264028 / 7 . 24 <,017 LETO 6 — ST. 1 — LUSAKA 1. SEPT. 1974 O ZAMBIJSKI MLADINI Bistvo mlade duše (naj se skriva pod črno ali belo kožo) je v tem, da je polna upov, želja in načrtov. Toda kaj, če so ta hrepenenja zatrta že v kali? To vprašanje sem si zastavila, ko sem v zadnjih dveh letih bolj intenzivno delovala med siromašnejšo, manj privilegirano mladino v Lu- saki. Kot reden študent na lusaški univerzi sem morala zmanjšati svoj delokrog na samo en del Lusake, na predmestje Mandevu. Koliko ljudi tu živi, ve samo Bog. Zadnji državni popis prebi¬ valstva smo imeli leta 1969., ko je uradno bilo prijavljenih 16,452 ljudi, toda neuradno je tam ro h :xUiAiii £/\. Lisec v JU ^ v letih se je število verjetno podvojilo, ker se mlade družine hitro večajo in hišice rastejo kot gobe po dežju. Računajo, da se iusaška predmestja vsako leto povečajo za 14%. Zaradi te hitre rasti prebivalstva in počasnej¬ šega razvoja industrije je veliko nezaposlenosti. V omenjenem področju je le 42% družinskih mož zaposlenih, tj . dobivajo redno plačo. Drugi se morajo znajti kakor vedo in znajo. Približno 36% je samozaposlenih: mali obrtniki, trgovci ali bolje prodajalci, ki prodajajo ob cesti, pred hišo ali na trgu zelenjavo, blago ipd. Vse morajo seveda najprej sami kupiti in to navadno kar v mestu, tako da je dobiček izredno majhen. Pov¬ prečni mesečni dohodek 6-7 članske družine je približno 45 dolarjev. (Za en dolar dobiš pet hlebov kruha, 10 banan, če so manjše, manj kot en kg najcenejšega mesa.) Koliko je mlad.ih v tem predmestju, spet nihče ne ve, kaj šele, kaj delajo in kako živijo. Z velikim sodelovanjem mladine same ter s pomočjo sociologov na univerzi nam je uspelo malo bolje spoznati mladino, ki živi v enem delu tega predmestja, kjer imam organiziranih več mladinskih skupin. V tem pod.ročju je 720 hiš in 452 mladih od 14-20. leta. Iz številnih skupinskih pogovorov, debat, intervjujev, anket in posebno z osebnim delom z mladimi sem spoznala, da imajo mladi zelo visoke (v oblakih) ideale glede šole in poklica. lipi Maša pred novo cerkvijo, ki jo gradimo v Materu Tri četrtine si želi v gimnazijo. Mnogi bi rad.i — po dovršeni gimnaziji — postali zdravniki, inženirji, sodniki (25%), skoraj polovica vseh fantov in deklet želijo biti tehniki, učitelji, medi¬ cinske sestre, višji uradniki ipd. Le ena četrtina bi se zadovoljila s poklici trgovskih pomočnic, kvalificiranih delavcev itd. Torej visoki načrti, nestvarno planiranje in sanjarjenje. Mladi vedo, da živijo v neodvisni, hitro se razvijajoči Zambiji. Vidijo, kako so se drugi dvignili iz nepismenih družin na visoke položaje, kjer si lahko privoščijo krasne hiše, automobile in lepe obleke. Toda materijalni vidik ni najvažnejši. Glavno je častna, ugledna in za¬ nimiva služba. Človek to mladino občuduje, toda moral bi jih istočasno tudi pomilovati. 75% si jih želi v gimnazijo, toda le 8% jih uspe priti vanjo in le 3-4% vse te mladine konča maturo. V tretji gimnaziji imajo izpite, ki odločajo vstop v četrti in peti letnik. V Zambiji je 105 gimnazij, toda vsako leto konča osnovno šolo kar 80,000 dijakov. Zato morejo v gimnazijo le tisti, ki končajo osnovno šolo z odličnim uspehom. Ves pouk je v angleščini. Pomislimo, da imajo družine včasih le dvosobno stanovanje za 10 članov. Ena tretina mladih je še v osnovni šoli, čeprav bi jo po zambijskem sistem že morali končati. Njih usod.a bo ista. Torej več kot 80% mladih od 17-20 leta ne dela ničesar. Imenujejo jih “drop- outs”, ker so “izpadli” iz šole in niso uspeli na sprejemnem izpitu za gimnazijo. Za njih ni nadalnjega izobraževanja, saj je tu le malo tehničnih in poklicnih šol. Niti najbolj navadnega dela ne morejo najti, ker so še premladi. Kako gleda ta mladina na svoje življenje? Ce jih vprašaš, kaj delajo ali kako se imajo, je njihov tipični odgovor: životarim, sedim. Vse premalo se zavedamo, kako se ta mladina čuti manjvredno, zapostavljeno, z mračno bodočnostjo pred seboj. V zadnjih dveh letih se je zanimanje za to mladino precej prebudilo. Država prosi razne socijalne ustanove in Cerkev, naj se zavzamejo za to mladino, naj “ustvarijo” zaposlitev in mož¬ nosti za izobraževanje, naj jih pripravijo na samozaposlitev, uvedejo v domačo industrijo itd. Tako smo tudi mi v omenjenem