Leto L — Ster. 8 Celje, 24. aprila 1948 Cena Z din Poštnina plačana v gotovini NARODI JUGOSLAVIJE IMAJO V LJUDSKI FRONTI SVOJO SKUPNO POUTIČNO ORGANIZACIJO, PREIZKUŠENO IN PREKALJENO V NAJTEŽJIH ČASIH SVOJE ZGODOVINE. TO DOKAZUJE, DA BODO MOGLI NAŠI NARODI ZDRUŽENI V TEJ ORGANIZACIJI, V KATERI JE TUDI KOMUNISTIČNA PAR- TIJA JUGOSLAVIJE - URESNIČITI SVOJO BOUšO, LEPŠO IN SREČNEJŠO BODOČNOST. TITO Plenum OF mesta Celja je pregledal delo od osvoboditve do danes in si zadal nove naloge v torek 20. t. m. je v mali dvorani doma OF zasedal plenum OF Celje- mesto, dopolnjen s predstavniki sindi- kalnih, AF2, mladinskih in fizkultur- Hih organizacij. Plenum OF je v zvezi z II. kongresom OF napravil obračun svojega dela, ugotovil uspehe in napa- ke, ki so se napravile v času od I. do II. kongresa. Referat o političnem raz- voju OF je podal sekretar MOOF tov. Klarič Rudolf, referat o organizacij- skem razvoju OF pa je podal tov. Goj- mir Melik, član MOOF. 1000 stalnih naročnikov, kar bo treba brez dvoma močno dvigniti. Na kulturno prosvetnem polju se je izvršila v letu 1947 močna reorganiza- cija kulturno umetniškega delovanja, in sicer s tem, da so se posamezne sku- pine združile v kulturno umetniška društva, ki so bila v mesecu avgustu ustanovljena. To nalogo je v glavnem izvedla sindikalna organizacija Krajev- nega sindikalnega sveta, na katerem tudi sloni pretežno vso kulturno pro- svetno dogajanje. Ustanovljena so bila društva: Ivan Cankar, France Preše- ren, Ivan Ključar in Maksim Gorki, ki pa še niso povsem oživela, vendar pa so pokazala že nekaj rezultatov in iz- vedla več kvalitetnih prireditev doma in tudi v drugih krajih. OF je posvetila skrb za društvene prostore in tudi to vprašanje rešila tako, da imajo vsaj delno društva možnost razvijati kultur- no prosvetno delo. Za odstranjevanje napak v kulturno prosvetnem delu so se vršila posvetovanja pri Okrajnem ljudsko prosvetnem svetu s kulturnimi referenti s terena, na katerih so bili navzoči člani Mestnega odbora OF, ki so dajali politične usmeritve v kultur- no prosvetnem delu. Ob različnih praiz- nikih in spominskih dnevih gie Mestni odbor OF organiziral kulturno • wtiet- niške prireditve ter predavanja, 'tako v centru mesta kot v okolici. Obisk kul- turno umetniških prireditev je bil v letu 1946 sorazmerno slab, med tem ko je v letu 1947 vidno porastel. Isto je opaziti v naših kinematografih, kjer ljudstvo obiskuje sovjetske filme v za 100% večjem številu kot v letu 1946, dočim pada število obiskovalcev pri filmih iz zapadnega sveta. Promet s knjigami se je dvignil v Naši knjigi od 150.000 din mesečno v letu 1946 na 350.000 din do 400.000 din v letu 1947, to je za 150%. . Pri vidnejših gospodarskih nalogah je OF z vsemi množičnimi organizaci- jami pomagala na ta način, da je anga- žirala svoje sile pri izvedbi setvenega plana tako spomladi kot v jeseni, na- dalje pri oddaji žita, krompirja itd. Or- ganizacije OF so si v spomladanskih mesecih leta 1947 prizadevale ustano- viti kmečke obdelovalne zadruge naj- nižjega tipa. V ta namen so člani ak- tiva predavateljev OF vršili po terenu vrsto predavanj o zadružništvu po re- feratu tov. Kardelja. Po vprašanju za- i družništva se je vršilo predavanje tudi v okviru Ljudske univerze, kjer je bila udeležba polna. Predavanja so se vr- šila tudi po ostalih množičnih sestan- kih, predvsem pa po naših študijskih krožkih. Na pobudo OF so se vršili razni zadružni tečaji, tečaji strojepisja in knjigovodstva. OF je vršila važne naloge tudi pri tolmačenju važnih go- spodarskih ukrepov, kot so politika dvojnih cen, davkov in obvezni in ga- rantirani preskrbi. Prebivalstvo Celja je pokazalo svojo pripravljenost od- zvati se klicu OF tudi v tem, da se je aktivno udeležilo številnih delovnih akcij za obnovo mesta. V letu 1946 je prebivalstvo napravilo 169.090 prosto- voljnih ur, v letu 1947 pa 66.236. Vendar je zadnja številka netočna, če vzame- mo dejstvo, da je bila evidenca in or- ganizacija prostovoljnega dela pomanj- kljiva in je dejansko število ur mnogo večje. Poleg vseh navedenih akcij je mno- žična organizacija AF2 poleg ostalih nalog osnovala tudi dva dečja domova, ki sta sprejela 120 otrok. Mladinska or- ganizacija je poleg mnogih nalog poslala na gradnjo prog in druge gradnje samo v letu 1947 pet mladinskih delovnih bri- gad ter na ruševinah in ostalih lokalnih akcijah opravila 27.000 prostovoljnih delovnih ur. Danes pa mladinske organizacije z vso vnemo pristopajo v tovarnah k bri- gadnemu načinu dela in beležijo vidne uspehe v tovarni emajlirane posode in tovarni perila ter tkalnici hlačevine. Poleg vseh teh uspehov, ki jih je do- seglo delovno ljudstvo pod vodstvom OF so brez dvoma tudi nekatere po- manjkljivosti in nedostatki, predvsem v slabi evidenci in kampanjskimi deli, ker manjka stalne ofenzivnosti. Vse- kakor bo treba več vztrajnega dela, da se dvigne politični nivo in zbudi še večja zavest in čut odgovornosti, ker bomo le na ta način dosegli boljšo sto- rilnost v delu, ker zahteva od nas plan precejšnje napore. Potrebna je dnevna