STUDIJSKA KNJIŽNICA KOPER	
11 4 3 h .10' A v	
GLASILO KOMBINATA DELAMARIS
IZOLA, JULIJ 1968
LETNIK X.
INTERNA	IZDAJA
	
J-14 3 4	
i /	ŠTEV. 1
Intervju našega urednika z glavnim direktorjem
Tovariš direktor, na seji uredniškega odbora lista »Naš glas« smo sklenili, da vas ob izidu prve številke »Našega glasu« zaprosimo, da odgovorite na nekaj aktualnih vprašanj iz življenja našega kolektiva, ki jih bomo posredovali vsem članom delovne skupnosti kot uvod za naše bodoče delo.
Najprej o vsebini »Našega glasu«: Znano vam je, da je že od leta 1958 v podjetju izhajalo glasilo v različnih oblikah. Trenutno je nastal skoraj enoletni premor, informiranje je potekalo preko oglasnih desk, zborov delovnih enot in različnih sestankov.
Ali menite, da so naši člani delovne skupnosti dovolj informirani in ali je potrebno v »Našem glasu« še podrobnejše informira-
nje glede na važnost v sedanjih pogojih gospodarjenja?
Osnovna pridobitev naše socialistične družbe — samoupravljanje, je za vsakega člana naše družbene skupnosti velika pridobitev, ki je istočasno njegova pravica in tudi dolžnost. Te osnovne pravice delovni človek ne more s pridom uporabljati, če ni o vseh dogodkih, političnih in gospodarskih, v zadostni meri informiran. Tako je tudi s sodelovanjem pri samoupravljanju naše delovne skupnosti oziroma vsakega delavca našega kombinata. Mislim, da se organi samoupravljanja v našem podjetju trudijo, da bi bili člani kolektiva pravočasno in v zadostni meri obveščeni o najvažnejših problemih in o ukrepih za reševanje družbene
in gospodarske problematike v našem podjetju. Vendar vsak član naše delovne skupnosti ob izpolnjevanju svojih dolžnosti na delovnem mestu in ob svojih vsakdanjih skrbeh ne more najti dovolj časa, da prebere vsa obvestila na oglasnih deskah v podjetju, niti ne more vedno v zadostni meri slediti razpravam na zborih delovnih enot in na ostalih sestankih, posebej še, če nima za to potrebne pismene obrazložitve ali drugega napisanega materiala. To praznino bo po mojem mišljenju v bodoče uspešno izpolnjeval list »Naš glas«, ki bo vsakemu našemu delavcu omogočil, da se spozna v miru in v krogu svoje družine z uspehi in problemi naše proizvodnje, prodaje, investicijske in kreditne politike, družbenega standarda, z delom
' rv: rfarlfifflh >:
/
Glavni direktor Maksimiljan Šiško In urednik »Našega glasa« Davorin Reščič v razgovoru
mladine, pa tudi s kulturno in športno dejavnostjo v našem kolektivu. Zato po enoletnem premoru pozdravljam ponovno oživitev našega splošnega informacijskega glasila in želim uredniškemu odboru pri tem zahtevnem delu mnogo uspehov, pa tudi uspešno sodelovanje vseh članov naše delovne skupnosti.
Večkrat slišimo, da je ena ali druga zadeva poslovna tajnost podjetja. Vemo pa, da naš statut določa, da je poslovanje podjetja javno in da imajo člani delovne skupnosti pravico, da so obveščeni o delu organov upravljanja podjetja ter organov upravljanja delovnih enot, da so seznanjeni z materialnim in finančnim stanjem podjetja, z izpolnjevanjem planov in programa za delo in razvoj podjetja, s poslovanjem podjetja in delovnih enot, z izvajanjem splošnih in drugih aktov podjetja in s sklepi organov upravljanja delovnih enot. Kaj menite vi, tovariš direktor, na to? Kakšno je vaše mnenje?
Dobra informiranost delovne skupnosti in čuvanje poslovne tajnosti se po mojem mišljenju ne izključujeta. Razumljivo je, da v nobenem podjetju, pa tako tudi pri nas, ne more biti govora o dobrem oziroma razvitem samoupravljanju, če samoupravljal-ci ne poznajo v zadostni meri vse problematike podjetja, o kateri želijo in tudi morajo razpravljati. V njihovem interesu pa je tudi, da ne bodo objavljali široki javnosti ideje oziroma podrobnosti o razvoju neke proizvodne sfere, mogoče celo recepte posameznega izdelka, ki ga nameravamo v podjetju izdelovati, ali pa o predvidenem načinu dela propagandne službe, o investicijski politiki in o drugih stvareh, ki bi jih druga podjetja ali tudi posamezniki lahko izrabili v konkurenčnem boju z našim podjetjem. Vem, da imajo nekatera podjetja pri nas pravilnike o poslovni tajnosti, česar naša delovna skupnost še ni sprejela. Mislim, da bi tak družbeni dogovor odpravil tudi pri nas nejasnosti, kaj naj publiciramo preko javnih informativnih sredstev, kaj pa naj bo objavljeno — pismeno ali ustno — samo članom naše delovne skupnosti. Nobeno vprašanje neposrednih proizvajalcev ne sme ostati brez odgovora z motivacijo, da je to poslovna tajnost, saj bi to vnaša-
lo	v naše medsebojne odnose element nezaupanja, ki je eden največjih sovražnikov samoupravnega sistema in dobrih medsebojnih odnosov v vsakem kolektivu.
V	enoletnem uspešnem vodenju podjetja ste spoznali delo naših samoupravnih organov. Ali menite, da so v podjetju odigrali vlogo za uspešen nadaljnji razvoj podjetja oziroma da so ti organi dovolj učinkoviti v sedanjih pogojih gospodarjenja?
Upravni odbor in delavski svet našega kombinata sta po mojem mnenju pravočasno razpravljala o nalogah in tudi o rezultatih našega dela v tem in v preteklem letu. Skoraj v vseh primerih je bila razprava v teh organih izčrpna in konstruktivna, a sklepi dovolj konkretni in spodbudni za nadaljnje delo vseh činiteljev v podjetju. Čeprav so bile nekatere razprave kritične, so name delovale spodbudno, 'saj jim je bil osnovni cilj napredek v poslovanju našega podjetja. Mislim pa, da vsi sveti delovnih enot in vse komisije delavskega sveta niso bili v zadostni meri aktivni, saj so strokovne službe včasih morale nekatere od njih spodbujati k opravljanju njihovih že po statutu predvidenih nalog. Vendar imamo tudi tu lepe primere požrtvovalnega dela n. pr. nekaterih članov komisije za družbeni standard, komisije za nagrajevanje, komisije za kontrolo kvalitete, sveta delovne enote ribolov in še nekaterih.
Tudi na zborih delovnih, enot je večina članov naše delovne skupnosti s prizadevnostjo razpravljala o naših težavah in problemih ter predlagala različne oblike za njihovo rešitev. Žal je ob tem še vedno precejšnje število članov delovnih enot, ki so minimalno zainteresirani za problematiko našega podjetja, ki na zbore delovnih enot ne bi prišli, če ne bi bili organizirani med delovnim časom. Razumljivo je, da bodo morali v bodoče težiti k temu, da bodo taki delovni dogovori po delovnem času, tako da tudi z najširšo obliko našega samoupravljanja ne bomo zniževali naše produktivnosti dela in s tem tudi naših delovnih uspehov.
Tovariš direktor, sami veste in vsak dan čitamo, da so medsebojni odnosi strokovnih služb in vodilnih delavcev marsikje rakava rana za učinkovito in boljše gospodarjenje.
Tudi v našem podjetju sc za vogali in tudi v gostilnah šušlja, da le-ti niso v najboljšem redu, oziroma da bi z boljšimi odnosi uspešneje poslovali.
