Štev. 8. Posamesena številka J50 vinarjev. Leto 1. Uredništvo in upravništvo v Velikovcu. List izhaja vsako sredo. Naročnina /naša: celoletno 12 K, polletno 6 K, četrtletno 3 K. Velikovec, 20. avgusta 1919. Cene inseratom: enostopna petitvrsta ali nje prostor 40 vinarjev. Uradni razglasi po 1 K. Pri naročilu nad 10 objav popust. Tabor v Siliči vatsi. Vsa slovenska Koroška prisega zvestobo Jugoslaviji. Dne 15. t. m. se je vršil v Sinči vasi velik ljudski tabor. Kmalu po sedmi uri se je začelo ljudstvo zbi- r. ti na prostoru, ki je bil določen za zb rovanje. Peš, z vozovi in celo z avtomobili so prihajale množice iz vseh delov slovenske Koroške. Ob 9. uri pa je prisopihal v Sinčo vas z zastavami in zelenjem okrašen posebni vlak, s katerim so se pripeljali zlasti Štajerci, Kranjci, Primorci in drugi. Na kolodvoru jih je pričakoval naš general Maister z veliko množico na¬ roda. Med grmenjem topičev in igra¬ njem „Lepe naše domovine" se je vlak ustavil. Gostje so izstopili in vsa množica se je začela v veličast¬ nem sprevodu pomikati na sLvnostni prostor, kjer so bili postavili oltar in visok govorniški oder, na visokih mlajih pa so ponosno vihrale jugo¬ slovanske zastave. Ob deseti uri je ljubljanski kne- zoškof, mil. g. dr. Ant. Bonaventura Jeglič, bral slovesno sveto mašo. Med mašo so peli pevci ljubljanske Glas¬ bene Matice in je igrala vojaška godba. Okoli oltarja je bilo petnajst zastav raznih slovenskih društev. Po službi božji je godba zaigrala naši himni „Bože pravde" in „l.epa naša domo¬ vina". Nato se je piičelo ljudsko zborovanje. Viharno pozdravljen je nastopil naš general Maister. Kot predsednik Narodnega sveta za Koroško je otvoril zborovanje ter je pozdravil tabor v imenu naše vlade. Knežoškof g. dr. Jeglič je poudarjal, da zahtevamo Korošci samo to, kar nam gre po božjih in človeških postavah. V imenu glavnega mesta Ljubljane je pozdravil Korošce g. dr. Triller. S posebnim zanimanjem so zborovalci poslušali, ko je govoril narodni mučenik posla¬ nec Grafenauer, ki je osivel v boju za pravice Korošcev. Govorili so še ! gdč. dr. Piskernikova, predsednica Slo¬ venskega koroškega ženskega društva, dalje g. dr. Ravnik iz Celovca in vojak g. Pavlica. Nato je bila na predlog kapetana dr. Dolarja z velikim navdušenjem soglasno sprejeta sledeča resolucija: „Mirovna konferenca v Parizu je pri določanju našit, mej nas koroške Slovence nepričakovano udarila s tež¬ kim udarcem. Zato je Narodni svet za Koroško kot prosto izvoljeni in pri¬ znani reprezentant vseh koroških Slo¬ vencev sklical na dan 15. avgusta v Sinčo vas na Koroškem velik tabor, kjer dvigamo koroški Slovenci, zbrani v tisočglavi množici, vpričo zastop¬ nikov iz vseh delov osvobojene Slo¬ venije svoj glas k sledeči resoluciji: 1. Najostreje protestiramo, da je mirovna konferen a vsled nepoznanja naših razmer ali pa pod pritisko n na¬ ših sovražnikov vzela za podlago svo¬ jim odločitvam avstrijsko uradno ljud¬ sko štetje, ki je bilo povsod v škodo Slovanom potvorjeno, nikjer pa tako krivično kakor ravno na Koroškem. Odločno ugovarjamo, da se nam velik del slovenskega ozemlja, tako Zilska in Kanalska dolina kratkomalo iztrga in da se nam hoče tudi ostali del, ki je vzlic stoletnemu sistematičnemu ponemčevanju še vedno ohranil pristno slovenski značaj, prsoditi šele potom plebiscita, ki je za nas ravno tako Kaj pa naša drva? Ko smo zadnji dan julija izpraz¬ nili Celovec, sem imel priliko poslu¬ šati par celovških gospodov. Bili so v velikih skrbeh — pa ne zaradi sebe, ampak zaradi nas kmetov. Kako to? Skrbelo jih je, kam da bomo proda¬ jali zdaj svoja drva. Eden od teh gospodov se je norčeval, da bom ) morali odslej voziti drva v Ljubljano. Pa so ies brihtni celovški gospodje: skrbi jih, kako bomo mi živeli brez njih, namesto da bi