borba za prekoračenje plana, potrebno je večje vzgojno politično delo med kmeti, in dajati jim širšega političnega pogleda. Naša pot je sigurna in trdna in ruši vse, kar je proti delovnemu ljudstvu. Naša borba je borba za mir proti vsem vojnim hujskačem proti vsem imperiali- stičnim roparjem. Naša borba je pra- vična in koristna za delovno ljudstvo, ker ga vodi v boljše življenje, to se pravi v socializem. Naj živi II. kongres OF in Ljudska fronta Jugoslavije in njen voditelj mar- šal TITO. Organizacijsko utr\evan\e OF Pri organizacijskem utrjevanju OF opažamo v teku zadnjih treh let ravno take uspehe, vendar pa naletimo v tem pogledu na nedvomno več neuspe- hov in slabosti pri delu. Z volitvami v terenske, nato pa v Mestni odbor OF, ki so se vršile v me- secu aprilu 1947 je bila izvedena močna reorganizacija terenskih odborov fron- te. Do aprila 1947 je bilo mesto Celje razdeljeno na 22 terenskih odborov OF, ki pa so se takoj po teh volitvah skr- čili, zaradi združitve nekaterih manjših terenov v večje enote, na devet teren- skih odborov. Novoizvoljeni odbori fronte niso imeli v veliki večini dovolj upogleda in povezave s priključenimi tereni. Aktivi OF, ki so bili postavljeni na tistih terenih ki so se združili v večji teren, so ostali bjez prave organi- zacijske povezave s terenskim odbo- rom fronte. V neštetih primerih so ak- tivi na nekaterih terenih postali ne- aktivni, tako da je vse težišče politič- nega dela padlo na terenske odbore, ki istega zaradi prevelikega terena niso bili v stanju izvršiti zadovoljivo. Na- mesto da bi terenski odbori fronte stre- meli v prvi vrsti za tem, da bi zaktivi- zirali te aktive, so se pečali z raznimi drobnimi deli, ki bi jih morali vršiti sami aktivi. Ce pogledamo na splošno z organiza- cijskega stališča na množične organi- zacije, ki so sestavni del Osvobodilne fronte, to se pravi: na sindikate, mla- dino, AF2 in tako dalje, vidimo, da so te organizacije tvorile skupno močno organizacijo Osvobodilne fronte. Skrat- ka, organizacijam OF je uspelo, da so mobilizirale široke množice pri delov- nih akcijah in da so dvignile pri svo- jih članih politični nivo. Vendar pa u- gotavljamo, da so na nekaterih posa- mezne organizacije le premalo delale z Osvobodilno fronto kot celoto. Na te- renih, kjer obstojajo tovarne, se pred- vsem opaža, da je sodelovanje teren- skih odborov fronte s sindikati precej pomanjkljivo. Na drugi strani pa opa- žamo, da so se sindikati nekako izoli- rali od fronte, postavljali sindikalno organizacijo preveč oddvojeno od fronte. Terenske organizacije so ostale na ta način brez delavcev in s tem slabile masovno delo OF. Za organizacije AF2 moramo trditi, da so dobro sodelovale v okviru OF na terenu. Opažalo se je vseskozi, da so vso iniciativo dela OF na nekaterih terenih prevzele ravno žene. Na študijskih sestankih se je opa- žalo, da so bile predvsem zastopane že- ne. V letu 1947 so se organizacije AF2 močno okrepile. Aktivizacija žena je da- nes zajela zelo široko bazo, tako da ži- vi njihova organizacija danes v 21 kra- jevnih odborih in aktivih, od katerih je pet bolj šibkih, katere bo treba s po- močjo odborov in aktivov fronte oži- veti. Pri naši mladini, ki nedvomno izka- zuje na vseh poljih dela velike uspehe, se opaža, da njene organizacije prema- lo sodelujejo v direktnih izvajanjih na- log OF na posameznih terenih. V tem pogledu je prišlo predvsem do izraza na volitvah delegatov za II. kongres OF v Centru mesta, kjer se s svojimi organizacijami ni udeležila v dovolj nem številu.jia zborovanjih. Marsikje je pri- pisati krivdo terenskim odborom in aktivom fronte, ki premalo polagajo pažnje naši mladini. V tem je vzrok, da je često OF kot celota v organiza- cijskem pogledu na nekaterih terenih zelo šibka. Pri nadaljnjem delu bomo morali predvsem stremeti, da organiza- cijsko utrdimo fronto, kar bomo na- pravili le na ta način, da bodo vse množično organizacije tesno sodelova- le v odborih OF. Na drugem kongresu LF Jugoslavije, ki se je vršil v septembru 1947, se je ustanovila nova organizacija v okviru fronte, t. j. Zveza borcev in aktivistov NOV, ki bo nedvomno močno prispeva- la pri nadaljnjih uspehih in utrditvi fronte. Tudi v mestu Celju je ustanov- ljena ta zveza, ki ima trenutno okoli 300 članov, vendar se bo članstvo moč- no dvignilo. Ce pogledamo številčno stanje član- stva OF, vidimo, da se je v letu 1947 članstvo močno dvignilo. Koncem leta 1945 je bilo 9.156 članov OF, leta 1946 je naraslo na 9.745 članov, v letu 194? pa je članstvo naraslo na 12.000. Ce ra- čunamo še člane sindikatov, ki so vključeni v aktive fronte po tovarnah, pridemo celo na 14.057 članov, vendar je treba upoštevati, da so ti člani iz terena Celje-okolica. Članarine OF je bilo v letu 1945 32.657 din, v letu 1946 je narasla na 579.738,50 din, v letu 1947 pa je padla na 496.036,50 din. Povpreč- no je plačal v letu 1946 vsak član fron- te 5,50 din, medtem ko je prišlo v letu 1947 na enega člana fronte 3.50 din plačane članarine. Zelo zadovoljivo je bilo delo Socialnega fonda v