditev njihove oblasti v Sredozemskem morju. Kaj bo z narodi Jugoslavije, si nihče ne beli glave, komaj kdo ugiblje, posebno če vzame v misel verjetnost, da prevzame oblast v sosednji Italiji komunistična partija.
Še ena taka zmaga, kot je bila pri zadnjih volitvah v Italiji, pa bo partija tam najmočneša in vodilna stranka, ki ji vladanja ne bo mogoče preprečiti. Italija bo padla pod oblast diktature proletariata in totalitarizma, ki po svoji ideologiji in sistemu svobode ne more trpeti. To niso sanje,
ampak gola realnost. V jadranskih oporiščih sovjetska boj- prihitela tudi ga. Marica Lavna flota, v Italiji na oblasti komunistična partija — kaj bo riša, predsednica MZA iz Cleve-s Slovenci in slovenskim Primorjem? In kaj z doslej svo- landa s svojo hčerko Marijo, hodnim Sredozemljem?	Zvonček pri kapeli je zazvonil
V Španiji stoji Franco na robu groba, pa ne da oblasti iz rok! Politična levica s komunistično partijo na čelu se krepko pripravlja na svoj dan. Vesti pripovedujejo, kako partija spretno penetrira svoje zaupnike v druge skupine in zavzema ključne položaje za prevzem oblasti, ko napoči njen čas. Da bi tak režim v Španiji trpel na svojem ozemlju vitalno važpe ameriške vojaške baze za kontrolo nad Sredozemskim morjem? Verjemi, kdor more.
zelo pomemben govor o poslanstvu misijonov. Glavna misel govora je bila Kristusova opo-
in k oltarju je pristopil č. p. Klavdij Okorn s strežnikoma Francijem Coffeltom in Jožetom Smoličem ml. Oba sta postavna fanta, akademika. Sv. maša se je pričela. Med mašo je bilo ljudsko petje, ki ga je vodil g. Ernest Majhenič, obe berili pa je prebral F. Rozina. Med sv.. Na Portugalskem so si komunisti prigrabili že toliko mašo je imel p. Klavdij lep in moči na najvažnejših sektorjih državne oblasti, da jih na 1 miren način ni več mogoče vreči iz vlade. Svojo moč stalno utrjujejo, kljub porazu pri volitvah, in ko bodo čutili dovolj zaslombe v vojski, utegnejo z nasiljem izvesti državni roka, ki jo je izročil svojim udar in se popolnoma polastiti dežele, ki leži ob samem učencem, ko je dejal: Pojdite po vhodu v Sredozemlje. Kaj bi to pomenilo za svobodni svet vsem svetu in učite vse naro-in za svobodo Sredozemlja, si vsak sam lahko izračuna. de... Na koncu govora je — Ni rožnata ta slika, a je stvarna in resnična. Ne bo si- še dodal- da imamo Slovenci 130 cer kake večje vojske v Sredozemlju in na njegovih oba- misijonarjev po vsem svetu, to lab, ker je nočejo velike sile; a nad njim visi črn oblak hu- ie več’ kakor Hrvaška in Srbija dih sporov ter sovjetizacije in komunizacije tega prostora,
kjer je zibelka starih kulturnih vrednot, in od koder izža-j Na k°ncu maše je F. Rozina reva krščanska kultura po vsej zemlji. Narodi na obalah Prebral še pozdrave, ki jih je v Sredozemskega morja, vključno naš slovenski, prežeti z mnenu č.g. K. Wolbanga poslala neminljivimi vrednotami te kulture, bodo — tako smo pr e-,gdd Sonia Ferjan» S1- tajnica pričanj — prestali sedanji vihar sovraštva in marskistične- MZA v Ameriki. Pisala je: ga totalitarizma, in prekaljeni stopili v novo dobo mirnega 1 življenja pod svobodnim soncem.
L. P.
BESEDA IZ NARODA

mmm

Dvygsilm© tuš m svetilnik!
CLEVELAND, O. — “Vi ste znatno večji kot katerakoli slo-luč sveta! Svetilke ne postavlja- venska cerkev in dokaj boljša jo pod mernik, marveč na sve- pozornica, ki naj vzbudi zani-tilnik, da sveti vsem, ki so v hi- manj e in pritegne pozornost tuši.” (Mt. 5, 14-15.)	Idi neslovenskih katoličanov,
Po naročilu in odločitvi ame-: mestnih oblasti in zastopnike riških škofov je letos Cleveland; družabnih občil: radia> televizi-
svetni-U6 in časopisja.
Somaševali bodo
vodil bo domači škof J. A. Hickey. Slovenski jezik in
na vrsti, da dvigne luč škega življenja in dela škofa- j _ misijonarja Friderika Ireneja. -Ie Barage na svetilnik tako visoko, (
da zasije luč njegove svetosti slovensko petje bo imelo častno
čim jasneje, čim bolj na široko, ne samo po Clevelandu, ampak po vsej veliki Ameriki. Zave-Jati se moramo, da je Friderik irenej sicer sin in cvet slovenskega naroda, da pa ni slovenski • kci, kakor je bil Slomšek. *Sv. Duh ga ni odločil za delavno polje samo v mali, širokemu .-.vetu skoraj neznani Sloveniji. \e, poklical in poslal ga je na :/a.žno in ogromno polje dela v naši novi domovini Ameriki. On ,e ameriški misijonar, ameriški :kof, pionir katoliške cerkve v Icželah okoli Velikih jezer sredi preteklega stoletja. Z njegovim prihodom je indijanskim 'odcvom, belim rudarjem, lovcem in trgovcem v tamkajšnjih pragozdovih in divjini zasijala velika luč, kakor pravi prerok: ‘Ljudstvo, ki hodi v temi, gle-ta' veliko luč; nad prebivalci v deželi smrtne sence zasije luč.” (Iz. 9, 1.)
Škof Friderik Irenej ni samo lastnina nas Slovencev, naš narodni ponos, naš vzornik. On je .udi last in čast vseh 50 milijonov ameriških katoličanov in radi civilizacije in kulture, ki jo ,e zasejal v one pokrajine, do loke mere vseh drugih držav-ij anov Amerike.
V Marquettu počivajo njego-/i telesni ostanki. Tam že stoji njegov spomenik; kraji in meha nosijo njegovo ime. Tja že omamo Slovenci, a tudi angle-ko govoreči katoličani bodo romali tja v vedno večjem številu, ko do kraja spoznajo veliko 'uč Baragove svetosti in v taisti tudi resnico in katoliške vere.
mesto poleg angleškega.
Mdša v stolnici bo ob 2.30 popoldne 28. septembra. Takoj po maši se bomo podali v bližnjo šolsko dvorano, kjer bodo slovens1,za društva, zbori in igralci priredili lepo akademijo na časi Frideriku Ireneju.
Ves mesec september naj bo Baragov mesec in Baragova nedelja njegova krona. Pozivamo vse rojake v Clevelandu, naj sodelujejo z nami, tudi tiste, ki so člani angleških župnij. V slovenskih listih bodo sledila na-daljna navodila in vzpodbude,
V imenu vseh MZA krožkov delujočih po Združenih državah in Kanadi, vseh predstavnikov MZA zastopanih po vseh kontinentih ter vseh delujočih v zaledju po MZA in vseh Slovenskih misijonarjev tople pozdrave in iskrene želje za čim lepši uspeh na misijonskem pikniku. Naj bi vsaka beseda padla na rodovitna tla ter rodila stoteren sad! Naj bi navdušila mnoge dobre duše še k večjemu sodelovanju pri gradnji božjega kraljestva po MZA. Tople pozdrave vsem Sonja Ferjan, gl. tajnica.