jih skrbelo, kako da bodo oni živeli brez nas. Vsi prav dobro vemo, da bi prav lahko izha¬ jali brez Celovčanov. Kako pa bi Ce- lovčani izhajali brez nas? Ako bi Celovčani ostali tako trdovratni in tako neumni, da bi hoteli ostati pod Nemško Avstrijo, bodo morali poginiti. Gospodom v Celovcu pa čisto odkri¬ tosrčno povemo, da nas prav nič ne skrbi, kam da bomo prodajali drva, če bi Celovec ne bil več naš, kar pa ni prav nič verjetno. „Slovenec“ je dne 9. t. m. pisal, da so v Jugoslaviji kraji, kjer je pomanjkanje drv. Ker krivičen, kakor bi bil krivičen za Al¬ zacijo in Lo.eno, ali pa, če se je že za sporno ozemlje plebiscit uveljavil, kakor bi bil pravičen za našo Goriško, Trst, Istro in Dalmacijo. 2. Slovesno izjavljamo, da smo se vedno zavedali kot bistvenoenak del ostalih Slovencev, s katerimi hočemo združeni deliti vsako usodo. 3. Svečano proglašamo svojo ne¬ upogljivo voljo, da ne maramo priti ne pod Nemško Avstrijo, ne pod Italijo, ne pod Nemčijo,temveč edino pod našo, od nas in vseh naših bratov izvoljeno Jugoslavijo, kjer bo združen ves naš troimeni narod. Nato se je zborovanje prekinilo. Nadaljevalo se je popoldne ob 4. uri. Govorili so zastopniki raznih političnih, kulturnih in gospodarskih organizacij. Občinstvo, ki je sledilo že predpoldne z nepopisnim zanimanjem izvajanjem govornikov, je storilo isto tudi popol¬ dne kljub temu, da je pritiskala sedaj na slavnostni prostor vročina polet¬ nega solnca. Bilo je popoldne občin¬ stva tudi mnogo več kakor dopoldne. Cb 7. uri zvečer je general Maister med velikanskim navdušenjem za¬ ključil lepo uspelo zborovanje. Ker imamo danes premalo pro¬ stora, bomo v prihodnjih številkah priobčevali vsaj giavne misli govorov posameznih govornikov. Omeniti pa moramo, da bi se bilo zbralo še veliko več ljudstva, ako bi se bil tabor pra¬ vočasno razglasil in ako bi ne bil ravno na dan, ko se vrši po sloven¬ skem Koroškem toliko velikih cer¬ kvenih shodov. je, kakor po vsej Evropi, tudi pri nas veliko pomanjkanje premoga, bodo taki kraji, posebno še naša mesta, z odprtimi rokami segala po naših drvah. Treba je le, da vlada uredi prevoz drv po železnici in prodaj li bomo z lahkoto svoja drva, kolikor jih bomo imeli na razpolago. Potem se pač lahko zgodi, da bodo kurili z našimi drvami tudi v Ljubljani, kakor se je norčeval brihtni celovški gospod. Se¬ veda jih ne bomo vozili v Ljubljano, ampak samo do najbližje železniške postaje. Prepričani pa smo, da bodo KOftOSEC*. dne 20. avgusta l91jC Stran 2 . _ . Celovčani še prosili, da bi bili pod Jugoslavijo, ki je in ostane naša prava, lepa domovina Korošci, odprite oči! Celovški list „Fr. Stimmen“ piše: „\'aša nesreča je Dunaj, naša prava prihodnjosL pa je združenje-, z Nem¬ čijo, Kadar nam bo Berlin komandi¬ ral, takrat- bomo srečni.‘‘ Korošici, pomislite-malo, kaj vam želi celovška gospoda..! Kad vami naj bi torej gospodaril-pruski vojak. Kako dobro on to zna- to vedo povedati Belgija, Francija, Rusija, Srbija in Ro¬ munija. Kamor je prišel pruski vojak, je vse. uničil. In vas morebiti res ve¬ seli, da bi uničil tudi naše kraje, našo lepo deželo? Ali imate r:es tako po- željenje, <'a bi pomagali plačevali strašno visoke davke, katere bo mo¬ rala pobirati Nemčija, da bo. plačevala vojno odškodnino in popravila vojno škodo? Ali bi res- bili radi združeni z ljudmi, ki jih je med vojno ves svet imenoval barbare? Prav hvaležni smo listu „F-r. St;“, da nam je- tako odkri¬ tosrčno povedal; v kakšno nesrečo bi rad spravil nas in našo deželo! Gospodarske vesti. Boljševik Bela* Kun napravil za 6 milijard škode. Listi poročajo iz Budimoešte: An¬ tantna komisija je dognala, da znaša škuda, ki jo je Bela Kun povzročil Ogrski, 6, miljard kron. V času, ko je on vladal na Madžarskem, je bilo v Budimpešti usmrčenih približno 