161 2022 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 355.355(497.451.1-12)"1941/1943" Prejeto: 21. 5. 2021 Dunja Dobaja dr., znanstvena sodelavka, raziskovalka, Inštitut za novejšo zgodovino, Privoz 11, SI–1000 Ljubljana E-pošta: dunja.dobaja@inz.si ORCID: 0000-0001-8501-8573 Občina Dobrunje v obdobju italijanske okupacije 1941–1943 IZVLEČEK Prispevek na podlagi arhivskih virov daje globlji vpogled v ustroj in delovanje občine Dobrunje v obdobju ita- lijanske okupacije, ko je bilo omenjeno območje samostojna občina, danes pa je sestavni del Mestne občine Ljubljana. Občina je upoštevala nove uredbe in k temu pozvala tudi občane, saj se je po besedah občinskega predsednika želela iz- ogniti konfrontacijam z okupacijskimi oblastmi in zaščititi občane. Zapisniki občinskih sej ne vsebujejo razpravljanj o političnih usmeritvah oziroma dejavnostih posameznih občanov, čeprav skozi posamezne besede odseva duh časa, občinski organi pa so želeli delovati strokovno in so izpostavljali zlasti skrb za socialne zadeve zaradi vojnih razmer. Prispevek obravnava delovanje podeželske občine pod italijansko okupacijo. KLJUČNE BESEDE Dobrunje, občina, občinska uprava, župan, druga svetovna vojna, italijanska okupacija ABSTRACT MUNICIPALITY OF DOBRUNJE DURING ITALIAN OCCUPATION BETWEEN 1941 AND 1943 Drawing on archival sources, the contribution provides a deeper insight into the composition and operations of the Municipality of Dobrunje at the time of Italian occupation, during which it constituted a separate municipality but now falls under the City of Ljubljana. The municipality abided by new regulations and called on its inhabitants to do the same, according to the municipal president, with a view to avoiding confrontation with the occupier’s authorities and protecting its population. Although the minutes of municipal sessions contain no discussions on political orienta- tions or activities pursued by individual inhabitants of the municipality, some parts faithfully reflected the overall climate of the era, while the municipal administrative bodies strove to maintain their professionalism, prioritizing social care in the war-torn locality. The contribution describes the operations of a rural municipality under Italian occupation. KEY WORDS Dobrunje, municipality, municipal administration, mayor, Second World War, Italian occupation 162 DUNJA DOBAJA: OBČINA DOBRUNJE V OBDOBJU ITALIJANSKE OKUPACIJE 1941–1943, 161–176 2022 Uvod Italijanski okupator je ob okupaciji dela sloven- skega ozemlja spomladi 1941 takoj pričel z uprav- nim preurejanjem. Ljubljanska pokrajina, ki je sicer upravno ustrezala provincam italijanske države, je imela zaradi svojega posebnega položaja nekatere posebnosti.1 Visoki komisar za Ljubljansko pokra- jino je zaradi neugodnih kadrovskih razmer v Italiji obdržal uradnike nekdanje banske uprave. Ohranil je enako organizacijsko sestavo oddelkov Visokega komisariata, kot jo je imela banska uprava.2 Oku- pator je ohranil tudi lokalno razdelitev na okraje in občine, a odpravil občinsko samoupravo.3 To pome- ni, da so predsedniki občin, kasneje župani, izvajali direktive državnih organov, v lokalnih zadevah pa so delovali po predvojnih smernicah. Fašistični oku- pacijski režim in vojne razmere so terjale tudi usta- novitev novih uradov, ki so jih vodili samo Italijani. Delovanje občin je še vedno usmerjal Zakon o obči- nah iz leta 1933.4 V obdobju med svetovnima vojnama je občina Dobrunje obsegala celotno Ljubljansko polje južno od Ljubljanice, segala pa je tudi globoko v hribov- je na jugovzhodu, vse do razvodja proti Grosupelj- ski kotlini.5 Po podatkih Krajevnega leksikona iz leta 1937 so bili v okviru omenjene občine sledeči kraji: Besnica, Bizovik, Brezje, Češnjice, Dobrunje, Fužine, Javor, Mali Lipoglav, Pance, Podlipoglav, Podmolnik, Repče, Sadinja vas, Sela pri Pancih, Sostro, Spodnja Hrušica, Št. Pavel, Veliki Lipoglav, Zadvor, Zagradi- šče, Zavoglje in Zgornja Hrušica.6 Leta 1941 se je obseg občine Dobrunje zmanjšal za območje Besnice, ki je prišla pod nemško okupa- cijsko cono. Po ljudskem štetju iz leta 1941 je imela občina Dobrunje 4483 prebivalcev,7 leta 1944 pa se je število zmanjšalo na 3910.8 Zmanjšanje je bilo po- sledica smrtnih žrtev zaradi vojne, naravnih smrti in verjetno tudi migracij. Stara občina Dobrunje je ime- la v letih 1941–1944 299 smrtnih žrtev zaradi vojne, 9 žrtev vojne pa je izgubilo življenje neznanega leta. V vsem obdobju vojne je imela 523 žrtev.9 1 Ferenc, Ozemlje in meje, str. 577. 2 Ferenc, Fašisti brez krinke, str. 38–40. 3 Ferenc, Ozemlje in meje, str. 577. 4 SL Kraljevske banske uprave Dravske banovine, 29. 4. 1933, Zakon o občinah. 5 Krajevni leksikon dravske banovine, str. 340. 6 Prav tam, str. 340–341. Leta 1935 je bil del občine Dobrunje (Štepanja vas) priključen mestni občini ljubljanski, tako da je meja med občinama potekala po potoku Mejaš (Občine drav- ske banovine, str. 25). 7 SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 12, a. e. 56, Revizija občinskega urada in občinskega preskrbovalnega urada (od 7/11 ali bi tu moralo pisati 7. 11.? 1944 do 18. 11. 1944). 8 Prav tam. 9 Podatki so iz interne baze Inštituta za novejšo zgodovino (INZ): Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Repu- blike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej z dne 21. 8. 2020. Zapisniki sej občinskega odbora Dobrunje kaže- jo, da je občina upoštevala določbe Zakona o občinah in vsakokratna sprotna navodila Visokega komisaria- ta ter v obdobju nemške okupacije šefa pokrajinske uprave oziroma vrhovnega komisarja. V odnosu do okupatorja je delovala v skladu z navodili bana Drav- ske banovine Marka Natlačena, ki je ob okupaciji leta 1941 županom, sreskim načelnikom, predstojni- kom policijskih ustanov, župnikom in šolskim upra- viteljem podal usmeritve za delo: »Opozarjam, da je vsakdo, ki mu je pri srcu blagor našega ljudstva, dolžan skrbno in prevdarno delati na to, da se ohranijo dobri od- nošaji do okupacijskih čet in oblastev ter da se opusti vse, kar bi moglo te odnošaje poslabšati. Vabim naslove, da svoje delovanje usmerijo v ta pravac in s tem obvarujejo narod pred škodo, ki bi mu lahko nastala.«10 Predsednik občine Dobrunje Janez Trkov je ob- čino vodil v tem smislu in to tudi večkrat poudaril, najbolj jasno in konkretno na seji občinskega odbora sredi februarja 1942: »Zavedajmo se, da smo v voj- nem stanju, da smo okupirani, dolžni smo izpolnjevati do podrobnosti vse naredbe, ki jih izdajajo oblasti. To je v našem interesu. Ne nasedajmo raznim neutemeljenim govoricam. Možje, vplivajte v svojem področju na pre- bivalstvo vselej in ob vsaki priliki, naj bo mirno ter da naj se pokori oblastnim naredbam in ukazom krajevnih vojaških oblasti. Nekateri dogodki zadnjih dni, ki so se pripetili v naši občini, so pokazali, da trpimo zaradi de- janj neodgovornih elementov le mi sami.«11 V tem smi- slu je, upoštevajoč sejne zapisnike, delovala občinska uprava. Prizadevala si je obdržati raven delovanja, ki je bila v skladu z obstoječim pravnim redom, in de- lovati v korist občine kot celote. Iz sejnih zapisnikov ni razviden politični utrip v občini. O tem lahko v grobih obrisih beremo v osebnih pričevanjih.12 Pred- sednik občine Trkov in njegov naslednik Franc Ložar sta politično pripadala Slovenski ljudski stranki in bila protirevolucionarno usmerjena. Njuna politična drža je zlasti mlajšega Ložarja silila v konflikte s pri- padniki revolucionarnega tabora.13 Posledice okupacije so bile na sejah občinskega odbora Dobrunje vidne predvsem pri obravnavanju socialnih zadev, saj so občani umirali, bili internira- ni ali kako drugače odsotni zaradi vojne, za njimi pa so ostajale nepreskrbljene družine. Vojne razmere so vplivale tudi na sestavo proračunov, ki so bili omeje- ni le na najnujnejše izdatke. Zunaj občinskega doma pa je bila dobrunjska občina le ena od mnogih občin Ljubljanske pokrajine, v kateri sta bila prisotna nasi- 10 SI ZAL LJU 490 Mesto Ljubljana, predsedstvena registra- tura, t. e. 41, Odnošaji do okupacijskih čet in oblastev, 16. 4. 1941. 11 SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 11, a. e. 35, Zapisnik 43. redne seje občinskega odbora, ki se je vršila na nedeljo 15. februarja 1942 v občinskem domu v Dobrunjah. 12 Kržan, »Ne delajte grobov!« (https://www.zaveza.si/zaveza- -st-43/, strani niso oštevilčene, op. avtorice). 13 Prav tam. 163 DUNJA DOBAJA: OBČINA DOBRUNJE V OBDOBJU ITALIJANSKE OKUPACIJE 1941–1943, 161–1762022 lje italijanskega okupatorja in politična razdvojenost med občani, ki je vodila v medsebojno obračunavanje. Obdobje italijanske okupacije Z začasnimi predpisi o ureditvi upravne službe v Ljubljanski pokrajini14 je Visoki komisar za Ljub- ljansko pokrajino določil, da ostane ustroj uprav- ne službe v Ljubljanski pokrajini v skladu z zakoni nekdanje jugoslovanske države, pri čemer je treba upoštevati, da so tako pokrajinski kot državni organi postali sestavni del Visokega komisariata za Ljub- ljansko pokrajino.15 Po 59. členu Zakona o občinah je občinski od- bor odločitve sprejemal na sejah, ki jih je skliceval predsednik občine po potrebi, najmanj pa vsake tri mesece. Predsednik občine je načeloval občini ter skliceval, vodil in zaključeval seje. Po zakonu je bil to tisti odbornik, ki je bil izvoljen kot nosilec naj- močnejše kandidatne liste. Njegova funkcija je bila častna.16 Predsednik občine Dobrunje je bil, kot re- 14 SL za Ljubljansko pokrajino, 1. 