Da bi kolektivu predočlli resnico in odpravili morebitne govorice, mi povejte, ali je to resnica
Mehanik Ernest Ipavec pri stroju za čiščenje rib
ali samo zlobni jeziki, ki hočejo ohromiti delo strokovnih služb in vodilnih delavcev?
Vodilni delavci in ostali sodelavci v strokovnih službah po mojem mnenju vlagajo veliko truda, da bi naši uspehi bili čim večji in da bi uspešno premagovali težave, ki nam jih nalaga svetovna gospodarska situacija ter naša družbena in gospodarska reforma. Mislim pa, da je tu še več možnosti (kot skoraj pri vsakem delavcu v našem kolektivu, pa tudi v drugih gospodarskih organizacijah), da bi delali še bolje in imeli še več razumevanja za objektivne težave in probleme, s katerimi se srečujejo delavci v sosednjih oddelkih, sektorjih ali službah. Razumljivo je, da pri vsakdanjem delu pride do različnih mnenj, saj vsak ocenjuje probleme v podjetju s svojega delovnega mesta. To je naravno, saj v boju mišljenj samo ob upoštevanju tehtnosti argumentov lahko pričakujemo najboljše operativne odločitve. Kot za vse člane kolektiva velja toliko bolj za delavce v strokovnih službah in tudi za vodilne delavce, da lahko samo v odprti razpravi o vsakem problemu ob upoštevanju enakoprav-
HRENI
nosti vseh ostalih članov v razpravi, torej v tovariških medsebojnih odnosih, najdejo najboljše rešitve za probleme na svojem delovnem mestu ter da le na tak način lahko čim boljše delajo in doprinašajo k čim boljšemu delu svojih kolegov.
šest mesecev letošnjega gospodarskega leta bo kmalu za nami. Tromesečni obračun smo že obravnavali in ugotovili, da finančni kazalci niso spodbudni. Kaj menite glede na sprejetje novega investicijskega programa (I. faza) — ali bomo zadani letni fizični obseg proizvodnje uresničili in dosegli planirani finančni rezultat?
Prepričan sem, da bomo ob vsestranskem prizadevanju vsakega člana naše delovne skupnosti brez večjih težav dosegli fizični obseg proizvodnje in tudi planirani finančni rezultat, če ob tem ne nastopijo izredne okoliščine v proizvodnem procesu, na katere ne bi mogli vplivati (n. pr. izredno slab ribolov itd.), in če se še bolj ne poslabšajo tržni odnosi pri nas in v svetu. Pa tudi ob morebitnem poslabšanju položaja na tržišču samo za posamezni izdelek naše proizvodnje še vedno lahko z večjo proizvodnjo in prodajo drugih izdelkov nadomestimo tak izpad in dosežemo letni proizvodni in finančni plan.
Na vseh sestankih samoupravnih in drugih družbenih organov slišimo in razpravljamo, da je naš pravilnik o delitvi osebnih dohodkov »raztrgan« in da se ga trenutno ne izplača krpati. Vemo tudi, da prejema nad 700 članov delovne skupnosti osebne dohodke izpod 70.000 Sdin, kar je izpod občinskega in republiškega povprečja. Tovariš direktor, ali lahko pričakujemo v bližnji bodočnosti spremembe tega pravilnika, ker je opaziti, da postaja včasih v marsikateri enoti stanje nevzdržno?
Nedavno smo razpravljali o spremembah pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, vendar le zato, da smo predvsem formalno vskladili ta pravilnik s spremembami, ki so nastale v podjetju ob reorganizaciji strokovnih služb in ob odpiranju nekaterih novih delovnih mest. Bistvene spremembe v odnosih pri delitvi osebnega dohodka ne moremo pričakovati, dokler ne dosežemo večjega dohodka, kot je predviden v letošnjem finančnem planu, šele ko bomo dosegli večji dohodek, kot je planiran za letošnje leto, bomo lahko govorili tudi o spremembah pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Kljub temu smo letos predvideli prehod na 44-umi delovni teden, kar pomeni, da ob 4 % zmanjšanju delovnega časa dobi vsak član našega kolektiva lanskoletni dohodek, ki ga je prejemal za 46-urni delovni teden.
Končno še samo eno vprašanje v upanju, da se bomo še velikokrat pogovarjali o teh in drugih vprašanjih.
Več članov kolektiva se je obrnilo na tajništvo samoupravnih organov z vprašanjem, zakaj glavni direktor ne pride med delavce oziroma, da bom bolj konkreten, »glavnega direktorja premalo poznamo po oddelkih«.
Za to je več razlogov! Znano je, da dobro organiziran delovni proces ne trpi motenj in razgovorov med delovnim časom. To velja še posebej za neposredne proizvajalce, katerim stroji diktirajo ritem dela. Za glavnega direktorja je po mojem mnenju obhod po oddelkih mogoč le tedaj, ko ni drugih nujnih problemov v podjetju, s katerimi bi moral biti zaposlen direktor na svojem delovnem mestu, sicer pa ima možnost razgovora z vsakim sodelavcem, kadar
V	letu dni, kolikor traja mandatna doba, je imel upravni odbor 26 sej. Udeležba na sejah je bila po evidenci 80 %. Kljub temu z udeležbo članov upravnega odbora na sejah, ki so bile vedno v dopoldanskem času, ne moremo biti zadovoljni, saj so bili nekajkrat sklepčni le, ker smo vabili na seje tudi namestnike članov. Zaradi odkrite razprave niso imeli člani UO nobenih sitnosti. Bil je le en primer, ki ga je upravni odbor in kasneje sindikalni odbor reševal ter ugotovil, da ni bilo razloga za ukrepanje.
Na seje so bili vedno vabljeni tudi vodilni delavci ter predsednika delavskega sveta in sindikata.
Upravni odbor je obravnaval, predlagal delavskemu svetu in sklepal o vrsti važnih vprašanj za podjetje, saj so njegovi dnevni redi obsegali skupaj 156 točk.
Delavskemu svetu je upravni obor posredoval vrsto predlogov n. pr.:
— v juniju lanskega leta predlog nove sistematizacije delovnih mest in začasni pravilnik o organizaciji;
— predlog ukinitve delovne enote Kozina;
to zahteva reševanje skupne problematike.
Mislim, da so razgovor in razprave z neposrednimi proizvajalci lahko sproščeni le izven delovnega časa. Tudi jaz pogrešam neposredni kontakt z njimi, vendar mislim, da ga lahko vzpostavimo z vso neposrednostjo na sestankih, verjetno sindikalnih, izven delovnega časa in da tedaj lahko razpravljamo o vseh naših problemih vse dotlej, dokler nimamo do njih enakih stališč. Zal takih sestankov, pa čeprav v manjših grupah, tudi jaz pogrešam. Na tako medsebojno spoznavanje oziroma kot to vi trdite na tako »spoznavanje direktorja po oddelkih« sem vedno pripravljen, seveda, če istočasno že nisem angažiran kje drugod!
Prepričan sem, da bodo člani našega kolektiva z veseljem sprejeli to mojo iniciativo!
— predlog za potrditev periodičnih obračunov in zaključnega računa, skupaj s proizvodno in komercialno problematiko;
— predlog kategorij in posebnih kriterijev za nova delovna mesta;
— predlog o subvenciji otroškemu vrtcu;
— predlog perspektivnega razvoja podjetja;
— o investicijah;
— o spremembah statuta (reorganizacija sektorjev itd.).