Po končanih obredih dopoldanskega sporeda so ljudje stopili v vrsto pred kuhinjo, kjer se jim je postreglo z zelo dobrim a m e r i š ki in okusnim kosilom. Med tem so ljudje še vedno prihajali, ker jih je lepo popoldansko vreme pritegnilo. Tudi ti so se poslu-žili dobrega kosila.
Zelo živahno je postalo v parku, ko so se tam pričele razne igre. Posebno najmlajši so navdušeno igrali in tresli svoje starše za “mošniček” — za kvo-drčke. Dobitkov je bilo izredno veliko. Naj večjo zaslugo pri tem ima pač ga. Mici Coffelt, ki je dobitke ali naprosila ali pa kupila za denar, ki ga je pridobila pri prodaji starin, za kar ji gre vse priznanje. Pridno pri tem delu so ji pomagali vsi domači, vsa njena družina. Na njenih ramah je bila tudi sicer vsa I ostala skrb organizacije dela.
nanji in notranji duhovni uspeh Glavni dobitek sta Preiela Rudi Baragovega meseca in nedelje;10 Rf1 Kotai'‘ m°skT° kol°’ dru' popoln. Vse našfe osebno duhov- §1 dobltek $50-00 LimoniJeva-no prizadevanje, delo pri orga- Ka,r smo ravno Pri dobitkih’ je niziranju manifestacij in ude- treba omenitl’ da sta darovali ležba, predvsem pa maša škofov ^je krasnih ročnih del gdč.
Marička Kadunc m gdc. Manja
naj izzveni v eno samo mogočno prošnjo in kile k nebu: “O Bog, p o v e 1 i čaj svojega služabnika Friderika Ireneja s častjo oltarja!”
Seškar. Mr. Joe Dragan je da-
Frimarci, Kranjd, Štajerci.«* Amerikanci
Trst, It. — Odgovor, ki ga je “Ameriška Domovina” priobčila dne 27. marca letos, v katerem odgovarja S.D. gospodu A.Ž.-ju pod naslovom “Primorci in Kranjci” je sam po sebi pomembnejši, kot se na prvi pogled dozdeva. Krajevni in pokrajinski predsodki med Slovenci so slej ko prej živi in motijo sožitje med slovenskimi ljudmi iz različnih dežel in to zaradi same nevednosti, prenagljenih sodb in podobnega.
Celo naši najvidnejši predstavniki se pogosto ne morejo izkopati iz svojih pokrajinskih gledanj, iz zaljubljenosti v domači kraj in deželo. Ne tako poredkoma se tudi dogaja, da svojo domačo pokrajinsko simboliko vztrajno razglašajo za splošno narodno, zgodovino svoje dežele kar za slovensko zgodovino in tako tudi politične razmere, ki pa še zdaleč ne odražajo in zaobsegajo slovenskih razmer po vseh naših zgodovinskih deželah.
Tako gledanje ima seveda zelo različne odtenke, najbolj grob med njimi je seveda takšen primer surovosti, kot ga robato opisuje v svojih spominih A. 2., češ da Tito ne bi imel za Slovenijo policajev, ako ne bi priključil Primorske.
Dežela Kranjska ima kot osrednja slovenska dežela prav gotovo posebno vlogo v novejši slovenski zgodovini, ni pa njena zgodovina in dejavnost, že kar sama po sebi splošno slovenska, razen takrat, kadar gre za dogodke, ki vplivajo na celotno slovenstvo.
Zloraba je celo, ako si mnogi naši kranjski narodnjaki nočejo pridobiti splošnoslovensko legitimacijo, ko trdijo, da je bila Kranjska edina čisto slovenska dežela, zato naj bi bila menda njena zgodovina in njen grb kar splošno slovenski.
Politična zgodovina in državnost ni namreč isto kot narodnost in se nikakor ne ozira na današnja narodnostna čustva, ampak beleži le to, kar je bilo in kar je veljalo.
Jezik kot znak narodnosti dobi svojo politično veljavo namreč šele s francosko revolucijo, poprej pa je veljalo samo fev-delno dedno pravo. In pri tem je bilo v vsej" zgodovini slovenskih dežel popolnoma vseeno, v kakšnem jeziku se je govorilo. Na Ogrskem npr. je veljala latinščina kot uradni jezik vse do leta 1867, pa zato ogrska zgodovina ni nič manj ogrska.
Tako kot kasneje Ogrska so tudi slovenske dežele pripadle Habsburžanom po dednih pogodbah, po srednjeveškem pravu torej popolnoma zakonito. In
krompir in Modičevi vso solato. V denarju so za misijone darovali; g. Skvarča $50.00 (za šolanje bogoslovca), $50.00 neime-
, , , .	, ,	, novana oseba, $10.00 družina J.
pregledal m wWafl Bw. V-ctoj,,^ ^
$10.00 Rozinovi.
loval vse piščance, Mici Coffelt Habsburžani so slovenske deže-
Pripis:	Ta članek je naročil,
dal i
Tomc, vice-postulator za Bara-j
dr. Remc in
govo kanonizacijo.
Dr. Lojze Tomc
-------o------
lisijosiski piknik iiiwaiikeeju je’ lep® gispel
(j
Milwaukee, Wis. — Misijonski piknik, zdaj že peti po vrsti, ki se je vršil 20. julija t.L, je za nami. Vreme je tisto jutro ka-nadnaravno sile j zaj0l prav slabo. Med sedmo in ki ustvarja take osmo uro je začelo rahlo deže-velikane, junake samoodpovedi!vati. Strah pred dežjem je bil n žrtve.	gotovo upravičen, saj v takem
Clevelandski duhovniki slo- vremenu bi se piknik ne mogel venskega porekla smo se po'vršiti. Vse delo bi bilo uničeno, daljšem premisleku in na željo ves trud zastonj. Kljub temu, da našega škofa J. A. Hickevja spo- je slabo kazalo, so pridni kuha-razumeli, da se cerkvene in zu- rji že zgodaj zakurili ogenj, kjer nanje slovesnosti Baragove ne- so potem pekli piščance in do-delje ne bodo vršile pri Mariji mače pečenice. Do enajste ure Vnebovzeti na Holmes Ave., ka- se je nebo zjasnilo, ljudje so se
Finančni uspeh piknika je prekoračil lanskega. Čistega do-Ihoda z darovi je bilo $2,030.55.
K temu spadajo še druga dela, ki so jih opravili: Ralf Coffet in Ivan Bambič sta pokosila vso travo v parku, Albert Zigoy in Jože Kunovar sta preskrbela vse zvočne naprave. F. Mejač je skrbel s svojimi pomočniki, da ni bilo žeje, Loni Limoni je vodila vsa dela v kuhinji, kapelo pa uredil Jože Ornik.
Poleg p. Klavdija, ki se je dolgo zadržal na pikniku, sta bila tam navzoča tudi prof. dr. J. Gole in župnik sv. Janeza p. Mark Hočevar. Vsi gostje so bili na pikniku zelo prijetno razpoloženi in dobre volje.
Vsem imenovanim in neimenovanim darovalcem, vsem vidnim in manj vidnim delavcem in vsem gostom, ki so obiskali ta piknik, izreka odbor misij on-
kor je bilo v prvotnem načrtu, nasmejanih obrazov, ker je po-ampak v škofijski stolni cerkvi	sijalo sonce, začeli zbirati okrog'skega	krožka	najiskrenejšo zah-
sv. Janeza in v šolski dvorani	kapele, ki so prihiteli iz Chica-	valo.	Naj	vsem	Bog obilo po-
stolne župnije v središču mesta,	ga, Jolieta, Waukegana, Racina	plača.
Stolna cerkev in dvorana sta	in Milwaukee-ja. Na piknik je	i -	F. R., tajnik
le povezali v enotno državo z imenom Notranja Avstrija, ki je bila politično naslednica stare Karantanije. To politično nasledstvo se je obdržalo vse do časov Marije Terezije.