900 oseb. V Spilju smo zopet zaplenili čez 2 milijona zlata. Iz Maribora poročajo, da je naša finančna straža našla v osebnem vlaku, ki vozi proti Gradcu, 20 kg težek zaboj; bil je napolnjen s samimi cekinj. Kmalu nato pa je našla finančna straža v na¬ hrbtniku nekega potnika 105 bankovcev po 1000 rubljev. Oba možakarja sta hotela spraviti denar v Nemško Avstrijo. Straža pa jima je seveda odvzela zlato in bankovce ter izročila vse skupaj naši državi. Govornik v Nemški Avstriji agitirajo za : Jugoslavijo. Ko so v Nemški Avstriji izvedeli zi trde mirovne pogoje, je razburjeno ljudstvo prirejalo velike shode, Go¬ vorniki so stokali, d.a čaka Avstrijo gospodarska smrt. Znani nemški po¬ litik Seitz je prerokoval, kakšno po¬ manjkanj in uboštv - da čaka Nemško Avstrijo in daje za prebivalstvo Nem¬ ške Avstrije najbolje-, če takoj tiare. Ko bi natisnili vse te govore in vse, kar so pisali o tem nemški listi, na plakate ter jih nabili po vaseh, bi se odprle oči tudi tisJrn Korošcem, ka¬ terim se še vedno sline cede po pla¬ čevanju vojnih dolgov in vojne od- j škodnine, po oddaji pre-moženja in po ; revščini-, ki čaka Nemško Avstrijo, Gospodarski polom v Nemški Avstriji. Ko se je državni kancelar dr, Renn.r peljal iz Pariza na : Dunaj, je prerok val, da mora priti v Nemški | Avstriji do gospodarskega poloma ali ban ker ota in da je bil bankerot leta 1873. prava igrača. V Celovcu pa se te- dni že očitno govori, da bo . einška Avstrija napovedala kanker.ot, ko bo sklenjen mir. Res. lepi časi se obe¬ tajo onim tepcem, ki še vedno si¬ lijo pod Nemško Avstrijo. Ko p i bodo svoj papirnati denar metali proč, ali s a pa zažigali, med tem ko bodo vi¬ deli, kako vrednost denarj i v Jugo¬ slaviji vedno bolj raste, tedaj se bodo kesali, pa. bo — prepozno! Nemška Avstrija in Italija. Italija le že začela izvajati mirovne pogodbe. Po nekem poročilu je v Zil- ski dolini že začelo 6000 laških drvar¬ jev sekati les za Italijo. Opnstožilr bodo našo lepo Zilsko dolino, tako da bo v par letih tam puščava. Plačajo seveda nič, kmet pa pojde v kratkih letih s trebuhom za kruhom. Vojni davek v Nemški Avstriji. Neki dunajski bankir, torej mož, ki pozna stvar, se je izrazil, da bo Nemška Avstrija vsUd. mirovne po¬ godbe, prisiljena obremeniti vsakega kmeta z dolgom 70 odstotkov vred¬ nosti vsega posestva. Sedaj pa raz¬ umemo, zakaj se Celovčani tako silno trudijo, da bi prišel del slovenske Ko¬ roške pod Nemško A.vs rije. Naši slo¬ venski kmetje naj bi pomagali pla¬ čevati dolgove Nemcem, zato bi bili seveda dobri. Lerniš in Schumy naj sama plačata dolgove, če moreta, nas pa naj pusti Avstrija pri miru. Svarilo. Nekateri posestniki skušajo vtiho¬ tapiti konje in drugo živino čez de¬ markacijsko črto. Svarimo vsakega pred takim postopanjem. Če ga oblast zasa.i, mu bo zaplenila ne samo ži¬ vino in konje, ampak bo dotični tudi zelo strogo kaznovan. Nemški denar pa, ki ga dobi kot izkupiček, pa itak vsak dan pa a, tako da s časom ne bo nič več vreden. Nemška Avstrija stoji namreč pred bankerotom. osa _ _ ____ ljeno in da smejo čelo koga telesno" poškodovati! Za ku/eu naj se pošljejo na ljubljanski grad ali pa celo na Srbsko, da bodo delali pri Belgradu most čez Savo. Kako ctobro bi bilo to za našega Silieju. Kmalu bi ponižno prosil, da bi se smel vrniti na slovensko Koroško. \z Rožu se verno od Drave. Razširjajmo ,,Korošca“: Mlad je še „Ko- rošec", pa se je že povsod priljubil, kamor prihaja, Zna tako, po domače pisati, (la ga mora vsak človek razu¬ meti. To mi je že la in oni rekel. Že enkrat sem ga naročil za več ko dvajset naročnikov, danes ga zopet naročujem. V vsako hišo v slovenskem Korotanu vsaj eu slovenski koroški list! Korošci, razširjajmo svoje časopisje! Kdor ima ,,Mir“, naj naroči še ,,Korošca“. /Jasli pa naj ga naroči tisti, ki še nima ne enega- u£ drugega. 