Upravni odbor je nadalje samostojno sklepal:
— o ceniku za ribiče in njegovih spremembah,
— o planu izobraževanja,
— o prestavitvah prostih sobot,
— o službenih potovanjih v inozemstvo,
— o odprtju počitniškega doma v Lepeni,
— o pritožbah zaradi premestitev,
— o prošnjah za razne pomoči,
— imenoval je inventurne komisije in komisije za razpise vodilnih delovnih mest,
— imenoval je nove vodje sektorjev itd.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Vsem sodelavcem Združenja borcev v Kombinatu »Delamaris« čestitamo ob prazniku dneva borca 4. juliju in dnevu vstaje slovenskega ljudstva 22. juliju
DELAVSKI SVET
★	UPRAVNI ODBOR
ORGANIZACIJA ZK SINDIKALNI ODBOR
ČESTITKAM, LEPIM ŽELJAM IN USPEHOM SE PRIDRUŽUJE TUDI UREDNIŠTVO »NAŠ GLAS«
KOMBINATA DELAMARIS
Poročilo UO o njegovem delu v pretekli enoletni mandatni dobi
(Nadaljevanje s 3. strani)
Upravni odbor je obravnaval tudi drugo problematiko, ki je tu zaradi obsežnosti in raznolikosti ne navajam. Ves čas mandatne dobe upravni odbor ni imel programa dela. To dejstvo je morda vzrok, da upravni odbor ni rešil tudi kakšnega problema, ki bi se sicer lahko rešil, ali pa bi se morda lahko bolje rešil. V bodoče bi kazalo, da se na seje upravnega odbora vabijo le tisti vodilni delavci, ki so za informiranje ob sklepanju upravnemu odboru nujno potrebni.
Upravni odbor v pretekli man-
Novi UO
V	upravni odbor kombinata »Delamaris« je delavski svet na svoji seji dne 18. in 19. junija 1968 izvolil naslednje člane našega delovnega kolektiva:
Inž. Dušana FERLUGO Nušo BREZAVŠČEK Marjana MLEKUŽA Marjana NOVAKA Stanka GRBCA Petra ZAHARJA Armida TULA Zvonka FILIPIJA Mirka KENDO Renata MILOTICA Glavni direktor Maksimiljan ŠIŠKO je član upravnega odbora po svojem položaju.
Za namestnike članov upravnega odbora pa so bili izvoljeni: Tomaž PAVLETIČ Žarko VIŠNJIC Edvin KOCJANCIC Anton PRELEC Milena KLOBAS
Na prvi seji novoizvoljenega upravnega odbora kombinata »Delamaris« je bil za predsednika upravnega odbora soglasno izvoljen Marjan MLEKUŽ, vodja kadrovskega oddelka.
Namestnik predsednika upravnega odbora je Zvonko FILIPI, komercialist v sektorju nabave in prodaje rib.
datni dobi vsekakor ni imel lahke naloge. Ob vsakem pomembnejšem sklepanju je imel pred očmi bodoči finančni rezultat. Dejstvo, da podjetje gospodari na robu rentabilnosti, nikakor ne pomeni, da bomo tako gospodarili tudi v bodoče. Vzroki, ki so nas pripeljali v tako težko situacijo, so znani. Prav gotovo nas ne tolaži podobno ali še slabše stanje v drugih večjih podjetjih. Dejstvo je, da imamo perspektivo, da imamo izdelane osnovne črte razvoja, da imamo odobren investicijski kredit in da z dobro voljo, z združenimi močmi moramo uspeti. Cel kup novih izdelkov, ki so se že pojavili, ali so tik pred rojstvom je takih, ki bodo omogočili delno preorientacijo in modernizacijo proizvodnje in ponoven vzpon podjetja. Prav gotovo je danes čas, ko se podjetje nahaja v kulminaciji. Cela vrsta stvari, posebno že vložen trud, pa naj bo v reorganizacijo ali v razvoj, govori, da je podjetje v vzponu. Kljub temu pa je prav sedaj nujno posvetiti vso skrb tako kot v preteklih letih nekaterim problemom, ki jih kljub mnogim razpravam še do danes nismo uspeli povsem rešiti. Nikakor ne smemo dopustiti, da bi zaradi slabe organizacije predelovali svežo ribo v ribjo moko. Na prvi seji novega upravnega odbora bi bilo koristno razpravljati in do-
Na tej seji je volilna komisija podala poročilo o izvršenih volitvah v DS in SDE (poročilo objavljeno.
Ker je namestniku predsednika delavskega sveta tov. Milanu HOJNIKU potekel mandat, je bil soglasno izvoljen za namestnika predsednika delavskega sveta Vinko FRANETIČ, vodja oddelka proizvodnje juh. Predsedniku delavskega sveta Savu KAPLJU pa traja mandat še eno leto.
Kot glavni točki dnevnega reda sta bila obravnavana in sprejeta plan za leto 1968 in periodični obračun za I. tromesečje 1968. Podana so bila tudi poročila vodij sektorjev, vendar ne vseh.
Delavski svet je glede na razpravo, slab finančni uspeh in zaostanek realizacije plana sprejel soglasno naslednje zaključke:
1. Strokovne službe naj se takoj lotijo ugotavljanja racionalnega izkoriščanja delovne sile. Ce primanjkuje delavcev za proizvodnjo artiklov, ki so potrebni prodajni službi, naj se najamejo sezonski delavci.
2. Kadrovska služba naj v povezavi s sektorjem ribolova dobi možnost, da bi bile ribiške ladje v celoti kadrovsko zasedene.
Dobi naj se oblika, ki bi bila za podjetje najcenejša in rentabil-
končno odločiti o organizaciji dela od prevzema ribe, preko transporta ribe, skladiščenja ribe do predelave ribe. To je problem, ki nam je v vseh preteklih letih povzročil največ glavobola in ki še danes ni zadovoljivo rešen. To vrsto težav smo imeli že letos.
Vsekakor je najvažnejše, za kar je imel tudi dosedanji upravni odbor občutek, občutek prave mere pri sprejemanju sklepov. Pri vsakem sklepu je nujno upoštevati ne le finančni rezultat, ampak tudi reagiranje prizadetih. Danes smo, kot je vidno tudi pri drugih podjetjih, zelo občutljivi. Kolektiv mora biti v bodoče še boljše informiran, saj posledice slabe informiranosti so tudi finančno lahko zelo težke. Tudi nadalje moramo paziti, da bodo vsi delavci še bolj sodelovali pri cii-ločanju, saj lastni sklepi imajo večje zagotovilo, da bodo resnično izvršeni. V bodoče moramo posvetiti večjo pozornost sestankom delovnih enot, tako da le-te ne bodo razpravljale le tiste zadeve, ki jih morajo, ampak zadeve, ki so važne za delovno enoto kot tudi za posameznika. Samoupravljanje v našem podjetju moramo poglobiti tako, da bo dobilo tisto kvaliteto, ki bo pripomogla k večji čvrstosti kolektiva, k boljšemu vzdušju in s tem k večjim uspehom.
na v zvezi s stanovanji samskih delavcev ribolova.
3. Kadrovska služba naj ukrene vse potrebno, da se zasedejo nezasedena delovna mesta s strokovnjaki, ki so po programu predvideni, oziroma naj skrbi za rast kadrov v skladu z rastjo in modernizacijo proizvodnje.
4. Glavni direktor naj v najkrajšem času imenuje strokovno komisijo iz vrst strokovnih delavcev z nalogo, da ugotovi stanje in kapacitete skladišč ter ukrepa, da se omili sedanje stanje oziroma da se zavaruje material in zagotovi varnost pri delu zaposlenih.
5. Pooblašča se komisijo za družbeni standard, da v zvezi z odobritvijo posojila 20,000.000.— Sdin za gradnjo stanovanj določi pogoje razpisa in izvede razpis.
Za gradnjo stanovanj je v planu predvidenih 52 milijonov Sdin. Od tega je 6 milijonov Sdin namenjenih za večja popravila stanovanj. Toliko sredstev bomo letos prejeli kot amortizacijo stanovanj. Stanovanjsko podjetje bo
v	isti namen dodalo enak znesek lastnih sredstev.