8. 1941, Odločbe Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino: Začasni predpisi o ure- ditvi upravne službe v Ljubljanski pokrajini. 15 Prav tam. 16 Prav tam. čeno, Janez Trkov iz Zadvora.17 To funkcijo je oprav- ljal od leta 1921, ko so bile prve občinske volitve, do smrti decembra 1944.18 V začetku septembra 1944 je Trkov kot komisar19 težko zbolel, tako da je okrajni glavar z odločbo okrajnega glavarstva v Ljubljani z 17 SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 11, a. e. 35, Zapisnik 37. redne seje občinskega odbora Dobrunje, ki se vrši na po- nedeljek dne 2. junija 1941 v občinskem domu v Dobrunjah. 18 SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 13, a. e. 82, Dobrunjski župan je umrl. Zadnje občinske volitve v Dravski banovini so bile leta 1936, kasneje niso bile razpisane kljub načrtu bano- vine, da to stori leta 1939. Banska uprava si je namreč priza- devala urediti poslovno dobo vseh občinskih odborov enotno, in sicer tako, da bi se v vseh občinah iztekla na isti dan. Drugi razlog za odlašanje z razpisom občinskih volitev je bila ko- masacija občin, ki je v drugih banovinah ni bilo (Samouprava, julij 1939, str. 127). Leta 1939 pa so tudi zunanjepolitični do- godki preprečili razpis novih občinskih volitev (Samouprava, januar 1940, str. 2). 19 Z odločbo okrajnega glavarstva v Ljubljani z dne 1. juli- ja 1944 je bil župan Trkov imenovan za komisarja občine Dobrunje. Posle kot komisar je prevzel 12. avgusta 1944. Z isto odločbo je bil razrešen kot dotedanji župan. Razrešen je bil tudi dotedanji občinski sosvet (SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 13, a. e. 82, Imenovanje komisarja v občini Dobrunje, 1. 7. 1944). Imenovanje komisarjev je temeljilo na določilih naredbe Vrhovnega komisarja za Jadransko primor- je o imenovanju občinskih komisarjev v občinah Ljubljanske pokrajine z dne 3. marca 1944 (SL šefa pokrajinske uprave v Ljubljani, 8. 4. 1944 in SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 11, a. e. 35, str. 215). Geografska karta občine Dobrunje, Srez Ljubljana (SI AS 68, Kraljevska banska uprava Dravske banovine, Upravni oddelek, t. e. 7-7). 164 DUNJA DOBAJA: OBČINA DOBRUNJE V OBDOBJU ITALIJANSKE OKUPACIJE 1941–1943, 161–176 2022 dne 6. septembra 1944 za vodenje vseh poslov komi- sarja pooblastil občinskega tajnika Josipa Šego.20 Ta je funkcijo opravljal do 2. decembra 1944, ko je posle občinskega komisarja prevzel novoimenovani komi- sar Franc Ložar.21 Imenovan je bil z odločbo okraj- nega glavarstva v Ljubljani22 z dne 28. novembra 20 SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 11, a. e. 35, str. 216 (zapis je na omenjeni strani v okviru sejnih zapisnikov in ni datiran, op. avtorice). 21 Prav tam. 22 Italijanski okupator je v Ljubljanski pokrajini upošteval do- tedanjo upravno razdelitev zasedenega in nato k Italiji pri- ključenega ozemlja. Tako je Visoki komisar v Ljubljanski pokrajini ohranil okraje kot upravne enote med pokrajino in 1944.23 Verjetno je k izdaji odločbe prispevala tudi prošnja zastopnika komisarja, tajnika Šege, da okraj- ni glavar bodisi postavi drugega zastopnika občin- skega komisarja bodisi imenuje novega občinskega komisarja.24 Svojo prošnjo je utemeljil s preobreme- občinami. Okrajni glavar je bil predstavnik Visokega komi- sarja v okraju. Nadzoroval je občinske uprave, vodil in uskla- jeval njihovo delovanje ter varoval njihove koristi (Ferenc, Fašisti brez krinke, str. 48–49). 23 SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 11, a. e. 35, str. 217 (zapis je na omenjeni strani v okviru sejnih zapisnikov in ni datiran, op. avtorice). 24 SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 13, a. e. 82, Gospodu okrajnemu glavarju v Ljubljani, 10. 11. 1944. Zapisnik o zaprisegi novega občinskega odbornika, 14. december 1941 (SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 13, a. e. 81). 165 DUNJA DOBAJA: OBČINA DOBRUNJE V OBDOBJU ITALIJANSKE OKUPACIJE 1941–1943, 161–1762022 njenostjo, saj je opravljal delo občinskega komisarja, tajnika in blagajnika, hkrati pa ga je k temu spodbu- dila odredba pokrajinske uprave z dne 6. novembra 1944, ki je dajala navodila za poimensko določitev oseb za obvezno službo. V tem je videl preveliko od- govornost, torej odločati o usodi občanov, predvsem pa je v tej vlogi videl nevarnost za svoje življenje in življenje svoje družine. Zavedal se je, da med ljudmi ne uživa takšnega ugleda kot komisar Trkov: »Te odgovornosti napram prebivalstvu ne morem prevzeti nase, ker je pri tem v nevarnosti moje lastno življenje in moja imovina in to tembolj, ker sem jaz le občinski uslužbenec, ki pred ljudmi, ne vem iz kakšnih vzrokov, nima mnogokaj veljave, vsaj take ne, kot možakar-kmet iz njihovih lastnih vrst.«25 Izjava je nazoren prikaz duha časa v podeželskih občinah Ljubljanske pokra- jine, ko je bila funkcija občinskega predsednika, nato župana in kasneje komisarja izredno izpostavljena in so jo zmogle večinoma izvajati le vaške avtoritete. Ali so bila njihova dejanja politično in moralno spreje- mljiva ali ne, ni predmet tega prispevka. V obdobju italijanske okupacije so občinsko upravo sestavljali predsednik občine in člani uprave. Število članov uprave je določil občinski odbor glede na število odbornikov in obseg dela. Članov uprave je moralo biti od 2 do 5. Člani so bili drugi in na- slednji z najmočnejše liste izvoljenih odbornikov.26 V občini Dobrunje je bila občinska uprava sestavljena iz predsednika občine in 5 članov uprave.27 V pri- meru izpraznitve mesta člana uprave zaradi odstopa ali smrti se je mesto zapolnilo z naslednjim odborni- kom z iste liste.28 V občini Dobrunje je v začetku leta 1942 odstopil član uprave Anton Bricelj.29 Odstop je utemeljil z nezmožnostjo usklajevanja dela člana občinske uprave in svoje osnovne službe. Na predlog občinske uprave je občinski odbor soglasno sprejel njegov odstop. Izpraznjeno mesto je v smislu 73. čle- na Zakona o občinah zapolnil naslednji odbornik z iste liste.30 Novi občinski odbornik je prisegel, saj je tako določal 56. člen zakona.31 Prisego je zapisnikar navedel v posebnem zapisniku, ki ga je zapriseženi odbornik podpisal.32 25 Prav tam. 26 SL Kraljevske banske uprave Dravske banovine, 29. 4. 1933, Zakon o občinah. 27 SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 11, a. e. 35, Zapisnik 37. redne seje občinskega odbora Dobrunje, ki se vrši na po- nedeljek dne 2. junija 1941 v občinskem domu v Dobrunjah. 28 SL Kraljevske banske uprave Dravske banovine, 29. 4. 1933, Zakon o občinah. 29 SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 11, a. e. 35, Zapisnik 42. redne seje občinskega odbora Dobrunje, ki se vrši na ne- deljo dne 25. januarja 1942 v občinskem domu v Dobrunjah. 30 Prav tam; gl. tudi SL Kraljevske banske uprave Dravske ba- novine, 29. 4. 1933, Zakon o občinah. 31 SL Kraljevske banske uprave Dravske banovine, 29. 4. 1933, Zakon o občinah. 32 SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 11, a. e. 35, zapisnik 44. redne seje občinskega odbora Dobrunje, ki se vrši na nedeljo dne 29. marca 1942 v občinskem domu v Dobrunjah. Služba predsednika in članov uprave je bila nače- loma častna. Če je služba predsednika obsegala ves ali večji del delovnega časa, je moral občinski odbor z občinskim statutom33 predsedniku določiti nagrado v obliki letne ali mesečne plače. Enako je veljalo za člane občinske uprave.34 Občina Dobrunje je imela 24 občinskih odbor- nikov,35 saj je 25. člen Zakona o občinah določal, da v občinah s 3.000–5.000 prebivalci občinski odbor sestavlja 24 odbornikov, voljenih na tri leta.36 Odbor- niki za svoje delo od občine niso prejemali plačila. Če so za potrebe občine izven sej odbora opravljali kak posel, ki je bil povezan s stroški, jim je lahko odbor nastale stroške povrnil.37 Za potrebe pregleda nad delom občinskih uprav, predvsem pa nad posameznimi občinskimi uslužbenci je Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino od ob- čin Ljubljanske pokrajine zahteval osebne in službene podatke za vsakega posameznega uslužbenca. Točnost podatkov sta s svojim podpisom in občinskim peča- tom jamčila predsednik občine in občinski tajnik.38 Občina Dobrunje je tovrstne podatke pridobila in jih v 24 urah (zahteva Visokega komisariata) po prejemu zahtevka posredovala Visokemu komisariatu.39 Zaradi spremenjenih okoliščin in s tem v zvezi novih zadolžitev se je občini Dobrunje povečal ob- seg dela. Na seji občinske uprave 3. novembra 1941 je predsednik občine Trkov poročal, da zaradi pove- čanega obsega dela nastajajo zaostanki, saj občinski uslužbenci ne zmorejo sprotnega dela.40 Na podlagi sklepa seje sta bila predsednik občine in tajnik po- oblaščena, da dobita novo, strokovno usposoblje- no pisarniško moč. Eden od pogojev je bilo znanje italijanskega jezika.41 Iz omenjenega dopisa je raz- vidno, da je delo v občinskem uradu potekalo osem ur dnevno,42 torej polni delovni čas. Upoštevajoč 75. člen Zakona o občinah,43 ki se nanaša na prejemke 33 SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 13, a. e. 80, Statut o ustanavljanju in sistemiziranju službenih mest ter ureditvi službenih odnosov uslužbencev občine Dobrunje. Občinski odbor občine Dobrunje, srez ljubljanski je sprejel statut na svoji seji dne 8. novembra 1936 v smislu 90. člena Zakona o občinah ter 153. člena Uredbe o občinskih uslužbencih (Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 29. julija 1936). 