Celju. Okrajna uprava Socialnega fonda v mestu Celju je danes na prvem mestu v Sloveniji. V letu 1946 je bilo v 4 me- secih socialnega fonda 143.120 din, v letu 1947 481.805 din, v letošnjem letu pa v dveh mesecih 82.355 din, to se pra- vi, skupno prispevkov od septembra 1946 do februarja 1948 707.280 din. Sta- nje podpornikov računamo v odstotkih skupnega prebivalstva, je bilo v letu 1946 18.47%, v letu 1947 je naraslo na 24.18%, v prvih dveh mesecih tega leta pa 24.32%. Po referatih se je razvila diskusija po političnih in organizacijskih vpra- šanjih. Člani plenuma so predvsem predlagali, da se organizacija OF utrdi tako, da se terenski odbori OF reorga- nizirajo v več manjših, ki bodo lahko uspešnejše razvijali politično delo in mobilizirah množice. Na podlagi diskusije je plenum spre- jel naslednje sklepe: Sklepi plenuma OF 1. Izpolnili bomo sklepe in naloge, ki jih bo postavil II. kongres OF in jih življenjsko prenesli med najširše mno- žice. 2. Preko študijskih krožkov, preda- vanj, preko Ljudske univerze, kulturnih prireditev in filma bomo dvignili po- litično zavest članstva za čim uspeš- nejšo izvedbo petletnega plana. Dvi- gali bomo število naročnikov naših centralnih listov in revij ter lokalnega, časopisa. 3. S tem da bomo vključevali nove člane v vrste OF, redno plačevali in povišali članarino in prispevke za so- cialni fond, s tem, da bomo izpopolnili terenske odbore in plenume OF, bomo nenehno utrjevali OF in jo organiza- cijsko razvijali. 4. Z mobilizacijo vsega članstva OF in vsega prebivalstva mesta Celja bo- mo pomagali pri odstranjevanju ruše- vin, čiščenju mesta ter novogradnjah, posebno pri gradnji zadružnega in pro- svetnega doma. Uvedli bomo točno evidenco o doseženih uspehih. Ob koncu je plenum poslal kongresu pozdravne brzojavke s sprejetimi sklepi.. 1. maj 1948 Vsako leto praznujemo tradicionalni praznik delavskega razreda, praznik vseh naprednih demokratičnih množic sveta. Narodi Jugoslavije bodo letošnji 1. maj proslavljali ponosno in kar najbolj veliča- stno, manifestirali bodo svojo enotnost z Tsemi bojujočimi se demokratičnimi mno- žicami sveta ter svojo borbeno odločnost in moč proti vsem vojnim hujskačem za. pravičen in trajen mir. Istočasno, ko v zapadnih kapitalističnih državah delavski razred bije ostro in tež- ko borbo za svoje osnovne človečanske pravice, ko po ulicah prestolnic in v in- dustrijskih središčih zapada padajo živ- ljenja zavednih proletarcev, bodo narodi demokratičnih držav mirno in ponosno pregledali svoje delovne in proizvodne uspehe. Delavski razred Jugoslavije pa bo ta dan napravil tudi obveze in sklep za čim hitrejšo gospodarsko izgradnjo — za zrna' go socializma. Kot uvod v prvomajske proslave bo v Celju na predvečer, to je 30. aprila, kul- turna prireditev na prostem pred kolo- dvorom, ki bo obenem zaključna priredi- tev kulturnega tedna. Na dan 1, maja bo ob 6. uri zjutraj budnica po ulicah našega mesta, ob 9. uri dopoldne pa bo pred ; poslopjem Mestnega ljudskega odbora ; veličasten miting. Delovno ljudstvo Celja I in bližnje okolice bo ob tej priliki po- I novno pokazalo v ponosnem in discipli- j niranem nastopu svojo neomajno voljo po i ustvarjanju v svobodni, neodvisni državi • in svojo odločnost proti vsem, ki bi nas 1 v našem stremljenju za čim prejšnjo zma- ; go socializma v naši domovini hoteli ovi- ; rati. _ Politični razvoj OF mesta Celja Danes, ko se pripravljajo delegat je za II. kongres je potrebno, da pregleda- mo naše delo od prvega pa do drugega kongresa. Vsekakor se je naša organi- zacija v tem razdobju še močneje utr- dila in razvila. Delovne množice so z velikim delom doprinesle mnogo k ob- /aovi in graditvi države in z delovnim danom pristopile k izvajanju prvega petlenega plana. Delale so zavestno, ker so vedele, da si s takim delom ustvarjajo pogoje za ustvarjanje naše industrije in elektrifikacije in za raz- voj zboljšanja v našem kmetijstvu, kar nam bo omogočilo potom našega za- družništva in potom strojne obdelave zemlje, skratka to kar nam nakazuje plan. Delovne množice so spoznale, da jih bo taka pot privedla do boljše živ- ljenjske ravni, to se pravi v socializem. Pred temi nalogami je stal v letu 1945 takoj po osvoboditvi Mestni od- bor OF. Takrat je vladalo splošno ljud- sko razpoloženje nad veliko zmago OF, ki se je zavedala, da je treba še nada- lje močno utrjevati organizacijo, da je treba izvoliti in utrditi ljudsko oblast, da je treba pristopiti k obnovi z od- stranjevanjem ruševin, kar se je tudi izvedlo. Izvršile so se prve volitve v Krajevne odbore OF in nato v mestni odbor. Ce pogledamo volitve v Zvezno skup- ščino, 11. novembra 1945, kjer je bil rezultat udeležbe računan v odstotkih, 97.04%, vidimo, da je ljudstvo s svojo udeležbo potrdilo pravilnost in zaupa- nje v OF, ki je sestavni del Ljudske fronte Jugoslavije. Pri volitvih v re- publiško skupščino, ki so se vršile dne dne 1. oktobra 1946 je bila udeležba večja (99.07%). Močno do izraza pa so prišle volitve odbornikov v Mestni ljudski odbor v Celju, ki so se vršile 18. januarja 