Za nabavo novih stanovanj je predvidenih 26 milijonov Sdin, za posojila članom kolektiva, ki
Tomaž Pavletič
S seje delavskega svela
DNE 18. IN 19. JUNIJA 1968
Člani delavskega sveta ob konstituiranju
nameravajo graditi stanovanja z lastnimi sredstvi, pa 20 milijonov Sdin. Posojila se bodo dodelila tistim delavcem, ki bodo nudili večjo lastno udeležbo in boljše pogoje vračila v skladu z razpisom, ki ga bo opravila komisija za družbeni standard.
Glede izboljšanja poslovanja delavske restavracije je bilo sprejeto, da se uvedejo mesečni abonmaji po dosedanji ceni 100.— Sdin za obrok. Delavci, ki se ne bodo abonirali, bodo plačali 150 Sdin, zunanji gosti pa 200.— Sdin za obrok. Ta način poslovanja delavske restavracije izvede uprav-no-kadrovski sektor najkasneje v mesecu juliju.
Iz sklada skupne porabe je bilo odobreno izplačilo 1 milijon Sdin občinski zvezi za telesno kulturo v Izoli kot akontacija za financiranje društev, v katerih so vključeni tudi otroci in mladina članov našega kolektiva. O razliki prispevka, ki znaša 4 milijone 500 tisoč Sdin, bo DS razpravljal po obračunu za III. tromesečje.
Določene so bile kategorije
O.	D. novim delovnim mestom, določeni dodatki za delo pri proizvodnji hrena, dnevnica je bila določena za vsa delovna mesta 4,000.— Sdin, mornarjem in ribičem hranarina 1.200.— Sdin oziroma 600.— Sdin.
Delavski svet je sDremenil določbo 92. člena pravilnika o delit-
vi	O. D. in določil: med rednim dopustom ima delavec pravico do nadomestila v višini akontacije povprečnega O. D. za redni delovni čas, ki ga je prejel v preteklem letu. Nadomestilo za redni letni dopust predstavnikov in trgovskih potnikov je vključeno v provizijo. Nadalje je delavski svet sprejel naslednja dva sklepa:
Ing. Bogomirju COTIČU, vršilcu dolžnosti službe za razvoj in pospeševanje proizvodnje na delovnem mestu direktorja sektorja
proizvodnje živil je določeno nadomestilo v višini 40.000.— Sdin plus kriteriji tega delovnega mesta in morebitne potrebne nadure, ki jih odobrava glavni direktor z veljavnostjo od 28. maja 1968, ko je bil imenovan od upravnega odbora za vršilca dolžnosti navedenega delovnega mesta.
Sklep velja do zasedbe tega delovnega mesta, vendar največ za dobo enega leta od dneva imenovanja.
Ivu HAJŠKU, vršilcu dolžnosti vodje sektorja embalaže na delovnem mestu vodje sektorja nabave je določeno nadomestilo v višini 40.000.— Sdin mesečno z veljavnostjo od 28. maja 1968, ko je bil imenovan od upravnega odbora za vršilca dolžnosti navedenega delovnega mesta.
Sklep velja do zasedbe tega delovnega mesta, vendar največ za dobo enega leta od dneva imenovanja.
Delovni mesti vodja službe za razvoj in pospeševanje proizvodnje in vodja sektorja proizvodnje embalaže sta po dveh brezuspešnih razpisih ostali nezasedeni. Upravni odbor je na delovni mesti imenoval vršilce dolžnosti. Delavski svet je predlog o nagrajevanju obeh vršilcev dolžnosti soglasno sprejel, ker so bili člani mnenja, da je treba prizadevno in strokovno delo tudi ustrezno nagraditi.
Na seji je bilo še obravnavano priporočilo zbora delovnih skupnosti skupščine občine Izola, zaključki DS Školjke Poreč o zmanjšanju ulova in večje prodaje rib za tržišče.
Delovno mesto »pomožni kurjač« je bilo po skrajšanem postopku soglasno uvrščeno v 12. kategorijo pravilnika o delitvi
O.	D., ker je bilo vprašanje O. D. na tem delovnem mestu že dve leti sporni problem enote.
NOVOIZVOLJENIM ČLANOM SAMOUPRAVNIH ORGANOV PODJETJA ČESTITAMO K IZVOLITVI IN JIM ŽELIMO, DA BI USPEŠNO IN VESTNO IZVRŠEVALI SVOJO ODGOVORNO SAMOUPRAVLJALSKO DOLŽNOST.
Uredniški odbor
Naš počitniški dom v Lepeni vas vabi
Poročilo
o izidu volitev v delavski svet, svete delovnih enot in predsednika ter namestnika predsednika zbora DE.
Dne 24. maja 1968 od 5,30 do
15.	ure so bile v 8 delovnih enotah volitve predstavnikov v DS, v 9 volilnih enotah volitve članov svetov DE in predsednika in namestnika predsednika zbora DE.
Za 22 mest v DS je kandidiralo 39 kandidatov, za 45 članov v svete delovnih enot je kandidiralo 62 kandidatov in za predsednika
1. REPIČ Jože
2. BUČINEL Ester
3. JORDAN Anton
4. JAGLIC Vilma
5. TULJAK Ana
6. BUDIHNA Liljana
7. PETELIN Miroslav
8. JUNC Marija
9. GRGETA Silvo
10. KOKALJ Martin
11. RADOLOVIC Gvido
12. LAŠČAK Marjan
13. RAŽMAN Klavdij
14. MOŽE Viljem
15. DEVETAK Rudi
16. GIACHIN Bruno
17. BENČIČ Marjan
18. KRANJC Marija
19. MOLK Janez
20. KIRN Gregor
21. BREZAVŠČEK Nuša
22. IVANČIČ Darijo
1.	DE Predelava rib:
1. BLAZEVIČ Bernard
2. JERMAN Just
3. JERMAN Lidija
4. JUNTES Angela
5. ČEHOVIN Miroslava Predsednik zbora:
ZAHAR Peter Namestnik predsednika: JAKOMIN Kristina
2. DE Proizvodnja juh:
1. BEMBIČ Nerina
2. PAVLINIČ Jolanda
3. RASPOLIč Marija
4. TREBEČ Gvido
5. TULJAK Ofelija Predsednik zbora: BERTONCELJ Slavka Namestnik predsednika: TERBIZAN Ivanka
3.	DE Predelava paradižnika:
1. FURLAN Marija '
2. JAZBEC Štefan
3. KRAMF Karmela
4. KRANJC Jože
5. SEVER Severina Predsednik zbora:
KRANJC Jože Namestnik predsednika: KOVAČ Ema
in namestnika predsednika zbora DE je kandidiralo 20 kandidatov.
Od skupaj 1.356 volilnih upravičencev jih je glasovalo 1.186, torej 87°/o.
Opravičeno odsotnih je bilo 138, neopravičeno pa 32. Na vseh
11	voliščih so volitve potekale v redu.
