Leto lil aevnRa m. u LjuDijani, innrern. junja rare. cena Din 1'SO j? 1 iha.1% vsak dan popoldne, izrzemai nadeli« In praznike. — Inseratl: do 3g petit a 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji Inseratl petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 7 D. — Popust po dogo-Vcru. — inseratni davek posebej. — „Slovenski Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D 1 Upravnistvo: Knall o »a ulica Stav. 5, pritličfe. — Telefon štev. 304. uredništvo: Enailova ulica št. 5, L, nadstropje. — Telelon s*ev. 34, Poštnina plačana v gotovini. Posledice poplav v Sloveniji Po večjih prejšnjih poplavah je doživela Slovenija v zadnjih dnefr zopjt Iiude nalive, ki so povzročili ponovno naročanje potokov in reif. Zlasti hndo je prizadeta mariborska oblast. Mudi-nja, Dravinja in Savinja so v južnem delu oblasti poplavile velike komplekse polja ter povzročile ogromno škodo. Daii v naših krajih goltovs niso l>ile tako katastrofalne, kakor v južnih delih države, je vendar škoda, ki jo trpi naše kmečko prebivalstvo, ogromna In sega v milijone. Komaj polovica sena Je prišla v redu pod streho, dočim je druga polovica deloma vsled trajnega dežervja segnila, deloma pa ga je voda .«■ploh odplavila. Žitna *>olja so radi hladnega vremena zelo zaostala ia js žiro mnogo pozneje dozorelo. Žetev je skrajno naporna, ker je žito zbito v zemljo. Polja v bližini vod so posuta z nrsipinami in blatom, tako da je ponekod žetev sploh liernogoča. Ajde, ki je zelo važen poljski pridelek v naših krajih, bo letos zelo malo, ker je radi zakasnele žetve ne bo mogoče več pravočasno posejati. Sadje, v kolikor ga toča ni zbila z dreves, odpada in gnije. Izvoznega sadja v teh krajih letos sploh ne bo, ker ie od toče vse sadje poškodovano. V goratih krajih so napravili ver*ko škodo hudourniki, ki so odnašali mostove, izpodjedali bregove ter odplavili cela skladišča lesa. Velika je škoda na cestah, ki so že od lanskega leta bile večinoma izprane, a jih še ni bilo mogoča popraviti ki na novo posuti. Tako vozila, kakor živina na takih cestah silno trpijo. Prekmuxje letos sicer od poplav ni bilo direktno prizadeto, vendar pa se se tam poznajo posledice lanskih katastrofalnih poplav, ml Lendavi se je porušil nasip in je voda uničila precei polja. Kljub temu, da je škoda v Sloveniji zelo občutna in sega v milijone, ni pričakovati od vlade izdatnejše podpore, ktr Je vsa vladna akcija predvsem usmerjena na najhuje prizadete kraje v Vojvodini, Baranji, öacki in J-žni Srbi];. Oba slovenska velika župana sta o posledicah poplav podrobno informirana in sta se obrnila na vlado za podporo. 2e v prejšnjih letih pa se je izka-zaks da podpore, razdeljene med posameznike ne zaležejo mnogo in povzročajo le prepira in razprtije. Zato bi bilo umestne} e da se event vladna podpora uporabi za regulacijo onih rek in potokov, ki vsakoletno povzročajo, da se prebivalstvo v bodoče obvaruje pred takimi aiesrečami. Od tega bi imeli koristi celi okraji in celokupno prebivalstvo. S tem se bodo tudi razbremenile lokalne samouprave, ki jim ne bo treba nalagati zopet novih doklad. Prebivalstvu samemu pa naj bi vlada pri-^koč-ia na pomoč z izdatnim znižanjem dr. .'črih bremen. Svetovni dijaški kongres v Sremskih Karlovcih — Sremski Kprlovci, 26. julija. Včeraj je bil v Karlovcih zelo svečano ctvorjen V. mednarodni dijaški kongres. Prisotnih je 295 delegatov iz vsega sveta, med njimi tuiII Indiici, Kitajci in Japonci ter močna skupina delegatov južnoameriških. d~žav. — Kongres je otvoril rektor beogradske uni* verze g. Pavle Popovič. Nato so govorili delegati raznih držav. Po končanih pozdravnih govorih oo delegati zapeli staio dija» ško pesem «Gaudeamus igitui>. Po otvo* riwi kongresa je bil svečan banket, na ka* terem je epi?kup Maksimilijan pozdravu goste v več jezikih. Ob 17. so s: začele me* ril :.rne razprave kongresa. Kongres bo tra* jal do 2. avgusta. Dne 27. t. m. obiščejo udeleženci s posebnim vlakom v Beograd. ZOPET MANIFESTACIJA ZA < ANSCHLUSS» V BERLINU — Berlin. 26. julija. Ob priliki gostovanja dunajske »Tipografije« je priredila Avstrijsko-nemska ljudska zveza v Berlinu ve-iko manifestacijo za priključitev Avstrije k Nemčiji. .Manifestaciji sta prisostvovali* tudi berlinski policijski predsednik in podpredsednik. Predsednik parlamenta Löwe je v svojem govoru predlagal, naj bi se priključitev izvršila potom ljudskega glasovanja. „ EKSPLOZIJA PRI VOJAŠKI VAJI — Budimpešta, '26. julija. Pri eksploziji metalca min pri vežbah gojencev vojne akademije na vežbal»šču v Kenyermezö* Tabor sta bila x:bita narednik Horkay in gojenec Andor Varga. Štirje gojenci so* težko, štirje pa Ianko ranjeni. Radič napovedale revizijo ustave Radičevska skupščina v hrvatskem Primorju- — Nesramen ki-pad na Slovence. — Žalitve Srbov. — V jeseni velika eprs- memba v vladi« — Sušak, 26. julija. Včeraj ?e je na Grob-niškem polju vršila napovedana velika skupščina HSS ,kateri so prisostvovali odpjslan-ci Radičevih organizacij iz celega Primerja ter večtisočglava množica seljakov. Ne zboru je govoril Stepan Radič, ki je izvajal: :*Xa tem polju so naši pradedi pred sedmimi Poletji obračunali s Tartari. Nas Slovanov je bilo na milijone. Naseljeni fttjo biJi cd rosike ravnine do tega nagega morja. Madžarov j3 bilo samo 50.000, a na svojih brzih ko-ijih so nas raztepli kakor plevel ter porušili državo Svatopluka in Kocelja. Nas južne Slovane so razpršili na vse strani. To se je zgodilo tedaj, ko po Turki porazili srbsko car-stvo. Tudi Turki so bili konjeniki. Tiste čase e o bili ti konjeniki, kar so dandaual n ji Amerikaner kakor Ford s svojimi a^iemo-biii. Y Ameriki je 20 milijonov avtomobilov, torej en avtomobil na vsakega petega človeka. Tako je nekoč Tartar, Turek in Madžar imel svojega konja. Konj pomeni mnogo. Pomeni danes avtomobil, luko ali morje. Sedaj imamo naše morje, naša beograjska bu-dala pa ne vedo, kaj je morje. Kaj je tr?ba peti >moxje, morje Adrijansko, ti bos še slovansko«, če je že naše. Adrija je naša, potrebna je samo administracija pa ne žau-darska. V Beogradu hočejo vsem pomagati, samo ne našim ljudem. Srb ni maral ljudi, ki so prosjačili na Dunaju ali v Pesti. To so največ delali Slovenci in zato jih je pol milijona ostalo pod Italijani. Bratje, jaz sem veliko slišal o vaši nezadovoljnosti, o toči, o neurejenih potih in o žandarjih, ki mislijo, da so Pašicevi žan-darji, med tem ko so žandarji zakona, kraljevski in državni žandarji Jaz pojdem v Beograd in bom zahteval, naj se zapre vsakdo, ki človeka tepe s pendrekom. Treba je uvesti človcSanstvo, zakonitost, občinsko samoupravo in izenačenje za celo državo. Lesna trgovina prehaja s Sušaka na Re- ko, ker dajejo reške oblasti tej trgovini v~o mogoče ugodnosti. To je radi tega, ker se ie o tem povpraševalo rczr.e Orjune in jugoslo-vene. Ni potrebno, da nas kdo ne U'~i ljubiti to državo, ker smo sami država. Mi r.o;!:e zastave ne odstranjujemo. Glavno je, da so vse naše zastave trobojnice. Rdeča barva na hrvatski zastavi ni prava. Preveč je krvava in bi morala biti rumena, kakor zora ali dekliško lice. Bela barva pomeni evotjo, modra pa nebo in morje.< Ako nadaljujemo kot seljačka stranka sporazume, bo dobro. Z ministrom financ, Stojadinovicem je zadostovalo govoriti te* lefonski, pa je dal milijon. Tako ;e delal tudi Marko Trifkovič. Pa mu je odgovoril Peric: Ne brat, treba stvar videti. Peric je sel jaški sin, njegovi bratje orjejo zemljo. Uzunovič je gospodar in pozna dobro Bol* garijo in Makedonce. To ni moja politika, to je politika cele vlade. Nračič" je rekel: Konvencije imajo to dobro stran, da posta* ne Dalmacija središče vladine politike. To velja za Primorje od Reke do Skadra. Ko se bo to zgodilo, bomo videli duh. spora z* uma, ki ujedinja Srbe in Hrvate. Dajem vam častno besedo, da bo tudi Grobniško polje deležno nove politike dela, svobode in ravnopravnosti.» «Poleti in jeseni se še več spremeni v vladi in ministrstvih. Vsak kraj mera do* biti popolno gospodarsko samostojnost. Gospodarske oblasti bodo v gospodarskih stvareh kakor samostojne države. To bo prinesla revizija ustave, ki se bo izvršila brez Rade Pašiča. Z revizijo ustave se bo država desetkrat pojačila in postala najbo* gafejša in najme .nejša v Srednji Evropi. Bog nam daj to dečaksti in doživeti. Nato so govoril šc dr. Maček in dr. Kežman. na kar je bil zbor zaključen s hrvatsko himno. Stepan Radič se je oipeljal z avtomobilom v Crikvenico, odkoder po* tuje na dalmatinske otoke. V