Prav do prejšnjega stoletja še drži potemtakem politično nasledstvo prve slovenske države dežela Koroška. Z narodnim prebujenjem po letu 1848 pa postane Kranjska politično najpomembnejša slovenska dežela, ker je bila sedaj po popolni spremembi političnih razmer (fevdalno dedno politično pravo zamenja sedaj meščansko nacionalno) edina popolnoma slovenska dežela. In šele sedaj ima io svoj politični pomen.
S tem pa druge slovenske dežele še nikakor niso izgubile svojega pomena, tako narodnega kot kulturnega, dasi se naši vodilni narodnjaki največkrat bojijo, da bo slovenstvo razpadlo, ako mu priznamo njegove pokrajinske tradicije. Nemalokrat pa prihaja tudi do zlorab, ko skušajo mnogi Kranjci, zlasti v zdomstvu, pogosto sposobne ljudi iz drugih slovenskih pokrajin odrivati od narodnega dela, razglašujoč Primorce npr. za Italijane, Štajerce za Nemce in podobno.
O tem je treba enkrat javno spregovoriti, ker je to najbrž ena naj večjih težav za vseslovensko razumevanje. Seveda se s tem še ne zatrjuje, da so Primorci ali Štajerci in drugi sami angelci. Toda, če na tem mestu opominjam na razumevanje slovenskih ljudi iz drugih dežel predvsem Kranjce, potem zato, ker danes prav oni odločilno odigravajo slovensko narodno usodo in jo bodo še. Ni tajiti, da se je že enkrat prav zaradi Kranjcev, to je ob koncu prve vojske pokazalo, kako nezadostno, nepopolno, neslovensko i*1 edino kranjsko so ravnali v Ljubljani v najbolj kočljivih narodnih trenutkih, ko je šlo za Štajersko, za Koroško, za Primorsko.
Narodna vlada v Ljubljani se je naivno zanašala na Antanto in zavirala generala Maistra na Štajerskem, tako da so Štajersko iztrgali Avstriji večinoma Šla" jerci sami, za Koroško pa je bilo že prepozno. Najslabše se je v tem položaju odrezal ljubljanski župan Tavčar, sicer znani slovenski pisatelj.
Danes jugoslovanska republika Slovenija obsega pravzaprav, četudi ponekod le delno, vse zgodovinste slovenske dežele: Kranjsko, Spodnjo štajersko, Panonijo (Prekmurje oz. pred prvo vojsko Slovenska krajina), Primorsko (brez Trsta in Gorice), Koroško (Dravograd in dolino Mežice, temu predelu se je zadnji čas pridružil še Sl°' venj Gradec), Slovensko Istro (Koprščino).
Vse te dežele so se ustanovile že ob sami slovenski naselitvi in bile že v desetem stoletju približno take kot danes. Zakaj se je oblikovalo več slovenskih dežel in ne samo ena?
Odgovor nam skoraj z got°' vestjo daje geografija in znano dejstvo, da so bili Slo vejici p°' Ijedelski narod oz. ljudstvo i11 vsled tega prikovani na zem-1 ijo, na svoj svet, ga obdelovali in kultivirali. Tako so predeli, ki so naravno težili drug k drugemu, oblikovali večje dežele-Koroška je krog in krog obkrožena z visokimi gorami. Kranjska je tudi naravno zaokrožena-Primorska je svet, ki teži k morju. Slovenska štajerska se odpira na vzhod. Panonija se je zaokrožala v ravninah okoli Blatnega jezera, Istra je že čisto sredozemska.
Res, slovenski svet je izredno pester, kulturno bogat. Toda vso to različnost je treba jemati ket skupno slovensko narodno in kulturno bogastvo, kot slovensko celoto. Edino v tej celotnosti je skupeh slovenski smisel in ne v “Kranjski kot edini slovenski ceželi”, pa naj in13 tudi Kranjska danes še vedno najpomembnejšo vlogo v slovenskem političnem in kulturnem
življenju.
Pravzaprav še danes ni PrC' nehalo oblikovanje različnih slovenskih pokrajin; v primeri1 slovenskega izseljenstva se je v Združenih državah oblikoval0 ameriško slovenstvo, z amen1' ško zavestjo, pogosto celo v angleškem jeziku, a še vedno s sloj vensko kulturno tradicijo. Tudi to je odraz zgodovinskih razmer in nikomur ne pride na misek da bi se spotikal nad razlikami ameriških in evropskih Slovencev.
Posebnost in čudovitost Sl°'
vencev je namreč prav to, se tako v zgodovini kot danes v :j svoji različnosti ohranjaj0 ket narod v vsej svoji razlicn0 sti.
da
v
Zelo nervozen
vSosed je opazoval novega soseda, ki se je predkratkem Prk selil v hišo poleg njegove. ^ kadar je novi sosed čul prihaja^ avtomobil je postal nervozen-Sosed ga pobara:
“Čemu se tako vznemiril6’ kadar čujete, da prihaja avtomobil?”
“Minuli mesec mi je nekdo avtu odpeljal ženo. Sedaj se vselej bojim, da mi jo fal0* vrne.” - mu pojasni novi sosed-
MISIJONSKA SREČANJA IN POMENKI
angleščini dal natisniti na svojo novomašno podobico, Rev. Michael K. Kiptalam Arap Toror,
269. “Pasite božjo čredo,
ki je pri vas” (1 Pet 5,2), je šča, bogoslovja, in njihove go-v svojem domačem jeziku in v 'jence, bogoslovce. Rekel je, da
so povsod polni. Pohvalil je dobro organizacijo duhovščine. Cerkev ima v Tanzaniji 23 škofij in 2 prefekturi. Od 25 škofov je 22 Afrikancev. Tukaj v Dar Es Salaam imamo kardinala Laurean Rugambwa, ki je bil prvi 'afriški kardinal. Misijonarji so še tukaj zelo potrebni, da stojijo ob strani in pomagajo mladi domačinski Cerkvi do globljih temeljev in korenin v vesoljni, katoliški Cerkvi. Tudi socialno delo za ljudstvo se zelo razvija. Jaz sem še vedno na nunciaturi. Ob prilikah, s so-sestrami obiskujem naše reveže. Pošiljam Vam nekoliko znamk, a tukaj bolj malo uspem. Lepo vse pozdravljam v Srcu Jezusovem in Marijinem, vedno’ z Vami združena in hvaležna s. Ernesta. Lepo pozdravite vse naše sodelavce v MZA.” Zanimivo, da je gdč. Dora Kosovel, sestra naše misijonarke, nekaj dni preje, iz rojanske fare v Trstu, poslala rabljene znamke za misijonsko pomoč.
Ga. Marija Rovanškova iz Sudbury, Ont., ravno obnavlja naročnino za petkovo AD s. Kosovelovi (14). Nanovo naroča MZA petkovo AD z MSIP bratu Jankotu Hribarju, S.D.B., na običajno okrog 100,000 lir v ita- filpinih, po dobroti dr. Franca lijanski valuti, da podpre študij in ge. Ivanke Pucove, Sr., iz domačinskega bogoslovca v Ke- Westmonta, Illinois (58). On niji. Michael je bil nato od na- dobi številko, ki sta jo imeli drejenih poslan nadaljevati štu- rajna s. Benjamina Kardinar in dije na rimsko Propagandno za nj0 s_ Katarina Jančar, ki je univerzo, odkoder se je vrnil že srečala v domovimi s. Goret-uovomašnik v svojo rojstno žup- ;ti' in se z njo takoj malo spoz-uijo in vabi nas vse, da se mukala
pridružimo za dan mašniškega j Pravkar smo izdelali točno posvečenja 5. avgusta in za prvo kartoteko vseh naročnikov pet-javno sv. mašo, njegovo novo|kove AD v misijdnih in dodali mašo, 10. avgusta. Zanimivo, da'Vse naročnike iz zaledja, v razje vabilo natiskano v imenu nih državah, ki sodelujejo z “Kaiboi .katoliške župnije, ki1 vas prisrčno vabi k ordinaciji njenega sina Michaela ...”