7. DE Predelava rib z DE Predelava rib z DE Predelava rib z DE Predelava rib z DE Predelava rib z DE Proizvodnja juh z DE Predelava paradižnika z DE Hranila v prahu z DE Ribolov z DE Ribolov z DE Ribolov
z DE Vzdrževanja in energetike z DE Vzdrževanja in energetike z DE Komercialne službe z DE Komercialne službe z DE Komercialne službe z DE Komercialne službe z DE Komercialne službe z DE Splošne službe z DE Splošne službe z DE Splošne službe z DE Splošne službe
4.	DE Hranila v prahu:
1. BUČINEL Lande
2. JERMAN Danica
3 KOCJANČIČ Srečko
4. KNEZ Božo
5. ŠUBAŠIČ Anka Predsednik zbora:
DEZJOT Zorko Namestnik predsednika: FURLAN IČ Mirela
5.	DE Ribolov
1. ANTOLOV1Č Santo
2. GODEC Srečko
3. GRUDEN Aldo
4. HARI Ivo
5. PERC Rudi Predsednik zbora:
MARKEZIČ Jože Namestnik predsednika:
TRE BSE Rihard
6.	DE Proizvodnja embalaže:
1. BOŽIČ Lucijan
2. KLEVA Ardenijo
3. NOVAK Lidija
4. PRODAN Jordan
5. ROŽANC Albina Predsednik zbora:
VIDRIH Stanislav Namestnik predsednika:
MARC Ivan
7.	DE Vzdrževanje in energetika:
1. BUBOLA Anton
2. PALČIČ Robert
3. ROS Cvetko
4. STARC Andrej
5. TOMAŽIČ Franc Predsednik zbora:
NOVAK Marjan Namestnik predsednika:
LAŠČAK Marjan
8.	DE Komercialne službe:
1. HRVATIN Ivan
2. ŠTRANCAR Miro
3. BOŽIČ Desanka
4. BUONASS1SI Vinko
5. BENČIČ Ivo Predsednik zbora:
TUL Armid
Namestnik predsednika: LAVRENČIČ Venčeslav
9.	DE Splošne službe:
1. SAKSIDA ing. Beno
2. DEŠKO Rafael
3. SAVARIN Boža
4. JAVORŠEK Eva
5. FABJANČIČ Liljana Predsednik zbora: MIKLOŠIČ Marjan Namestnik predsednika: LUKEŽIČ Franc
UDELEŽBA IN IZID GLASOVANJA PO POSAMEZNIH DELOVNIH ENOTAH STA NASLEDNJA:
1. DE Predelava rib:	
— volivcev	482
— udeležba	91 »/o
— neveljavne glasovnice	24
DELAVSKI SVET:	
1. REPIČ Jože	327
2. BUČINEL Ester	391
3. JORDAN Anton	271
4. JAGLIČ Vilma	254
5. TULJAK Ana	247
6. KOZLOVIČ Nadalina	235
7. STANIČ Angela	201
SVET DELOVNE ENOTE:	
1. BLAZEVIČ Bernard	316
2. JERMAN Just	280
3. JERMAN Lidija	273
4. JUNTEZ Angela	242
5. ČEHOVIN Miroslava	238
6. VIŠNJEVEC Marija	229
7. TRčON Marija	211
Predsednik zbora:	
ZAHAR Peter	307
Namestnik predsednika:	
JAKOMIN Kristina	293
2. DE Proizvodnja juli:	
— volivcev	43
— udeležba	91 °/o
— neveljavne glasovnice	3
NOVOIZVOLJENI ČLANI DS SO:
V SVETE DELOVNIH ENOT SO BILI IZVOLJENI:
DELAVSKI SVET:
1. BUDIHNA Liljana	30
SVET DELOVNE ENOTE:
1. BEMBIC Ncrina	31
2. PAVLINIČ Jolanda	30
3. RASPOLIC Marija	30
4. TREBEČ Gvido	33
5. TULJAK Ofelija	31
Predsednik zbora:	
BERTONCELJ Slavka	24
Namestnik predsednika:	
TERBIŽAN Ivanka	23
PIRIH Jožefa in ANTONČIČ Berta sta dobili po 1 glas.
3. DE Predelava paradižnika:		6. DE Proizvodnja embalaže:		
— volivcev	34	— volivcev	121	
— udeležba	90 "'o	— udeležba	90 «/o	
— neveljavne glasovnice	2	— neveljavnih glasovnic	6	
DELAVSKI SVET:		DELAVSKI SVET:		
1. PETELIN Miroslav	25	—		
2. FRANČEŠKIN Vera	3			
		SVET DELOVNE ENOTE:		
SVET DELOVNE ENOTE:		1. BOŽIC Lucijan		77
1. FURLAN Marija	25	2. KLEVA Ardenijo		74
2. JAZBEC Štefan	26	3. NOVAK Lidija		71
3. KRAMF Karmela	24	4. PRODAN Jordan		75
4. KRANJC Jože	21	5. ROŽANC Albina		69
5. SEVER Severina	24	6. SAMEC Draga		51
6. SIMIČ Dušan	20	7. SUŠELJ Francka		55
Predsednik zbora:		Predsednik zbora:		
KRANJC Jože	28	VIDRIH Stanislav		91
Namestnik predsednika:		Namestnik predsednika:		86
KOVAČ Ema	28	MARC Ivan		
4. DE Hranila v prahu:
— volivcev	36
— udeležba	100 "/o
— neveljavne glasovnice	2
DELAVSKI SVET:
1. JUNC Marija	20
2. VELIC Marija	14
SVET DELOVNE ENOTE:
1. BUCINEL Lande	30
2. JERMAN Danica	33
3. KOCJANCIČ Srečko	27
4. KNEZ Božo	28
5. ŠUBAŠIC Anka	20
6. VIŽINTIN Ivan	18
7. VRTOVEC Marija	14 Predsednik zbora:
DEŽJOT Zorko	30
Namestnik predsednika: IHJRLANlC Mirela	29
5.	DE Ribolov
— volivcev	201
— udeležba	29	°/o
— neveljavnih	glasovnic	—
DELAVSKI SVET:
1. GRGETA Silvo	147
2. KOKALJ Martin	144
3. RADOI.OVIC Gvido	155
4. ŠTRASNER Ivo	89
7.	DE Vzdrževanja in energetike:
— volivcev	84
— udeležba	92 fl/o
— neveljavnih glasovnic	—
DELAVSKI SVET:
1. LAŠCAK Marjan	47
2. RAŽMAN Klavdij	39
3. COK Teodor	37
4. VRTOVEC Jože	29
SVET DELOVNE ENOTE:
1. BUBOLA Anton	66
2. PALC1C Robert	62
3. STARC Andrej	50
4. TOMAŽIČ Franc	49
5. VRTOVEC Jože	46
6. ROS Cvetko	54
7. MIKI N Velimir	45
Predsednik zbora:	
NOVAK Marjan	53
SVET DELOVNE ENOTE:
1. ANTOLOVIC Santo	157
2. GCDEC Srečko	136
3. GRUDEN Aldo	142
4. HARI Ivo	144
5. PERC Rudi	146
6. RADMAN Sergio	122
Predsednik zbora:	
MARKEŽIC Jože	135
Namestnik predsednika:	
TREBSE Rihard	130
Namestnik predsednika:	
LAŠCAK Marjan	36
ŽBOGAR Stanko	28
PAVLINIČ Roman	27
8. DE Komercialne službe:	
— volivcev	226
— udeležba	83 »/o
— neveljavna glasovnica	1
DELAVSKI SVET:	
1. MOŽE Viljem	122
2. DEVETAK Rudi	116
3. GIACHIN Bruno	105
4. BENCIC Marjan	96
5. KRAJNC Marija	8?
6. GRLICA Ivan	83
7. POŽRL Peter	82
8. LENČEK Drago	79
9. JANKO Metod	66
10. ŠIRCELJ Marija	64
11. TADIČ Jožica	62
SVET DELOVNE ENOTE:	
!. HRVATIN Ivan	152
2. ŠTRANCAR Miro	142
3. BOŽIC Desa	137
4. BUONASSISI Vinko	127
5. BENCIC Ivo	120
6. DEPANGER Oliviero	113
7. MEDOš Slava	105
Predsednik zbora: TUL Armid	141
Namestnik predsednika: LOVREČIČ Venček	140
BUIC Anton	1
9. DE Splošne službe:	
— volivcev	129
— udeležba	91 %>
— neveljavne glasovnice	4
DELAVSKI SVET:	
1. MOLK Janez	77
2. KIRN Gregor	74
3 BREZAVŠČEK Nuša	65
4. IVANČIČ Darijo	63
5. LUTMAN Uroš	48
6. JAVORŠEK Eva	47
'l DOVC Marija	46
8. JOGAN Vera	39
Volilni odbor hranil v prahu na svojem delu ob volitvah
SVET DELOVNE ENOTE:
1. SAKSIDA ing. Beno	94
2. DEŠKO Rafael	60
3. SAVARIN Boža	57
4. JAVORŠEK Eva	55
5. FABJANČIČ Liljana	54
6. KRAŠOVEC Alojz	53
7. MIKLOŠIČ Marjan	53
8. DOVC Marija	51
9. SILA Branko	45
10.	SERGAŠ Marica	35
Predsednik zbora:
MIKLOŠIČ Marjan	86
Namestnik predsednika: LUKEZIC Franc	85
Od 43 volivcev iz DE Komercialne službe, ki delajo izven sedeža podjetja, je volilo 36.