34 SL Kraljevske banske uprave Dravske banovine, 29. 4. 1933, Zakon o občinah. 35 SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 11, a. e. 35, Zapisnik 37. redne seje občinskega odbora Dobrunje, ki se vrši na po- nedeljek dne 2. junija 1941 v občinskem domu v Dobrunjah. 36 SL Kraljevske banske uprave Dravske banovine, 29. 4. 1933, Zakon o občinah. 37 Prav tam. 38 SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 13, a. e. 103, Občinski uslužbenci, osebni podatki, 17. 5. 1941. 39 Prav tam. 40 SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 13, a. e. 97, Uradni zaznamek, 8. 11. 1941. 41 Prav tam. 42 Prav tam. 43 SL Kraljevske banske uprave Dravske banovine, 29. 4. 1933, Zakon o občinah. 166 DUNJA DOBAJA: OBČINA DOBRUNJE V OBDOBJU ITALIJANSKE OKUPACIJE 1941–1943, 161–176 2022 predsednika občine in članov uprave, ter 85. člena,44 ki obravnava prejemke občinskih uslužbencev, so za svoje delo vsi prejemali plačilo. Zaradi vojnih razmer ter s tem povezanih »izrednih gospodarskih in social- nih razmer«45 je občinski odbor na predlog občinske uprave že na seji 2. junija 1941 soglasno sklenil, da se predsedniku občine in občinskim uslužbencem mesečni prejemki izplačujejo vnaprej,46 pri čemer v viru ni naveden znesek, a iz drugega vira izvemo, da je predsednik občine mesečno prejemal 700 lir.47 Ta sklep je bil vključen tudi v občinski statut. Februarja 1942 je namreč občinski odbor na predlog občin- ske uprave sklenil, da se občinski statut po 75. členu Zakona o občinah spremeni glede na spremenje- ne draginjske razmere.48 Na podlagi spremembe je predsedniku občine za opravljanje službenih poslov pripadla letna nagrada 8.400 lir, ki se je izplačevala v dvanajstih enakih mesečnih obrokih, in sicer vna- prej.49 Občinski uslužbenci so bili v pogodbenem delov- nem razmerju. Za svoje delo so prejemali mesečno plačo. Prejemke občinskih uslužbencev so urejale na- redbe Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino z dne 5. julija 1941,50 25. januarja 194251 in 13. fe- bruarja 1942.52 Vsi občinski uslužbenci, ki so prejeli višje prejemke, kot so jih določale omenjene naredbe, so morali presežek vrniti takoj oziroma najkasneje v štirih mesečnih obrokih.53 Kaj je to pomenilo za občino Dobrunje, poglejmo na konkretnem primeru. Glede na podatek iz decembra 1941, ko so sestavljali osnutek proračuna za leto 1942, je na primer občin- ski tajnik prejemal mesečno plačo 779 lir, občinski 44 Prav tam. 45 SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 11, a. e. 35, Zapisnik 37. redne seje občinskega odbora Dobrunje, ki se vrši na po- nedeljek dne 2. junija 1941 v občinskem domu v Dobrunjah. 46 Prav tam. 47 SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 11, a. e. 35, Zapisnik 41. redne seje občinskega odbora Dobrunje, ki se vrši na ne- deljo dne 14. decembra 1941 v občinskem domu v Dobru- njah. V spominih na umrlega župana Trkova leta 1944 lahko beremo o njegovih vsakodnevnih prizadevanjih za dobro občine: »Življenje Janeza Trkova je bila večna pešpot iz enega konca občine na drugega, često je v zgodnjem jutru odhajal zdoma in se v temi vračal. Lahko rečemo, da so mu bile najbolj oddaljene vasi najbolj pri srcu; posvečal jim je še posebno skrb« (SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 13, a. e. 82, Dobrunjski župan je umrl). 48 SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 11, a. e. 35, Zapisnik 43. redne seje občinskega odbora, ki se je vršila na nedeljo dne 15. februarja 1942 v občinskem domu v Dobrunjah. 49 Prav tam. 50 SL za Ljubljansko pokrajino, 5. 7. 1941, določbe o prilagodi- tvi plač in mezd. 51 SL za Ljubljansko pokrajino, 28. 1. 1942, Zvišanje prejemkov bivših jugoslovanskih uradnikov in uslužbencev. 52 SL za Ljubljansko pokrajino, 18. 2. 1942, Uporabnost določb o zvišanju prejemkov na osebje občin ter javnopravnih usta- nov in zavodov. 53 SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 11, a. e. 35, Zapisnik 44. redne seje občinskega odbora Dobrunje, ki se vrši na ne- deljo dne 29. marca 1942 v občinskem domu v Dobrunjah. sluga 433,20 lire, dnevničarka54 uradnica 600 lir in pisar 475 lir.55 Zaradi draginje in ker se osnovne pla- če niso povišale, so bile tudi v tem proračunskem letu določene draginjske doklade, katerih višino so dolo- čili že na sejah občinskega odbora 23. februarja 1941 in 12. oktobra 1941.56 Tako je bilo tajniku določeno 438,48, slugi 329,96, pisarju 392,50 in dnevničarki uradnici 321,60 lire mesečno.57 3. člen naredbe o pri- lagoditvi plač in mezd z dne 5. julija 1941 je sicer do- ločal, da v primeru zvišanja prejemkov po 15. marcu 1941 ti ostanejo v veljavi.58 Navedeni prejemki ob- činskih uslužbencev so bili povišani februarja 1941, torej pred 15. marcem, in oktobra 1941, torej po 15. marcu. V dani situaciji je občinski odbor na predlog občinske uprave marca 1942 sklenil, da zvišanje pre- jemkov občinskih uslužbencev v obliki draginjskih doklad, dovoljeno na seji občinskega odbora 23. fe- bruarja 1941, ostane v veljavi in se ne všteje v nove prejemke, ki gredo po zvišanju iz 1. člena omenjene naredbe.59 V primeru aretacije občinskega uslužbenca je bilo delovno razmerje končano. Dobrunjskega občinske- ga slugo je italijanski okupator aretiral 24. septembra 1942 in ga odvedel v zapor.60 Občina mu je preki- nila delovno razmerje. Plačan je bil do 30. septem- bra 1942.61 Občinski odbor je soglasno sklenil, da se oskrba in snaženje občinskih prostorov prepusti njegovi ženi v zameno za plačilo in stanovanje, ki je bilo že do tedaj v njuni uporabi. Tovrstna »pomoč« pa je bila, sodeč po viru, zgolj enomesečna.62 To pomeni, da je oseba ostala brez virov preživetja in bila verjetno vključena v sistem občinskih podpor. Občinske zadeve so obravnavali na sejah, ki so potekale v občinskem domu. Poziv na sejo je bil ob- 54 Občina se je zaradi nezanesljivih razmer odločila za najem t. i. dnevničarjev za čas potrebe po delu v občini. Občinski odbor je predsednika občine pooblastil, da je sprejel v služ- bo dnevničarja za določen čas in ga odpustil, ko je prenehala potreba po delu. O odpustu je bil dolžan poročati občinski upravi in občinskemu odboru (SI ZAL LJU 6 Občina Do- brunje, t. e. 11, a. e. 35, Zapisnik 45. redne seje občinskega odbora Dobrunje, ki se vrši v ponedeljek dne 2. novembra 1942 v občinskem domu v Dobrunjah). 55 SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 11, a. e. 35, Zapisnik 41. redne seje občinskega odbora Dobrunje, ki se vrši na ne- deljo dne 14. decembra 1941 v občinskem domu v Dobru- njah. 56 Prav tam. 57 Prav tam. 58 SL za Ljubljansko pokrajino, 5. 7. 1941, Določbe o prilagodi- tvi plač in mezd. 59 SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 11, a. e. 35, Zapisnik 44. redne seje občinskega odbora Dobrunje, ki se vrši na ne- deljo dne 29. marca 1942 v občinskem domu v Dobrunjah. Določila 1. člena naredbe z dne 5. 7. 1941 glej v SL za Ljub- ljansko pokrajino, 5. 7. 1941, Določbe o prilagoditvi plač in mezd. 60 SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 11, a. e. 35, Zapisnik 45. redne seje občinskega odbora Dobrunje, ki se vrši na po- nedeljek dne 2. novembra 1942 v občinskem domu v Dobru- njah. 61 Prav tam. 62 Prav tam. 167 DUNJA DOBAJA: OBČINA DOBRUNJE V OBDOBJU ITALIJANSKE OKUPACIJE 1941–1943, 161–1762022 javljen na oglasni deski občinskega doma. Sejo je otvoril predsednik občine, ki je sprva ugotovil, ali je bila seja pravilno sklicana, in nato preveril sklepčnost občinskega odbora. Nato je prešel na dnevni red. Seje so se pričele z branjem zapisnika zadnje seje. Po 68. členu Zakona o občinah je namreč občinski odbor o sejah vodil zapisnik.63 Sledilo je poročilo predsed- nika občine o pregledu občinske blagajne. Po 101. členu Zakona o občinah je občina o vseh občinskih prejemkih in izdatkih vodila evidenco v občinski ra- čunski knjigi.64 Občinska uprava je vsake tri mesece pregledala blagajniško stanje in ga primerjala z ra- čunskimi knjigami ter o tem poročala občinskemu odboru. Tako je na primer predsednik občine Trkov na seji občinskega odbora 2. junija 1941 poročal, da je izvršil redne preglede občinske blagajne, in sicer 1. marca, 5. aprila in 4. maja, pregledal glavne in pomožne blagajniške dnevnike in računske priloge ter preštel denar. Blagajniško stanje se je ujemalo s knjižnim.65 Ni pa bilo vedno tako. 19. junija 1941 se je namreč (drugič) spremenil tečaj lire, tako da je bilo razmerje 100 din za 38 lir,66 zato je občinska uprava 63 SL Kraljevske banske uprave Dravske banovine, 29. 