1948, kjer je bila udeležba 99.21%. Ti re- zultati nam kažejo, da se je zavest de- lovnih množic vsako leto dvigala, kar je dalo povod nenehno politično in go- spodarsko delo. Vendar pa smo kljub temu dobremu rezultatu imeli malo- številne protiljudske elemente, ki so hoteli še nadalje živeti na račun de- lovnega ljudstva, katerim ni šlo v gla- vo, da je tudi njihova dolžnost prijeti za delo. Elementi, ki se niso — in se ne strinjajo z našo ljudsko oblastjo, ki se niso strinjali ne z nacionalizacijo, agrarno reformo, ne z načrtnim gospo- darstvom, ne z izgrajevanjem naše do- movine, sploh z ničemer, kar je v ko- rist delovnega ljudstva. Ti protiljudski elementi so ravno tako kot v času NOV odvračali naše ljudi od borbe, odvra- čali in odvračajo tudi danes od dela in napredka. To so razni špekulanti ne- kdanji vršički, brezbožni kapitalisti, po- vezani z delom reakcionarne duhovšči- ne, s katerimi so se končno znašli sku- paj na zatožni klopi, kar nam jasno dokazujejo nešteti procesi. Proti tem elementom je OF nenehno vodila borbo in jih neprestano razkrinkovala. Vse to bo delo OF tudi v bodoče, ker bo morala biti vse skozi budna še naprej, kar jo vodi n. pr. današnji proces, proti ilegalni-špijonski organizaciji z bandi- tom Bitencem na čelu. Na zatožni klo- pi v Ljubljani so se znašli razni vodil- ni protiljudski elementi, nekdanji čet- niki, črnorokci, gestapovci, belogardi- sti, ki so v času NOV izrabljali cerkve za trdnjave proti partizanom, danes pa jih uporabljajo za razna protiljudska dejanja v sabotažne in špijonske na- mene, proti lastnemu ljudstvu. Da se čim bolj dviga zavest delovnih množic, je Mestni odbor pričel z ideolo- ško izgradnjo. Preko svojih množičnih organizacij je v letu 1946 pričel s širo- ko organizacijo študijskih krožkov, ki naj bi ljudstvo seznanjali z aktualni- mi političnimi vprašanji ter jih vzgajali v duhu socializma. V tem letu je sicer delovalo še malo število takih krožkov (30), vendar so se ti v januarju 1947 dvignili na 46, ki so zajemali okrog 1000 ljudi. V teku leta 1947 se je dvig- nilo število krožkov že na 89 in zajeli že 1675 ljudi. Krožki so bili osnovno in glavno sredstvo pri političnem dviga- nju ljudstva, ki so kljub pomanjklji- vosti predvsem v letu 1946 pešali, pred- vsem na tistih tovariših, ki so podajali na sestankih študijske snovi. Vendar pa so pozneje krožki rodili precejšen uspeh, ker je mnogo ljudi izpopolnilo svoje znanje, tako da jih je iz njih mnogo prišlo na odgovornejše politične in gospodarske položaje. Kot podporo pri ideološki izgradnji smo skušali organizirati posebno v kmečkih predelih čitalne grupe, ki so prebirale napredno literaturo in dnevno časopisje. Te čitalne grupe pa v naj- večji meri niso bile trajne, temveč le priložnostne. Pri Mestnem Izvršnem od- boru OF je bil postavljen aktiv preda- vateljev, ki je imel nalogo držati po- litične ure na raznih strokovnih teča- jih, tovarnah in ustanovah. Prav tako za množična predavanja. Preko mno- žičnih organizacij pa smo izvajali agi- tacijo za čim večji obisk na ljudski uni- verzi in za obisk na večerni gimnaziji. Propagandna komisija pri OF je imela predvsem nalogo, da dvigne število na- ročnikov naših časopisov. V letu 1947 j se je v zadnjih mesecih dvignilo števi- lo naročnikov »Ljudske pravice« za 160 med tem ko število naročnikov »Slo- venskega poročevalca« kar za 333. V letu 1948 je začel Mestni odbor OF skupno z Okrajnim odborom OF Celje- okolica z izdajanjem lokalnega lista »Celjski tednik«, ki izhaja v 6000 iz- vodih. Zaenkrat ima tednik nekaj čez Stran 2 CELJSKI TEDNIK Leto I. — Stev. t Celje in turizem Kakor v marsikaterem pogledu za- vzema Celje idilično mesto tudi v na- šem turizmu. To je rezultat njegove ugodne lege. Celje leži na mestu, kjer se dohodi iz 7apadne Slovenije, iz Hr- vatske, iz Zagreba in iz Ljubljane združujejo in nato zopet razčlenjajo ter vodijo v vseh smereh. Prometni po- membnosti se pridružuje lepota pokra- jine. Ta je tako velika, da se Celje iahko v tem pogledu uspešno kosa s kae;o koli drugo pokrajino v naši ožji in širši domovini. Kdor je le malo pog edal v celjski svet in ima živ čut za naravo in njene čare, mora temu pri^^diti. Na prvi pogled napravi Celje na obi- skova'ca vtis mirnega, premirnega me- sta Ko izstopi na kolodvoru, ima pred seboj fronto, skoraj velemestnih po- siorlj, ali veliko hrupa ne čuje, čeprav srečava gruče ljudi. Vendar je v Celju dovolj zanimivega življenja. Kdor po- gleda pravemu Celju v obraz, ta čuje govorico stoletij in tisočletij. Kljub svoji precej modernizirani obliki zlasti notranje Celje ne more zatajiti svoje veiiko starosti in v svojih mogočnih obzidnih s olpih pričara obiskovalcu pred oči sliko bolj mračnega nego svet- lega srednjega veka. Ako mu je dano, da jo nekoliko pobrskal po celjski zgo- dovini, tedaj lahko skozi kopreno se- danjosti pogleda tudi v davne čase rimske, keltske in ilirske dobe. Celje hrani tudi marsikatero intimnost, ki mora ganiti čut svojih obiskovalcev: v kapelici opatijske cerkve lahko obču- dujejo fine linije gotske