VOLILNA KOMISIJA: Predsednik, HOJNIK Milan, 1. r. član STRES Andrej, 1. r.
Član, KENDA Marija, 1. r.
Delavke predelave rib na volišču
HRVATIN Aldo, MEDOš Marcel, člani.
VII. Komisija za proučevanje nagrajevanja
JAMŠEK Jože predsednik, RAŽMAN Klavdij, COK Teodor, KROPIČ Jožica, BARICIC ing. Ivan, MARTINČIČ Ivan, STI-PANCIC Elijo, REPIC Jože, ZE-GA Elka, člani.
(Komisija je bila povečana od 7 na 9 članov).
VIII. Komisija za izobraževanje
FERLUGA ing. Dušan, predsednik, POROPAT Vera, PALCIC
Romana, MEDVED Anton, LENČEK Drago, člani.
IX. Komisija za varstvo delovnega reda
REŠCIC Davorin, predsednik, KOLENC Mihael, nam. predsednika, JAKŠA Slavko, član, GLAVIČ Anteo, namestnik člana.
X. Notranja arbitraža
'■ JAVORŠEK Eva, MAKOVEC Rajko,
XI. Nadzorni odbor
MEDVED Anton, predsednik, POŽRL Peter, JAVORŠEK Eva, FERLUGA ing. Evgen, STRES Andrej, člani.
Delavski svet Kombinata konzervne industrije »DELAMARIS« Izola je na svoji 57. redni seji dne 18. junija 1968 sprejel prečiščeno besedilo
SKLEPA O IMENOVANJU KOMISIJ DELAVSKEGA SVETA
Komisije delavskega sveta sestavljajo naslednji člani:
I. Komisija za gospodarsko-finančna vprašanja
DELLORE Italo, predsednik, PRELAZ Marjan, FERLUGA ing. Dušan, RUTAR Leopold, OGRIZEK Matko, člani.
II. Komisija za perspektivni razvoj in investicije
PAVLETIČ Tomaž, predsednik, MOLK Janez, JAVORŠEK Tiho-mil, BRUNDULA Jože, KOKALJ Martin, člani.
III. Komisija za higiensko tehnično-protipožarno službo
PRIMOŽIČ ing. Robert, predsednik, VIŠNJIČ Žarko, DEŽJOT Zorko, LUTMAN Uroš, NOVAK Marjan, člani.
IV. Komisija za družbeni standard
ZIHERL Milan, predsednik, STARC Marjan, LAŠCAK Marjan, HORVAT Marija, GRAHEK Zvonko, GRGETA Silvo, PUGELJ Emil, člani.
V. Komisija za tehnične izboljšave
KLEPAČ Drago, predsednik, KIRN Gregor, BOŽIC Emil, MLEKUŽ Marjan, FERLUGA ing. Dušan, člani.
VI. Komisija za kontrolo kakovosti surovin, polizdelkov in izdelkov ter za ugotavljanje škod v podjetju
ŠIK Silvo, predsednik, FERLUGA ing. Evgen, RUDMAN Marko,
Člani delavskega sveta, ki jim traja mandat še eno leto, so:
Santo ANTOLOVIC, Anton BALOH, Elvino CHICCO, Vinko FRANETIČ, Aleksander FUNA, Marija GLAVINA, Liljana GRI-ZONIČ, Jožica HVALIČ, Tihomil
JAVORŠEK, Savo KAPELJ, Milan KLEVA, Angela LAZAR, Elka ZEGA, Ivan MARTINČIČ, Alojz MEZGEC, Jože PALČIC, Anton PRELEC, Leopold RUTAR, Marjan SEGULIN, Marjan ŠIK, Karlo TAVČAR in Zmago VIŠNJE-VEC.
DS na zasedanju
Iz smernic
Predsedstvo in izvršni komite CK ZKJ sta 20. maja letos ugotovila, da zaostajamo v oblikovanju zasnov za nadaljnji razvoj družbeno ekonomskega in političnega sistema, pri iskanju pravilnih odgovorov na aktualna vprašanja in pri izvajanju politike ZK Jugoslavije, zlasti pa pri izvajanju družbeno ekonomske reforme.
Na podlagi teh ugotovitev, uvodne besede tovariša 'I*ITA in vsestranske razprave o aktualnem družbeno ekonomskem in političnem položaju sta predsedstvo in izvršni komite CK ZKJ sprejela na skupni seji 9. junija 1968 smernice o najvažnejših nalogah ZK pri razvijanju sistema družbeno ekonomskih in političnih odnosov.
Centralni komite ZKJ in predsedstvo odločno podpirata stališča, ki jih je izrazil tovariš TITO v svoji izjavi za televizijo, enako tudi stališča, ki so jih v svojih sporočilih oblikovali Izvršni komite Srbije in MK ZK Beograda.
Iz vseh teh ocen izhaja jasen sklep, da je bistveni pogoj za uspešno premagovanje socialnih, ekonomskih in političnih težav in razhajanj v naši družbi v tem, da se ZK skupaj z vsemi naprednimi silami odločno usmeri k nalogam in problemom, ki zadevajo nadaljnji napredek socialističnih samoupravnih in demokratičnih odnosov, k še vztrajnejšemu boju za uresničenje ciljev gospodarske in družbene reforme.
Upravičena je postala kritika delovnih ljudi, poudarjajo smernice, da ni odločnejšega in učinkovitejšega izvajanja idejnopolitičnih osnov ZK in da smo premalo odločni pri izvajanju programa ZK. Odgovornost nas komunistov je v tem, da tako vrsto kritike spremenimo v ustvarjalno družbeno akcijo, katere rezultat bo odločnejše razvijanje samoupravnega sistema in uspešnejše reševanje družbenih problemov po poti demokratičnega dogovarjanja in samoupravnega odločanja.
Glede na težke razmere izvajanja relorme nakazujejo smernice nujnost predstavniških organov in delovnih organizacij, da poleg že sprejetih uvajajo še nove, odločnejše in učinkovitejše ukrepe, ki bodo zagotovili pospešeno izpolnjevanje ključnih gospodarskih nalog (poživitev proizvodnje, povečanje izvoza, razvijanje in širjenje notranjega tržišča, močnejše preusmerjanje in modernizacija proizvodnje, povečanje zaposlenosti, ustvarjanje pogojev za nadaljnji razvoj kmetijske proizvodnje in ustaljeno naraščanje življenjske ravni).
Smernice tudi nakazujejo, da neopravičeni dohodki porajajo
ZK
politične probleme, ki izhajajo iz ne dovolj objektivnih pogojev tržnih odnosov, zato so velike razlike v dohodkih in v osebnih dohodkih med posameznimi vejami in grupacijami. Te razlike ne slonijo na rezultatih dela, temveč na dohodku, ki vsebuje elemente rente posebnega dohodka in monopolnega položaja. Predsedstvo in Izvršni komite CK ZKJ menita, da je treba čimprej izpopolniti pogoje in ukrepe, ki vplivajo na pridobivanje dohodka ter obenem izpopolniti instrumentarij, ki bo vplival, da se bodo ekonomsko normalno dajala sredstva za razširjeno reprodukcijo in za osebne dohodke v odvisnosti od realnih doseženih rezultatov in splošnih odnosov v osebnih dohodkih.