Pomožni škof iz Kisumu mon-signor Philip Salumeti, ki je desna roka škofa Johna de Ree-Perja, ga je v mašnika posvetil.
Er. Toror se bo vrnil, da dokonča študije v Rimu in bo gotovo lahko šel maševati v Gorico °nim preprostirh služkinjam in
Rev. M. K. K. Toror
okrog svoje fotografije in zadaj je dal napisati tole Molitev: “O Bog, podeli večni pokoj mojemu očetu in mojemu bratu. Blagoslovi mojo drago mater, brate, sestre, sorodnike, prijatelje, dobrotnike in vse one, ki so mi na kakršenkoli način pomagali postati in biti Tvoj služabnik.” Skupina vsaj 10 članic Marijine družbe v Gorici, je leta 1971, pod vodstvom ge. Marije Durjava, začela zbirati letno bogoslovsko vzdrževalnico $150,
MZA. Imamo jih res lepo število, a vedno. potrebujemo kakega novega dobrotnika. Trenutno za s. Magdaleno črne v državici Slonokoščene obale in za o. Janeza Mihelčiča, na Japonskem. Naročnine lahko pošiljate vedno odborniku za petkovo AD, g. Antonu Žaklju, 5516 Carry Ave., Cleveland, O. 44103. Lahko pa tudi Upravi vdovam ter samskim dekletom, AD sami ali komurkoli v giba-ki so po lirah skupaj spravljale lnju MZA. Navadimo se gibč-potrebno vsoto, da je spet edenjnega sodelovanja in vsi bomo upostol - domačin lahko pristo-' jmeli ob tem več veselja in zapil k božjemu oltarju. Vabilo'služenja pred Bogom, novomašnika velja celotnemu I y Meadville, Pa., pošilja dru-gibanju MZA-CMA in vsem so- zini Ignacija in Mathilde Tav-delujočim v njem. S čestitkami čar “iskrene pozdrave in hva-gredo v Kenijo tudi naše seda- ležno zahvalo za prejemanje t>je molitve in obljubljamo jih petkove AD” misijonar Janko
tudi za v bodoče.
Upokojenca Jose Mikija smo °bvestili, v Ramos Mejia v Argentini, da je bil 12. julija v Mašnika posvečen v isti škofiji Kisumu, Kenyja, njegov vzdr-Ževanec Rev. Ernest M. Akhorig’ ° Wochieng. Ob devaluaciji pe-z°sa je g. Mikelj pred leti izgubil skoraj vse prihranke v banki, ki jih je namenil za vzdrževanje tega kandidata. Naj mu bo sedaj v tolažbo novomašnikova tretja misel na podobici, ko na-vaja idejo F. Buechnerja: “Na hek način je naš najgloblji jaz, laz slehernega človeka: njihova bolečina je naša bolečina, njih Potreba je naša potreba; ni mogoče doživljati veselja in nas samih, dokler ni veselja zanje.”
S. Ernesta Kosovel iz Tanzanije,
piše 20. julija iz Dar Es Sarama, da po prihodu iz Hong Konga v nov afriški delokrog še hi dobila petkove AD. Dolgo hodi iz Clevelanda do njih, a ko Ah bo začela dobivati, bo potem vedno kaka številka s svežimi ^SIP, ki so itak vedno aktualni ih poučni ter dvigajoči, posebej kjer je slovensko čtivo redkost.
Omenja, da je vzpostavila stike z misijonarjem Emilom phiuchom, ki mu ne manjka te-^av. Nato nadaljuje: “Pretekli teden je bil tukaj pri nas nekaj hr msgr. dr. Maksimilijan Jezer-hik iz Rima. Prišel je v Afriko, da je pregledal domača semeni-
Kosmač iz Madagaskarja, ki se spominja redno pri daritvi sv. maše in v svojih skromnih molitvah vseh dobrotnikov. Prosi, da posredujemo njegovo iskreno zahvalo in voščila vsem sodelavcem in želi, da ostanemo združeni v Gospodu. Tudi znamke pridno zbira za MZA.
Clevelandski piknik (dalje II),
je prinesel spet BA (Bogoslov-ski akciji) MZA obnovo treh vzdrževalnin: družine Matthew in Stanke. Grdadolnik, Neimenovane matere in njenega dobrega sina in MZA - CMA Cleveland. V molitev zelo priporočamo sodelavcem g. Franka Petka in go. Mimi Režonja. Naj jima Bog da veliko potrpljenja pri iskanju zdravja.
Na Orlovem vrhu je dinamični Janez Prosen z gospo Marijo lepo pokosil travo in vse je bilo v cvetju za opoldansko sv. mašo za vse žive in rajne naše misijonarje (-ke) ter vse sodelujoče v gibanju MZA-CMA, po vseh kontinentih. Prisotnih je bilo okrog 150 odraslih in precej
Po novomašni slovesnosti pri Sv. Kristini
Petra na grobu prvaka apostolov, opravil prvo sveto daritev, so bili pri tej sv. maši navzoči štirje bratje, a oče ni mogel biti med njimi. Gotovo pa so misli vseh bile osredotočene na očeta, ker jim je ob vsej sreči nesreča zagrenila veselje.
Ni bilo drugega izhoda - čas je bil skopo odmerjen - oče je moral z vso skupino odleteti v Slovenijo, ki je ni videl že 62 let. Ne vem, s kakšno težavo se je vzpel na letalo. Vem le, da je zdravnik odredil, da mora kljub vsem težavam premikati nogo v mavcu, da se bo čimprej pozdravila.
Tako se je v Nevljah, ki je rojstni kraj novomašnikove rajne matere, z vsem sorodstvom udeležil Rafkove nove maše. Sodelovali so vsi farani, če se prav spominjam, je bila zadnja nova maša v Nevljah pred 62 leti. To je sedaj bil za Nevlje naj slovesnejši dan, ker je ameriški Slovenec daroval prvo sv. mašo in somaševalo je 14 duhovnikov.
Naslednjo nedeljo, 13. julija, pa je novo mašo ponovil tudi v Šenčurski fari pri Kranju, ki je rojstni kraj očeta Jožeta. Tudi tam se je zbralo mnogo ljudi, ki so vsi kar tekmovali, kako bi
Rev. Ralph Roberts, S.S.S.
EUCLID, O. — Ob 50-letnici svojega obstanka je fara sv.
Kristine doživela v nedeljo, 27. julija 1975, svoj naj slovesnejši dan, ko je novoposvečeni duhovnik Rev. Ralph Roberts, S.S.S., prvič opravil sv. daritev kot član te župnije med svojimi so-farani.
V tem listu je bilo že poročeno (16. in 25. julija) o njegovem izrednem posvečenju, ki je po samem papežu PaVlu VI. sprejel oblast duhovništva. Kot sem že poročal, bi še pripomnil k vsemu, da so se zbrali v Rimu za ta dan novomašnikov oče in jim boljše postregli. Pripom-štirje bratje in sicer Rev. Ed- nim, da se je skupini pridružil ward iz Afrike in 3 bratje z že- °d tukaj iz Euclida znani Mr. nami iz Amerike, da je na ta George Pančur z ženo, ki so v dan bila vsa Robertsova družina sorodstvu z Robertsovimi. Ne združena. Pred odhodom so vp- |vem, koliko sorodnikov je novo-rašali zdravnika, če bi oče, ki rrtašnik tam srečal, povedal pa živi v Domu za ostarele na Neff rni je, da se je med tednom, ko Road, zmogel to potovanje, je šel maševati k Mariji Poma-Zdravnik je potovanje odobril. |gaj na Brezjah, pridružilo 40
Tako so se v Rimu sešli oče | sorodnikov. Vsekakor je bil iz-in pet sinov. Primerjal bi, da je j reden dogodek, da se je ob isto doživetje moglo biti podobno j tem času in na istem kraju sreči, kako je svetopisemski očak i združila cela družina: Oče Jože, Jakob bil srečen, ko je našel sinovi, novomašnik Rev. Ralph, švojega “mrtvega” sina Jožefa.. S.S.S., Rev. Edy, S.S.S., ki misi-Vsem pa je v srcu gorela želja, ‘jonari v Tanzaniji, Afrika, Tone “o, ko bi še mama ta dan doži- z ženo, Joseph z ženo in Walter vela!” Mama je umrla pred z ženo, zbrani vsi na rojstnem leti.	j kraju svojih roditeljev. Prepri-
Naslednji dan v nedeljo, 29.'čan sem, da je “Gorenjska skal-junija, ko je za baziliko sv. Pe- nata stran...” vsem vtisnila tra v Rimu žegnanje, se je 359 neizbrisno sliko, da jim bo to duhovniških kandidatov pripra- doživetje ostalo v trajnem spo-vljalo, da sprejmejo od sv. očeta minu.