znamenju občinskih volitev in znižanja plač Posvetovanja v ministrskem predsedstvu. — Vlada zatrjuje, da bo znižanje; plač tiajalo le tri mesece. — Brezuspešni poskusi za spravo med beogr adskimi radikali Beograd, 26. julija. V Narodni skupiči-nl ni bilo danes dopoldne niti enega parla* mentarca, V predscdništ^Tj vlado je mini* strski predsednik Uzunovic konferiral s {i* nančnim ministrom dr. Peričem- Predmet njegovega razgovora je bilo veliko ogorče* nje, ki se je polastilo državnih, nameščen« cev v prestolici in po vseh pokrajinah dr* zave. Računa se, da bodo sklenjene rediak* cije in d.ugi prihranki vrgli v treh mesecih skoro pol milijarde dinarjev. V krofih vla* de se zatrjuje, da bodo redukcije plač ves Ijale samo tri mesece, češ da se tudi vlada zaveda težkega položaja državnega uradni* štva. Ker so nekateri uradniki opozarjali, d- bo nemogoče reducirati plače že s 1. av* gustom, ker bi morali biti uradniki prej ob* veščen-*, * izjavil finančni minister, da je že odredil reduciranje v smislu sprejetega pravilnika s 1. avgustom. Govori Stepana Radiča na Grobniškem polju in na Sušaku so napravili na tukaj« šnje kroge zelo mučen vtis. Obsojajo se zksti odstavki, s katerimi Stepan Radie žali Srb:. Radič prispe v Beograd po vsej priliki v četrtek; njegov prihod je v zvezi z novimi zahtevami koncesij zz. dr. Nikičcv ostanek v vladi. — Beograd, 26. julija. Današnji dopoldanski listi prinašajo obširna poročila o Radičevih govorih na Sušaku in Grobničkcm polju. Nekateri odstavki teh Raličevih govorov so izzvali zelo mučen vtis v vrstah vlade tako zlasti tudi Radičeva poveličevanja sovjetske Rusije. Radikali so prepričani, da bodo občin ske volitve prinesle radikalni stranki velike uspehe, ki bodo vsekakor odvrnile Stepana Radiča od tega, da bi izzval kake nepremišljene posledice. Pogajanja za spravo med obema skupinama beograjskih radikalov so se nadaljevala tudi v soboto in včeraj, a doslej niso rodila še nikakega uspeha. Skoro izključeno je, da bi bilo š~e rao-gore preprečiti dvojno radikalsko listo pri občinskih volitvah. Volibii shodi v Beogradu — Beograd, 26, julija. Tekem včerajšnjega dne je radikalna stranka priredila v prestolici tri dobro obiskana vohina zborovanja, na katerih sta govorila notranji minister Boža Maksimovič in nositelj radikalne občinske liste Karajovanovič. Poslednji je razvijal svoj program. Tudi Davidovičevi demokrati so včs> rai dopoldne prirediti v dvorani hotela Slavila svoje prvo volilno zborovanje, ki je bilo precej dobro obiskano. Najprej U govoril dr. Kosta Kirmanudi, nosilec lis.e Da-vidovičeve stranke, ki je razvijal svoj program, poudarjajoč pri tem v prvi vrsd idejo občinske samouprave. Nato je govoril pedpresednik na kandidatrji listi dr. Kosta Jovanovič. Končno je povzel besedo vodja stranke Ljuba Davidovlč, ki je v svojem polurnem govoru osvetli pomen pred-stoječih občinskih volitev v Beogradu ter naglašak da se bo tu bila najusodneiš? bitka juffoslovenske demokracije. SMRT RADIKALNEGA PRVAKA — Beograd, 26. julija. Včeraj ie preminul eden najuglednejših radikalov prvakov bivši uarodni poslanec in dolgoletni minister dr. Žarko M II a d i n o v i c. Svoj-čas je izdajal razne liste in spadal v prve ' i Vttte nacionalnih ljudi. Prvi ukrepi nove francoske vlade — Pariz, 26. julija. Nova francoska vlada bo izdala na prebivalstvo proglas, v katerem bo pozvala Francoze, da se morajo sami rešiti iz sedanje krize. V!-vda bo povišala direktne in indirektne davke1 ter s tem pridobila 4 do 5 milijard. Zato pa uvede poseben davek na dedščino. čim bo frank ustaljen, hoče nova vlada stabilizirati francosko valuto. Vlada izjavlja, da se bo držala vseh prevzetih obveznosti. KONGRES NARODNIH MANJŠIN — Beograd. 26. julija. Od 25. d3 25 avgusta se vrši v Ženevi kongres narodnih manjšin, ki mu bo predsedoval poslanik dr. Josip Wilfan, zastopnik Slovencev v rimskem parlamentu. Naše Nemce bosta zastopala posl. dr. Kraft in Schuhmacher. PRINC KAKOL PRIDE V RIM? — Rim, 26. julija. Radio Nazionale izve \z rurnunskega uradnega vira, da bo ru< munski princ Karel, ki je sedaj v Parizu, obiskal koncem avgusta italijanskega kra? Ija in papeža. Ta vest v italijanskih poli* tičnih krogih še ni potrjena. Protestno akcijo uradništua Seja glavnega saveza uradniških organizacij- — UradniStvo zahteva točen rok, do kdaj bodo veljate redukcije. — Deoutacija pii ministrskem predsedniku. — Beo^ad, 26. julija. Včeraj se je vršila seja uprave Saveza činovnikov, na kateri so razpravljali o redukciji draginjskih doklad. V debati so konstatirali, d-» je redukcija nepravična, ker noče al? ne more vlada prisiliti tudi ostale državl;:i:ie, da. prispevajo svoj del za poplavljene knje. Nato so delegati ugotovili, da ni določen natančen rok. <^o katerega csj velja zn zanje dol.i^d. Ticče.io je sicer, eti danes posebna deputaeüa činovr/škega saveza predsednika vlade Uzunovič?, da izve od njega točen rok veljave novih pri-kraisav. V s«ni>lu ic££ sklepa ie datier opoldne posetila štiričlanska delegacija ministrskega predsednika Uzuncviča ter zahtevala od njega precizen odgovor glede roka. do katere£j naj veljajo redukcije činovni>kih plač. 2~. t. m. se vrši nova konferenca 5a-veza činovnikov, na k teri bodo sklepali o svojih končnih ukrepieli. Bcogradski nameščene: so odločeni, da se organizirajo po V3i.!ed'j irancoskih poštnih uradnikov in da izvedejo energično akcijo v zaščito svojih stanovskih interesov. Situacija je kritična le še v nekaterih krajih. — Voda povsod pada in odteka. — Nepravilnosti pri razdeljevanju podpor. — Ocenjevanje škode. — Oarda, 26. julija. Kuluk, ki ie bil uveden v dneh preteče poplave, je bii včeraj ustavljen. Tudi vojaštvo je opustilo delo na nasipih iz čaka povelja za odhod in povratek v gamizije. Voda je Ba,j.nji padla za 120 cm. Inženjerji so odšli v Plavo, Novo Selo, Palanko in Bač. kjer je položaj še vedno kritičen. V Novem Selu je voda v r!c?7 od sobote na nedeljo podrla nasip 1:1 zaiila 200 hi£. Za sreza Darda in Batim. je finančno ministrstvo nakazalo podporo po 100.000 dinarjev. Toda že sedaj se slišijo pritožbe o nepravilnem razdeljevanju p<-'-por. Dardadski srez pričakuje podporo v znesku 5 milijonov dLiarjev. 200.000 tllrar-jev ie takoj nujno potrebnih zi prehrano poplavljencev, ki se nahajalo v na..večji bedi. — Osljefc* 26. julija.. V slavonskem Podrivju je nevarnost mir:;1?. Drava povsod pada. Polja, s katerih je voda žj odtekla, izgledajo kakor bojišča. Voda je naplavila mnogo lesa, vreč. poh;štva in raznih drugih predmetov, izviraiočih i.' ponovljenih hiš. Za ureditev polj bo p^tretno veliko število delavstva. Po nekod so nastale velike peščene pr^J.ive, ker je voda raztr- gala vreče, naoolnjenc s peskom, ki so se uporabljale za utrjevanje nasipov. Ponekod je voda nauosila toliko nasipin, da obstoja dvom, ali sc bodo dala p^jä sploh ><-* .!.-titi in obdelovati. Kadi tega bo ostal del Baianje neobdelan, p Baograd, 26. julija. Včeraj se je vrnil v prestolico vojni minister general Tri-funovič, ki jc podal ministrskemu predsedniku poročilo u položaju v p>piaviie.iili krajih, V poročilu ie naglašal napore >ojske, ua po.naga teško prizadetemu pi cbivalstvu. Voiašivo se je vedlo vzorno in je delalo z največjo požrtvovalnostjo na nasipih in pri reševanju ljudi in imetja. — Beograd, 26. julija. Komisija za ocenitev škode, ki jo je povzročila poplava v Bački in Baranii, je v glavnem končala svoje delo ter predložila ministrskemu svetu svoje poročilo. Skupno je pod vodo 77.917 uter zemlje in je samo na poljih' povzročena škoda cenjena na SO milijonov dinarjev, nevštevši Škodo, ki jo je voda povzročila pri Kar3vukovu, Vajsfci, Baču in Vukinii. kjer še vedno prete no\e poplave Ravnot?ko v tc svoti ni . všteta škoda «ia lušah. pri živini in gc .podirik^m orodju. OSTER PROIEST MEHI-KANSKIH ŠKOFOV — Mehika, 26. julija. Mehikanski škoiie so izdali pastirsko pismi-, v katerem prote-stir3io proti ukrepom meiikanske vlade, ki so naperjeni proti katoliški cerkvi in katoliškemu bogoslužju. VELIK VSPlH ZAGREBČANA NA DUNAJU Dunaj, 20. julija. Na \čerajšnji mednarodni motociklistični dirki je zmagal Zagrebčan S t r b a n prispevši prvi na cilj. Sirban je potolkil V68 dunajske favorite. Gledalcev je bilo 20.000. STRAHOVITA KATASTROFA V AVSTRALIJI — London, 26. julija. V Avstraliji je razsajal v soboto strahovit vihar, ki ie porušil v Melbournu dve cerkvi In nad ?0 hiš. Ponoči pa je razsajala strahovita nevihta, ki le poplavila skoro tretjino Avstralije. Mnogo ljudi je utonilo. Škoda je ogromna. Samo v Meljcurnu, kjer je bilo pol mesta . pod vedo, se ceni. na dva milijona funtov (nad pol miljarde dinarjev). VROČINA V AMERIXI — Xewyork, 24. julija. V mnog Hi mesiüi zapadnih državo so zadnje dni ugotovili vročino nad 40 t topin j C. Nevzdržna vročici j* povzročila Lüde nevihte, število osebj ki jin je zadela solaiearica, je zelo veliko, ravno tako tudi število vsled neviht ponesrečenih oseb. Xe-wyork, 26. julija. Vi-očina zadnjih dni in sledeče nevihte so zahtevale več sto žrtev. Iz Bostona poročajo o 60, iz Newarka o 27 in iz Newyorka o 50 smrtnih slučajih. FAŠISTOVSKO PECIVO — Riro? 26 julija. Notranje minisirstvo je obvestilo prefekte, da bo vlada v kratkem upeljala enotno pocivo sa vso državo. Proizvajanje ali prodajanje kakršnegakoli drugačnega peciva bo strogo preroM^dano. Kaznovano fotografiranje Tokio, 21. julija, (brž.) Clan ameriškega konzulata, ki je fotografiral bojne ladje, JS bil obsojen "«i tejfaa j^rT Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Lesni trg: Brzojavni drogo\ i (srr.