Dalje smernice podčrtavajo, da se planiranje mora v delovnih organizacijah prilagoditi samoupravljanju, kar pomeni, da mora izhajati od delovnih ljudi. Le tako bodo tudi delovni ljudje neposredno vplivali na izvajanje planskih ciljev in nalog ter sodelovali z večjo odgovornostjo.
V	izvajanju politike po delu se kažejo v sedanjih zapletenih okoliščinah nekatera omahovanja, odpori in deformacije, zato je v smernicah rečeno, da »kdor več zasluži, naj tudi več daje družbi«. V zvezi s tem je potrebno, da se s pomočjo celotnega davčnega sistema zagotovi doslednejše izvajanje načela, da morajo vsi občani, ki imajo večje osebne dohodke, tudi več prispevati za kritje skupnih potreb.
To naj bi omogočilo progresivno obdavčevanje, diferencirana politika prometnega davka in druge davčne oblike.
Zveza komunistov se bo vztrajno zavzemala za razvijanje socialistične solidarnosti, za čimbolj humane odnose med ljudmi, vodila družbene akcije proti privilegijem, parazitizmu, birokratske-
mu monopolu in drugim monopolom, preprečevala zanemarjenje družbenih obveznosti, egoistične zlorabe, špekulacije in druge oblike spodkopavanja socialističnih norm o družbenem vedenju.
Nadalje smernice ZKJ narekujejo, da mora znanost odločneje vplivati na razvoj, da se fakultete morajo razvijati v samoupravne skupnosti, o prepočasnem razreševanju odnosov med federacijo in republiko, o upravnih organih, ki naj bi bili samostojnejši in bolj- odgovorni in o političnih trenutkih, ki terjajo večjo ustvarjalnost komunistov.
Veliko pozornost posvečajo smernice mladini. Poudarjeno je kot že velikokrat prej, da je treba v forume pritegniti mlade in sposobne ljudi.
Predsedstvo in izvršni komite ZKJ s temi smernicami opozarjata na najvažnejše naloge ZK pri razvijanju sistema družbeno-go-spodarskih in političnih odnosov, pozivata komuniste, naj se na tej osnovi odločno in enotno zavzamejo za uspešno ureditev prikazanih problemov v vseh partijskih, državnih, samoupravnih organih in organizacijah, kakor je določno in jasno poudaril tovariš TITO v svoji izjavi po televiziji
9.	junija letos.
Na podlagi teh stališč mora tudi naša osnovna organizacija ZK v Delamarisu izdelati konkreten program akcij, katerih uresničitev je treba povezati s pripravami na IX. kongres ZK Jugoslavije in republiške kongrese ZK.
Sekretariat osnovne organizacije ZK Delamaris
V	Izoli, dne 22. 6. 1968
NOVI ČLANI ZK
Na seji osnovne organizacije ZK našega kombinata dne 26. 6. 1968 so bili sprejeti v zvezo komunistov Ivanko DJAJIC, dijak-štipendist na Ribiški šoli Piran, Elka ZEGA, delavka v predelavi rib Iris, in Gregor KIRN, pravni referent podjetja.
Novim članom iskrene čestitke.
Osnovna organizacija ZK
Predsednik SO Izola Jernej Humar govori na Trgu JLA v Izoli ob sprejemu Titove štafete
Skladno s 74. členom točka 37. statuta Kombinata »Delamaris«
predlagam
JAVNO POHVALO
za redno prihajanje na seje delavskega sveta in upravnega odbora v pretekli mandatni dobi za naslednje člane:
BOŽIČ Nerina, DUJC Justa, IPAVEC Ernest, KOCJANČIČ Cirila, KENDA Marija, MEDOš Jožefa, PUCER Štefanija, ŠIRCA Ivanka, Ing. SAKSIDA Beno, TREBEČ Silva, PAVLETIČ Tomaž,
Ing. FERLUGA Evgen, VIŠNJIČ Žarko, LAMPE Amelija, ZEGA Elka.
Predsednik delavskega sveta: Savo KAPELJ, 1. r.
Pozivamo člane kolektiva, da se v to humano akcijo vključijo in darujejo kri za bolnike in ponesrečence, ker vaša kri lahko marsikomu vrne zdravje ali mu celo reši življenje.
Prijave zbirajo vodje oddelkov ali služb.
Odvzem krvi bo vsak torek in petek od 7. ure dalje na transfuzijski postaji v Izoli.
Krvodajalska
akcija
Del krvodajalcev Delamarisa na sprejemu pri predsedniku SO Izola ob dnevu krvodajalcev 4. juniju
Nov proizvod »Domača goveja juha«
Od 1. julija do 30. 9. 1968 bo v občini Izola krvodajalska akcija.
V	to akcijo se bo vključilo tudi naše podjetje.
Združenje zveze borcev ima svoj aktiv in
Na iniciativo Občinskega odbora zveze združenja borcev NOV občine Izola je bil v našem podjetju dne 30. maja sestanek združenja, na katerem je bil formiran aktiv ter izvoljen desetčlanski odbor.
Diskusija je pokazala, da ta organizacija s svojim odborom lahko z drugimi družbeno-politični-mi organizacijami in samoupravnimi organi pomaga v reševanju problemov v podjetju, ker naši člani združenja sodelujejo v vseh organizacijah in samoupravnih organih podjetja in sicer: v DS je od 45 članov 14 članov združenja, 7 je predsednikov ali namestnikov zborov enot, v svetu DE je 7 članov, v UO 3 člani, v sindikalnem odboru 7 članov, 51 pa jih je članov ZK.
Iz navedenega je razvidno, da od 180 članov združenja več kot sto članov dela v eni od organizacij ali organov samoupravljanja, ne upoštevaje aktivnost v raznih organizacijah ali organih izven podjetja.
Glede na število aktivnih članov združenja noben problem v podjetju ne more iti mimo naše organizacije. Postavlja pa se vprašanje aktivnosti organizacije ter njenih članov v organizacijah in organih.
Novi odbor bo moral programirati delo za svojo mandatno dobo, dobro proučiti probleme članstva in v sodelovanju z ostalimi družbeno-političnimi in samoupravnimi organi te probleme postopoma reševati in pomagati
vsem drugim organizacijam in organom pri njihovem delu.
Problemov je veliko, dela in nalog tudi, zato je potrebno zasukati rokave, aktivno delati, realno gledati probleme in jih s skupno akcijo rešiti. V vsaki organizaciji ali kolektivu, kjer je pri ljudeh dobra volja do skupnega reševanja, mora biti tudi uspeh.
Novo izvoljeni odbor aktiva zveze združenja borcev NOV v našem podjetju je: Anton BUIČ predsednik, Rafael DEŠKO, Zvonko FILIPI, Vinko FRANETIČ, Stanko GRBEC, Marjan LAŠČAK, Elka ZEGA, Andrej STRES, Žarko VISNJIC in Tiberijo CHELLE-RI-	Žarko	Višnjič
Naši športni uspehi
Na delavsko športnih igrah obalnega pasu, ki so bile od 10. junija do 22. junija 1968 in jih je organiziral obalni sindikalni svet Koper, so se udeležile tudi naše športne ekipe.
Tako je balinarska ekipa dosegla 1. mesto, ekipa šahistov tudi
1.	mesto in ekipa kegljačev 2. mesto.
Glede na veliko konkurenco ekip so rezultati naših športnikov uspešni, zato jim čestitamo in želimo pri bodočem športnem delu veliko uspehov.