1'udi kmet mora imeti svoj časopis. Marsikdo je prej imel kak nemški list. Nemški listi pa zdaj ne prihajajo več, ali naj bo zdaj brez časopisa? Nikakor.! Tudi če nisi še popolnoma vajen slovenskega branja, naroči si ,,Korošca:‘, gotovo ga boš raz¬ umel. In ko ga boš bral par tednov, ga boš bolje razumel kot prej nemški časopis. Torej na noge! V vsako slor vensko liišo vsaj en koroški slovenski časopis! Djekšfi. Tu pa tam dobimo tudi mi v roke kak slovenski časopis. Prav radi ga prebiramo, ker smo že do grla sili lažnjivih nemških listov, katere nam prinašajo Nemci čez demarkacijsko, črto. Ponujajo nam jih za prav nizko ceno, saj jim za denar ni toliko, ampak pri¬ hajajo k nam posebno zato, da bi si pri nas polnili prazne želodce. Djekše so na meji naše države, pa vendar so ljudje že tudi pri ;?as postali bolj pa¬ metni. Nekateri se že boje Nemške Av¬ strije in njenih strašnih dolgov kakor hudir križa. Opozarjamo pa glavarstvo in orožništvo, da prihajata po noči če/, demarkacijsko črto dva falota in stra¬ šita nezavedne ljudi. Me dekleta jim seve nič ne verjamemo. So pa med moškimi tudi taki boječi zajci, ki ver¬ jamejo take oslarije. Sram jih bodi! Več zavednih deklet. Popravek. Naš dopis i/. Vovber v 7. St. ».Korošca*' so nekateri napačno razumeli. Mislili so, da očitamo gg. duhovnikom, učiteljem, častnikom in uradnikom v Vo v brali, da občujejo s so¬ vražniki, našega naroda in naše države. Niti na misel nam ne prihaja, da bi hoteli komu delati krivico. Poudarjamo, da velja dotična opazka za vse Jugoslovane. Uredništvo. Grabštanj. Gosp. Sille Tomaž iz St. Petra še vedno misli, da zanj in njegove kotupanjone ne veljajo nobene postave. Čeprav ta starokopitnež ne zna dob.ia nemški, 'brusi vedno svoj jezik zoper nas iti zabavija v slabi nem¬ ščini zoper Jugoslavijo. V nedeljo dne j 3. t. m-, se. je pa pošteno opekel, Pri- siiuntela je nevihta, možje so se spo¬ padli in eden naših zavednih je dobil precej batin, Gotovo misli Sille, da je še vedno komandant kake volksverov- ske kompanije. Zahtevamo, da se stvar temeljito preišče in da se- krivci občut¬ no kaznujejo. Naj, nemčurski pretepači nikar ne mislijo, da. jim je vse dovo- ICaj je novega po Sirnem sveta, Naša armada zasedla Prek¬ murje. Prekmurje je bilo doslej madžarsko. Mirovna konferenca pa je sklenila, da mora priti Prekmurje pod Jugoslavijo, in je naročila naši vladi v Belgradu, naj naša armada zasede to pokrajino, Mad^ žarska vojska se je sicer upirala, a naši. hrabri vojaki — Slovenci, Hrvati in Srbi Ste v. 8 V KOROŠEC", dtie.20. avgusta 1919, Stf.au 3. — so .jo kmalu premagali in jo prisilili, da je zbežala. Prekmurci so sprejeli naše čele z nepopisnim veseljem. Pov¬ sod se je zbiralo ljudstvo v praznični obleki in navdušeno pozdravljalo naše vojake. v Strašne povodnji na Češkem. Na Leškem so bile pred enim tednom velike povodnji. Škoda je ve¬ liko večja, kakor se je prvotno mislilo. Vso škodo, ki,so jo naredile zadnje po¬ vodnji na Češkem, cenijo na 150 mili¬ jonov. 400 hiš je porušenih. Prebivalci pokrajine Baranja prosijo, da bi prišli pod Jugo slavijo. Prebivalci Baranje so že prej pro¬ sili mirovno konferenco v Parizu, da bi prišli pod Jugoslavijo. Ker se pa go¬ spodje v Parizu še vedno niso bili od¬ ločili, so šli veliki župan Baranje in več drugih uglednih mož v Pariz, da še en¬ krat odločno zahtevajo, naj se Baranja združi z Jugoslavijo. Ruskim botjševikom bije zadnja ura. Nemški listi pišejo, da so tudi Rusi /e siti boljševiške vlade. Zato pa tudi tam boljševizem bolj in bolj propada. Pač pa se je bati, da se bo boljševi- vizein razširil v Nemški Avstriji. Kdo bi se temu čudit? Strašna draginja, veliki davki, lakota! Dunaj strada. Dunajčani stradajo sedaj Še bolj nego med vojno. Na