arhitekture in skulpture, v viteški dvorani >grofije« vidijo najlepši primer dekorativnega baročnega slikarstva v Sloveniji, v stari minoiilski cerkvi zaslutijo prisotnost Celjskih grofov, v Narodnem domu, ki mu je okupator izkazil prvotno lepo podobo, si ožive v duhu trdo borbo, ki jo je v preiekli dobi naš narod boje- val imperialistično-šovinističnim na- spro'nikom., na Trgu svobode in ob po- gledu na mračni »pisker« sklanjajo gla- vo spričo težkih žrtev, ki so tu padale pod kroglami neusmiljenega okupator- ja. Se marsikaj drugega nudi celjsko mesto svojim obiskovalcem; pogledati morajo v tihe kotičke mestnih ulic in trgov, poglobiti se morajo v linije nje- vidijo nekdanji ple- miški dvorec, tsim revno meščansko hi- šo in na drugem mestu zopet harmo- nično stavbo plemenitega Plečnikoveg« duha. Toda najlepše, kar Celje nudi obisko- valcu, je njegova čudovita okolica. V tem pogledu prekaša Celje vsa sloven- ska mesta, ki se sicer ne morejo pri- toževati, da jih je narava zanemarila. Tik ob mestu teče Savinja, bistra hči planin, ki je poleti polna kopalcev, a T neposredni bližini mesta so vzpetosti, ki jih človek premaga v najkrajšem času: Rajtarjev hrib, Anski vrh in Miklavški hrib nad parkom ob Savinji, Stari grad in Jožefov hrib na vzhodni strani Savinje, ki se tu v ostrem zavoju spu- šča v sotesko, skozi katero nadaljuj« svojo pot proti Zidanemu mostu. To so samo najlažje dosegljive točke. Uži- tek, ki ga ima človek z njih, je nepo- pisen. Tik pod seboj občuti življenjski Zdravilišče Rogaška Slatina utrip mesta, a vsa dolina naokrog j» posejana s hišami in naselji, tako d« ima vtis, kakor da mesto sega v se- verni smeri do Vojnika in Ljubečne, a na vzhodu do Teharja — 6 km daleč. Proti zapadu se razprostira krasna Spodnja Savinjska dolina, a okrog in okrog se širijo venci gora, ki navzven postajajo višji in višji, a tam v ozadju, na zapadu, kraljujejo nad njimi beli vrhovi Savinjskih alp. V ožjo okolico Celja spada še tudi vrsta višinskih točk, ki jih lahko do- sežemo v eni, v dveh urah. Med njimi uživa širši sloves Celjska koča, ki se je namestila na robu lepe planote pod širokim in gozdnatim Tolstim vrhom — tu je najlepši lahko dostopen smuški i teren Slovenije, tu najdejo smučarji, I Slovenci in Hrvati, udobno zatočišče y ! lani dokončanem planinskem hotelu. Celjska koča s hotelom je ponos in ljubljenec celjskih turistov in smučar- jev. Tako bi lahko nadaljevali: preko Mrzlice in Gore Oljke, Dobrovelj, Me- nine, Golt (Mozirske planine) in Veli- kega Rogatca bi dospeli do Savinjskih alp, kakor bi na drugi strani preko Boča, Konjiške gore in Paškega Koz- jaka svoj pogled lahko razširili do ze- lenega, širokega Pohorja, do ponosne Urši je gore in do tajinstvene Pece, iz- pod katere je v narodno osvobodilni borbi pridrl kralj Matjaž, simbol na- šega odpora, in pomandral strašnega sovražnika. Neposredno avtomobilsko zvezo ima Celje z Logarsko dolino, osredjem Savinjskih alp; turistične po- stojanke sredi doline je okupator uni- čil, stojita pa še ponosna Korošica in dom na Okrešlju. Brez dvoma bodo na- ši turisti storili vse, da zopet v polni meri zažive naše krasne Savinjske alpe. Ako dodamo še to, da je Celje iz- Foto Pelikan hodna in prehodna točka za obisk na- ših kopališč, Rimskih toplic in Laške- ga, Rogaške Slatine in Dobrne, tedaj bi približno v dovoljni meri označili turistični pomen Celja. Celje je v pretekli vojni mnogo tr- pelo. Rane je treba čimprej zaceliti. Ustvariti je treba nove možnosti za prenočevanje tujcev, v neposredni oko- lici je treba obnoviti postojanke za sprejem letoviščarjev in zgraditi nove. Mesto mora zasijati v svoji nekdanji čistosti, mestni park mora postati pravi biser in kopališče ob reki, ki se gradi, mora dobiti tako lice, da bo privlačno ne samo za domačine, ampak tudi za tujce. Skratka: turistično Celje naj ne za- ostane za gospodarskim Celjem, ki bo svojo veljavnost v prvi petletki še po- dvojilo! Celje je srce široke in lepe po- krajine, na Celje so navezane tudi na- še velike turistične nade! i Z V RŠ E V ALCE VI PETLETKE I Občni zbori sindikalnih podružnic v razdobju zadnjega tedna so se zopet vršili občni zbori v nekaterih po- družnicah, o katerih želimo na kratko spregovoriti. Naša kritika se omejuje le na najbistvenejše stvari v prepričanju, da bo koristila podružnicam, ki sc na občne zbore šele pripravljajo, prav tako pa tudi novim upravnim odborom za vodilo pri njihovem nadaljnem delu. 17. t. m. je bil občni zbor v podru- žnici zdravilišča Novo Celfb. 2e sam pogled v zborovalni prostor je pričal o skrbnih pripravah na ta važen do- godek v podružnici. Dvorana je bilo okusno in smiselno dekorirana, ude- ležba članstva 100%. Delovno pred- sedstvo je vseskozi dobro opravila svojo nalogo, prav tako so bila poro- čila posameznih odbornikov izčrpna in stvarna. Zanimanje za delovanje po- družnice se je kazalo v diskusiji, ki je trajala dobro uro. Predlaganje kandi- dalpv za nov upravni odbor je odlično potekalo, saj sc je ob tej priliki jasno pokazalo, da je članstvo podružnice pravilno presodilo, kdo dela v njihovo korist in je ob tej priliki dalo priznanja tudi staremu odboru. Občni zbor v Železarni Štore 13. t. m. Bistveno drugače je potekal občni zbor v Železarni Store. Medtem, ko je delovni kolektiv lanskoletni plan proizvodnje dosegel že v novembru, kar očituje visoko delavsko zavest kolektiva, moramo na drugi strani ugo- toviti, da je sindikalna organizacija v tej tovarni dokaj šibka. 