4. 1933, Zakon o občinah. 64 Prav tam. 65 SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 11, a. e. 35, Zapisnik 37. redne seje občinskega odbora Dobrunje, ki se vrši na po- nedeljek dne 2. junija 1941 v občinskem domu v Dobrunjah. 66 Civilni komisar za zasedeno slovensko ozemlje je odredil, da 6. julija 1941 v občinski blagajni ugotovila primanj- kljaj in ga vknjižila med izdatke.67 V nadaljevanju so odborniki na sejah obravnavali zadeve, ki so bile v interesu občinske skupnosti ter so se nanašale na gospodarski in socialni napredek občine. V ospredju so bile zlasti socialne zadeve, to je vzdrževanje in podpiranje revnih, skrb za vzgojo revnih in zapuščenih otrok, vzdrževanje dobrodelnih zavodov in ustanov ter spričo vojnih razmer pomoč družinam, katerih hranitelji so bili aretirani.68 Na že omenjeni seji občinskega odbora 2. junija 1941 so tako obravnavali plačilo pogrebnih stroškov za ob- činskega reveža, odobrili enkratno ubožno podporo ter nekaterim zvišali ubožno podporo, Vincencije- vi konferenci v Ljubljani pa so odobrili podporo za revne akademike. Viri sicer ne pričajo o razlikah pri podeljevanju podpor. Zdi se, da je občina po uradni dolžnosti poskrbela za socialno ogrožene ne glede je bila lira v zakonito določenem razmerju proti dinarju (100 dinarjev je 30 lir) na zasedenem slovenskem ozemlju zakoni- to plačilno sredstvo (SL kr. civilnega komisariata za zasedeno slovensko ozemlje, Uradni tečaj italijanske lire, 23. 4. 1941). 67 SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 11, a. e. 35, Zapisnik 38. redne seje občinskega odbora Dobrunje, ki se vrši na ne- deljo dne 24. avgusta 1941 ob 9. uri dopoldne v občinskem domu v Dobrunjah. 68 SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 11, a. e. 35, Zapisnik 40. redne seje občinskega odbora Dobrunje, ki se vrši na ne- deljo dne 16. novembra 1941 v občinskem domu v Dobru- njah. Po smrti občinskega odbornika A. G. je njegovo funkcijo prevzel naslednji po vrsti na isti kandidatni listi, 13. november 1941 (SI ZAL LJU 6, Občina Dobrunje, t. e. 13, a. e. 81). 168 DUNJA DOBAJA: OBČINA DOBRUNJE V OBDOBJU ITALIJANSKE OKUPACIJE 1941–1943, 161–176 2022 na politično usmeritev. Je pa občinski odbor sprejel sklep, da se ubožnih podpor in oskrbnin začasno ne izplačuje v kraje v nemški okupacijski coni, in sicer dokler se razmere ne uredijo.69 Iz povedanega lah- ko sklepamo, da so nekatere osebe, katerih matična občina je bila Dobrunje, dejansko prebivale zunaj nje.70 Za svoje uboge pa je morala skrbeti matična občina, torej v tem primeru občina Dobrunje. Glede na odločitev občinskega odbora o začasni ustavitvi izplačevanja podpor v kraje v nemški okupacijski coni so verjetno osebe, živeče zunaj matične občine Dobrunje, doživljale socialno stisko. Večina občin se je namreč soočala s svojimi občinskimi reveži in po- manjkanjem sredstev za njihovo oskrbo. Sicer pa se je občinska uprava zavedala, da mora imeti občina v vojnih časih dovolj sredstev za pomoč občanom, predvsem v hrani. Veliko družinskih po- glavarjev je bilo namreč, kot že rečeno, zaprtih oziro- ma odsotnih zaradi vojne. Zato je občina poudarjala nujnost pomoči in lajšanje stisk. Občina Dobrunje je imela občinski preskrbovalni urad.71 Ta sicer ni bil del občine, a je o njegovem poslovanju na sejah ob- činskega odbora poročal predsednik občine.72 Na čelu preskrbovalnega urada sta bila poslovodja in odbor, ki so ga sestavljali predsednik občine, član uprave kot predsednikov namestnik, dva predstavnika trgovcev, predstavnik industrije, dva predstavnika potrošni- kov, namestnika predstavnikov trgovcev, namestnik predstavnika industrije in namestnika predstavnikov potrošnikov.73 Pri poslovanju urad ni sledil zgoraj omenjenim smernicam dela, saj je odbor urada ugotovil, da je po- slovodja delo opravljal neredno in da je nenatančno vodil poslovne knjige.74 Občinski preskrbovalni urad je poslovodjo odstavil in na njegovo mesto imeno- val drugo osebo. Tudi novo vodstvo se je izkazalo kot 69 SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 11, a. e. 35, Zapisnik 37. redne seje občinskega odbora Dobrunje, ki se vrši na po- nedeljek dne 2. junija 1941 v občinskem domu v Dobrunjah. 70 V viru je primer mladoletne M. F. iz občine Trata nad Škofjo Loko, ki je bila potrebna podpore (SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 11, a. e. 35, Zapisnik 37. redne seje občinskega odbora Dobrunje, ki se vrši na ponedeljek dne 2. junija 1941 v občinskem domu v Dobrunjah). 71 V spominih sina Franca Ložarja lahko beremo: »Na dobrunj- sko občino niso poslali živilskih kart, ker so očitali (italijanski okupator; op. avtorice), da je vas (mišljen Bizovik, od koder so bili Ložarjevi) preveč partizanska. Oče je obhodil mnogo uradov, preden mu je uspelo, da so iz Ljubljane občasno oskrbovali trgovi- ne z nekaj živili in mleka. Občina je postala tako še preskrbovalni urad, ki je pobiral od trgovin denar za prejeta živila« (Kržan, »Ne delajte grobov!«). 72 Na primer na seji 2. novembra 1942 (SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 11, a. e. 35, Zapisnik 45. redne seje občinskega odbora Dobrunje, ki se vrši v ponedeljek dne 2. novembra 1942 v občinskem domu v Dobrunjah). 73 SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 11, a. e. 35, Zapisnik 47. redne seje občinskega odbora Dobrunje, ki se vrši na ne- deljo dne 25. julija 1943 v občinskem domu v Dobrunjah. 74 SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 11, a. e. 35, Zapisnik 45. redne seje občinskega odbora Dobrunje, ki se vrši na ponede- ljek dne 2. novembra 1942 v občinskem domu v Dobrunjah. nesposobno, zato sta vodenje urada prevzela člana občinskega preskrbovalnega urada oziroma njego- vega odbora, poslovodja pa je ohranil svoj položaj.75 Izvršila sta temeljito revizijo, ki je pokazala finančni primanjkljaj urada. Kot lahko beremo v sejnem za- pisniku, je »urad menda prišel ob vso rezervo«.76 Ne- pravilnosti v poslovanju pa vse do poletja 1943 še vedno niso bile odpravljene.77 V delokrog občin je sodila tudi skrb za občinske prometne ustanove, torej tudi gradnja in vzdrževa- nje cest.78 Velik del občine Dobrunje je bil hribovit, ceste so bile v »obupnem stanju«, prometne zveze slabe.79 Občinski predsednik Trkov si je prizadeval za izboljšanje cestnih povezav. Tako so bile zgrajene ceste skozi Reko proti Polici, na Št. Pavel, na Javor, za povezavo s Šmarjem cesta na Lipoglav ter cesta na Češnjice in Zagradišče.80 Iz vira sicer ni razvidno, v katerih letih so bile zgrajene omenjene cestne povezave, a lahko sklepa- mo, da v obdobju med svetovnima vojnama. V voj- nem času so bila namreč zaradi finančno (še bolj) omejenih sredstev predvidena le najnujnejša, redna vzdrževalna dela na občinskih cestah in mostovih. Gradnja novih cest je bila izjema. Poglejmo primer. Občina Dobrunje si je prizadevala pridobiti zemlji- šče med Sadinjo vasjo in Podmolnikom za potrebe izgradnje ceste, ki bi bila v interesu številnih občanov, predvsem prebivalcev Podmolnika; sodeč po viru za- radi gospodarskih interesov.81 Problem je nastal, ker vsi dotedanji lastniki omenjenega zemljišča tega niso bili pripravljeni prodati občini. Po besedah predsed- nika občine sta dva posestnika postavljala prevelike finančne zahteve. Ker sprva ni bilo mogoče priti do dogovora, je občinski odbor na predlog občinske uprave soglasno sklenil, da se proti posestnikoma uvede razlastitveni postopek in zemljišču spremeni namembnost kot občinska cesta I. reda.82 Na podlagi 75 SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 11, a. e. 35, Zapisnik 47. redne seje občinskega odbora Dobrunje, ki se vrši na ne- deljo dne 25. julija 1943 v občinskem domu v Dobrunjah. Iz omenjenega zapisnika izvemo, da je poslovodja še vedno ista oseba, ki je nasledila odstavljenega. 76 Prav tam. 77 SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 11, a. e. 35, Zapisnik 47. redne seje občinskega odbora Dobrunje, ki se vrši na ne- deljo dne 25. julija 1943 v občinskem domu v Dobrunjah. 78 Tudi v obdobju banovine so morale občine v svojih proraču- nih zagotoviti sredstva za občinske ceste, in sicer na podlagi Zakona o samoupravnih cestah. Banski svet pa je občine raz- bremenil tudi s prekvalifikacijo več sto kilometrov občinskih cest v banovinske (Stiplovšek, Prizadevanje, str. 34–35). 79 SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 13, a. e. 82, Dobrunjski župan je umrl. 80 Prav tam. 81 SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 11, a. e. 35, Zapisnik 38. redne seje občinskega odbora Dobrunje, ki se vrši na ne- deljo dne 24. avgusta 1941 ob 9. uri dopoldne v občinskem domu v Dobrunjah. 