predmestju s pomočjo Krajevnega odbora za prosveto in razvoj organizirali in dovršili šestmesečni tečaj (gospodinjstvo) za dekleta. Druga skupina bo začela v kratkem. Nekaj deklet smo poslali v enoletno šolo za pomočnice v otroških vrtcih. Solo so organizirale žene Katoliške lige. Pet drugih deklet je začelo tečaj za domačo industri- Skupina fantov katoliške gimnazije v Materu in skupina deklet katol. gimnazije Roma pri paradi ob dnevu mladine 12. okt.. 74. jo, ki so ga pripravili skavti. Mladina predvsem rabi nekoga, ki se osebno zavzame za njih, jim pomaga odkriti njihove talente, jih navduši in ohrabri ter kolikor je mogoče usmeri na primerne delo. Delovna mesta pa je večkrat treba šele “ustvariti”. To je bilo moje delo do sedaj. V bodoče bo verjetno drugačno ali vsaj v drugačnem okolju. Me uršulinke namreč zapuščamo Zambijo, ker nas delo kliče drugod, v sosednji Botsvvani. Dve sestri sta že odpotovali, jaz ostanem v Lusaki še do konca oktobra. Tako se vam danes, dragi prijatelji, verjetno zadnjič javljam iz Zambije. Drugo pismo bo iz Botswane, malo znane, razvijajoče se, neodvisne države, ki meji z Zambijo. Seveda še naprej spadam v prijetno delavno skupino slovenskih zambijskih misijonarjev in misijonark. Priporočam se v molitve, ko odhajam na novo delo v novi deželi, med novo mladino. Pozdravlja vas Zora Skerljeva BARIČI ROUS vsi misijonarji želijo okrepitve zdravja v domovini in ponovnega srečanja v Zambiji. Iskreno smo ji hvaležni za njen zgled velikodušne ljubezni v službi gobavcev. JANEZ MUJDRICA, bogoslovec — jezuit je te dni prispel v Zam¬ bijo. Prisrčno pozdravljen v misijonski domovini! P. LOVRO TOMAZIN je na praznik Marijinega Vnebovzetja v Rimu obnovil svojo življenjsko posvetitev s sloves¬ nimi zaobljubami. Veselimo se z njim in mu čestitamo. Spet je med nami, to pot v Lusaki na novem apostolskem polju. OBISKALA NAS JE gdč. Rovanšek Zinka, ki je eno leto misijonarila v Keniji kot učiteljica v administrativni šoli. Kristina Mlakar ji je ponudila gostoljubno streho (in jo odpeljala na. ogled Viktorijinih slapov!). P.JANEZ MLAKAR se je srečal z mladim slonom. Slon nima repa, ker mu ga je lev ali leopard odgriznil. . . P. Janez upravlja župnijo Kizito ob cerkvi sv. Kizita in stanuje v Materu s p. Ko¬ kaljem. Vse znance pozdravl¬ ja in jim sporoča: “Novi prijatelji v Zambiji me tako zaposljujejo, da se res še nisem utegnil javiti starim prijateljem v domovini, Angliji in Ameriki.” V DOMOVINI sta začasno p. RADKO RUDEZ in p. STANKO ROZMAN. Oba željno pričakujemo v Zambiji, kjer so tolika področja brez duhovnika, število vernikov pa hitro raste. P. Rudežu želimo dobrega zdravja, p. Stanku pa, da si nabere nrve pasto¬ ralne izkušnje, ki mu bodo pomagale pri zaplete¬ nem modernem misijonskem delu. ca, tanzanijski bogoslovec in moja malenkost. Meni so zaupali po nekaj zgodovine, zemljepisa, verouka in telovadbo. Poleg tega skrbim še za telesne potrebe semeniščnikov s tem, da zanje nakupujem vse potrebno in jih kregam, kadar n ; so pridni. Sicer pa za red skrbijo sami s svojimi desetim; prefekti. Vseh fantov je devetdeset .. . Pomislite: naša škofija ima samo tri domače duhovnike...” V ZAMBIJSKI VIPAVI tj. v zambijskem semenišču je misijonaril Jože Grošelj, ki je 18. augusta odpotoval na študij teologije v Toronto. Njegov novi naslov: Regis College 3425 Bayview Ave. M 2 M 3 S 5 WILLOWDALE Ont. CANADA DAN MLADOSTI smo v Materu proslavili z veličastno koncele- brirano mašo, pri kateri je sodelovalo več kot 1500 mladih. Vlado sta zastopala minister za zdravstvo in pravosodni minister. Minister za zdravstvo je mladim tudi govoril med mašo. Slovesnost smo imeli pred novo cerkvijo, ki jo gradimo v Materu — sliko pa si oglejte na drugi strani. Pred odhodom nam je takole opisal semenišče: “Zavod je dobil ime po mladem ugandskem mučencu sv. Mukasu. Ravnatelj je mlad zam¬ bijski duhovnik, pri poučevanju pa mu pomagajo: škof, ki poučuje matematiko, irski pater, redovni¬ KOLIKO NAS JE? Ce omenimo še br. Jožeta Rovtarja, ekonoma v bogoslovju, smo v tej številki omenili vse slov. mis. v Zambiji. List idzdajajo SLOVENSKI ZAMBIJSKI MISSIONARJI Naslov: MATERO CATHOLIC PARISH P.O. Bo.c 321/2 LUSAKA - ZAME!A - AFRICA Printed at Teresianum P.O. Box 8067. Woodlands, LUSAKA.