^ka, jelka, bor), popolnoma zdravi, ravni, obeljeni, stegnjenj, primerno sulci, ravno odžagani, S do 12 in, franko vagon n.-eja, b vagonov, denar in blago 3C0, zaključek 300. — Deske, smreku, jelka, 25 milimetrov, 4 m, 11. in podmenro blago, franko vagon meja 1 vagon, denar 440, blago 450, zaključek 440. Et e k ti: Investicijsko po:c^!o iz leta 1921 73—74.50, Loterijska drž<±\aa renta za vojno škodo 30tj—30o, . Zcstavni listi Kranjske deželne banke 20^—2?, Kom. za« dolžnice Kranjske dež. banke 30—22, Celjska posoiilnica dd. Celie 193—195, Ljubljanska kreditna banka Ljubljana 175—195, Merkantilna banka Kočevje 90—95, Sla-venska banka dd. Zagreb 49, Kreditni zavod Ljubljana 165—175, Strojne tovarne Ljubljena V—115, Združene papirnice 102, Stavbna družba Ljubljana 55—65, £ešir 103. • ZAGREBŠKA BORZA. - j — Devize: Amsterdam 22.75— 32.S5, Wien 799.50—803.50, Berlin 13.4910— 13.5310, Italija 1 £7—18-5.20, London 275.05 -276.25% Newyork 56.467—56.767, Paris 146 —14S. Praga 167.38—168.36, Cun'h 10.94S —10.9SS. Efekti. 1% invest. pos. 1921 73-^ 73.50. Ljubljanica kreditna 175, Hrv. esk. banka 1W—100.50, Jugobanka 93—93.50. Praštediona 867.50—S75, SlavenVka baika 5 j—5 j, £ečerana Osi, London 174—174-50, Newyori S '.20—30.35, Curih 5£5—5SS, Dunaj 427-. 430. rPaga S9.40-S9.9o. 1 avgusta v Kranju odkritje .spomenika .krj^u_Petraj 13.30 Milai Stran 2V «SI70 VEISTSKf IVäKÜD» dne 27. julija. 1926. ste?, irn Protest uradništva Iz Slovenije Vse blagajne so dobile nalog, da izplačajo 1. avgusta že reducirane plače. — Zborovanje uradniških organizacij Slovenije« Usodepoln sklep. Znani sklep vlade, da se državnim nameščencem in vpokojencem znižajo 6 1. avgustom t. 1. dravinjske doklade, da se krije s tem prihrankom škoda, ki so jo povzročile poplave, je izzval V vsej javnosti, zlasti pa med prizade* tim uradništvom veliko nezadovolj* stvo in ogorčenje. 2e predno je vlada -znižanje prejemkov definitivno skleni* ;la, so se v vseh večjih mestih države •vršili protestni zbori uradniških orga* 'ßizacij, deputacije so romale v Beo* •grad in opozarjale na bedo, v kateri se [nahaja uradništvo, ki mu država ie tri tleta dolguje razlike na plačah. Bilo je tvse zaman. V petek je ministrski svet tdefinitivno sprejel naredbo o znižanju lin že v soboto so bila vsa računovod* jstva brzojavno obveščena, naj s 1. a v* pustom odtrgajo uradnikom in upoko* iencem od plače določene zneske. Ta* ko hitro naš upravni aparat še nikoli ni funkcijoniral kakor sedaj, ko gre fza to, da se državnim uradnikom od Itiste borne plače tik pred zimo še ne> kaj odščipne. NTi nobena tajnost, da jdržavni uradnik itak komaj eksistira jin da je čez glavo zadolžen. V času, ko Idruge države gledajo na to, da omogo« jcijo svojim uslužbencem primeren so* cijalen položaj, krči naša vlada držav* nim uradnikom prejemke in jim na* 'ravnost onemogoča dostojno življenje. Z redukcijo prejemkov državnih urad* nikov so pa neposredno prizadeti tudi vsi pridobitni krogi, zlasti obrtniki in trgovci. Osrednja Zveza javnih nameščen* cev in vpokojencev za Slovenijo v Ljubljani je v soboto sklicala javno protestno zborovanje pri Mraku, kate* rega se je po svojih delegatih udeležilo 28 včlanjenih društev iz cele Slo veni* je. Po razmotrivanju nastalega polo* žaja, katerega je v daljših izvajanjih z markantnimi besedami in ostro kritiko vladnega postopanja orisal predsednik Zveze g. Lileg, je bil soglasno sprejet sklep, da se posluži državno uradništvo najostrejših sredstev. Javnost bodo opozorili na svoj položaj s tem, da se javni nameščenci popolnoma umakne* jo iz javnega življenja ter izstopijo iz vseh karitativnih, kulturnih in športnih organizacij in društev. Kakor sicer odobravamo odločen nastop kruto udarjenega državnega uradništva, se vendar bojimo, da bo ta sklep imel usodne posledice za vse naše društveno in javno življenje. Saj tvori dobri dve tretjini vseh članov in funkcijonarjev raznih naših društev in organizacij baš državno uradništvo. Ako sc bo gornji sklep res konsekvent* rfo izvajal, so vsa naša društva obso* jena na nedelavnost in životarenje, vlada sama pa sc bo za te bore malo brigala. Športna i Gradjanski državni prvak Gradjanski — Jugoslavija 2 : 1 (1 : 1). \ Še za nobeno nogometno tekmo v Jus jgoslaviji ni bilo takega zanimanja kakor za včerajšnjo odločilno tekmo v boju za lctoš* nje državno prvenstvo v nogometu. Borila «ta se v Zagrebu Gradjanski SK in beo* grajska Jugoslavija, ki sta momentano oba vjsoki formi in sta oba resno reflcktirala ]jia zmago. Več izgledov pa je imela Jugo* slavija, zlasti odkar je tako z lahkoto po* razila Hajduka. Kljub temu so zmagali Za? grebčani, čeprav so bil po igri Beograjčani boljši. Tekmi je prisostvovalo okrog 14.000 Iju* di, torej število, kakršnega še ni videla no* •fcena športna prireditev Jugoslavije. Samo lir Beograda je prišlo kakih 1300 prijateljev |«Jugoslavije», ki so s svojimi rdečimi zna* I ki in zastavicami — klubska barva «Jugo* ;©lavije» — kar preplavili zagrebške ulice. — jZastopana pa so bila tudi vsa druga večja mesta iz severnega dela države, v Zagrebu ;pa se je oborožilo z modrimi znaki in za* iStavicami Gradjanskega vse, kar leze ino [gre. Ves Zagreb je govoril samo o tekmi, [popoldne pa se jc vršilo na igrišču Concordi* £je pravo preseljevanje narodov. Med frenetičnim aplavzom svojih «dru* >karjev», a tudi ostalega občinstva, je naj« Iprej nastopila «Jugoslavija», takoj za njo mm so prišli «purgari». Da so bili ti še bolj hrupno pozdravljeni, je umevno. Kmalu nato je dal sarajevski sodnik Fel Ter znamenje za prieetek. Že ko j v prvih minutah se je videlo, da igra Gradjanski z neizmerno voljo do zmage, da mu pa primanjkuje znanje, ki bi se lahko kosalo zares s prvorazrednim, elegantnim in vsestransko izkultiviranim nogometom dosedanjega državnega prvaka SK Jugoslavije. Nekoliko preostra igra Gradjanskega je bila v tretji minuti kaznovana z llmetrovko, ki pa :jo je ^Jugoslavija« zastreljala. Beograjčani so hudo pritiskali in igrali skoro neprestano na polovici Gradjanskega. Pravi junak dneva je bil sKranjacc Mihelčič, ki je v golu delal Čudeže in ubranil več skoro sigurnih bomb. Prvi gol je zabila po krasni kombinaciji Jugoslavija s Petkov ičem. Še pred polčasom je uspelo Perški pri slučajnem prodoru in sledeči zmešnjavi pred Jugoslavinimi %'ratrai izravnati, kar je publika seveda pozdravila z urnebesnim truščem. Tudi v drugem polčasu se ni spremenila splošna situacija. Jugoslavija je pred vedla klasičen nogomet nizkih, preciznih pasov, toda pred nasprotnikovim golom je odpovedala njena skoro šablonska igra in se ni mogla povzpeli k dobro plasiranim strelom. Že se je zdelo, da bo ostala tekma neodločena, ko je prisodil sodnik tri minute pred koncem igre llmetrovko v korist Gradjanskega, ki jo je sigurno zabil Mantler. Sledili so taki prizori pijanega zmagoslavja, kakor jih še ni videl športni Zagreb. Renezentanoa LNP - Maribor 13 : i (4 : 0). Včeraj nam je tekma podsavezne repre* zeniance nudila popolnoma drug šport, ka* kor prešnjo nedeljo, igra celokupnega mo* stva je bila polna lepih momentov in kras* nih kombinacij. Posebno napadalna vrsta je igrala skoro brezhibno, šutiranjc notra* njega tria je bilo odlično in se ima Maribor zahvaliti svojemu izvrstnemu vratarju, da njegova katastrofa ni bila še večja. xMartinak se je dobro obnesel kot vodja nepada in mu gre največja zasluga na re* zultatu. Dajal je