82 Prav tam. V začetku novembra 1941 je bil med občino in po- sestnikoma le sklenjen dogovor, po katerem je občina kupila njuno zemljišče za izgradnjo občinske ceste I. reda. Občina je prevzela tudi stroške prepisa zemljišča na občino (SI ZAL 169 DUNJA DOBAJA: OBČINA DOBRUNJE V OBDOBJU ITALIJANSKE OKUPACIJE 1941–1943, 161–1762022 povedanega lahko sklepamo, da so bili interesi obči- ne nad interesi posameznikov, zlasti v času izrednih, vojnih razmer. V občinski delokrog je sodilo tudi »širjenje in po- speševanje narodne prosvete«.83 Zaradi vojnih razmer je občina (tudi) to določilo zakona izvajala v skladu s svojimi možnostmi in selekcionirala potrebe šol.84 Tako je krajevni šolski odbor Javor, katerega člane je imenoval občinski odbor na predlog predsednika občine,85 konec oktobra 1941 občino zaprosil za pod- poro, ki bi mu omogočila dovršitev najnujnejših del pri novi šoli. Na predlog občinske uprave je občinski odbor soglasno sklenil, da se prošnja zavrne zaradi pomanjkanja finančnih sredstev.86 Po drugi strani pa je občinski odbor ocenil, da se Obrtno nadaljevalni šoli Polje odobri prošnja za kredit.87 Sicer pa je bil glede financiranja ljudskih šol še vedno v veljavi Za- kon o narodnih šolah,88 ki je v 25. členu določal, da ima vsaka šolska občina svoj proračun.89 Proračun je sestavil šolski odbor, ki ga je prek okrajnega glavar- stva posredoval Visokemu komisariatu.90 Ta ga je na podlagi 139. člena Zakona o narodnih šolah obrav- naval in odobril ter posredoval upravni občini, ki je že odobreni šolski proračun uvrstila v svoj proračun brez pravice do še posebnega razpravljanja o njem.91 LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 11, a. e. 35, Zapisnik 39. redne seje občinskega odbora Dobrunje, ki se vrši na nedeljo dne 12. oktobra 1941 v občinskem domu v Dobrunjah). 83 SL Kraljevske banske uprave Dravske banovine, 29. 4. 1933, Zakon o občinah. 84 V obdobju Dravske banovine je ta poleg zakonskih obvezno- sti poskrbela tudi za dodatno pomoč občinam. Po prizadeva- njih banskih svetnikov so v banovinske proračune vnesli tudi postavko za pomoč podeželskim občinam pri gradnji šol, od leta 1937 tudi plačevanje materialnih stroškov osnovnih šol in vzdrževanje zgradb osnovnih šol. Za finančno šibke občine je bila to pomembna razbremenitev (Stiplovšek, Prizadeva- nje, str. 35). 85 SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 11, a. e. 35, Zapisnik 39. redne seje občinskega odbora Dobrunje, ki se vrši na ne- deljo dne 12. oktobra 1941 v občinskem domu v Dobrunjah. V času županovanja Janeza Trkova sta dobili župniji Lipoglav in Javor vsaka svojo veliko, moderno šolo (SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 13, a. e. 82, Dobrunjski župan je umrl). 86 SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 11, a. e. 35, Zapisnik 40. redne seje občinskega odbora Dobrunje, ki se vrši na nedeljo dne 16. novembra 1941 v občinskem domu v Dobrunjah. 87 SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 11, a. e. 35, Zapisnik 39. redne seje občinskega odbora Dobrunje, ki se vrši na ne- deljo dne 12. oktobra 1941 v občinskem domu v Dobrunjah. 88 UL Kraljevske banske uprave Dravske banovine, 28. 1. 1930, Zakon o narodnih šolah. 89 Prav tam; gl. tudi SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 11, a. e. 35, Zapisnik 41. redne seje občinskega odbora Dobru- nje, ki se vrši na nedeljo dne 14. decembra 1941 v občinskem domu v Dobrunjah. 90 SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 11, a. e. 35, Zapisnik 41. redne seje občinskega odbora Dobrunje, ki se vrši na ne- deljo dne 14. decembra 1941 v občinskem domu v Dobru- njah. 91 UL Kraljevske banske uprave Dravske banovine, 28. 1. 1930, Zakon o narodnih šolah; SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 11, a. e. 35, Zapisnik 41. redne seje občinskega odbora Dobrunje, ki se vrši na nedeljo dne 14. decembra 1941 v ob- činskem domu v Dobrunjah. Pogoj za uspešno zadovoljevanje potreb občine in njenih prebivalcev je bil uspešno sestavljen proračun, ki je bil temelj občinskih financ. Občina ga je sestav- ljala za vsako leto vnaprej. Po 83. členu Zakona o ob- činah je bilo sestavljanje in predlaganje občinskega proračuna ter letnega zaključnega računa v pristojno- sti občinske uprave.92 Po 96. členu Zakona o občinah je občinska uprava sestavila proračun najkasneje tri mesece pred pričetkom proračunskega leta.93 Pro- računska sredstva za leto 1940/41 so bila koriščena, »kolikor se je pač dalo izvršiti v teh neugodnih prilikah, ki so bile letošnjo spomlad«.94 V skladu z zakonom je občinska uprava sestavila računske zaključke vseh skladov (občinski, ubožni, občinski veterinarski,95 sklad od kupnine osebnega dela96 in sklad za proti- letalsko zaščito) ter jih predstavila občinskemu od- boru. Zaključni računi so bili dani v vpogled javnosti v obdobju 15.–22. septembra 1941.97 Nanje je imela ugovor papirnica Vevče. Njene pripombe je obravna- val občinski odbor in jih soglasno zavrnil. Sodeč po viru je imela papirnica ugovor na pribitek občinske- ga sklada za leto 1940/41. Pribitek je občinski odbor sicer priznaval, a ga ni imel za dejanski rezultat tega proračunskega oziroma računskega leta. V tej vsoti so bili všteti vsi fondi, ki so bili zbrani že pred letom 1940/41 in so ob zaključku leta še obstajali, in vsi vrednostni papirji. Omenjenega pribitka ne bi bilo, če bi bile razmere konec leta 1940/41 normalne, če »ne bi bilo vojske«,98 kot lahko beremo v viru, saj bi se v tem primeru proračunska sredstva popolnoma izkoristila. Zaradi vojnih razmer nekatera v prora- čunu predvidena dela niso bila izvedena. Občinski odbor je pribitek pripisoval tudi zvišanju davčnega predpisa na družbeni davek papirnice, na podlagi ka- terega so občinske doklade pobrali v večjem znesku, kot je predvidela občina. Občina pa seveda ni imela vpliva na spremembo davčnega predpisa. Prav tako je zavrnila ugovor papirnice v točki, ki se je nanašala na popis občinskega premoženja v blagajniški knji- gi. Občinsko premoženje je bilo namreč popisano v inventarni knjigi, ki je bila sestavni del zaključne- ga računa. Iz »spornega« pribitka, ki je nastal v letu 92 SL Kraljevske banske uprave Dravske banovine, 29. 4. 1933, Zakon o občinah. 93 Prav tam. 94 SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 11, a. e. 35, Zapisnik 39. redne seje občinskega odbora Dobrunje, ki se vrši na ne- deljo dne 12. oktobra 1941 v občinskem domu v Dobrunjah. 95 Iz vira ni točno razviden delokrog sklada, a lahko na podlagi naziva sklepamo, da je bil usmerjen v zdravljenje živine. Pro- račun sklada se je pokril z lastnimi dohodki, tako da občinski sklad ni ničesar prispeval (ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 11, a. e. 35, Zapisnik 41. redne seje občinskega odbora Dobrunje, ki se vrši na nedeljo dne 14. decembra 1941 v ob- činskem domu v Dobrunjah). 96 Iz vira ni jasen delokrog sklada (op. avtorice). 97 SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 11, a. e. 35, Zapisnik 39. redne seje občinskega odbora Dobrunje, ki se vrši na ne- deljo dne 12. oktobra 1941 v občinskem domu v Dobrunjah. 98 Prav tam. 170 DUNJA DOBAJA: OBČINA DOBRUNJE V OBDOBJU ITALIJANSKE OKUPACIJE 1941–1943, 161–176 2022 1940/41, pa je občina izplačala višje draginjske do- klade občinskim uslužbencem.99 Občinska uprava je pri sestavljanju osnutka pro- računa za leto 1942 upoštevala spremenjene razmere, ki so bile »popolnoma drugačne od onih, ko se je sestav- ljal proračun za l. 1941«.100 Zato občinski upravi pro- račun za leto 1941 ni mogel služiti kot podlaga za se- stavo proračuna za leto 1942. V osnutek proračuna je vnesla le najnujnejše potrebščine in večjo pozornost usmerila na socialno skrbstvo, in sicer deloma v ubo- žnem in deloma v občinskem proračunu. Za pokri- tje vseh predvidenih potrebščin je morala občinska uprava kljub varčno sestavljenemu osnutku v največji možni meri upoštevati 100-odstotno t. i. »občinsko doklado«, trošarine in takse.101 Osnutek proračuna je bil sestavljen po navodilih okrožnice Visokega ko- misariata za Ljubljansko pokrajino z dne 4. avgusta 1941, s katero so bila občinam dana navodila za se- stavo in predložitev proračuna.102 Predsednik občine je osnutek proračuna po točkah podrobno predstavil na seji občinskega odbora. Po predstavitvi se je od- prla razprava, ki se je končala s soglasnim sprejetjem osnutka proračuna.103 Tako je proračun občinskega sklada obsegal plače občinskega predsednika, tajnika, občinskih uslužbencev in občinskih babic, draginjske doklade, potne stroške, kurjavo, pisarniške potrebšči- ne, vzdrževanje gasilskih čet, javno razsvetljavo, vzdr- ževanje občinskih stavb, gradnjo in vzdrževanje ob- činskih cest, čiščenje rek in potokov ter vzdrževanje ljudskih šol v Sostrem, Javorju, Hrušici in Lipogla- vu.104 Predvidene izdatke so pokrili s 100-odstotno »občinsko doklado«.105 Proračun ubožnega sklada je predvideval izdatke za denarne podpore revnim ter vzdrževanje občinske ubožnice106 in ubožcev. V ubožnici je bilo konec leta 30 oseb, ki jih je v celoti vzdrževala občina. Oprema v ubožnici je bila stara, zato je bila potrebna nova. Ker ubožni sklad ni imel lastnega kritja, je proračun predvideval, da njegove izdatke v celoti pokrije občinski sklad.107 Ostale so- cialne zadeve, kot so podpore brezposelnim in pre- hrana civilnega prebivalstva, so bile predvidene v proračunu občinskega sklada. Pod prvo je bila miš- 99 Prav tam. 100 SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 11, a. e. 35, Zapisnik 41. redne seje občinskega odbora Dobrunje, ki se vrši na ne- deljo dne 14. decembra 1941 v občinskem domu v Dobru- njah. 101 Prav tam. 102 Prav tam. 103 Prav tam. 104 Prav tam. 105 Prav tam. 106 Leta 1928 je občina poslopje stare šole v Sostrem preuredila v občinsko ubožnico. Sestre usmiljenke so oskrbovale 20 do 30 domačih in tujih revežev, onemoglih, bolnih in otrok (SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 13, a. e. 82, Dobrunjski župan je umrl). 