stotine odrastlih ljudi umre vsak teden ;».a angleški bo¬ lezni, ki je posledica stradanja. Ali bi ne bilo pametno, ko bi naša vlada po¬ šiljala za par tednov na Dunaj tiste za¬ slepljence, ki si še vedno želijo pod Nemško Avstrijo? Stradanje bi jim prav gotovo ozdravilo bolne možgane! Boljševike na Madžarskem že srečuje pamet. V Pečuh je dospelo 1855 delavcev, ki so doslej služili v „Rdeči gardi". Pro¬ sili so za delo, in sicer bi radi kopali premog. Obljubili so, da bodo pridno delali. Ko so oddali orožje — 1205 pušk, 5 strojnic in okrog 11.000 patro- nov —■; so oblasti sprejele skesane de¬ lavce. Mirovna konferenca v Parizu je odklonila avstrijske prošnje. Nemška Avstrija je beračila v Parizu, naj mirovna konferenca ■ oloči Dravo kot demarkacijsko črto. Ko so naši folksverovci to izvede i, jim je takoj zrastel greben; hodili so po koncu kakor petelin po gnojišču. Rav¬ nokar pa smo izvedeli, da ni avstrij¬ sko beračenje nič pomagalo, tako da ostane torej vse tako, kakor je sedaj. Kdo bi se torej čudil. Če se zdaj volksverovci in nemčurji vlačijo okrog kakor z mrzlo vodo polit pes! Shodi in veselice. | Djekše. V nedeljo, 10. t. m. smo | imeli tudi pri nas shod, kateri je bil pa j žalibog prepozno razglašen. Shod je | oznanil šele naš tukajšnji g. župnik Bene- j tek v cerkvi. Zborovali smo prav po staroslovenski šegi, pod lipo, ki stoji pred cerkvijo sredi vasi. Shod je otvo- ril poprej imenovani g. župnik, glavni govornik pa je bil g. Pavlica, ki nam je z močnim govorniškim glasom povedal golo resnico. Navzoči so poslušali z velikim zanimanjem in mnogokrat je zakimala temu ali onemu glava, ko si je sam pri sebi mislil: „Res je tako!" Mnenje vseli navzočih je bilo in je, kc bo treba povzdigniti glas, da se pokaže vsemu svetu, čigava je Koroška, pore¬ čejo vsi, od prvega do zadnjega: „Mi smo Slovenci in hočemo ostati pod Ju¬ goslavijo in ne pod Nemško Avstrijo, v kateri bi morali samo delati za nemško gospodo in plačevati ogromne davke in bogvekaj." Na shodu se je ustanovila tudi kmetijska družba, h kateri je pri¬ stopilo že mnogo članov. Gospodu go¬ vorniku se v imenu vseh poslušalcev najlepše zahvaljujemo in ga prosimo, naj Še večkrat pride med nas. Vovbre. Na ljudski shod dne 10. 1. m. je lepo vreme privabilo veliko mno¬ žico ljudstva od vseh vetrov, iz vseh slojev. Po pozdravil, katerega je govoril domači g. župnik, je g. žup. Poljanec iz Škoci- jana z znano zgovornostjo obširno raz¬ pravljal o kmetiško-gospodarski organi¬ zaciji in „agrarni reformi" (delitvi po¬ sestev) itd. Znani ljudski govornik vojak Pavlica pa je strahovito krtačil nemčurje in Volkswehr-ovce in navduševal za na¬ rodno zavednost. Po govorih se je dobro uprizorila kratka burka „Nov način zdrav¬ ljenja," ki je izzvala mnogo smeha. Oder nam je posodil narodni krajevni odbor v Grebinju, kateremu se tukaj prisrčno zahvaljujemo. V odmorih in potem ves čas pa je krasno prepeval vojaški pevski zbor „Nanos“ tržaškega pešpolka. Ta¬ kega petja pač Vovbre še niso čuje. Kako veličastno so se razlegale čudo¬ vito lepe pesmi, kakor ,,Na dan, Slovan!" ,,Što čutiš, Srbine tužni" in mnogo dru¬ gih. Da se je mladina morala tudi še malo po taktu dobre harmonike zasukati, tega jim nihče drugi ni zameril kakor vovbrske nemčurske barabe in barabice. Le malo Vovbrjanov iz vasi je bilo vi¬ deti med nami na veseličnem prostoru na vrtu, večjidel so stali zunaj ograje na cesti in so tam od jeze škripali z zobmi, zabavljali na duhovnike in slo¬ venske vojake. Neka baraba pa je vrgla celo kos težkega železa skozi okno v sobo, kjer se je plesalo. Kar je dobrih in pametnih, pa so prišli in poslušali in se z nami veselili. Želeti je le, da bi sveti Duh razsvetlil vendar enkrat tudi Vovbrjane, da bi spoznali, kaj jim je v dobro in kdo jim zares dobro