idealne predložke obema zvezama in je tudi sam izvrstno streljal. Z Dobrletom, Martinakom in Omanom ima naša reprezentanca tri res dobre šuterje. Tudi v kombinacijskem oziru so briljirali in jc bil pravi užitek gledati njihovo pre* igra vanje. Krili Kreč in Herman sta se do* bro prilagodila ansamblu. Krilska vrsta je bila na višku, posebno Gabe in Zcmljak sta morala zadovojiti tudi najbolj razvajenega gledalca. Branilca Pleš in Bcltram sta si* gurno izvršila svojo ne preveč težko nalo* go. Miklavčič je imel dosti dela, častni gol Maribora pa je njegova «czasiuga». Pokazal se je precej nesigurnega; bil bi morda na tem mestu boljši iirman I. Mariborčani so nastopili v najmočnejši postavi, niso pa mogli nuditi resnega od* pora. Najboljši je vratar Geucr. ki je po* kazal fcnomenalno igro. Branil jc strele, ki smo jih menili že v mreži, in je s tem ob* varoval svoje moštvo še hujšega poraza. Obramba je radi prezaposlenosti omagala in je morala kapitulirati. Uergent vr krilski \rsti jc bil zelo slab. Napad jc igral pre* mehko, našel jc pa tudi v krilcih nepremag* Ijivo zapreko, preko katere ni mogel. Edini, ki jc zadovoljil, jc bil Pernat II na desnem krilu, ki pride v poštev za reprezentanco. Sodil je gosp. Ahčan. — Gole so zabili Oman 5. Dobcrlet 4, Martinak 3, Kreč 1, za Maribor pa Vodcb. Darujte za sokolski Tabor! Športni dan v Celju Včeraj se je vršil v Celju športni dan, ki ga je priredil SK Celje. Na programu so bili stafetni teki skozi mesto, lahkoatletski miting, hazenska tekma in nogometna tek* m a med lokalnima r i valoma SK Celje in SK Atletiki. Za vse prireditve je vladalo ne* običajno zanimanje. Stafetnega teka skozi mesto, ki se je vršil dopoldne v prisotnosti vcčtisočglave množice, so se udeležile sta* feto Ptuja, Ilirije, Celja, Atletikov in Pri* morja. Zmagala je štafeta Primorja z na* skokom 50 m in je vodila pri vseh preda* jah. Na drugem mestu je bil do četrte pre* daje Ptuj, potem pa je Ilirija pritisnila in ona zavzela drugo mesto. Tretji je bil Ptuj. Tudi popoldanskemu lahkoatletičnemu mitingu je prisostvovalo rekordno število občinstva. Nekatere točke so bile prav zani* mive. Na J00 m je v splošno presenečenje premagal Stepišnik (Ilirija) dr. Perparja (Primorje), ki je vzel tak z lahke strani; na 200 m je bil prvi Močan, drugi Weibel (oba Primorje), na 400 m prvi Močan (Primorje), drugi Omerza (Ilirija); na 1500 prvi Gaber* sček (Ilirija), drugi Janovski (Primorje); na 3000 m prvi De Rcggi (Primorje). Nato se je vršila propagandna hazen* ska tekma, pri kateri sta nastopili dve dru* zini ljubljanske Ilirije, ena kompletirana z igralkami Atene. Tekma je dosegla svoj namen ter po lepoti prednešene igro_ moč* no propagirala hazenski šport v Celju. — Zmagala je prva družina proti kombinirani s 7 : 1. Pri nato sledeči zelo napeti nogo* metni tekmi so zmagali prireditelji SK Ce* lje nad Atletiki. Športni dan je uspel vsestransko. Mo* ralnemu uspehu je sledil zvečer tudi mate* rijalni v obliki animiranega zabavnega ve* čera, na katefem je bilo mnogo veselega fa* janja med športniki in prijatelji športa v Celju. Druge nogometne tekme. LJUBLJANA: (Tekme za juniorskl pokal SK Ilirije): Jadran : Mladika 3:1. Mars -.Svoboda 4 :1. Hermes : Triglav 5:1. ZAGREB: Viktorija : Concordia 2 :1. Nepričakovana, a realna in zaslužena zmaga drugorazredne Viktorije je splošno presenetila. SARAJEVO: Slavija : Jcdfnstvo (Beograd) 5:1. KARLOVI VARI. Slavila (Praga) : SK Karlove Vary 10:2. TEM Eš V AR. Amateri (Dunaj) : Kiniczi 4:3. ARAD. Admira (Dunaj) : Aradska reprezentanca 7 : 2. Admira : AradSki delavski klub 3 : 0. RIGA: Latiška : Švedska 4:1. Zivljensbe tragedije iz Premeten pustolovec in naivno dekle* oče. — Samomor obupane matere. — za bivališču. Lepi Čačak je imel te dni zopet svojo senzacijo. Ni še dolgo tega, ko so v Cačku razkrinkali dva pustolovca, ki sta se izdajala za zdravnika in ekonoma, te dni pa se jc ujel tretji, ki se je izdajal za tajnika Vrhovnega sodišča v Zagrebu ter zavedel lepo mlado de- — Velikodušen krušni Blaznež v zagrebškem vojko. Beograjski zdravnik dr. BriL, premožen meščan, ni imel lastnih otrok in je zato naprosil zavod za zapuščeno deco v Novem Sadu, da mu pošlje siromašno deklico, ki jo vzame za svojo. Uprava zavoda jc njegovi želji z veseljem ustregla ter mu poslala najlepšo devojko, neko Milico Mauševič, rodom iz Subotice. Dekle se je pri novem očetu prav dobro počutilo. Vsaka želja se ji je izpolnila. S svojo lepoto je vzbujala splošno pozornost, kjerkoli se je prikazala. In baš ta njena lepota jo je malone upropastila. Nekega dne jo na sprehodu ustavi lepo oblečen mlad mož m se ji preüsca» vi kot tajnik Vrhovnega sodišča v Zagrebu, Vekoslav Zabrešičanin, rodom iz Pančeva, kjer ima veliko posestvo. Lepe manire in sladko govorjenje so neizkušeno dekle kmalu premotile. Ko ji je še sladko govoril o ljubezni in sreči ter ji slikal lepoto zakonskega življenja, je bila deklica kajpa vsa navdušena. Pustolovec je spravil dekle ta daleč, da jo je pregovoril na beg. Odpeljala sta se najprej v Užice, kjer sta se nastanila v hotelu Lazovič. Cez tri dni pa je lepi Vekoslav najavil hotelirju, da mora po nujnih posuli lakoj v Beograd. Ko je hotelir zahteval plačilo, mu je samozavestno odgovoril, naj se nikar ne boji, saj mu zapušča kot jamščino svoje najdražje, miado ženo. Hotelirju se stvar ni zdela povsem v redu, vendar pa se ni hotel vmešavati v tuje zadeve, ki ga končno nič ne brigajo. Ko pa se Vekoslav čez dva dni ni vrnil, kakor je bil obljubil, pa ni več odlašal ter je zadevo prijavil policiji. Nič hudega, sluteča Milica se je sedaj naenkrat znašla na policiji in tu šele so zvedeli, da sploh nista poročena, ter da je ona od doma pobegnila. Med tem pa je Vekoslav pisal hotelirju že drugo pismo, v katerem ga naproša, naj mu sporoči, koliko znaša račun, da mu pošlje denar. Obenem mu je namignil, da ono dekle ni njegova žena in naj jo primerno odslovi iz hotela, ker on zanjo ne bo več plačeval. Med tem pa so se nad pustolovcem že zbirali črni oblaki. Cačka policija je o zadevi obvestila beograjsko in kmalu na to je bil dozdevni tajnik Vrhovnega sodišča v zaporu. Milica jc bila seveda vsa obupana in je šele sedaj spoznala, da je nasedla goljufu. Se bolj pa jo jc trla skrb, kaj ji bo rekel njen velikodušni reditelj, ki jo je vzgajal kot lastno hčer. Toda ta skrb jo je kmalu minula. Dr. Bril, ki ni bil v nič manjših skrbeli, kaj je z njegovo rejen-ko, jo je prišel, ko je prejel od policije obvestilo, osebno iskat. Seveda ji je vse odpustil, tembolj, ker je bil prepričan, da je njen korak pripisovati le njeni naivnosti in neizkušenosti. Lepi Vekoslav je bil na policiji končno razkrinkan kot reduciran praktikant zagrebškega sodišča, Jovan Mohan, rodom iz Mihaj-lovca, ki je bil izvršil že več goljufij. Pri zaslišanju je cinično priznal, da jc v lastno zabavo zavedel nedolžno dekle, da se tako maščuje nad družbo, ki mu ne dopušča, da bi živci brez dela in naporov. * V Beogradu v Strumivlki ulici se je v soboto zjutraj odigrala žalostna tragedija. Žena tipografa Stojana lliča, mati sedmero otrok, je izvršila samomor ter se obesila. Tragičen dogodek je izzval v vsej okolici odkrito sočustvovanje. Nesrečna žena je bila znana kot skrbna in dobra mati. Toda nad njo so prišli težki časi. Mož je bil delj časa brezposeln, primanjkovalo je v hiši najpotrebnejših reči, žena je delala noč in dan, da vsaj za otroke preskrbi hrano. Končno so napori presegali njene moči in žena je telesno in duševno omagala. Zadnje dni je cesto govorila, da ne more več prenašati tega življenja. Usodnega večera je vse otroke po vrsti umi-la, prekrižala, položila spat in jih v spanju poljubila. Okrog polnoči se je vrnil mož. Nič hudega sluteč je legel spat. Ko je napočil dan, je na svoje začudenje zapazil, da žene nikjer ni. Med tem so se zbudili tudi otroci in klicali mamico, a nje ni bilo od nikoder. Najmlajši, 31etni dečko, ki se je šel na dvorišče igrat, je končno prinesel vest, da stoji mamica visoko v zraku in noče nič govoriti. Sedaj šele so prihiteli gledat in jo našli obešeno. Včeraj jc dovedla žena nadgeome« tra Dragutina Žirovnika iz Bosanskega Novega svojega moža, ki je kazal očit= ne znake duševne zmedenosti, v Za* greb, da ga odda v bolnico za duševne bolezni. Ker pa je bolnica prenapolnjen na, ga niso sprejeli. Med potom se je mož ženi izmuznil ter počel po Zagre* bu razne norije. Na trgu je kupil za 400 Din paprike, jo odnesel na pošto ter se z velikim apetitom