Kolektiv »Delamaris«
Dve brzojavki
Tovarišu TITU in kongresu zveze sindikatov Jugoslavije sta bili poslani na predlog osnovne organizacije ZK in zborovanj kolektiva, ki smo jih imeli 27. junija 1968 ob govoru tovariša TITA, naslednji brzojavki:
»Kolektiv kombinata konzervne industrije DELAMARIS Izola, zbran na skupnem sestanku, od ločno in enotno podpira tvoja stališča, ki si jih povedal v govoru na 6. kongresu zveze sindikatov Jugoslavije dne 26. junija 1968.
Obljubljamo ti, da bomo z delom v samoupravnih organih, v Zvezi komunistov in sindikalni podružnici podjetja ta stališča prenesli v našo družbeno in samoupravno prakso ter upravičili tvoje zaupanje.«
1350-članski kolektiv »DELAMARIS« Izola
Varstvo pri delu
Naloge odgovornih oseb delovne organizacije po 63. členu temeljnega zakona o varstvu pri delu
Direktor, tehnični strokovnjaki in druge vodilne osebe (vodje sektorjev, vodje oddelkov, služb itd.) v delovni organizaciji so vsak na svojem področju odgovorni za izvajanje varstva pri delu, zlasti pa so dolžni skrbeti:
— za izvajanje varstvenih ukrepov,
— za uporabo sredstev in opreme za osebno varnost pri delu,
— da so delovne priprave in naprave v brezhibnem stanju,
— da se delovne priprave uporabljajo pravilno in v svoje namene v zvezi z varstvom pri delu,
— za to, da se odpravljajo vzroki, ki povzročajo poškodbe ali bolezni pri delu,
— da se osebe na delu poučujejo o varstvu pri delu,
— da se preverja znanje o varstvu pri delu.
Naši kegljači v dvoboju s sindikalno ekipo iz Avstrije
Predsednik naše sindikalne podružnice Tihomil Javoršek izroča darila predstavniku sindikata živilske industrije iz Gradca
Z nogometnega srečanja med ekipo NK Izola in ekipo sindikalne organizacije Puntigamer iz Gradca
Tudi v šali je resnica
Lahko je biti pošten, težko pa je od tega živeti.
Jaz sem za javno glasovanje. Vedeti hočem, kdo je proti meni.
Človek je ljubil vse *človečan-stvo, razen svojih sf stanovalcev.
V	življenju bolje shajajo tisti, ki se uče na napakah, kot tisti, ki se uče na fakultetah.
Starejši so se borili za svobodo, sedaj nam pa očitajo, da smo preveč svobodni.
Kdor dela, tudi zasluži. Nekateri pa odlično živijo od molčanja.
Preveč gledamo na to, kaj kdo dela. Bolj bi morali paziti na to, česa kdo ne dela.
Če imaš dobro plačo, dobro stanovanje in dober avto, lažje prenašaš revščino.
Včasih so ljudje obračunavali med seboj z golimi rokami. Tudi sedaj tako obračunavajo med seboj, toda v rokavicah.
Nepismeni so naš velik problem. Pismeni včasih še večji.
Vedno se vozi z avtomobilom, a misli mu pešačijo.
ZAHVAL A
Dolgoletnemu ure.^j^u na" šega lista Avgustu i/U^EZAV-ŠCKU se ob izidu prv,J .številke »NAŠ GLAS«, odkar je prenehal z urejanjem, iskre.uo za_ hvaljujemo in mu želimo v f>'°" koju še mnogo srečnih let.
Uredniški odbor
Drobni nasveti
Gumbi na plaščih, suknjičih, jopicah itd. bodo enakomerno odmaknjeni od blaga, če med šivanjem podložite z notranje strani vžigalico. Ko je gumb prišit, vžigalico odlomite in odstranite.
Če se vam roke močno potijo pa to ni posledica bolezni, jih poskusite zvečer po umivanju zdrgniti z 2-odstotno raztopino formalin alkohola. Ko se alkohol posuši, si roke dc> bro natrite s kakšno mastno kremo.
Termovko najlaže operete, če vlijete vanjo nekaj mlačne vode in vsujete pest riža. Zaprto steklenico pazljivo pretresite. Riž bo očistil vse usedline v notranjosti steklenice.
Bele madeže lahko s politi-ranega pohištva odstranite z raznimi kemijskimi preparati. Če pa jih slučajno nimate v hiši, vzemite malo finega lesnega pepela in z mehko krpico pazljivo zdrgnite umazano mesto.
Na izletu ste se morda »obogatili« za smolnat madež. Najbolje ga lahko odstranite, če ga najprej zmočite s terpen-tinskim oljem in nato dobro zdrgnete. Šele potem postavite blago med oba pivnika in zlikajte madež z vročim likalnikom.
»NAS GLAS« izdaja kolektiv Kombinata konzervne industrije »Delamaris« Izola. — List urejuje uredniški odbor skladno z 229. členom statuta kombinata Delamaris v sestavi: Rajko MAKOVEC, predsednik, Davorin RESC1C, Mihaela TREBSE. ing. Dušan FER-LUGA, Marjan MIKLOŠIČ, Gregor KIRN, Cvetko ROS, člani. — Lektor: Gregor KIRN, strojepiska:	Stana
KOMEL. — Glavni in odgovorni urednik Davorin RESCIO. — Tiska tiskarna CZP Primorski tisk Koper. — List dobijo člani kolektiva brezplačno.
ZAHVALA
Društvo za športni ribolov in podvodne dejavnosti Piran se zahvaljuje za podporo in materialno pomoč, ki jo je dalo naše podjetje društvu ob organizaciji mednarodnega potapljaškega 1.-majskega pokala	Portorož—
Umag.
Predsednik društva Boris FILI, 1. r.
Od vseh prstov uporabljamo mezince najmanj. Kaj potem koristi, če imajo nekateri ljudje vse znanje v njem.
Hvali se, da dela kot krt. Verjetno zato, ker vedno proti nekomu rovari.
Povzeto iz drugih listov
************************* ********** ************
-iJI Kii	<»	.	.	>.	*
| Vabilo k sodelovanju :
»NAŠ GLAS« je po daljšem premoru spet pričel z obveščanjem delovne skupnosti. Da bi list dosegel svoj namen in postal glasilo celotnega kolektiva, je potrebno sodelovanje čim-večjega števila dopisnikov. Zelja uredniškega odbora je, da poleg običajnih člankov strokovnih delavcev in služb o delu, uspehih in tudi pomanjkljivostih v delu podjetja v listu sodeluje čimveč dopisnikov iz delovnih enot neposredne proizvodnje. Z njihovimi prispevki bo list postal resnično glasilo delovne skupnosti Delamarisa.
Obenem pozivamo družbeno-polltične organizacije in društva v podjetju in komuni, da s svojimi prispevki seznanijo naš kolektiv o svojem delu.
Vsi člani kolektiva lahko uredništvu dajejo vprašanja, ki se nanašajo na delo podjetja. Uredniški odbor bo poskrbel, da bo na vprašanje vsakdo dobil odgovor, vprašanja in odgovore, ki utegnejo zanimati celoten kolektiv, pa bo objavil v rubriki »Vprašanja ln odgovori«.
Ker Je »Naš glas« glasilo delavcev »Delamarisa«, vas še enkrat pozivamo k sodelovanju, ker bo le s sodelovanjem vseh delavcev uredniški odbor lahko uresničil naloge obveščanja, ki nam jih nalagajo samoupravni akti podjetja.
Uredniški odbor
¥
¥
*
*
¥
♦
♦
*
¥
¥
¥
¥
*
*
¥
♦
*
*
¥
¥
♦
♦
*
*
¥
¥
¥
♦
¥
¥
¥
¥
¥
¥
*
r* *******************************************+*