2e sam pri- četek občnega zbora je pokazal neak- tivnost upravnega odbora podružnice, kar se je posebno pokazalo pri poro- čilih posameznih referentov. Razen referenta za preskrbo nihče od od- bornikov, razen predsednika, tajnika in blaglajnika, ni podal poročila. Zna- čilnoavilcj podružnici je bilo to, da so se vsi 3jbredlagani kandidati branili spre7«ti cfunkcijo, kar kaže na nerazu- mevhnjfeĆ'Vloge sindikata v novi druž- beni ureditvi in na zelo pomanjkljivo politično delo v podružnici. Novi odbor bo moral nujno poskrbeti za politično aktivizacijo vsega članstva podru- žnice, s iem v zvezi pa tudi za zgojo novih, predanih sindikalnih funkci- onarjev. Dom onemoglih v Vodniku Dom onemoglih v Vojniku je majhna podružnica. Občni zbor je imela 15. t. m., na katerem je bila vidna požrt- vovalnost upravnega odbora že z ozirom na same priprave na občni zbor. Poročila odbornikov so bila stvarna in obširna; iz poročila kulturno prosvetnega referenta smo posneli, da je podružnica dokaj malo storila za ideološki dvig svojega članstva, kar lahko popravi novi odbor z organizi- ranjem studijskega in bralnega krožka ter agitacijo za naš tisk. i Občni zbor sindikalne podružnice gostinsko - turistične stroke Dabrna v tej podružnici so bile vse priprave za občni zbor dosledno izvršene. Člani podružnice so dvorano primerno okrasili in že s tem dokazali, da razumejo pomen občnega zbora in namen sindikalnega de- la. Tudi poročila posameznih referentoT BO bila dokaj zadovoljiva. Jasno se je pokazalo, da sta si upravni odbor podružnice in uprava zdravilišča v vseh pogledih soglasna, a opaziti je bilo da je večji del občnega zbora pri- pravila uprava. Pri predlaganju kandida- tov so bili imenovani res najboljši člani, že dosedaj agilni sindikalni delavci. Isto se je pokazalo tudi pri volitvah samik. Članstvo si je zadalo kot najvažnejšo na- logo, da s prostovoljnim delom čim ves*- neje pripravi zdravilišče za sprejem no- vih gostov T letošnji sezoni. Organizirali so odbor, ki bo kontroliral pripravljena stanovanja, ki jih oddajajo privatniki. Celotni delovni kolektiv si je zadal na- logo, da bo polagal kar največ pažnje za kulturen dvig samega sebe, tako, da b© lahko pokazal našim in inozemcikim go- stom nov elan dela in kulturno-politični nivo naših delovnih ljudi. II. kongres OF in kulturni teden v Celju v dneh, ko bo potekal II. kongres OF v Ljubljani, bo Celje te velike dni proslavljalo s kulturnim tednom. II. kongres OF v Ljubljani bo pred- stavljal z vso svojo širino in pripra- vami, manifestacijo tiste naše politične organizacije, ki je v teku narodno osvo- bodilne borbe združila razcepljen na- rod v trdno enoto. Osnove, zavestne gradnje socialistič- nega načina življenja je dala Osvobo- dilna fronta v štirih letih borbe s tem, da je vzporedno z borbo politično in kulturno izgrajevala pretežen del Slo- vencev. Po teh smernicah dela OF v še po- večanem obsegu tudi sedaj. Temelj vse- mu je enotnost ciljev, tako v politični kakor tudi v kulturni izgradnji. Tako smo Celjani v isto obdobje z II. kongresom OF — s pregledom celot- nega dela OF strnili tudi pregled kul- turnega dela v območju našega okraja. Program našega kulturnega tedna zajema vse kulturno prosvetne panoge. Da pa nudimo kulturnemu tednu tudi visoko glasbeno vsebino, bo za otvori- tev tedna gostoval simfonični koncert Ljubljanske filharmonije v nedeljo, ob 16. uri v veliki dvorani Doma Osvo- bodilne fronte. Ker so z razvojem narodno osvobo- dilne borbe in tako tudi z našim kul- turnim razvojem bila tesno povezan« imena naših ljudskih umetnikov, —zla- sti ime Mateja Bora — smo na pred- večer obletnice povabili pesnika, da nam na predavanju Ljudske univerz« razgrne razvoj slovenske kulture. Pre- davanje se bo vršilo 26. aprila ob IB. uri v dvorani Ljudske univerze (Na- rodni dom). Program naslednjih dni je sledeč: Torek, 27. aprila ob 20. uri v dvo- rani Ljudskega gledališča proslava ob- letnice ustanovitve Osvobodilne front« Slovenije. — Govor — »Težka ura«, nsi- pisal Matej Bor, izvajajo člani Ljud- skega gledališča, režiser tov. Mh. Fe- dor Gradišnik. Sreda, 28. aprila ob 20. uri v dvora- ni Doma ljudske presvete (Narodni dom). — Koncert mladinskega pevske- ga zbora I. gimnazije pod vodstvom di- rigenta tov. ravn. Kuneja. Četrtek, 29. aprila ob 20. uri v dvora- ni Ljudskega gledališča nastop Celjskih kulturno umetniških skupin. (Sodeluje- jo: KUD »France Prešeren«, KUD »Ivan Ključar« in dijaki Ekonomskega tehnikuma, pod vodstvom tov. prof. Grobelnika.) Petek, 30. aprila: Zaključek kulturn. tedna. — Ob 19. uri pred kolodvorom nastop združenih pevskih zborov, fol- klornih skupin in