spravil nad košaro. Kmalu nato je zahteval tele* fonsko zvezo z dvorno pisarno na Blc* du. Poštar mu je seveda dal zvezo, a med tem jo je Žirovnik že popihal. Odšel je v nek kabaret in popil tam raznih pijač za 200 Din. Ker ni plačal, so ga dali aretirati. Policiji se je z vso silo zoperstavlial, tako da so ga morali zvezati. Šele, ko je prišla prestrašena žena, ki ga jc že po vsem mestu iskala, se jc zadeva pojasnila. Nesrečnega mo* ža so nato odpravili nazaj domov. čBeležnica KOLEDAR. Danes: 26. julija 1926; kaloličani: Aua; pravoslavni: 13. julija 192<5: Sab. arh. Gavri-la; muslimani: 15. :ii' i:nrema, 1345; ži Velika katastrofa ua mov-juc. — Ljubljanski dvor: >Drama v ledu in sneguc in : Rendez-vous z zaprekamic. DEŽURNE LEKARNE. Danes: SuSnik, Marijin trg- 5; Kura:'., Gosposvetska cesta 10. Jutri: Trnkoczy, Mejili trg 4; Ramor, Miklošičeva 36. iz ljubljanske kronike Dasiravno nedelja ni bila prevec solnč« na, je kljub temu vsakdo gkdal, da t>e je vsaj za. par ur rciil mebta, da bi poišče spremembe v okolici, na maiein izletu tU pa ob vodi. Ljudje bo takoj po ali pa že "pred kosilom jeli trumoma odhajati vun v prosto naravo, povečini oprtani z malimi košaricami, noseč v njih, mrzla jedila in sploh dobrote za želodce. Kmalu je raz» vilo ob bregovih Save na Poeavju, v.Toma* cevem, v Mednem, Ljubljanice v štepanji vasi in Ižanski cesti živahno rajanje in ska* kanje v vodi, ki jc trajalo skuro do večer* nih ur. Nesreče v nedeljo med kopalci ni bilo nobene, vsaj ne take. ki bi ogrožala življenje. Le tatovi niso zamogli mirovati. V Kopališču v Koleziju sta bila popoldne okradena dva dijaka Iran J. in Branko L., ki sta pustila obleko na prostem ograjenem prostoru. Neznani dolgoprstnež je odnesel prvemu listnico z okrog 100 Din ter razni* mi dokumenti, drugemu pa jc ukradel iz hlačnega žepa tudi nekaj gol —' ter d\ a žepna ogledalca, V pretekli noči okrog 1. zjutraj je sli* sal stražnik v Vodmatu glasne klice na po* moč. Hitel je za glasom, dokler mu ni na cesto pritekel nasproti delavec Miha šorli, stanujoč v V-odmatu št. 84. Ta mu jc pričel pripovedovati, da zasleduje nekega moške* ga, ki je skozi okno udri malo prej v sobi* co, kjer spi njegova 91etna hčerka Jelka. Ko jc pričela kričati na pomoč, je neznanec pobegnil proti Zeleni jami. S stražnikom sta odšla nato na lov za vlomilcem ter ga, kmalu tudi ujela. Bil jc to docela pijani delavec Anton M. Ker radi svojega vinjc* nega stanja ni mogel dati nikake izjave, je moral v zapor, kjer se pa danes zjutraj ni več spominjal, kaj je ponoči počel. * V soboto popoldne se je pripetilo ko* lesarjem zopet več nesreč. Jerneju Bolhar* ju, strojarskemu mojstru iz Domžal, je ne* znan tat odpeljal kolo. Stopil jc za par mi* nut v neko ljubljansko gostilno ter pustil kolo v veži; pri odhodu ga ni več našel. Bolj žalosten pa je bil slučaj na Cc* lovski cesti. Okrog 20. je vozil šofer Bela Zilba z Bleda, svojega gospodarja, ravnate* lja zavarovalnice iz Subotice, Deziderja Po* ganyja, njegovo soprogo, sina in dve drugi dami. V Zapužah mu je privozil nasproti s kolesom 52 letni stavbni delavec Josip Vehovcc, stanujoč v baraki pred Kolinsko tovarno. Vehovcc po izjavi šoferja ni pazil na svarilna znamenja s hupo, marveč se je peljal po levi strani avtomobilu nasproti. V zadnjem hipu jc šofer avtomobil z vso silo zavrl ter obrnil na nasprotno stran, ra* di eesar jc zavozil na kup gramoza ter za* del v brzojavni drog. Vseeno pa je zbil Vc* hovca po tleh, ki je debil pri padcu težjo poškodbe na glavi in po životu. Ranjenca je šofer takoj naložil na avto ter ga od* peljal v bolnico. P. Ripson: 20 „Nu pragu smrti" Kinoroman. Sedela sta si z Grantom nasproti, vsak v svojem naslanjaču, a nista govorila. Samo gledala sta se iskreno in olažen občutek jima je bil pri srcu. Elisa je bila zelo elegantna v svojem novem potovalnem plašču in malem ko-ketnem klobučku, ki si ga je bila omislila nalašč za potovanje in ki ji je izborilo pristojal. Pokrajina, preko katere je drvel vlak, ni bila prav nič zanimiva. Zato sta čez dobro uro odšla v radio-odde-lek, da tam poslušata koncert, ki ga ie bil javil vagonski sluga. Poslušala sta koncert oddajne postaje v San-Franci-sku in tako sta preživela zabavno uro. Po koncertu sta se podala z drugimi potniki v jedilni voz in večerjala. Sedela sta skukaj pri mizi z novoporo-čencema iz San-Franciska, ki sta ss vračala iz poročnega potovanja na jugu in kmalu se je razvil živahen pogovor. Ostala sta v jedilnem vozu do pozne noči in se potem podala spat. Ko sta se zbudila naslednji dan, se je vlak že spuščal navzdol po strmih obronkih najskrajnejših predgorij Skalnatega gorovja proti Tihem oceanu. Točno ob devetih je vlak o^tal na postaji v San-Jose. Eliza in Grant sta izstopila in se radovedno oxirala ua. J7framir Grant je takoj zapazil svojo sestro, ki mu je veselo mahala v pozdrav. Prisrčno sta se poljubila in ko ji je Grant predstavil svojo zaročenko, ju je peljala skozi .kolodvorsko poslopje na ulico, kjer je čakal njen voz. Bila je velika, široka ameriška kočija z dvema iskrima konjema. »Kaj nimaš avtomobila,« jo je vprašal Grant smeje, hoteč jo malo podražiti, toda Jenny mu je odgovorila: »Ne samo enega, ampak dva. Toda nič mi bolj ne ugaja, kakor peljati se z dvema konjičkoma po lepi gladki cesti.« »Prav imate,« ji je pritrdila Eliza. »jaz sem čisto vaših nazorov. Ni lepšega, kakor voditi par iskrih konj, ali pa jezditi.« »Vi jezdite?« je začudeno vpraša-šala Jenny. »Eliza je ena najboljših angleških jahalk,« je odgovoril Grant mesto zaročenke. »O, to meveseli,« je navdušeno vzkliknila Jenny. »Potem bomo pa večkrat skupaj jezdili na sprehod. Konjev boste imeli dovolj na izbiro, saj se pečamo pri nas skoraj izključno s konjerejo in le bolj nralo z obdelovanjem polja. Pšenica namreč tu ne uspeva dobro.« Tako so se veselo pogovarjali, med tem ko je kočijaž podil konje preko mesta. San-Jose nima nič zanimivega in zato se v mestu tudi niso usta- id£ JžcIžaS se aacčfi jasa nn jQxtM cesti in po poldrugourni vožnji dospeli na jarmo. Tu jih je že čakal gospodar s svojima dvema otrokoma, dečkoma v starosti petih in šestili let Iskreno in veselo so se pozdravljali. Farma je ležala na precej visoki planini, sredi neizmernih travnikov in polja. Obstojala je iz lepe, enomadstrop-ne vile, ležeče sredi košatega parka in gospodarskih poslopij, ki so se v dolgi vrsti raztezala na nasprotnem bregu potoka, ki je namakal to pokrajino. Prisrčen sprejem je Elizo naravnost navdušil. Jenny in mjen soprog sta bila poštena, ljuba človeka in zato se je takoj počutila, kakor bi bila med domačimi. Grant je bil zelo zadovoljen, da je Elizo pripeljal sem. Spoznal je, da boljšega res ne bi bil mogel storiti. Jenny jih je peljala v prvo nadstropje, kjer so bile sobe za goste in jim je odkazala vsakemu svojo. Elizabeta je ostala v svoji sobi, da se preobleče in malo poči je. To je Grantu šlo ravno prav. Porabil je priliko, da je razložil svoji sestri vse, kar je doživel z Elizo, in jo prosil, naj jo obdrži za kaka dva meseca pri sebi, da bo on med tem poiskal skrivnostno bodalo, s katerim bi bilo mogoče Izbrisati sramotni napis z njenega čela. Jenny je z veseljem ugodila njegovi želji in sklenila sta, da bosta čez dva dni Elizi povedala, da mora Grant na očetovski dom, da tam uredi razne finančne zadeve in da bo to trajalo morda mesec dni, če ne več, in da naj ppa n^.niP jmcrl fnm r.isom nri Jenny lil da jo potem pride Grant iskat, da skupno odpotujeta v Anglijo. Jenny je z veseljem pritrdila svojemu bratu in mu deiala, da bo srečna, če more Elizabeta pri njih ostati delj časa, in se pozdraviti. Eliza je sicer nerada pristala na Grautov načrt, toda slednjič se je pa le udala in Grant se je čez tri dni odpeljal, pa ne na svoj dom, kakor je mislila Eliza, temveč na löv za skrivnostnim bodalom. 