Pavla VI. oblast delivcev svetih Vsa skupina - le Father Edy-skrivnosti. Napovedana ura ob ja so pustili v Sloveniji, ker bo 6. uri popoldne je bila zaradi po krajšem oddihu odšel nazaj vročine premaknjena za eno uro v Afriko - se je z novomašnikom pozneje, to je ob 7. uri. Posve- vrnila v Ameriko, titev in ves obred se je vršil na Fara sv. Kristine se je dobro prostem na trgu pred baziliko pripravila, da se združi pid nje-sv. Petra. Med ogromno mno- govi prvi sv. maši, ki jo bo opra-žico so bili zbrani bližnji in vil v svoji rodni fari. V nedeljo, daljni sorodniki novomašnikov, 27. julija, ob 3. uri popoldne, je seveda tudi vsi Robertsovi z(bil ta čas napovedan. Kljub očetom. Pa se je zgodila nez-, dejstvu, da so povečini že vsi goda, ki nikdar ne počiva. Na zadostili nedeljski dolžnosti, se vsem lepem je sivolasemu očetu Je popoldne zbralo veliko ljudi, Jožetu klecnila noga, padel je da so skoraj napolnili veliko in ni mogel vstati. Odpeljali so svetišče nove cerkve. Več znan-ga v bolnišnico, kjer so pozneje cev se Je odzvalo iz drugih slo-ugotovili, da ima pod kolenom venskih župnij, od Marije Vne-navpično zlomljeno kost in so bovzete, sv. Vida in od sv, Lov-mu jo morali dati v mavec. Venca. V župnišču so se zbirali Vsak si lahko predstavlja, kako : duhovniki in povabljeno sorod-je ta nezgoda vplivala na sinove, stvo, da so v procesiji odkora-ko je vse bilo v tako radostnem kali v cerkev. Skupina Kolum-in svečanem razpoloženju. jbovih vitezov je dala sprevodu Naslednji dan, ko je srečni slikovito podobo. Naš pomožni novomašnik v kripti bazilike sv. župnik Rev. Francis Paik je
imel dosti posla, da je vse po redu in;pravilno zvrstil. Ko se intencijo ($5.00) smo darovali je mecj zvonenjem procesija pomikala v cerkev, je organistka Mrs. Mary Gerl s pevskim zbo-
531-6049
(123)
Father Jože Vovk, ter upoko-1	First Offering
jeni duhovnik dr. Alojzij Tomc, |- ONE OWNER HOME ustanovitelj župnije sv. Grego- Spacious, Charming Cape Cod. rija v Hamiltonu, Kanada. Ostali! Euclid — Indian Hills, so bili znanci novomašnika in sobrat j e kongregacije Naj svetejšega Zakramenta. Eden izmed njih je bil tudi slavnostni pridigar v angleščini. Bogoslužje je bilo delno v angleščini, delno v slovenščini. Tako je prvo berilo za to nedeljo prebral v angleščini dolgoletni Rafkov znanec in prijatelj, č. brat
BY OWNER Reduced to 18,900
Colonial - living room, dining room, 3 bedrooms, 3 car garage. 18611 Arrowhead, Cleveland.— Call 531-0726
ESTATE — MUST SELL
Robert Hočevar, O.F.M., ki je | Real estate, double for family
za šolo s. Pirčevi.
Cela procesija duš se je spet ob 5 pop. pomikala proti kapelici. Bilo jih je več, kot zjutraj pri sv. maši. Pete litanije Matere božje so vedno na naš pikniku posebna privlačnost. Vrsta dobrih pevcev-laikov je okrepila prisotne duhovnike: msgr. L. Baznika, ki je molitve končal, g. J. Lekana, g. dr. P. Kraj pika, ki je s seboj pripeljal msgr. A. Oreharja, iz Argentine ravno na obisku in moja malenkost.
Miss Ivica Tominec nas je pa otrok. Sv. obhajilo je prejelo pridno fotografirala, da ne bom
nad 80. Nekateri so že zjutraj bili v svoji fari pri sv. maši. G. Rudi Knez je pomagal pripra-
zlepa pozabil letošnjega piknika. Dr. Tomaž Sfiligoj je za sošolca g. F. Buha spraševal, pa
viti oltar in vodil je ljudsko pet- sem mu v Toronto, na mizo g. je ter bral eno berilo, dva si- Kopača to sporočil, da se lahko
nova sta tudi ministrirala, dm-gega pa tajnik Matthew Teka-vec, naš euclidski “fajmošter”, kot sem opazil, da ga mnogi imenujejo. Štipendijo MZA za
poiščeta.
Rev. Charles A. Wolbang CM
rom zapela: “Novomašnik bod’ pozdravljen, od Boga si nam poslan!”
Povabljeni so zasedli odka-zane sedeže. Duhovščina - bilo jih je nad 20 - je zadnja prišla z novomašnikom, ki je stopil k sivolasemu očetu. Ganljivi prizor je bil, ko je ljubek fantek prastaremu očetu izročil križ, ki ga je potem oče dal sinu novomašniku. Sin je pokleknil pred očeta, ki mu je dal očetovski blagoslov, drugi dar pa je bila sveča, kar je oboje položil na oltar. Poleg domačih duhovnikov od sv. Kristine so od slovenskih duhovnikov bili navzoči: msgr. Louis Baznik, Thompson, Ohio, ki je bil slavnostni
za ta dan prišel iz Lemonta, 111. Drugo berilo je bilo prebrano v slovenščini. Evangelij je prebral domači župnik Rev. Joseph Celesnik.
Oba pridigarja sta nam pre-dočila vzvišenost duhovniškega stanu. Pri darovanju pa, ko so sorodniki prinesli darove, je mater zastopala Mrs. Katarine Žalec, ki je že od rojstva bila tako tesno povezana z njegovo mladostjo. Ona je očetu izročila kelih, ki ga je potem oče podal sinu. Tukaj moram povedati, da je v kelih prelit materin poročni prstan in je na njem podoba brezjanske Marije Pomagaj, krasen kelih, ki ga je za bogoslužje posvetil sam sv. oče Pavel VI.
Pri posvečenju so duhovniki obdali oltar, da so skupno izgovorili posvetilne molitve. Tako se je sv. obhajilo podalo vsem vernikom pod obema podobama, kar je skoraj vsa cerkev sprejela. Med daritvijo so peli slovenske nabožne pesmi.
Po končani sv. maši so sb povabljenci po istem vrstnem redu vrnili v župnišče. Ostali pa so napolnili dvorano, kjer je bil pripravljen “buffet-dinner” za udeležence, ki jih je gotovo bilo čez 500. Med odličnimi gosti je bil tudi župan mesta Euclid Mr. Knuth. Pridne delavke od “Ladies Guild” so vsem dobro postregle. Natakarji pa so suha grla poživili z dobro kapljico vinske trte. Vsi so bili v vese-lem razgovoru in razpoloženju.