godbe na pihala KUD »France Prešeren«. Program sam in njegova izvedba nam bosta pokazala idejno rast in kul- turno stopnjo naših ljudsko prosvetnik delavcev. Dolžnost vseh članov Osvo- bodilne fronte pa je, da se s polnošte- vilnim obiskom oddolže trudu ljudi, ki poleg svojega poklicnega dela soustvar- jajo in dvigajo rast nove, ljudske kul- ture! M. F. S ane Terčak: Hzlukava sml v maju bo izšla pri Slovenskem knjižnem zavodu v Ljubljani Terčakova knjiga: »Dali so živ- ljenje«, v kateri popisuje heroj- ski pohod 14. udarne divizije na Štajersko. Prina:^amo odlomek iz poglavja »Kajuh je padel«. - ■ o pogorje se je počasi zavijalo v m alc, ko so se kolone približevale hi- šairi ki jih jih je štab določil borcem rnočišče. Okrog pete ure zvečer je . .ku. komandir divizijske zaščitnice Lamovšek na vrata Raspotniko- j i' inačije. Z njim je bil del njegovih famov in nekaj kulturnikov, med njimi Liina, Vera in pesnik Kajuh. Raspotnikova hiša je stala na samoti, obdana od njiv in travnikov. Pred njo je dvorišče, za dvoriščem hlevi in go- spodarska poslopja. Nastopila je mrzla zimska noč. Na pogorju je vladala ti- šina. 2eieli smo si edino miru in počit- ka. Prepričani smo bili, da bodo tudi Svabi ponoči mirovali in zbirali svoje a .uesene sile za nov napad. Pa smo se pošteno zmotili. Svabom nikakor ni šlo v račun, da smo se jim v kotlini pod Ravnami izmuznili. Hoteli so se ma- ščevati še to noč. Oblečeni v bele plašče, ki so si jih nataknili preko uniform, so se nam približevali. Hoteli so nas vznemirjati vso noč in napadati posamezne hiše, kjer so spali trudni borci. Komaj so borci, potrebni počitka, po- legli, moralo je biti okoli šeste ure zvečer, so se Svabi prikradli iz gozda v bližino Raspotnikove domačije. Stra- že, razpostavljene okoli hiše, so jih opazile šele takrat ko so bili že na dvo- rišču. Prav takrat sta jih opazila tudi komandir Runo in mitraljezec Miha. Ko jih je straža zaustavila in vsekala mednje, je zaregljala tudi Runova br- zostrelka pri podstrešnem oknu. Za skednjem se je zvalila v sneg siva sen- ca. Svabi so odgovorili z vseh strani. y hiši je nastala trenutna zmešnjava. Skozi zadnja vrata se je prvi zagnal mitraljezec Miha. Svaba, ki je stal za zidom in pazil na izhod, je pomeril vanj. Naboj je sabotiral. Za repetiranje Svaba ni imel več časa. Miha ga je česnil z mitraljezom po glavi, da se je s prebito butico sesedel v sneg. Streli so udarjali skozi okna in vrata in se odbijali od kamnitih sten. Pesnik Kajuh, četudi bolan, je vedel, kje je njegovo mesto v težkih trenutkih. Na najnevarnejši točki pri veznih vratih je sprejela njegova puška Švabe, ki so rinili proti hiši. Razbita strešna opeka se je valila pod kap. Stekla v oknih so se drobila in žvenketala, omet se je krušil s sten. Rafali so bili čedalje go- stejši. Strigli so okrog hiše, zajemali vezna vrata ... Za švabskimi položaji je nenadoma počasi zaklokotala naša breda. Od stra- ni so se usuli na Svabe kratki rafali. Vsa švabska napadalna skupina se je zdrznila. Odnehala je z napadom in se začela s panično naglico umikati proti gozdu. Podpolkovnik Luka in komandant di- vizije major Vas j a sta v trenutku, ko so se oglasile puške, spoznala položaj, y katerem so se znašli Runovi borci. Z grupo najhrabrejših sta jurišala ta dan že tretjič in prinašala pomoč Kajuhuin obkoljenim. Prvi je prikobalil po snežni strmini na čelu jurišačev podpolkovnik Luka, za njim pa major Vas j a. »Hudiča, kaj pa spet streljate in ne daste miru? Ste vsi živi?« je ves za- sopel vprašal Luka komandirja Runa. Runo ni odgovoril. Odgovor se mu je zataknil v grlu. Nemo je pogledal oko- li stoječe in pokazal z roko proti vez- nim vratom. Fantje, ki so se gnetli okoli Luke in Vasje so se spogledali. Zaslutili so, da se je moralo zgoditi nekaj posebnega. Runov molk je pomenil zanje težko in strašno vest. Počasi so udarjali težki koraki preko dvorišča proti veznim vratom. Edina žrtev švabskega napada je le- žala na kamnitem tlaku Raspotnikove veže. »Kajuh...?« »Pesnik Kajuh . ..,« so komaj slišno spregovorile razpokane Brinine ustnice. »Da, Kajuh je padel!« je raportiral komandir Runo. Vsi so se sklonili, globoko sklonili. Dolg molk je zavladal v veži. Kalne oči borcev so se v jezi in maščevanju zablisnile... Pesnik Štirinajste udarne divizije Kajuh je ležal s prestreljenimi senci in prsi za razklanimi veznimi vrati. ... Oči je imel široko odprte, obraz miren, voščeno bled, bel kakor papir. Ostro gubo nad očmi je bilo komaj opaziti. V razmrščenih laseh so se ka- kor bele zvezdice lesketali drobci ome- ta, ki je padel s stropa. Zraven trupla je ležala titovka s peterokrako zvezdo. Na suknji so bili madeži strjene krvi. Tudi na kamnitem tlaku je bila mlak?i krvi... Široko je pogledal Luka okoli stoje- če borce, kakor bi v njihovih obrazih iskal rešitve. Luka rešitve ni našel. Kopa utrujenih ljudi ga je zvesto opa- zovala. »... prepozno smo prišli...« je komaj slišno izpregovoril. »Prepozno ...!