11. poglavje. Lov za bodalom. fcddie Grant se je najprej odpeljal v San Francisco in stopil v Centralni detektivski urad, da tam uredi svoje zadeve s to tvrdko. Povedal je direk* torju, da odpotuje nemudoma v L on* don, kjer hoče od Poola izsiliti skriv* nostno indijsko bodalo. Ker je bil Pool tudi odnesel dragulje bankirja Decker* ja, je Centralni detektivski urad po* veril Granta kot svojega detektiva, da skuša dobiti od Poola tudi ukradene dragulje bankirja Decker j a. Zopetna najdba teh draguljev je bila za to de* tektivsko tvrdko častna zadeva. Če so ga že bili polomili z nadzorstvom oni večer, ko jih je Pool ukradel, bi se sloves tvrdke zopet dvignil, ako se ji posreči iztrgati roparju njegov plen. Centralni detektivski urad v San Frančišku je ena največjih ameriških zasebnih detektivskih agencij. Podruž* niče in zastopnike ima po vseh večjih J aiperižlrih jnestih. kaknr tudi r>o j?lay* | gflgeinu odhr.du, nih mestih zapadne Evrope. Glavnemu ravnatelju je ravno prav prišlo, da je neustrašen in krepak možak, kakor jc bil Grant, osebno tesno zvezan z za* devo Dcckerjcvih draguljev in zato je poslal Granta na svoje stroške v An* glijo in mu jc odprl pri bankah velik kredit. Grant jc direktorju razložil svoj načrt. Dejal mu je: — Prepričan sem, da je Pool in nje* gova tolpa zbežala v Anglijo in ne bom se motil, ako trdim, da so v Lon* donu. Prvič je Pool iz Londona doma, večji del svojega življenja je preživel v tem mestu in ga torej dobro pozna, drugič je pa ravno milijonsko mesto najbolj prikladno, da se skrivajo v njem zločinci. Grant je preračunal, da je Pool ob tem času že moral dospeti v Anglijo. Bil je prepričan, da ni bil tako bedast, da se je z jahto podal naravnost v London, temveč jo je gotovo v kakem severo* ali južnoameriškem pristanišču prodal in se potem s svojimi pajdaši odpravil v London. Grant jc imel lon* donski naslov hiše lopovov, ki so bili s Poolom v zvezi in to mu je zadosto* valo. Ker je Grant hotel vso zadevo ure* diti čim prej, je sedel na aeroplan ame* riške transkontinentalne letalne družbe in v dveh dneh je bil iz San Frančiška v Newyorku. Predno je odlctel, je bil brzojavno naročil zase kabino na pre* kooccanskem parniku «Maurctaniji» in je ravno že dospel pravočasno k nje* Stev. 166A ^/«SCOVENSKI NAROD* dne 27. julija 1926. delala že 0aša *stara mati. bilo /e pravilno. Kuhala ie svoio kavo samo s Pravim Framkovimkavnim piidaikom. Ta ie danes še vedno rako fin kakor izvrsten Dridatek ------- K zrnari in žirni kayLtej^alotudi.zmeraj ostal. Stran 5c örtevne vesti. v f Ljubljani, dne *— Rumfunska kraljica, ki je bila deset "dni gost naše kraljevske dvojice na Bledu, se je včeraj vrnila v Bukarešto in nastopi y kratkem potovanje v Ameriko. — Sprememba v madžarskem poslaništvu. Dosedanji madžarski poslanik na našem dvoru De Hory je imenovan za madžarskega poslanika v Rimu, kamor bo v prihodnjih dneh odpotoval. — Odlikovanje. Z redom sv. Save IV. stopnje je odlikovan veterinar na državni pedkovski šoli v Ljubljani Mihailo Knaflič. — Iz sodne službe. V višjo skupino je pomaknjen namestnik državnega pravdni-ka v Novem mestu Fran Kovač. — Iz zdravniške službe. V višjo skupino sta pomaknjena zdravnik zavoda za tropične bolezni v Skopim dr. Valentin JV1 e r š o 1 j in okrajni zdravnik v Hvaru •dr. Ivo Novak, iz državnega zdravilišča Dobrna je premeščen v Rogaško Slatino arhivski uradnik Fran Novak. — Iz državne službe. Za podšumaria pri šumski upravi v Čačku je imenovan pisarniški oiicijal šumske uprave v Sv. Roku Peter S e k u 1 i č, knjigovodji poštno-čekovnega urada v Ljubljani. Rudolf Rozmanu je všteta v služb, leta doba od 15. aprila 1909 do 1. marca 1919; za veterinarja pri velikem županu v Osijeku ie imc-Ecvan veterinar pri okrajnem glavarstvu V Slatini Vaclav Herman. — Iz državnega statuta. V naše državljanstvo je sprejet okrožni zdravnik v Slatini - Radenci dr. Jan Sedlaček, iz •našega državljanstva so izstopili Jovan ■Hafner iz Zgornjih Bitenj. Josip Kranjc •iz Borovnice in Edvard Štricelj iz Čr-•scošnjic. — Dvojna redukcija je zadela profesorje. Istočasno z redukcijo doklad je namreč prosvetno ministrstvo izdalo odlok, s ka-aerim se zvišuje učna obveznost, tako da odpade tudi honorar za dosedanje nadure. Pri redukciji doklad so profesorji prikrajšani za 250 do 300 Din mesečno, kar se pač v današnjih časih že hudo pozna. Ce se pomisli, da potrebujejo profesorji vedno novih knjig in revij, da zamorejo svojo stroko točno zasledovati, je pač jasno, da ho pri tem morala trpeti tudi šola. In to tem bolj, če bodo profesorji prisiljeni, si iskati postranskih dohodkov izven šole. Naša država na mednarodnem pravniškem kongresu. Na mednarodnem pravniškem konsresu, ki se vrši dne 27. in 28. julija v Bruxeilesu, bosta zastopala našo državo predsednik kasacijskega sodišča dr. Dušan Subotič in vseučiliški profesor dr. Oragoljub Arangjelovič. — Ministrstvo pošte in telegrafa je razpisalo natečaj za 40 pripravnikov I. in Ii. kategorije na področju direkcij pošt in telegrafov Beograd, Novi Sad, Skoplje, Sarajevo in Cetinje ter za 30 pripravnikov I. in II. kategorije na področju direkcij Zagreb, Ljubljana in Split. Rok za vlaganje prošenj je do 15. avgusta t. 1. Natančnejša pojasnila se dobe pri vsaki pošti, kakor tu- zavod napolnjen in prošnje ne bodo imele uspeha. Ponovno se povdarja, da se bodo letos sprejemali novi učenci samo v tetnz* šolo, da ne bodo imeli prosilci za zimsko šolo brezpomembnih stroškov in pisarij. — Vsak prosilec naj točno navede svoj na* slov, zlasti poŠto. Natančnejša pojasnila v vseh zadevah daje ravnateljstvo. Soor med Amundsenovimi * tovariši Ameriški listi živahno komentirajo izjavo Amundsenovega tovariša Ells-wortha, ki je največ prispeval za ekspe-dicijo na severni tečaj, obenem pa tudi aktivno sodeloval. Ellsworth je izjavil, da se general Nobile preveč hvali, posebno v poročilu, ki ga je poslal o poletu na severni tečaj Mussoliniju. Tudi na banketu v Newyorku in ob drugih prilikah je Nobile pretiraval svoje zasluge in silil preveč v ospredje. Ta samohvala se zdi Ellsvvorthu zelo (nekorektna osobito napram poročniku Rüser-Larsenu. V dokaz te trditve citira Ellsworth brzojavko, ki so jo poslali med poletom z zrakoplova »Nor» ge* in ki se Klasi: »Poročnik Ruser-' Larsen je vodil zrakoplov s pomočjo kapetana Gottwaldta. Ellsworth je meril atmosferično elektriko.« General Nobile je nadziral konstrukcijo, med poletom je bil pa samo plačan kapitan. Na Nobilovo izjavo, da je bil Ellsworth' samo navaden potnik, Američan niti reagirati noče. Nedostojna se zdi EUs-vvorthu Nobilova izjava, da je vodil Riiser-Larsen zrakoplov po njegovih navodilih in da je v kritičnih trenutkih upravljal krmilo Nobile sam. Amundsen in Ellsworth sta organizirala ekspedicijo takoj po poletu z aeroplani. Norveški Aeroklub je kupil zrakoplov »Norge« od italijanske vlade, dasi je Mussolini zahteval, da mora biti večina posadke italijanske narodnosti* Z druge strani pa Nobile trdi, da je Italija sama pripravljala ekspedicijo na severni tečaj in da jc prispevala za graditev zrakoplova 200.000 dolarjev. Nobile priznava sicer, da jc prispeval Ellsworth 120.000 dolarjev, pravi pa, da znesek ni bil potreben. ULJ L C 'najbolj še,, najt rp einej\iZ. zato najcenejše Javna zahvala Ob priliki poučne ekskurzije Ferijalnr ga Udruženja Jugoslov. Učiteljstva po Češkoslovaški od 2. do '21. julija smo imeli toliko ganljivih in bratskih sprejemov in uživali toliko gostoljubnosti, da čutimo v sebi častno dolžnost, da izrečemo javno zahvalo češkoslovaškim bratom. Od Plznja pa tja do Visoke Tatre so nas sprejemali češkoslovaški tovariši in tovari-šico s tako iskreno ljubeznijo in požrtvovalnostjo, da velja njim prva zahvala. Bratska zahvala gre tudi češkoslovaškemu Sokol-stvu, vsem vodstvom tovarn, industrijskih podjetij, znanstvenih institucij za strokovno razlago in pojasnilo. Prisrčna zahvala vsem ^Češkoslovaško - jugoslovenskim ligam« za pozornost in gostoljubnost, ministsrtvu železnic za popust, češkoslovaškemu tisku za pozornost in vsemu češkoslovaškemu narodu za bratsko ljubav, da smo se počutili pri njih kakor doma. S solznimi očmi smo se poslavljali od njih in naša obojestranska želja je bila: Na. skorajšnje zopetno svidenje. j__Za FUJU: SlaTk« Mrorije, Stran -i r «SDOyENSKI NAROD» dne 27. julija 1926. btev 166 UH H F R lif fl fl II plialnl ^troj j« i#sH«l mUtnl tlafta. Nad ™ « ™ II- If ü - 2,000.000 strojev v pro m «tu in rabi. - — zastopstvo: Lud. Baraga LJUBLJANA Telcf. 