želi. Vov- brjani, spametujte se, dokler je še čas. Samo od vas pač ljudsko glasovanje ne bo odvisno, kakor tudi „vovbrska alarm- kompanija" -ni mogla ustaviti jugoslo¬ vanske armade. Rožna dolina. V nedeljo 4. t. m. je bil tu shod Občinarjev iz Št. Janža, j Svetne vasi in Podenje vasi. Zbralo se jih je nad 200, posebno veliko je bilo žensk in deklet. Shod je počastil s svojo navzočnostjo g. podpolkovnik Mi¬ lan Krstič, katerega je. množica pozdra¬ vila z burnimi živio-klici. Tukajšnji nadučitelj nam je pripovedoval o žalost¬ nem gospodarskem položaju v Nemški Avstriji. Ko se je sestal k posvetovanju krajevni odbor, je g. podpolkovnik v kratkih pa jedrnatih besedah očrtal se¬ danji politični položaj ter nam pripove¬ doval o srbski ustavi. Veselo nadalje¬ vanje pa je bilo v gostilni pri Tišlerju, kjer se je razlegal smeh in ubrano petje. Le krepko naprej po začrtani potij ‘da pokažete svojo slovensko dušo! --e—. Retušenik. Dne 10. t. m. je bilo pri Št. Lenartu žegnanje. G. kaplan Skrinar je imel v cerkvi prav lep govor o. ljubezni do domovine. Po sv. maši pa sta govorila pred mežnarijo g. okr. gozdar Primožič in g. nadučitelj Klavora, oba iz Železne Kaple. Ljudstvo — bilo je par sto moških in žensk — je prav. pozorno poslušalo govornika. Ko se jih je vprašalo, Če hočejo glasovati za Jugoslavijo, so vsi prav odločno zakli¬ cali: „Hočemo !“ O razdelitvi velepo¬ sestev je govoril g. Primožič. Ta govor je vsem prav dopadel. Naš narod vstaja k boljši prihodnjosii. Možje in žene, kar ste obljubili pri Sv. Lenartu,'to mo¬ rate tudi izpolniti. ,,Črna zemlja naj pogrezne tega, kdor odpade!“ Tudi pri nas je še nekaj omahljivcev. Zapeljani so od raznih hujskačev. Možje in žene, povejte tem zapeljanim ubožcem, da si kopljejo svoj lastni grob. Bog živi naše zavedne krnele, delavce in obrtnike! Naj nam vsem skupaj kmalu zasije solnce zlate svobode! Bistrica v Rožu. Tukaj iti v Svečah smo dobili slovenske učitelje in učiteljice. Vsi imajo veliko veselja in vztrajnosti za na¬ rodno delo. Tako je prav! Šolske oblasti pa odozarjamo, naj nam pošiljajo na Koroško samo zavedne in izkušene učitelje in učiteljice. Bistrica v Rožu. Nekaj .sumljivih ele¬ mentov je začelo med delavci na skrivnem agitirati za Nemško Avstrijo. Ali naši orož¬ niki in druge oblasti morebiti spijo, da tega ne zapazijo? Delavci, nikar se ne dajte za¬ peljati : Ko pride glasovanje, glasujte za Jugoslavijo. Gorje nam vsem, če bi zmagali Nemci 1 Imeli bi zopet vse na karte, pa še stradati bi morali! Hodiše. V nedeljo dne 24. t. m. se vrši tukaj pil ‘„Krainarju“ večji shod. Na sporedu dva govora, petje, godba, razprodaja cvetlic. En govor ob P, 11., drugi ob 15. uri. K obilni udeležbi vabi Narodni svet, Suha. 31. t. m. se vrši velik ljudski shod na Suiti. Govorilo bo več govornikov. Pevsko društvo iz Maribora pa nam bo zapelo par lepih pesmic. Tttui vojaštvo hoče nekaj pri¬ praviti na ta dan. Shod se vrši dopoldne po maši. Želinje. V nedeljo 24. t. m. je tu velik cerkveni shod. Po dopoldanski službi božji pa se vrši pred cerkvijo ljudsko zborovanje. Možje in žene, fantje in dekleta, udeležite se vsi tega zborovanja! »KOROŠEC”, dne 20. avgust* 1319. Dekliški zavod »Vesna« v Mariboru. V Mariboru je dolgo let deloval zavod „Tochterheim“, ki je nudil de¬ klicam višjo izobrazbo in pouk v raz¬ nih gospodinjskih strokah. Ta zavod je sedaj prešel v slovenske roke in se nahajajo v njem sledeče šole, ki pričnoz rednim poukom 20. sept. 1919: 1 . Višja dekliška šola s po¬ sebnim ozirom na gospodinjske poklice, ki je triletna. Letos se pri¬ čne prvi letnik, Sprejemni pogoji za to šolo so: Dovršeni tretji meščanski razred, ali pa kaka višja organiz : rana ljudska šo ! a, V zadnjem slučaju mo¬ rajo učenke napraviti sprejemni izpit, ki se bo vršil 13, sept. Pred vsem se bo upoštevala soiošna izobrazba in nadarjenost učenk. 