Po končanem obedu pa smo šli še v cerkev, kjer so bile slovenske lavretanske litanije, ki se tukaj tako poredko pojejo. Novomašniku, ki je v ornatu
use or investment. On E. 77 St. Call 781-1600
Aluminum Awnings for sale
4 beautiful, like new aluminum awnings. Two extra large, two over door size. $25. Call 531-0989
(x)
FOR SALE BY OWNER
Move in condition, two family frame home. Good area. Near everything. On 18608 Neff Rd. Open 2-5 anytime.
— (124)
For Sale
Excellent condition, reasonable, large rug, metal wardrobe double door, dresser, twin bed, color TV, oil paintings, lawn mower. 871-6784.
-(121)
SVETOVIDSKA OKOLICA
hiša za eno druž, tri spalnice, dve kopalnice, z aluminijem obita, garaža, vzdignjena vrata. Cena $12,000.
Hiša za dve družine, 6-6, po tri spalnice vsaka. V dobrem stanju znotraj in zunaj. Najmanjše neplačilo $600. Zakaj plačujete najemnino?
Zidana hiša za 6. družin, garaže. V prvovrstnem stanju. Dohodek $5800 na leto. Kličite nas, da vam pokažemo.
Potrebujemo več hiš. Kupci z gotovino čakajo. Kličite nas!
A.M.D. REALTY
1123% Norwood Rd. 432-1322
APARTMENT FOR RENT
Slovenian speaking woman or couple - E. 63rd St., south of St. Clair. Newly redecorated. 361-5887.
-(121)
Wanted
5 rms. Down or Single Home -yard. Elderly couple - no pets. In vicinity St. Clair and St. Vitus. Call after 6 p.m.
881-3299
(121)
FOR RENT E. 71 ST.
south of St. Clair, six large rooms, pay own utilities. Gravity furnace, on 1st floor. See Apt. 1 or call after 6 pm 843-8033.
(126)
NOVI ZIDAN RANČ
od Rt. 91, krasne tri spalnice, 1% kopalnica jedilna soba, pol-
na klet, dvojna priključena ga-prišel v cerkev, so pevci ponov- ra^a> sposoona za vrnitev davka.
no zapeli: “Novomašnik bod’ pozdravljen!” Njemu so se pridružili priznani pevci od Marije Vnebovzete, organist Mr. Ivan Rigler, Mr. Viktor Modic in Mr. Charles Trček in frančiškanski brat Robert Hočevar, O.F.M., ki so intonirali litanije. Vsa cerkev je odpevala od srca. Po blagoslovu z Najsvetejšim pa je vsa cerkev dala duška zahvali Bogu za ta izredni ,dan s slovensko: “Hvala večnemu Bogu ...”
Vsi udeleženci so bili ginjeni in vsak se je izrazil: Bil je res lep dan! Naj bi to novomašno slavij e nam vsem dalo odmev v življenju, da bomo cenili, kaj nam Bog s tem poklicem daje.
Novomašniku pa še naj ostane sreča, kot jo sedaj doživljaš. Ostani zvest Bogu in besedi materine govorice, ki si jo ohranil in jo rad govoriš. Spremlja Te naj naša molitev in želja, da kamor boš prišel, boš prinesel mir in razumevanje. Bog s Teboj!
M. T.
MALI OGLAS!
House For Sale
Bungalow, Lake Shore Blv’d., Holy Cross Parish, Euclid. First Floor, three bedrooms, kitchen, dinette, bath, living room. Upstairs, bedroom and sewing room. Divided basement with recreation room. Price $35,000. Principals only. Call 944-8073.
(8,15,22 avg)
NOVI EUCLID DUPLEX
6-6, prostorne tri spalnice, IVz kopalnica, jedilna soba, kvalitetno delana, čaka za vašo izbiro dekoracije.
EUCLID ZIDAN
bungalow, delan po naročilu, dve spalnici, prostor za razšira-nje zgoraj. Lepa rekreacijska soba, iy2 kopalnica, 2% garaža. V lepi okolici novih domov.
UPSON REALTY
UMLA
499 E. 269 St.	RE 1-1070
Odprto od 9. do 9.
______________________021)
BY OWNER
off E. 156 St. & Lake Shore Blvd. 4 bedroom home, all newly remodeled, copper plumbing, IVz garage. Call 481-6651. ________ _ (121)
’ NAPRODAJ
da se uredi zapuščina hiša za dve družine na' E. 77 St. za sebe ali investicijo. Kličite 781-1600
CVETLICE ZA POROKB POGREBE
IN VSE DRUGE PRILIKE • Brezplačna dostava po vsem mestu • Brzojavna dostava po vsem svetu FTD
STARC FLORAL Inc.
6131 St. Clair Ave. Telefon podnevi: 431-6474 Dom: 1164 Norwood Rd. Telefon ponoči EX 1-5078
Smo tako blizu vas kot vaš telefon
ZAKRAJŠEK
FUNERAL HUME GO.
Tel.: ENdicott 1-3113 6016 SL Clair Ave.
SLOVENSKA BRIVNICA
(BARBERSHOP)
783 East 185 St.
JOHN PETRIČ — lastnik se priporoča
IZ SLOVENIJE
Gramofonske plošče « Knjige Radenska voda • Zdravilni čaji Spominčki • Časopisje <• V age na kilograme • Semena « Strojčki za valjanje m rezanje testa
TIVOLI ENTERPRISES, INC. 6419 St. Clair Ave. Cleveland, Ohie 431-5286
Odprto v nedeljo 2-5 19050 Pasnow pri E. 185
V Euclidu, 6-sobna enodružinska hiša, porč spredaj, garaža za 2 kare. lot 170 čev. globok.
GEORGE KNAUS REALTOR 481-9300
(121)
SLOVENKA IŠČE
dve sobi s kuhinjo v bližini E. 185 St. in Harland Ave. do E. 222 St. in Miller Ave.
Kličite 431-6584
—(8,12 avg)
Help Wanted Male or Female Delo za žensko
Starejši mož išče gospodinjo in kuharco, rajši če lahko živi pri njem ah pa drugače če treba. V okolici E. 185 in Euclid.' Kličite “Jim” 228-1771 ali 267-0600. ____________ (121)
Delo za žensko
Iščemo šiviljo za splošno popravljanje v čistilnici.
Kličite 731-7060
(121)
Help wanted Mate or Female Help Wanted Male & Female
„ slovenski pridigar, Father Vic-St. Joseph’s College j tor Tomc od Marije Vnebovzete, Box 351	[Father Joseph Varga od sv. j
Princeton, N J. 08540 (Lovrenca in njegov pomočnik1
LASTNIK PRODAJA
hiša z dvema spalnicama, bungalow v Euclid, Ohio. Se lahko takoj selite. Kličite 731-4703.
(124)
Baby Sitter Available
Can Babysit an infant and 2 toddlers mornings till 4':30 p.m. From St. Vitus area.
, -(124).
DRAPERY MAKERS
We have opened a new custom drapery and slipcover workroom in the Cleveland area. We have openings for the following positions:
Drapery cutters tablers
blindstitch operators top treatment specialists Slipcover sewers
Experienced or will train." This is a great opportunity to join one of the best known and respected companies in the country. At J. C. Penney you will enjoy good salary, excellent benefits and pleasant working conditions.
Apply in person to:
J. C. Penney Company 30901 Carter Street Solon, Ohio
10:00 AM. to 3:00 P.M.