980 Se enfcurgova ulica 6 .0- lfsled počitnic uslužbencev in renoviranja dvorane ostane kino Zftteaao zaprt* Zopetna otvoritev se objavi v časopisih. ELITNI KINO MATICA, najlepši in največji kino v Sloveniji. =8 Gospodarstvo Naš izvoz v juniju i Oeneralna direkcija carin je objavila -#>t*n»tične podatke o našem izvoru v ju* jbiju. Po ten podatkih je znašal naš izvoz StJuniju 402.321 ton v vrednosti 612 milijo* if 224.320 Din (55,185.577 zlatih Din) pro* 358.697 ton v vrednosti 671,504.485 (59 mU Jonov 159.221 Din) v juniju 1925. Izvoz v poniju so je torej v primeri * lanskim letom reCal po količini za 43.624 ton ali za 16 %• V° vrednosti pa zmanjšal za 59 dljonoT 280.165 (3,343.644 zlatih) Din ali 5.65 Pšenice smo izvozili 18,826.516 kg v 'vrednosti 55,891.717 Din, ostalega žita pa «2,901.017 kg za 4.721.521 Din. Koruze 88 mi* lijonov 944.540 kg za 164,547.499 Din, pše* Jnicne moke 2,713.912 kg za 13.433.864 Din, Stdroba 43,354 kg ~i 208.099 Din, otrobov ^43.830 k8 z* 1,486.979 Din fižola 1,112.358 «kilogramov za 1,929.246 EHn, krompirja 71 ;tisoč 827 kg za 69.200 Din, svežega sadja "29.339 kg za 135.006 Din, sliv suhih 303.152 .kilogramov za 1,546.075 Din, marmelade :i3.S6S kg za 83.400 Din, vina 83.997 kg za 461.983 Din, žganja 3.023 kg za 35.450 Din, špirita 78.651 kg za 699.993 Din, zdravilnih rastlin 210.612 kg za 2,027.297 Din, opija 10309 kg za 6,390.420 Din, hmelja 66.152 kg za 3,165.084 Din, prediva 1,352.978 kg za 9.420.187 Din, vrvi 8.434 kg za 195.290 Din, konj 2366 glav za 6,624.800 Din, žrebet 5 za 7800, mul 12 za 26.400, oslov 15 za 14300, goveje živine 5326 za 16,510.600, telet 1177 za 954.730, prašičev 17.598 za 21,997300, drobnice 45.414 za 6,721.272 Din, perutnine -105.659 kg za 1,611.730 Din, mesa svežega 182.042 kg za 17,730.630 Din, mesnih iz* delkov 92.853 kg za 2,092.737 Din itd. Izvoz v prvem polletju 1926 je znašal '2,612.625 ton v vrednosti 3.938,353.129 (359 ^milijonov 377.159 zlatih) Din proti 2,145337 ton v vrednosti 4.506,486.074 (379,699.815 zla* tih) Din v prvem poletju 1925 in 1,584.939 ;ton v vrednosti 4.175,920.945 (288,788.070 Pilatih) Din v prvem polletju 1924. i Količina izvoza se je letos v prvem polletju povečala za 21.96 odstotkov, vred* J30st pa zmanjšala za 5.35 kar bo vse* ^ctkor vplivalo na našo letošnjo trgovinsko 4-4Lraeo. —g Industrijski kataster. Trse vinsko listrstvo Je sklenilo zbrati v najkraj-časn fetatfstlčne podatke in sestaviti kataster, odnosno statistiko o industriji v naSI državi. Za to delo le predvideno 20.000 dinarjev. —Z Cene v Splitu. Zadnje dni so bile cene na splitskem živilskem trgu sledeče: govedina 16 do 22.50, jagnjetina 14—20, teletina 20—24, svinjina 20—22, slanina 26 —28, mlada svinjina 36—30, bela moka 5-50—7, Črna moka 4.25—430, beli kruh 6— 6.50. črni kruh 4.25—430, pšenica 4—4.25, koruza 230—2.75, koruzna moka 230—2.75, zdrob 6—7, krompir 130—1.75, glavnato zelje 1.75—2.50, hruške 4—7, jabolka 4—S, pomaranče 730—8, limone 4—430, Češplje 4—4.50, seno 1.50—1.75, oves 2.75—3, mast 26—28, olje 22—24, suhi sir 25—30, mladi sir 20—25, mleko 4.50—5 liter, jajca 0.75— 1.—, maslo 33—35, sladkor 14—16, kava 43—70, kokoši 50—70 Din. — Projekt novih zakonov. V poljedelskem, ministrstvu prijavljajo zakon o izkoriščanju vodnih sil. Notranje ministrstvo pripravlja načrt zakona o gostilnah, kavarnah in prodaji alkoholnih pijač. —g Vagoni na račun reparacij. Prometno ministrstvo je nabavilo iz Nemčije večje število vagonov na račun reparacij. Pri tem pa ne računa s potrebami poedinih železniških direkcij. Tako stoji pri sarajevski direkciji mnogo novih vagonov, ker jih ni mogoče porabiti, dokler se ne prenare-de. Ti vagoni so samo za ravne proge, ki Üh ie pa v Bosni in Hercegovini zelo malo. Nasprotno bi pa druge direkcije rabile vagone, a jih nimajo. —g Revizija zakona o taksah. V finančnem ministrstvu je bila pred enim mesecem imenovana*1 komisija za revizijo zakona o taksah in trošarinah. Komisija je poslala vsem gospodarskim zbornicam in organizacijam okrožnico s prošnjo, naj označijo, kakšne želje imajo pri reviziji. Od večine zbornic je ministrstvo že dobilo odgovor In. zato začne komisija te dni poslovati. —g Blagovna borza v Skopi ju. Med svo* jim potovanjem po Južni Srbiji je trgovin* ski minster dr. Krajač v pogovoru z go* spodarskimi krogi Skopi j a obljubil, da hoče storiti vse, kar je v njegovih močeh, da se gospodarska življenje Južne Srbije čim bolj razvije. Trgovinski minster je načelno pri« stal na ustanovitev nove borze. —g Proti veriinvsHni. Narodni poslanec Stjepan Maksimovie je poslal ministr* skemu predsedniku dopis, v katerem ga opozarja na verižništvo z žitom. V skladi-» ščih žitnih trgovcev so bile kupljene zad* nje Čase večje količne starega žita. ki ga prodajajo veletrgovci po 300—400 Din, do* čim so ga kupovali pred štirim meseci po 100—150 Din od kmetov, ki so rabili denar za davke. Ker so poplave uničile mnogo no* vega žita, bodo kmetje v poplavljenih kra. jih prisiljeni kupovati to žito po cenah, ki jih diktirajo trgovci. Vlada bi morala brez. -obzirno nastopiti proti tem verižnikom. To in Zopet letalska nesreča V petek zjutraj je star tal na vojaškem letališču v Prostejovu kflletni letalec Vaclav Makula in sicer z letalom za poskusne polete. Hotel je vežbati brez motorja. Poletel je najprej proti jugozapadu in ko je bil že 300 metrov nad letališčem, je ustavil motor in napravil kratek obrat. Pri tem bi se moral propeler vrteti okrog svoje daljše osi. Toda Makula je-izgubil ravnotežje. Aeroplan je padel na zemljo in se zapičil s propelerjem v tla. Ljudje, ki so prihiteli na kraj nesreče, so potegnili mrtvega letalca izpod razbitega aeroplana. Po izjavi Častnikov je bil pilot Makula najboljši slušatelj letalske šole. Letel je že 65krat skupaj z inštrukjaiiem, (50-krat pa sam. Justif ikacija v Smirni V parku pred poslopjem mestnega poveljstva v Smirni, je viselo 13. tm. na vesalih 13 zarotnikov preti prezidentu turške republike Kemal paši. Med obešenimi, ki so bili v belih haljah, je bil tudi bivši general, poveljnik armadnega zbora, dalje bivši prosvetni minister, bivši pravosod. minister, bivši notranji minister, poznejši prefekt mesta S mirne, pet poslancev in trije poklicni morilci. Tudi ostali obešenci so bili člani opozicijonalne republikansko - napredne stranke. Niso pa bili voditelji te stranke. Vse voditelje je namreč sodišče oprostilo. Londonski listi priobčil jejo zanimiva poročila o zadnjih trenutkih obsojenih zarotnikov. Ko je jetnišlii paznik odpri pred justifikacijo celico, je Šiikri paša ironično pripomnil: »Hočete oČividno pričeti z menoj. Nu, pa naj bo!« Šukri paša je ostal miren in ko se je vurv, na kateri je bil obešen, pretrgala, je padlo njegovo truplo na tra. Hikni paša je dejal predsmrtjo rablju: »Dajte mi cigareto v usta in prižgite jo«. Ko so Nazim bega vprašali, da-li ima Še kako zeljo, je odgovoril: .Želim samo to, da bi bila moja domovina rešena.* Gen. Rudži paša je rekel: »Star sem 54 let in rad umrem. Dosmrtna ječa bi bila strašoejša kot smrt na vešalih.« Halis" Trugut paša je dejal: »Zabičite mojim sinovom, naj se ogibljejo policije in uaj se posvete samo intelektualnemu delu.« Arrf b. je do zadnjega trenutka upal, da ga bo Kemal p. pcmilo-stil. Dvajset let sva bila prijatelja, ie dejal na predvečer justifikacije, — od-nesite mu moje pismo in počakajte, da odgovori. Ko je bila pa prošnja za po-miloščenje odklonjena, je Arif beg vzkliknil: »Pojdimo torej na tnorišce! ono € € i i i < i 4 J, i 4 < / < i Pozor čevljarji! Gornje dele vseh vrst čevljev dobite — dobro in solidno izvršene — rnajnižjih cenah pri: Marchiotti, trgovina z usnjem, Ljubljana, Sv. Petra cesta 30. 128/T Lepa vila v Mariboru ff vode varni legi, Ruška cesta 13, 10 prostorov, vrt. se ceno proda. — Vprašajte v hotelu Ah* bizia, Trst. 2161 Strojepisje učna ura Din 3.75 — Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 7/L — Začetek dne 2 avgusta. — Vpisovanje 2. avgusta od 6. do 9. ure zvečer. 2065 . BABIC Ljubljana RADIO aparate in sestavne dele ima v zalogi FRANC BAR, Ljubljana, Cankarjevo nabrežja Stav. 5 Proda se nn malo rabli en gramofon za je dno s 15 gramofonskimi ploščami. Ostoja Stani v/ukovič, pod-narednik, marve.ia bolnica, Ljubljana - Trnovo. Dvokolesa šivalni, pisalni stroji ter vsi v mehanično stroko spada-joči predmeti se popravljajo v mehanični delavnici v avto-garaži M. Wamste, Ljubit ans, Slomškova ul. 6 Inserirajte v ^Slovenskem Narodu' i k a Žvsnut roi Roban javlja v svojem in imenu otrok Silva in Francita pretužno vest, da je njih skrbni in dobri soprog in oče Franc Žvanut postni acvanienik danes v jutro preminil. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v torek, 27. t. m. ob polu šestih iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 26. julija 1926. Meetci pogrebni tarod. * Brst pozabe*?