2. Ženska obrtna šola, ki obsega istotako 3 letnike. Letos se začne s prvim letnikom. Sprejemni pogoji za to šolo so: Učenka naj s šolsko odpustnico dokaže, da je do¬ polnila 14, leto in da je zadostila šol¬ ski obveznosti. Poleg tega naj bode tudi telesno sposobna za svoj poklic. 3. Kuharsko-gospodinjska šola, ki traja eno leto. Učenka naj dokaže, da je dopolnila 16. leto in da je zadostila šolski obveznosti, 4. Med letom se bodo vršili od časa do časa razni krajši tečaji na pr, za vezenje, kuhanje, likanje, kon¬ zerviranje sadja itd., ki pa bodo pra¬ vočasno objavljeni v dnevnih časo¬ pisih. V zavodu se nahaja penzijonat, v katerem je prostora za 40 učenk. Vse učenke, ki želijo biti sprejete v katerokoli teh šo', naj vpošljejo naj¬ kasneje do 1. sept. t, I. svojo lastno¬ ročno pisano prošnjo za sprejem, krstni list in zadnje šolsko spričevalo na Dekliški zavod „ V e s n a“ v Ma¬ riboru. V penzijonat se sprejemajo učenke na hrano in stanovanje, ki obiskujejo kako drugo šolo, na pr. gimnazijo. Natančna pojasnila in pro¬ spekte razpošilja vodstvo Dekliškega zavoda „Vesna“ v Mariboru, Razglas* Poverjeništvo za uk in bogočastje v Ljubljani je z razpisom z dne 5. avgusta 1919, št, 3459 odredilo, da se jeseni otvori provi¬ zorično v Velikovcu prvi gimnazijski razred in prvi letnik učiteljišča. Začetek šolskega leta se bo pravočasno razglasil po naših listih. Sprejemale se bodo v obeh zavodih tudi učenke. Stariši, ki želijo poslati svoje otroke na velikovška zavoda, naj jih za enkrat prijavijo pismeno za sprejemne izpite, ki se bodo vršili pred začetkom šolskega leta. Pri teh izpitih se bomo ozirali na prej¬ šnje šolske razmere na Koroškem. Vodstvo državne gimnazije in državnega učiteljišča v Velikovcu. Slovenska srednja šola. Kar se v bivši Avstriji nikoli ne bi bilo zgodilo, to je nam prineslo združenje s Hrvati in Srbi, to nam je dala naša mlada država. Koroški Slovenci dobimo svojo slovensko srednjo šolo. V Velikovcu je ustanovljena državna gimna¬ zija In učiteljišče. Država ne more trpeti, da bi se vzgajala njena mladina v tuji državi, zato ne moremo več pošiljati svojih otrok v celovške šole. Začeli bodo s 1. gimnazijskim razredom in prvini letnikom učiteljišča. Ver¬ jetno je, da se ustanove za drugi gimnazijski razred v Velikovcu vsaj zaposlovalni tečaji. In tako bodo dijaki, ki so dovršili lansko šolsko leto prvi gimnazijski razred v Celovcu, lahko nadaljevali svoje študije v Velikovcu. Ustanovi oziroma prenese se Dijaški dom iz Celovca v Velikovec. Kdor želi v tem oziru pojasnil: naj se ob.me na g. kaplana Grila v Šmihelu nad Pliberkom. Za revne dijake se bo ustanovila dijaška kuhinja. Prispevke za to je pošiljati g. kanoniku Štihu v Velikovec. Naj ne bi bilo društva, ne bi bilo posojilnice na Koroškem, ki ne bi prispevala po svojih močeh za to blagodejno ustanovo. Društva naj bi čisti dobiček iger in drugih prireditev darovala v ta namen. Tudi srednješolsko in visokošolsko domače dijaštvo naj bi prirejalo v ta namen igre. Sveta naša dolžnost je, da preskrbimo revnim učencem prehrano. Mi smo demokratična država. Zalo mora priti tudi sin revnih starišev, ki je nadarjen in priden, do vplivnejšega mesta. Če bo Celo¬ vec trdovraten in ne bo hotel pod Jugosla¬ vijo, bodo dobile prihodnje leto enega izmed teh dveh zavodov Borovlje, Za prvo leto učiteljišča naj bi se izbrali najnadarjenejši fantje in deklice. Učitelji jih bodo gotovo radi pripravili za sprejemni izpit, Na delo vsi, ki ljubite našo mladino! Razglas. Meščanska šola v Velikovcu prične s poukom dne 15. septembra. Otvoriii se bodo vsi trije razredi. Poučevalo se bo v sloven- skerii in nemškem jeziku. Učenci, ki so že obiskovali meščansko šolo v Velikovcu, pa je še niso