248-2676
J. C. PENNEY COMPANY
An equal opportunity Employer
(121)
5KIIEKILEA pm:c., a, august 8,1975
gBOOOOOOOOOOCeOCCOOOOOOOOCOOCOOOOOOOOOPOOOOCiOOOOO r
JANEZ JALEN:
BOBRI
Prva knjiga
SAM
^ocooosoooooooooooeoooooooooooooooooooooooooaoog«
Jelen je začel ogledovati svoj plen. Ubil je močnega samca. Še vedno mu je tičala puščica v prsih. Sodil je, da mu je prestrelil srce. Kar samo se mu je smejalo. Že je videl samega sebe, kako se bo ponašal v gostem in mehkem, rdečkastosivem in belo progastem kožuhu. Pozimi pa si potegne čez glavo risovo glavo s povešenimi brki in s črnimi čopi na vrhu pokončnih ušes. Ne, ne bo nosil kožuha vsak dan. Kadar ga bo zaneslo proti Plešivci, si ga. pa prav gotovo zaveže s šapami prvih nog prek rame. če bi slučajno srečal Jezerno Rožo. In pa da bosta videla Sulec in Tur, kdo je Ostrorogi Jelen.
Plamenolasec je odvezal drevak in že zaveslal proti potoku. Čimprej bi bil rad v kolišču, da se skaže pred naselbino in podraži Karpa. Pa se spomni, da mora vendar še pogledati, kakšno žival je ponoči umoril ris. “Pozabljivec,” se je udaril s pestjo po čelu.-: Seveda.. Bober bo, če mu ni plena odnesla že kaka druga zver. Pa komaj. Bil
Pa kakor je želel hiteti, je moral na- prvem produ pristati. Premagala ga je lakota. Brž je nabral nekaj dračja, da zakuri ogenj. Zamudil se bo i’es precej, pa ni mogel več strpeti. Iz ovčje kožuhovine je vzel vnetilo: kos nad ognjem dobro presušenega smrekovega lesa, stolčeno dre-, vesno gobo, hrastovo drgalo in malemu loku 'podobno vrtilo. V že zvrtano jamico v mehkoleso Smrekovino je nastavil kakor Sveder drgalo, hrastov klinec. Vdel ga je v zanko tetive in začel naglo potegovati vrtilo k sebi in od sebe. Suh prah se je namlel v jamico in zavonjalo je, kakor bi se nekaj smodilo. Pričelo se je kaditi. Kmalu se je prah vnel. Jelen ga je stresel na gobo. Užgala se je. Ostrorogi jo je brž razpihal, vtaknil v šop suhe trave, zamahnil sem in tja in že je lahko podtaknil ogenj pod dračje, ki je vzplamenelo. Grmado suhih vej je Jelen nametal na ogenj, da bo dovolj žerjavice.
Če bi odprl bobra ali risa, je pomislil Ostrorogi. Nak. Poprej
dni dobro jedli.	Samo po strani ga je tu pa tam
Ostrorogi se ni menil za njih'pogledala. Slutila je, da se bo pohvalo. Plen je odnesel v svo- |brat danes še sporekel. S Somom jo kočo in nikomur ni rekel, naj in Karpom seveda. Kvečjemu 1 mu pomaga odreti in razkosati še z Redkozobo Ščuko. S' kom 'ubiti živali. Brkati Som in Neo-'drugim naj bi se. Naj se kar. kretni Karp sta se spogledala. Kdo mu pa kaj more. Ubil je Karp je hotel planiti za Jelenom, 'risa.
Pa mu je Som revsnil: “Pusti J Jelen je preizkusil ostrine ha ga! Bom že jaz.”	ikoži palca. Bo. Vstat je: “No,
Plamenolasec je sedel na rob'mi greš pomagat?” se je nasmeh-ognjišča. Bil je upehan. Sinje-’nil Kodrolaski.
slišal, ne videl.
Ostrorogi je pristal na trdini. Njegovo opazovanja vajeno oko je brž ugledalo precej doraslega bobra. Hkrati ga mu je pokazal že tudi Bevsk, ki je zalajal ob njem. Jelen je plen pobral. Kožuh ni bil kaj prida. Za domačo
je ves čas buden in ni ničesar : nalovi ribe. Zabrodil je v potok,
pričel segati pod kamenje in korenine in kmalu halovil dovolj postrvi zase in za psa.
; Grede, ko je vrtel ribe nad žerjavico, se je Ostrorogi spet spomnil na belega bobra:
“Risa, ki je spil kri samo encimu izmed družine belega bobra,
Joseph L.
FORTUNA
POGREBNI ZAVOD
5316 Fleet Avc. 641-0046 Moderni pogrebni ravod
Ambulanca na razpolago podnevi in ponoči
CENE NIZKE PO VASI ŽELJI
porabo bo pa kar dobei. Utegne j	doletela smrt. Ubila ga
pa žival imeti dokaj bobrovine, j jg rnoja roka> Seveda! Saj hoče P^av sodi po vonju. In pa |ker j,e bil prav za prav moj. In bober je njegov in nikogar dru- iso vsi moji) z ,be]im vredj ki mu
SeSa-	bbom pa prizanašal. Če pa sam
Ponovno je stopil Ostrorogi j zaide y past _? Potem je pa
Jelen v svoj drevak in se z dvoj- jnavaden ,bober; kakor so drugij
nim plenom spustil po Dolgem jn je Nevidrd ^udj nad njim dal
potoku navzdol proti jezeru in merd obiast ”
proti kolišču svojega očeta, mr- „ ,	- • -n i +
:	_ , A	’	Ostrorogi m Bevsk sta se na-
kega Brkatega Soma.	. ,, f v.,	.	,	,,
jedla, poskočila nazaj v drevak
in se odpeljala po Dolgem potoku navzdol. S tokom vode je drevak hitro pribrzel v jezero.
Jutro je bilo sončno in jasno. Veter je pihal Jelenu v hrbet in ga sam gnal proti domačemu ; | kolišču. Kodrolaska je bila že ^vsa nemirna. Težko ga je čakala. Bala se je za brata. Kdo bi se še kdaj zavzel zanjo, če bi se Krzni Ostrorogi več ne vrnil z jlova. Ni čudno, da je veselo zavrisnila, ko ga je zdaleč zagledala. S tem je pa vse kolišče 'opozorila nanj. Najbolj ostro-1 vidni so kmalu prepoznali Jelenov plen in se ga razveselili. Ho, bober in ris. Spet bodo nekaj
oka mu je ponudila jesti. Odkimal je. Spil pa je polno, tem-‘norjavo glinasto čerfo zakisnje-nega mleka. Kodrolaska ga je sebi pritrgala, da je vsega zanj prihranila.
Da odere risa in bobra, si je Ostrorogi najprej nabrusil bodalo in nože. Seveda. Obe živali bi tudi razkosal, če bi imel bronasto sekiro. S kamnito se pa ne bo trudil. Naj se drugi. Rekel pa za sekiro ne bo. Bi mu je Som skoraj gotovo ne hotel dati. Zavoljo zavaljenega Karpa. Pa naj le počaka, Karp.
dovolj ostro. Plamenolasec je odložil večji brusilnik in segel po manjšega. Skrbno je pričel ostriti notranjo in zunanjo rez svojih treh srpasto ukrivljenih nožev, narejenih iz nereščevih
“Grem,” mu je sestra veselo prikimala.
“Kar poprimi.”
Ostrorogi je pograbil risa za zadnje noge, Sinjeoka pa za prve. Odnesla sta ga na mostišče pred kočo. Pokleknila sta vsak na eno stran ubite zverine. Sestra je poprijemala,
čale so in skušale žaleči črve. Pa jih je Sinjeoka pridno odganjala.
Ris je bil odrt. Razparati ga pa Jelen ni maral. Naj ga Karp ali Som, če hočeta. Ali kdor koli. Odrezal je samo obe stegni. Zase in za Kodrolasko.
“Joj, se bo razhudil Som. Niti koščka mesa si doslej nihče ni drznil vzeti sam. Ti si pa pridržiš kar najlepša dva kosa. Kodrolasko je kar zares zaskrbelo.