* .thwtil» V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem vest, da je naša srčno) j ub-ljena, nepozabna soproga, gospa soproga železu, činovnika, hotelirka In posestnica včeraj, dne 25 julija 1926 po dolgi In mukepolni bolezni, previden« s toiažilt za umirajoče, mirno v Gospoda zaspala. Pogreb preblage pokojnlee se vrši v torek, dne 27. julija 1926 ob 16 mi iz hiše žalosti, Stara pot it. 2, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. masa zadušniea se bode darovala v cerkvi Marijinega Oznanjenja. ▼ Ljubljani, dne 26. julija 1926. 2,7o ŽALUJOČI OSTALI. Živela Turčija! « Zia rluršid. ki je bil obešen zadnji, je prosil svojega brata, naj da za njegov pogreb 150 turških lir. Na morišČu je dejal rabljerrt? »Vrv ste mi zadrgnili narobe. Nikar se tako ne žurite. Saj gre samo za mojo, ne pa za vašo smrt. Oba najeta ntorilca, Ismail in Jusuf, sta pred justifikacijo plakala in prosila pomiloščenja. Realizem na odru Ruska trupa «Hudozestvenikov», ki je lani maja mesca gostovala tudi pri nas, gostuje sedaj v Ženevi. Pri zadnji predstavi Tolstojeve drama «Zivi mrt* vec» se je zgodila nesreča, kakršnih pozna gledališka zgodovina prav malo. Na koncu drame se je namreč glavni junak Fedja ustrelil. Fedjo je igral A. V. Virubov in se je na predpisanem mestu res ustrelil — markirano seveda. Toda ko je zastor padel, so ga našli kolegi na odru v mlaki krvi. Revolver je bil namreč res nabit. Ranjeni igralec pa je kljub temu vzdržal do konca predstave, kar je na vsak način velik heroizem. Sedaj preiskujejo, na kak način je prišla krogla vrevolver. Viru* bov sicer ni težko ranjen, vendar pa del j časa ne bo mogel igrati. Spor o Rasputinovi smrti V znani irancosKi reviji »Revne de deux mondes« priobčuje bivši francoski poslanik V Petrogradu M. Paleolog zanimive podrobnosti o Rasputinovi smrti. Med francoskimi zdravniki so vzbudile te podrobnosti veliko zanimanje in prišlo je celo do spora. Paleplog ; ripo-veduje v svojem članku, da so hoteli Rasputinovi sovražniki zastrupiti tega zagonetnega favorita dvornih dam in carice same s cijankalixm.Ko.kor znano, zadostuje za zastrupljenje neznatna količina tega strupa. Toda na Raspu-tina baje niti ciiaakalij ni vplival. Po zastrupljen ju mu ie postalo sicer slabo, a kmalu si je zopet opomogel. Posledica tega je biia legenda, da ie Rasputin z neko nadnaravno demonsko silo premagal celo smrt. Ko js knez Jusupov \ndel-da s strupom Rasputinu ne more do živega, je potegnil revolver in pognal trdoživemu mužiku več krogel v glavo, odnosno v prsa. Nato ga je s pomočjo prijateljev živega vrgel v Nevo. Toda francoski učenjaki niso zadovoljni s to trditvijo. Profesor hisijene na univerzi v Marseillu Violia je priobčil nedavno zanimiv7 Članek o zastrupljenju s cijankp-lijem. Avtor dravi, da je bilo nanodlagl znanstvenih poizkusov dognano, da je večja množina glikoze, ki se nahaja v sladkem vinu, najboljši pjotistnip proti cijankaliju. Nastane torej vprašanje, da-li ni bil Rasputin pravočasno poučen o vplivu glikoze na zastrupljeni organizem. Sicer pa ni izključeno, da se je Rasputin pred zastrupljenjem napil vina tako, da mu cijankalij ni mogel do živega. Kapitan Stanovsky o svojem poletu Kapitan Stanovsky, o katerem smo že obširno poročali, je dal po povratku v Prago novinarjem zanimiva pojasni« la o svojem poletu. Izbral sem si nalašč to pot — je izjavil Stanovsky — ker sem bil prepričan, da je treba Evropo seznaniti s češkim letalstvom. In res so me med odmorom na raznih letali* ščih vprašali: aKakšno pa je to letalo? Angleško ali francosko?» To je naj* boljši dokaz, da svet Cehov kot letal* cev in konstrukterjev lastnih aeropla* nov še ne pozna. Velik ne stil sem se in srečal svoje bivše učite* lje. Po kratkem odmoru sera se napo* til dalje proti Švici. Zadnjo etapo sem preletel v gosti megli. Ko sem po kom* pasu in uri spoznal, da moram biti že blizu Barcelone, sem se začel spuščati. Z višine 150 še ve-dno nisem videl zem* lje. Spuščal sem se še niže in naenkrat sem opazil pod seboj morje, z desne strani pa Barcelono. V Barceloni ma* Ione sploh nisem počival. Opolnoči sem dobil zemljevid, ki mi je kazal smer proti Tangerju, in že ob 7. zju« traj sva bila z mehanikom na letališču. Teren od Barcelone do Tangerja je zelo hribovit, tako da sc aeroplan nikjer ne more spustiti. Letela sva čez Gibr* altar in dospela do Afrike, kjer je bil teren ugodnejši. Pristala sva v Rabatu ob strašni vročini. Tu sva si malo od* počila, zvečer pa poletela proti Fezu, kamor sva prispela čez eno uro. Tu so naju navdušeno sprejeli. Ze* lo sem bil vesel, ko sem srečal svoje koioge iz letalske šole v Versaillu. Pol* kovnik Armangeau mi jc ponudil svoj aeroplan, da si ogledam v njegovem spremstvu maroško bojišče. Fronto, oddaljeno od Feza kakih 60 kilome» trov. sem pregledal zelo natančno, za* kaj ostali smo v zraku tri ure. Nato smo pristali na vojaškem letališču Ain Doridž, kjer sem srečal starega znanca majorja Dalgenzera. Iz Feza sva poletela proti Lisaboni. Pri Lagosu se mi je pripetila nesreča. Pokvaril se mi je propeler in moral sem pristati na hribovitem terenu, kjer so se poškodovala še kolesa in ogrodje aeroplana- Tu so mi častniki rade -v o* lje pomagali. Demontirali smo letalo in ga prepeljali na primitivnem vozu v Lagos, od tod pa z vlakom v Lisa« bono. To je bila edina pomembnejša nezgoda. Sicer je pa aeroplan iunkci« joniral izvrstno. Devetletni detektiv V nekem dunajskem kopališču je te dni vzbudil veliko pozornost nenavaden nastop devetletnega dečka, ki je med kopalci spoznal tatu in ga dal aretirati. Ljudje so sprava mislili, da deček ni pri zdravi pameti, končno pa so se prepričali, da je z nenavadno bistroumnostjo odkril nevarnega tatu. Par dni poprej je bil 9Ietni sinko juvelirja Wissiaka na Dunaju sam do-j ma. Igral se jc pred vrati stanovanja, i ko ie nenadoma pristopil k njemu neki približno 25-Ietni moški ter mu rekel, da je poslan od električne centrale, da popravi električno napeljavo v juvelir-jevem stanovanju. Dečko ni seveda slutil nič slabega ter je možakarju takoj odprl stanovanje. Tujec si je najpreje ogledal števec na hodniku, nato pa naroČil fantu, naj gre v kuhinjo in tam od časa do časa pri v i je stikalo, da bo videl, ali napeljava iunkcijonira. Dečku je to delo kajpa ugajalo in ie res dolgo« Časa odvijal in privijal luč. Končno pa se je tega vendarle naveličal in šel pogledat za tujcem. Toda na njegovo veliko začudenje moža nikjer ni bilo več. Ko pa je stopil v sobo, je še le opazil, da so vse omare odprte in vse razmetano. Bilo mu jetakoj jasno, da je možakar stanovanje izropal in izginil. Ko so zvečer prišli sta riši domov in zvedeli, kaj se je v času njihove odsotnosti zgodilo, mali Vilko seveda ni ime! dobrih uric. Oštevali so ga inkar ga jq najbolj jezilo, predbacivali so mu, da je tat samo po njegovi neumnosti mo^el tatvino izvršiti. -To mi bo drago pla-čaK je vzklical ogorčen dečko, : i bom že dobil v pesti!« Naslednjega dne se je oče z dečkom takoj podal na policijo in tatvino prijavil. Dečko ie z neverjetno natančnostjo podal osebni popis tatu ter pripomnil, da je govoril v bavarskem narečju. Toda vse iskan ie policije je ostalo zaman. Tatu niso našli, pač pa se je ugotovilo, da je nekaj dragocenosti zastavil v mestni zastavljalnici. Dečko je naslednje dni vedno srN kal po ulicah in ogledoval ljudi, nebi-li med njimi našel tudi tatu, ki ga je tako nesramno speljal na led. A nič. Pred par dnevi pa je šel v kopališče, da se z drugimi ianti malo pozabava ua pesku. Jedva pa je stopil v ograjen prostor, ko je zagledal v bližini blagajne moža, ki ga je že toliko časa zaman iskal. Brez pomisleka je začel klicati: »To ie tat: Primite ga! Aretirajte ga!* Tujec je bil seveda zelo presenečen, vendar pa se je na zunaj kazal mirnega, češ, da iant očividno ni pri zdravi pameti, saj ga niti ne pozna. Ljudje so od vseh strani drveli skupaj, deček na je venomer gonil svoj »Primite ga*. Ko je tujec spregovoril, je takoj pristavil: *0n je brez dvoma, govori bavarski di-alekt.« Med tem je nekdo poklical stražnika. Ta sprva ni vedel, ali bi dečku verjel ali ne. Končno na je vendarle zahteval od tujca, da se legitimira. Alo. žakar se je pravilno legitimiral ter še pristavil, da je še le pred dvema dnevoma prišel iz Celovca. Ker pa dečke Ie ni odnehal, je stražnik moža povabil na policijo, kamor je sledil tudi dečko. Tu so začeli tujcu temeljito izpraševati vest in kmalu se je izkazalo, da so ujeli nevarnega tatu. Dečko je zmagoslavno tekel domov ter sporočil starišem, da je svojo neumnost že popravil. In re? so dobili vrnjene vse stvari, ki jih je tat odnesel. Urejuje: Josin; Zupančič. —- Za «Xarodno tiskarno*: Fran Jezeršek. — Za inseiatni del lista: Anica Franke, r=-_Vsi ^ I~iubli**»>