dovršili, naj se torej žopet zglasijo. Za prvi razred pa naj se zglasijo vsi oni učenci ljudskih šol, ki so z dobrim uspehom dovršili peto šolsko leto in bi radi izpopol¬ nili svoje znanje, ki so si ga pridobili na ljudski šoli. Meščanska šola je namenjena v prvi vrsti učencem, ki želijo postati trgovci, obrt¬ niki ali pa razumni kmetovalci; pripravlja pa učence tudi za učiteljišča, višje obrtne šole in kmetijske šole, trgovske akademije, kadet¬ nice itd. Učni načrt meščanskih šol se prav posebno ozira na potrebe vsakdanjega živ¬ ljenja. Tako na primer se poučujejo na mešč. šolah tudi obrtno spisje, trgovska korespon¬ denca, knjigovodstvo; v zemljepisnem pouku se seznanjajo učenci z osnovnimi pojmi iz narodnega gospodarstva, v zgodovini pa se temeljito obravnava ustavoznanstvo. Na po¬ trebe kmetovalcev se ozira zlasti pouk v pri¬ rodopisu in kemiji. Vrh tega pa je v 3. raz¬ redu nekaj ur na teden Odmerjenih kmetijstvu. Razume se, da pouk ni le teoretičen, ampak da morajo učenci delati tudi v drevesnici, kjer se uče cepiti trte in sadno drevje itd. Za kmetovalce in obrtnike je tudi geometrično risanje velike važnosti. Že v drugem razredu rišejo učenci načrte parcel, ki so jih sami izmerili, v 3. razredu pa najrazličnejše pred¬ mete iz stavbarstva itd. Razen drugih dredmetov se poučujeta tudi francoščina in stenografija. Zaradi učencev, ki bi radi dalje študirali, bodo imele vse šole v Sloveniji še 4. razred. V tem razredu se poučuje po načrtu in po knjigah za 4. razred realk. To pa zato, da morejo učenci, ki so dovršili 4. razred mešč. šole, prestopiti v 5. realko. To je prav po¬ sebno važno za koroške Slovence, ki $ e mamo nobene realke. Samo ob sebi se raz- ume, da imajo učenci 4. razreda meščanske šole vse tiste pravice kakor učenci 4. realke in gimnazije, in morejo torej tudi postati taki uradniki, od katerih se zahteva, da so dovr¬ šili spodnjo srednjo šolo. Vpisovanje učencev se vrši vsako sredo od 8. do 12. ure in pa 15. in 16. septembra. Ravnateljstvo meščanske šole v Velikovcu. Za kratek čas. Berač se je delal mutastega. Mimo pride gospod, ki je berača dobro poznal. Seže v žep, kakor bi iskal drobiža in vpraša: „Ste že dolgo časa mutasti?" „Že od rojstva!" odgovori berač. Pri dolgi mizi je sedela velika djužba, Neki gospod pokaže svojemu sosedu gospo, ki je sedela na drugem koncu mize ter ga vpraša: „Kdo pa je tista opica v zeleni bluzi?" „7o je vendar moja žena." „Ah, ne tista v zeleni bluzi, tiste nisem misli/, ampak ono z rdečo bluzo.', „7o je pa moju sestra." Nekemu kmetu se je prevrnit voz s senom. Sam ga ni mogel postaviti. Vidi soseda in ga prosi, naj mu pomaga. A sosed mu odgo¬ vori: „Nimam časa." „Kaj pa delaš?" vpraša kmet. „Nič" odgovori sosed. „Potem pokliči svojega brata." „Nima času." „Kaj pa dela tvoj brat?" „Meni pomaga." Listnica uredništva. Zaradi posnanjcanja prostora moramo marsikaj kar bi radi takoj priobčili, odlagati za pozneje. Ker se je naš list tako hitro razširil — C. in 7. številko smo tiskali že v 4000 izvodih — ga bomo morali naj- brže razširiti. Gg. dopisnike prosimo, naj nam po¬ ročajo zlasti kar največ krajevnih novic. Invalid. O invalidnih pokojninah prihodnjič. Lončar Tomaž Perdaher je odprl svojo obrt v Hodišah. Postavlja peči in štedilnike ter razprodaja sklede, piskre in druge domače posode. Vabilo k javni dražbi občin¬ skega lova v Hodišah za čas od 1. 9. 1919 do 31. 8. 1924. Mera: 2824 ha, letna najemnina K 1600. Dražba se vrši dne 29. 8. 1.1. v občinski pisarni v Hodišah. Prodajo in nakup posestev posreduje odvetniška pisarna v Velikovcu. Fran Kandare. Išče se pošten in priden hlapec h konjem. Nastop službe takoj. Plača po dogovoru. Ponudbe pod „Hlapec‘‘ na upravništvo „Korošca“. IViUuja sv©t“ v VsUlcovou. Urednlli t I. Tlnn„ A*. SSmviei!*:, VeHliOVto.