107 SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 11, a. e. 35, Zapisnik 41. redne seje občinskega odbora Dobrunje, ki se vrši na ne- deljo dne 14. decembra 1941 v občinskem domu v Dobru- njah. ljena predvsem pomoč v smislu najema brezposelnih delavcev za dela pri vzdrževanju občinskih cest in mostov ter druga občinska dela. Pozimi, ko ni bilo dela, je bila pomoč denarna. Pod drugo je bila pred- videna pomoč zlasti v primerih, ko so bili hranitelji družin zaprti ali kako drugače odsotni zaradi vojne. 108 Proračun občinskega veterinarskega sklada je bil tudi v tem letu predviden v enakem obsegu in so ga pokrili z lastnimi prihodki.109 Na javno razgrnjen proračun so imele ugovore Združene papirnice Vevče. Predsednik občine je z njimi seznanil občinski odbor in poročal, da je o ugo- vorih na seji razpravljala občinska uprava ter sogla- sno sklenila občinskemu odboru predlagati zavrnitev ugovorov, saj niso bili utemeljeni in so bili deloma v nasprotju s predpisi.110 Ugovori so se nanašali pred- vsem na »previsoke« dohodke občinskih uslužbencev v primerjavi z navadnimi delavci. Občina je omenje- ni ugovor zavrnila z argumentom, da imajo občinski uslužbenci višjo izobrazbo in povečan obseg dela za- radi vojnih razmer, upoštevati pa je treba, »da se danes ne dobi toliko za Liro kot se je prej dobilo za Dinar«.111 Naslednji ugovor papirnic se je nanašal na postavko podpore brezposelnim. Papirnicam se je zdela »ne- umestna«. Tudi ta ugovor je občina argumentirala z nujno pomočjo brezposelnim v obliki javnih del in pozimi v obliki denarne pomoči, saj je bila v naspro- tnem primeru ogrožena eksistenca številnih družin. Papirnice so si, sodeč po viru, prizadevale za »prelo- žitev ceste« ter postavitev novega mostu med Zad- vorom in Vevčami.112 To bi bilo povezano z velikimi stroški: »/…/ morda en miljon ali dva miljona lir. Toč- nejše se glede teh stroškov spričo današnjih cen ne vemo izraziti.«113 Postavka pomoč brezposelnim ni mogla obsegati večjega zneska, ki bi zajel tudi omenjene zahteve papirnice. Prav tako ni bilo mogoče obliko- vati posebnega fonda za ta dela, saj se po mnenju ob- čine tovrstna praksa s fondi že prej ni obnesla, očitno pa tudi ni bila v skladu z novimi predpisi. Papirnice se niso strinjale tudi s postavko pre- hrana civilnega prebivalstva. Občina se je zavedala, da »mora imeti v današnjih časih pripravljen kredit in denar za vse slučaje, ko je treba priskočiti prebivalstvu na pomoč«.114 Občinski odborniki so ugovore papir- nice zavrnili in se strinjali z občinsko upravo, da so zahteve papirnice Vevče finančno nevzdržne in niso v korist občanov. Sestavni del proračunskih razprav je bilo tudi sklepanje o zaključnem računu podobčine Bizovik, 108 Prav tam. 109 Prav tam. 110 Prav tam. 111 Prav tam. 112 Prav tam. 113 Prav tam. 114 Prav tam. 171 DUNJA DOBAJA: OBČINA DOBRUNJE V OBDOBJU ITALIJANSKE OKUPACIJE 1941–1943, 161–1762022 tako za leto 1941115 kot za leto 1942.116 Iz arhivskih virov ni razvidno, da bi imel Bizovik v občini Do- brunje poseben status. V sejnih zapisnikih se le pri vprašanju zaključnega računa Bizovik navaja kot t. i. 115 SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 11, a. e. 35, Zapisnik 44. redne seje občinskega odbora Dobrunje, ki se vrši na ne- deljo dne 29. marca 1942 v občinskem domu v Dobrunjah. 116 SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 11, a. e. 35, Zapisnik 47. redne seje občinskega odbora Dobrunje, ki se vrši na ne- deljo dne 25. julija 1943/XXI v občinskem domu v Dobru- njah. podobčina. Tako je za leto 1941 predsednik občine poročal, da je občinski blagajnik sestavil zaključni račun podobčine Bizovik, ki ga je podpisalo podob- činsko starešinstvo.117 Zaključni račun je bil dan v vpogled na sedežu občine.118 Enak postopek je bil za leto 1942.119 Primerjava obeh zaključnih računov po- 117 SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 11, a. e. 35, Zapisnik 44. redne seje občinskega odbora Dobrunje, ki se vrši na ne- deljo dne 29. marca 1942 v občinskem domu v Dobrunjah. 118 Verjetno je mišljen občinski dom Dobrunje; op. avtorice. 119 SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 11, a. e. 35, Zapisnik Naslovna stran proračuna izdatkov in dohodkov občine Dobrunje za leto 1942 (SI AS 196, Šef pokrajinske uprave v Ljubljani, Upravni oddelek 1941–1945, t. e. 7-7, Proračunski spisi, srez Ljubljana). 172 DUNJA DOBAJA: OBČINA DOBRUNJE V OBDOBJU ITALIJANSKE OKUPACIJE 1941–1943, 161–176 2022 kaže, da je imela podobčina Bizovik leta 1941 nižje prejemke in višje izdatke kot leta 1942. Bistveno se je leta 1942 povečalo premoženje v nepremičninah (leta 1941 14.000 lir in 1942 33.000 lir).120 Zakaj je tako, iz vira ni razvidno. Na podlagi povedanega lahko sklepamo, da je bil Bizovik obračunsko samo- stojen, a iz vira ni razvidno, v kolikšnem obsegu. V drugih upravnih zadevah je očitno deloval po smer- nicah občine Dobrunje ter imel svoje predstavnike v občinski upravi in občinskem odboru. Pri sestavljanju občinskega proračuna za leto 1943 se je občinska uprava ravnala po okrožnici Vi- sokega komisariata za Ljubljansko pokrajino z dne 18. julija 1942.121 Navodila so prinašala spremembe, saj sta odpadla poseben proračun ubožnega sklada in poseben proračun veterinarskega sklada. Potreb- ščine iz omenjenih dveh skladov so bile predvidene v posebnih poglavjih občinskega proračuna. Okrož- nica je nadalje določala, naj občine poskrbijo za za- dostna sredstva v vseh poglavjih proračuna, da ne bo treba med proračunskim letom izkazovati na- knadnih kreditov. V smislu teh navodil je občinska uprava sestavila osnutek občinskega proračuna in ga dala v petdnevni vpogled javnosti v občinski pisarni. K osnutku proračuna niso bile vložene nobene pri- pombe.122 Sledila je predstavitev osnutka proračuna na seji občinskega odbora. Občinska uprava je pri sestavi osnutka proračuna za leto 1943 upoštevala enak obseg davkov kot leta 1942, je pa predvidela višje izdatke v primerjavi s prejšnjim letom, in sicer za okoli 60.000 lir.123 Proračun občine za leto 1942 je namreč z dohodki in izdatki znašal 289.970 lir,124 za leto 1943 pa 350.444 lir.125 Občinski odbor je prora- čun 16. decembra 1942 soglasno sprejel. 47. redne seje občinskega odbora Dobrunje, ki se vrši na ne- deljo dne 25. julija 1943/XXI v občinskem domu v Dobru- njah. 120 SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 11, a. e. 35, Zapisnik 44. redne seje občinskega odbora Dobrunje, ki se vrši na ne- deljo dne 29. marca 1942 v občinskem domu v Dobrunjah; SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 11, a. e. 35, Zapisnik 47. redne seje občinskega odbora Dobrunje, ki se vrši na nedeljo dne 25. julija 1943/XXI v občinskem domu v Dobrunjah. 121 SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 11, a. e. 35, Zapisnik 46. redne seje občinskega odbora Dobrunje, ki se vrši na sre- do dne 16. decembra 1942 v občinskem domu v Dobrunjah. 122 Prav tam. 123 SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 11, a. e. 35, Zapi- snik 41. redne seje občinskega odbora Dobrunje, ki se vrši na nedeljo dne 14. decembra 1941 v občinskem domu v Do- brunjah; SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 11, a. e. 35, Zapisnik 46. redne seje občinskega odbora Dobrunje, ki se vrši v sredo dne 16. decembra 1942 v občinskem domu v Do- brunjah. 124 SI AS 196 Šef pokrajinske uprave v Ljubljani, Upravni od- delek 1941–1945, t. e. 7-7, Proračunski spisi, srez Ljublja- na, Pravilnik za izvrševanje proračuna občine Dobrunje za l. 1942, 20. 12. 1941. 