“Nn-hh!” Jelen je sestro samo pogledal. Odnesel je kožuh in obe stegni v kočo, iz nje pa prinesel bobra. Odrezal mu je najprej tolsti luskinasti rep. Te poslastice še nikdar ni bil deležen, še manj seveda Sinjeoka. Od
j ANZLOVAR'S DtPT. STORE |
brat pa je najprej razprečil dla-|vsakeša bc*ra si ^P pridržal
ko med zadnjima nogama, pre- Som sam' Zase;/a Scuko “ pa ■;_____________;x„i j_'menda tudi za Karpa. Seveda.
rezal kožo in pričel dreti zadnje noge. Obračal je nože navzno-traj in navzven, kakor mu je bilo bolj priročno, premenjaval večje in manjše in segel včasih Bronasto bodalo je bilo že kar tudi po bodalo. Skrbno je pazil,
Med delom je večkrat ‘pozna zavidljivca.
čekanov, uporno nagubančil čelo. Sinjeoka ga ni marala ogovarjati.
da ni poškodoval krempljev na_ koncil šap. V njih je moč in togota, ki bo prešla sčasoma vanj. če bi mu pomagal Neokretni Karp, bi prav gotovo skušal šape rieodrte odrezati. O, ga
Debele, svetlikajoče se muhe so brž zavohale meso. Pribren-
Printing
SPECIALISTS
AMERICAN HOME PUBLISHING C0.
6117 St. Clair Ave. 431-0628
-■ v ■
M APPRECIATION AND LOVING MEMORY
John J. Urbancich
Whose untimely death saddened the hearts of his loved ones and left an emptiness which can never be filled.


Our heartfelt thanks to pallbearers, John’s nephews: Edward Kaifesh, Edward Kirchner, William Kastelic, John Chiap-petta, Thomas B. Bryan, George Opalich, Anthony Ambrose, Bruce Kastelic, and friend Nick Dietz.
Sincere appreciation to Rev. Victor N. Tome for the beautiful eulogy. Thanks also to Father Paul Krajnik and Father Raymond Hobart who concelebrated the Mass with Father Tome.
We are most grateful to organist Ivan Rigler who played and beautifully sang the musical selections which were favorites of Mr. Urbancich.
He w as a member of Northeast Council, Knights of Columbus No. 2786, St. Joseph Soc. 169 KSKJ, President American Fraternal Union No. 188. He was employed by Picker Corporation, and was Personnel Supervisor at Cleveland Stadium.
Mr. Urbancich was horn on April 28, HU4 and died April 29, 1975. Burial was on May 2 at All .Souls cemetery. Funeral was from Grdina Funeral Home, Cake Shore Blvd. to St. Mary’s Church in Collinwood.
Our sincere thanks to Rev. Victor N. Tome, Rev. Paul Krajnik, and Msgr. Wn>. Gallagher of St. Francis of Assissi for their numerous visits to the hospital.
Heartfelt acknowledgements to everyone who sent floral arrangements, brought food, or made donations to the Slovene Home for the Aged, or the American Heart Association, Northeast Ohio Affiliate, visitations at Grdina’s, or donated Masses.
Special appreciation to Mr. and Mrs. Anthony Grdina for their personal assis-
tance, and for providng the luncheon following the burial, to which they invited all who went to the cemetery.
Special thanks to Cleveland Council-men David Trenton and Ben Zaccaro for sponsoring a City of Cleveland Resolution which was unanimously passed, honoring Mr. Urbancich.
SAFELY HOME
I am home in Heaven, dear ones;
Oh, so happy and so bright!
There is perfect jo^ and beauty In this everlasting light.
All the pain and grief is over,
Every restless tossing passed;
I am now at peace forever,
Safely home in Heaven at last.
Did you wonder I so calmly
Trod the valley of the shade? <
Oh! but Jesus’ love illumined
Every dark and fearful glade.
And He came Himself to meet me In that way so hard to tread;
And with Jesus’ arm to lean on,
Could I have one doubt or dread?
Then you must not grieve so sorely. For I love you dearly still:
Try to look beyond earth’s shadows, Pray to trust our Father’s Will,
There is work still waiting for you,
So you must not idly stand;
Do it now, while life remaineth—•
You shall rest in Jesus’ land.
When that work is all completed,
He will gently call you Home;
Oh, the rapture of that meeting,
Oh, the joy to see you come!
Sadly missed by:
DOROTHY URBANCICH — Wife MADELINE D. DEBEVEC — Daughter, JOHN M. URBANCICH — Son James V. Debevec — Son-in-law,
Candice Perchan Urbancich — Daughter-in-law; James V. Debevec, II — Grandson
5 6214 St. Clair Ave.
Tel. 361-8042 S
OFF
ON ALL MERCHANDISE
SALE NOW IN PROGRESS
AND ENDS SATURDAY, AUGUST U
m GIVE AND REDEEM EAGLE STAMPS
■
■
■
B
M
1
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
B
£S
M
a
■
0
0
0
a
0
0
iBWaiHBBBBBBBBHaBBaagBBHBBBBMBBBBBBBBBBBBBBBBBBHHBBB■
! HfBBHBBBflHBMBBBflBBBHBBBflBBBBBBBBBBflBflBBBBHBBBflflflBflBir
Eieuo form umm nc.
s	VELOCE AND PIRELI TIRES
FOR DOMESTIC and FOREIGN CARS f.	19901 St. Clair Ave.
3 ,	Cleveland, Ohio 44117	^
S	MARTIN LISAC	481-6106	a
iaBBBBRBBBBS]SBBBBflBBB3BBBflBBEBBflBBHBBBaBBflBBBaBfl9BflBB!
GRDINA FUNERAL SMES
1053 East 62 St.
17010 Lake Shore Blvd.
431-2088
531-6300
GRDINA FURNITURE STORE
15301 Waterloo Road
531-1235

SLOVENIAN PAINTING & DECORATING CO.
Kličite sedaj za brezplačni proračun za barvanje vaših domov to poletje. Izvršujemo tudi vsa ostala pleskarska dela ter papiranje. Kvalitetno delo. Zmerne cene. Kličite
Jože Ramšak 692-1069

| ŽELE FUNERAL HOMES INC.
I	MEMORIAL CHAPEL
S 452 East 152nd Street	Phone; 481-3118
g	ADDISON ROAD CHAPEL
~	6502 St. Clair Avenue	Phone: 361-0583
Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo
s
5
S
5
•**
F**
’7si!ini)iiiiiiniiiiijMiiiiii)iimiiiiiuijiunimmiuuniuinu:uiiJmiim:uniiiinii:iiK
_ u
TONY KRISTAVNIK
PAINTING AND DECORATING
Telephone: 944-8436
Spomlad je tu! Najboljši čas za barvanje vaših hiš! Preglejte vaše domove in pokličite nas za brezplačen proračun. Smo strokovnjaki! Sanitas in papiranje

¥ fefag $p«Iis nalili dragih siaršef
OB DRUGI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA OČETA STAREGA OČETA IN SVAKA
Joseph Vidic
Izdihnil je svojo plemenito dušd dne 13. avgusta 1973
Dve leti je že minilo, odkar Te več med nami ni.
Prazno, pusto je življenje, odkar nas si zapustil Ti. .
OB TRINAJSTI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINULA NAŠA LJUBLJENA MAMA, STARA MAMA, SESTRA IN SVAKINJA
Louise Vidic
Izdihnila je svojo plemenito dušo dne 7. avgusta 1962,
Počij od hudih, težkih let, preblago majnino srce; ko zadnje trombe zadone, veseli snidemo se spet.
Žalujoči:
hčerki DOLORES. NOONAN in FRIEDA DELAAT sin DENNIS
Cleveland, Ohio, 8. avgusta 1975.
’ -K.	•	“-W—t	j; -