125 SI AS 196 Šef pokrajinske uprave v Ljubljani, Upravni od- delek 1941–1945, t. e. 7-7, Proračunski spisi, srez Ljublja- na, Proračun izdatkov in dohodkov občine Dobrunje za leto 1943. Občinski odbor je pri sprejemanju proračuna za leto 1943 deloval v precej okrnjeni sestavi zaradi odsotnosti posameznih članov občinske uprave in občinskih odbornikov zaradi vojnih razmer. Razlogi odsotnosti so bili internacija, smrt in bivanje znotraj ljubljanske kontrolne črte. Že oktobra 1942 je pred- sednik občine okrajnemu glavarstvu v Ljubljani po- ročal, da odbor občine Dobrunje ne more več delova- ti, ker nima zadostnega števila občinskih odbornikov, kot zahteva 61. člen Zakona o občinah.126 Po ome- njenem členu je bil odbor sklepčen, če je bila na seji prisotna polovica odbornikov.127 Predsednik občine je v poročilu poudaril, da je od 24 odbornikov in 6 članov občinske uprave 9 takih, ki se lahko udeležijo sej.128 Iz pisarne okrajnega civilnega komisarja, sicer majorja fašistične milice, Lodovica Maffeija129 je pre- jel pojasnilo. Po pregledu stanja občinskega odbora je okrajni civilni komisar ugotovil, da je trenutno stvar- no število odbornikov 14 in da je 9 odbornikov takih, ki se lahko udeležijo sej. To pa je bilo po njegovem mnenju zadostno število za sklepčnost seje.130 Prav tako je opozoril, da ima občina zakonsko možnost in tudi dolžnost, da namesto umrlih odbornikov in tistih, ki so v tujini, torej v »drugi državi«, pokliče namestnike. Namestniki pa niso prišli v poštev pri tistih občinskih odbornikih, ki so bili internirani v sami državi, saj je obstajala možnost, da se bodo v doglednem času vrnili.131 Sicer pa po besedah okraj- nega civilnega komisarja navedena pojasnila niso bila stvar njegovih odločitev, ampak je podobna določila vseboval tudi občinski statut v 16., 17. in 18. členu.132 Motnje v delu občine so nastajale tudi zaradi odsotnosti nekaterih občinskih uslužbencev, in si- cer zaradi nezmožnosti prihoda na sedež občine. Pet občinskih uslužbencev namreč ni moglo prihajati na delovno mesto v občini Dobrunje, ker so prebivali na drugi strani kontrolne črte na ljubljanskem območ- ju.133 Del občine je namreč odrezala žična ograja. Zato se je predsednik občine Trkov na okrajno gla- varstvo v Ljubljani obrnil s prošnjo za posredovanje 126 SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 13, a. e. 106, Občinski odbor ne more delovati radi odsotnosti odbornikov, 19. 10. 1942. 127 SL Kraljevske banske uprave Dravske banovine, 29. 4. 1933, Zakon o občinah. 128 SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 13, a. e. 106, Občinski odbor ne more delovati radi odsotnosti odbornikov, 19. 10. 1942. 129 Ferenc, Fašisti brez krinke, str. 49. 130 SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 13, a. e. 106, Občini Dobrunje, 27. 10. 1942. Od 14 odbornikov jih je bilo 9 doma, 1 je bil v bolnici, 4 so prebivali znotraj ljubljanske kontrolne črte (SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 13, a. e. 106, Občinski odbor ne more delovati radi odsotnosti odbornikov, 19. 10. 1942). Očitno jim je bil prehod otežen (op. avtorice). 131 Prav tam. 132 Prav tam. 133 SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 25, a. e. 222, Občina Dobrunje, Prošnja za dovolnice za prehod čez mejo, 22. 7. 1942. 173 DUNJA DOBAJA: OBČINA DOBRUNJE V OBDOBJU ITALIJANSKE OKUPACIJE 1941–1943, 161–1762022 pri Kraljevi kvesturi134 v Ljubljani za prost prehod omenjenih občinskih uslužbencev. Kontrolno črto bi prekoračili v Spodnji Hrušici.135 Sodeč po viru ome- njeni občinski uslužbenci v doglednem času niso do- bili potrebnega dovoljenja za prehod, zato se je eden od njih, Miroslav Saje, osebno zglasil na okrajnem glavarstvu, kjer je izvedel, da je pisarna okrajnega gla- varstva prošnjo za dovolilnice zavrnila, ker ni bila na- pisana v italijanskem jeziku.136 Zaradi vztrajnosti je Saje izsilil pogovor z okrajnim civilnim komisarjem, ki je konec julija 1942 po dolgotrajnem prepričeva- nju le pristal na pridobitev potrebnih dovolilnic pod pogojem, da natančno utemeljijo, zakaj je posamezen občinski uslužbenec v občinskem uradu tako nujno potreben.137 Občinski uslužbenec Saje je pogovor izkoristil tudi za prošnjo za pridobitev dovolilnic za župana občine Dobrunje, tajnika in občinskega slugo, in sicer za njihovo prihajanje v Ljubljano za potrebe urejanja občinskih zadev.138 Okrajni civilni komisar mu je odgovoril: »Gospod župan lahko pride v Ljublja- no s karabinjerji, gospod tajnik in sluga pa v Ljublja- ni nimata kaj iskati.«139 Iz vira sicer ni razvidno, ali so omenjeni občinski uslužbenci želene dovolilnice dobili, a zdi se, da so bili prisiljeni čakati: »/…/ pro- ti višji sili pa ne moremo nič, kakor da potrpimo, ka- kor nam je svetovano.«140 Upoštevajoč zapisnik seje občinskega odbora z dne 2. novembra 1942 so bili trije uradniki/dnevničarji s sklepom občinske upra- ve iz občinske službe odpuščeni 31. avgusta 1942.141 134 Za prehod preko kontrolnih točk je bilo potrebno tudi so- glasje vojaškega poveljstva (ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 25, a. e. 222, G. tajnik!, julij 1942). 135 SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 25, a. e. 222, Občina Dobrunje, Prošnja za dovolnice za prehod čez mejo, 22. 7. 1942. Italijanski okupator je pričel 19. februarja 1942 okoli Ljubljane v zemljo zabijati kole, ki so bili opora za bodečo žico, s katero so 23. februarja 1942 obkrožili mesto. Prestol- nica je bila tako odrezana še od preostalega zaledja, saj je žica od ljubljanskega okrožja ločila Barje, Polje, Kozarje, Savlje in Ježico. Nihče ni smel ne v mesto ne iz njega, dokler ni zapro- sil za potno dovolilnico in jo tudi dobil (lasciapassare). Za prihod in izhod iz mesta so jo morale imeti vse osebe, starejše od 14 let (Šorn, Življenje Ljubljančanov, str. 45–46). 136 SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 25, a. e. 222, Cenjeni gospod tajnik, 25. 7. 1942. 137 Prav tam. Okrajni civilni komisar je svoj sprva odklonilen odnos do pridobitve dovoljenj za omenjene občinske usluž- bence izrazil z besedami: »/…/ občine Dobrova, Rudnik in Dobrunje ne dobe nobenih prelaznic, ker so tako 'vzorne' /…/« (SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 25, a. e. 222, Cenjeni gospod tajnik, 25. 7. 1942). Pod »vzornostjo« je verjetno mi- slil povečano protiokupatorsko delovanje. 138 Tovrstno prošnjo je predsednik občine Dobrunje že predho- dno naslovil na okrajno glavarstvo (SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 25, a. e. 222, Občina Dobrunje, Prošnja za dovolnice za prehod čez mejo, 22. 7. 1942). 139 SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 25, a. e. 222, Cenjeni gospod tajnik, 25. 7. 1942. 140 SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 25, a. e. 222, G. tajnik!, julij 1942. 141 SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 11, a. e. 35, Zapisnik 45. redne seje občinskega odbora Dobrunje, ki se vrši v po- nedeljek dne 2. novembra 1942 v občinskem domu v Dobru- njah. Iz vira sicer ni razvidno, ali je do tega prišlo zara- di neizdanih dovolilnic ali zato, ker ni bilo potrebe po njih. T. i. dnevničarje je občina namreč zaposlila pogodbeno, po potrebi. To pomeni, da je bila lahko ista oseba večkrat odpuščena in ponovno zaposlena. Četrti »problematični« uradnik je bil kot dnevničar odpuščen decembra 1942,142 kar verjetno pomeni, da je do takrat prihajal v občino s pomočjo prepustnice in opravljal svoje delo. Peta uradnica iz skupine petih pa se konec leta 1942 v sejnem zapisniku navaja kot zaposlena uradnica dnevničarka.143 To pomeni, da je na sedež občine v Dobrunje s prepustnico nemoteno prihajala iz Spodnje Hrušice, kjer je prebivala. Zaključek Delovanje podeželske občine Dobrunje je v ob- dobju italijanske okupacije potekalo v skladu z na- vodili nove okupacijske oblasti. Iz sejnih zapisnikov ob italijanski okupaciji ni mogoče zaznati vidnejše ločnice. Občina je v skladu z novimi naredbami de- lovala dalje. Če je v obdobju italijanske okupacije pri delovanju upoštevala naredbe Visokega komisariata, je zanimivo, da jih ni upoštevala pri terminologiji. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je namreč z naredbo z dne 24. januarja 1942144 odločil, da se v občinah Ljubljanske pokrajine uprava poveri župa- nom, ki so jim v pomoč občinski sosveti, če Visoki komisar to oceni za mogoče.145 Župan je opravljal posle, ki jih je Zakon o občinah dodelil predsedni- ku občine, občinski upravi in občinskemu odboru. Županove odločbe je po naredbi izvrševal občinski tajnik.146 V sejnih zapisnikih občine Dobrunje se še nadalje uporabljajo poimenovanja predsednik obči- ne, občinski odbornik in član občinske uprave,147 vsi pa svoje pristojnosti izvršujejo skladno z zakonom iz leta 1933. V uradnih dopisih z okrajnim glavarstvom so poimenovanja v glavnem v skladu z naredbo o imenovanju županov.148 Upoštevajoč sejne zapisni- 142 SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 11, a. e. 35, Zapisnik 46. redne seje občinskega odbora Dobrunje, ki se vrši v sredo dne 16. decembra 1942 v občinskem domu v Dobrunjah. 143 Prav tam. 144 SL za Ljubljansko pokrajino, 31. 1. 1942, Uvedba županov in občinskih sosvetov; SI ZAL LJU 490 Mesto Ljubljana, predsedstvena registratura, Občinski svet in njega odbori, 20. 6. 1942. 145 Prav tam. 146 SL za Ljubljansko pokrajino, 31. 1. 1942, Uvedba županov in občinskih sosvetov. 147 Na primer SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 11, a. e. 35, Zapisnik 43. redne seje občinskega odbora, ki se je vršila na nedeljo dne 15. februarja 1942 v občinskem domu v Do- brunjah, in ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 11, a. e. 35, Zapisnik 45. redne seje občinskega odbora Dobrunje, ki se vrši v ponedeljek dne 2. novembra 1942 v občinskem domu v Dobrunjah. 148 Na primer v dokumentu SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 13, a. e. 106, Občinski odbor ne more poslovati zaradi odsotnosti odbornikov, 19. 10. 1942, se uporabljajo poimeno- vanja predsednik, član uprave in občinski odbornik. 174 DUNJA DOBAJA: OBČINA DOBRUNJE V OBDOBJU ITALIJANSKE OKUPACIJE 1941–1943, 161–176 2022 ke je občina Dobrunje ves čas italijanske okupacije delovala po enakih smernicah, katerih temelj je bil predvojni Zakon o občinah. Šlo je za urejeno obči- no, in sicer tako v smislu finančnega kot upravnega poslovanja. Revizija marca 1943 je namreč pokazala, da je blagajniško in knjigovodsko poslovanje pote- kalo v skladu s predpisi.149 Finančno stanje občine je bilo ugodno, svoje obveznosti je redno poravnala. Ob reviziji je občinsko premoženje znašalo 141.300,49 lire.150 Revizor Stanislav Rotar je prav tako ugoto- vil urejeno upravno in pisarniško poslovanje občine. Arhiv je bil urejen, spise je občina redno reševala.151 Revizor pa v tem letu ni pregledal finančnega po- slovanja občinskega preskrbovalnega urada, ker je to storil revizijski oddelek Prevoda v Ljubljani.152 Pre- gled finančnega poslovanja občinskega preskrboval- nega urada je bil potreben zaradi neurejenega knji- govodstva.153 V istem času so tudi člani takratnega odbora občinskega preskrbovalnega urada izvedli re- vizijo poslovanja tega urada.154 Ugotovili so poslov- ni primanjkljaj v letih 1941 in 1942, in sicer zaradi malomarnosti, ne pa zaradi namernih nezakonitih dejanj.155 V takšnem primeru bi župan o tem poro- čal Prevodu v Ljubljani in Visokemu komisariatu ter prosil za preiskavo.156 Kljub finančni in upravni urejenosti je bila občina Dobrunje le ena izmed občin, ki so poleg človeških žrtev utrpele tudi materialno škodo. Revizija je leta 1944 ugotovila, da so bile zaradi vojne uničene 3 jav- ne zgradbe v vrednosti 3.063.250 lir, 33 zasebnih hiš, 105 gospodarskih poslopij in 1 industrijska naprava v skupni vrednosti 355.414 lir.157 149 SI AS 196 Šef pokrajinske uprave v Ljubljani, Upravni odde- lek 1941–1945, t. e. 7-7, Izvleček iz poročila o reviziji računov in poslovanja občine Dobrunje, okraj Ljubljana, marec 1943. 150 Prav tam. 151 Prav tam. 152 SI ZAL LJU 6 Občina Dobrunje, t. e. 12, a. e. 56, Revizija občinskega urada in občinskega preskrbovalnega urada (od 7. 11. 1944 do 18. 11. 1944). 153 Prav tam. 154 Prav tam. 155 SI AS 196 Šef pokrajinske uprave v Ljubljani, Upravni odde- lek 1941–1945, t. e. 7-7, Izvleček iz poročila o reviziji računov in poslovanja občine Dobrunje, okraj Ljubljana, marec 1943. 156 SI AS 196 Šef pokrajinske uprave v Ljubljani, Upravni od- delek 1941–1945, t. e. 7-7, Zapisnik sestavljen 4. marca v pisarni občine Dobrunje ob priliki revizije občinskih raču- nov, odrejene z odlokom Visokega komisarja za ljubljansko pokrajino z dne 19. 12. 1942. 157 SI AS 196 Šef pokrajinske uprave v Ljubljani, Upravni odde- lek 1941–1945, t. e. 7-7, Poročilo o reviziji občine Dobrunje, okraj Ljubljana, katero revizijo sem podpisani izvršil po na- logu šefa pokrajinske uprave v Ljubljani z dne 6. novembra 1944. VIRI IN LITERATURA ARHIVSKI VIRI SI AS – Arhiv Republike Slovenije AS 196, Šef pokrajinske uprave v Ljubljani, Upravni oddelek 1941–1945 SI ZAL – Zgodovinski arhiv Ljubljana LJU 6, Občina Dobrunje LJU 490, Mesto Ljubljana, predsedstvena regi- stratura TISKANI VIRI SL – Službeni list Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske ba- novine, 29. 4. 1933. Službeni list kr. civilnega komisariata za zasedeno slovensko ozemlje, 23. 4. 1941. Službeni list za Ljubljansko pokrajino, 5. 7. 1941; 1. 8. 1941; 28. 1. 1942; 31. 1. 1942; 18. 2. 1942. Službeni list šefa pokrajinske uprave v Ljubljani, 8. 4. 1944. UL – Uradni list Uradni list Kraljevske banske uprave Dravske bano- vine, 28. 1. 1930. Samouprava: glasilo Županske zveze v Ljubljani, 1939, 1940. LITERATURA Ferenc, Tone: Fašisti brez krinke: dokumenti 1941– 1942. Maribor: Obzorja, 1987. Ferenc, Tone: Ozemlje in meje. Upravno-ozemelj- ska razdelitev. Slovenska novejša zgodovina 1848– 1992: Od programa Zedinjena Slovenija do medna- rodnega priznanja republike Slovenije: 1848–1992 1 (ur. Neven Borak et al.). Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, Mladinska knjiga, 2005, str. 577–578. Krajevni leksikon dravske banovine. Ljubljana: Zveza za tujski promet za Slovenijo v Ljubljani, 1937. Občine Dravske banovine. Pregled izprememb, izvrše- nih s komasacijo občin v letih 1933–1937. Ljublja- na: Županska zveza v Ljubljani, 1937. Stiplovšek, Miroslav: Prizadevanje Banskega sveta Dravske banovine za okrepitev vloge banovinske, okrajne in občinske samouprave pri pospeševanju razvoja Slovenije. Lex localis – revija za lokalno sa- moupravo 5, 2007, št. 2, str. 19–37. Šorn, Mojca: Življenje Ljubljančanov med drugo sve- tovno vojno. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodo- vino, 2007. 175 DUNJA DOBAJA: OBČINA DOBRUNJE V OBDOBJU ITALIJANSKE OKUPACIJE 1941–1943, 161–1762022 SPLETNI VIRI Kržan, Vanja: Mesto na gori. »Ne delajte grobov!«. Za- veza, 43. https://www.zaveza.si/zaveza-st-43/. Internetna baza Inštituta za novejšo zgodovino (INZ): Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Repu- blike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposre- dno po njej z dne 21. 8. 2020: https://www.sistory.si/zrtve. S U M M A R Y Municipality of Dobrunje during Italian occu- pation between 1941 and 1943 Drawing on the example of the Municipality of Dobrunje, the contribution presents the operations of a rural municipality during Italian occupation. The Province of Ljubljana, although administra- tively corresponding to the provinces of the Italian state, had some particularities arising from its spe- cific status. Due to lack of personnel facing Italy, the High Commissioner for the Province of Ljubljana retained the officials of the former banovina admin- istration and accorded its departmental composition to the High Commissariat. And while organization also remained unchanged at local level, the occupier abolished municipal self-administration. As a result, municipal presidents, later-to-become mayors, im- plemented directives issued by state authorities but continued to manage local matters in accordance with prewar guidelines and municipal operations re- mained subject to the Municipalities Act of 1933. Under Article 59 of this act, the municipal board passed its decisions at sessions convened by the mu- nicipal president when necessary or at least every three months. The municipal president headed the municipality as well as convened, chaired, and closed municipal board sessions. Legally, he was the board member elected as the holder of the strongest can- didate list. His function was an honorary one. The president of the Municipality of Dobrunje was Janez Trkov from Zadvor, who performed this function from the first municipal election in 1921 to his death in December 1944, when his office was taken over by the newly appointed Municipal Commissioner Franc Ložar. During Italian occupation, the municipality was governed by the municipal president and a body of administration, the size of which was determined by the municipal board, depending on the number of its members and its work scope. The body of adminis- tration had between two and five members from the second strongest candidate list of the elected board members. Dobrunje’s administration consisted of the municipal president and five administration mem- bers. The Municipality of Dobrunje had twenty-four municipal board members in accordance with Ar- ticle 25 of the Municipalities Act, which stipulated that municipalities with 3,000–5,000 inhabitants should have a municipal board composed of twenty- four members elected at a three-year interval. The consequences of the occupation featured espe- cially prominently in the Dobrunje municipal board discussions on social matters, as the local inhabitants were dying, sent to internment, or absent for other war-related reasons, thus leaving their families un- provided for. The maelstrom of war also affected the composition of budgets which were strictly limited to cover the most urgent expenditures. Nonetheless, Dobrunje was merely one of many municipalities in the Province of Ljubljana that suffered not only at the hand of the Italian occupier but also because of political polarization among inhabitants themselves, which escalated into settling of personal scores.