« so dahnili otožno bor- ci. Pomoč je prišla pravočasno za vse. J« za pesnika je prišla prepozno. Vse borce je navdala to noč globoka žalost. Nihče ni več zatisnil o^esa, če- tudi je bil sleherni potreben spanja. Nemo so sloneli borci po klopeh in po- du. Tu pa tam se je iz skupine izvil dolg vzdih: »Kajuh• Kajuh...!« To ime so izgovarjali fantje to noč z lju- beznijo in spoštovanjem po vseh baj- tah od Raven do Belih vod, kjer s« počivali borci Štirinajste udarne divi- i zijo...« Leto I. — Stev. 8 CELJSKI TEDNIK Stran 3 V Cvenu so zgradili zadružni dom v 55 dneh z vlaki, kamioni, kolesi, iz vseh sirani smo se zgrinjali v nedeljo 18.t. m. v Cven. Tudi iz Celja in okolice nas je bilo nekaj, ker smo tudi mi hoieli videti prvi zadružni dom v Sloveniji. V 55 dneti so si ga postavili, ni ga bilo vaščana, ki nc bi bil na ta ali oni način pripomogel pri delu. Ko si gledal po ogromni množici ljud- stva zbranega pred zadružnim domom si videl stare mamice in očake ter mla- dino iz Cvena in okoliških vasi vse zbrano, sijočih in ponosnih obra- zov. Ko smo šli skozi vasi so bile ka- kor izumrle, na prireditvenem prostoru pa se je zbrala preko triiisoč glava množica ljudstva. V navdušenih bese- dah je tov. sekretar okraja Ljutomer otvorit proslavo enega največjih praz- nikov v okraju. Tov. minister Lev- stik je v zbranih besedah orisal ogro- men pomen zadružnih domov za po- vzdigo gospodarskega in kulturnega nivoja na vasi. In res, ko smo si kar v sprevodih ogledovali notranje svetle prostore v prvem nadstropju, nas je zadivila lepa prostorna, svetla čital- nica, kjer je bilo že na razpolago cca 500 strokovnih in leposlovnih knjig, v kotu je bil nameščen radio aparat, okrog dolge mize pa stoli, vse pri- pravljeno za oddih delovnega človeka. Mladinka iz vasi nam je ponosno, vsa srečna pripovedovala o začetnih teža- vah pr i gradnji, povedala je, da je ravno mladina pri svojih starših, ki so začetku gledali gradnjo doma precej skeptično ulivala poguma, da so le po- grabili za delo in tako skubno posta- vili dom v 55 dneh. Tov. sekretar je pohvalil pridne pionirje, ki so delali na gradilišču s posebno vnemo, kakor ve- liki. Ker so hoteli vaščani svoje ob- veznosti izpolniti in biti prvi v Slove- niji, so delali noč in dan. Ogledali smo si dvorano, kjer je bila že na dan otvo- ritve kino predstava in igra, ki se je pa nismo mogli udeležiti, ker smo morali popoldan že hiteti no vlak. Po stenah so viseli portreti udarnikov in udarnic pri gradnji zadružnega doma, ter vse vrste grafikonov od početka dela na gradilišču pa do konca. Ti grafikoni so prikazovali elan dela, pri- kazovali so potrošnjo materiala za dom, prikazovali število storjenega prostovoljnega dela na domu itd. Vi- deli smo lepo založeno ze^družno tr- govino s skladišči, sejno dvorano, pi- sarno in se čudili, kaj je sploh mogoče ustvariti v tako kratkem času. v 55 dneh. Manjkal je pravzaprav omet na zunanji strani doma, dočim je bilo znotraj že vse dovršeno. Predsednik zadružnega odbora, ki ?mo mu čestitali je odgovo- ril: »Vse je delalo, pionirji podajali opeko, zidarji zidali, tesarji med tem v gozdu tesali les, kmetje podirali les, ga dovažali, drugi vozili opeko, šlo jc vse kakor na tekočem traku. Dnev- no je delalo 60 do 100 ljudi iz česar smo zaključili, da jc bila organizacija dela prvovrstna, ter da se je pri tem domu združilo vse z istim ciljem, kme- tje, delavci, nameščenci, učiteljstvo predvsem pa mladina. Zgodovinski dan za okraj Ljutomer in KLO Cven ter okoliške vasL Poslavljali smo se od prebivalcev Cvena s sklepom da bomo tudi pri nas vnesli še več sile, elana in še več dobre volje, da bodo v vseh vaseh na- šega okraja stali čimprej zadružni do- movi, zgodovinski spomeniki naše borbe za boljše življenje. V Sešcah so bila ze preteklo nedeljo dokončana betonska dela Prebivalci Šešč so bili že za časa borbe znani kot zavedni Slovenci, razen malih izjem. To zavednost pa danes ponovno potrjujejo. Pri njih geslo »Zgradimo čim- prej zadružni dom« ni padlo na trda tla, nego so se z vso vnemo lotili gradnje za- družnega doma, ki bo njihovo gospodar- sko in kulturno središče. Na pobudo najboljših vaščanov se je t soboto popoldne zbralo mnogo vaščanov na gradilišču, ki so se dobesedno zagrizli v delo, delali nepretrgoma vso noč in vso nedeljo ter na ta način dosegli, da so betonska dela dokončana. Ni najlažja stvar izgotoviti tako veliko delo, posebno ker se še v marsikaterem pogledu naleti na težkcče. Toda s tem še niso zadovoljni. V ne- deljo se delo nadaljuje, prišli bodo zidarji in zopet bodo vaščani delali nepretrgoma od sobote popoldne do nedelje zvečer. Kmetje in delavci iz Šešč dobro vedo, kaj bo pomenil za njih zadružni dom, za- to dajejo od sebe vse. Živo nasprotje temu delovnemu elanu pa je gradnja zadružnega doma v Petrov- čah. Kmetje iz tega območja še ne vedo docela, da jim bo zadružni dom nepri- merno koristil, zato se dela na gradnji izogibljejo. Na pretrovškem gradilišču se trudijo samo mladina in nekaj aktivistov, medtem, ko vsi ostali gredo meže mimo gradilišča. Zato bi bilo nujno, da se tudi v Petrovčah ,tako kot r Šeščah pristopi resno k gradnji zadružnega doma, D-o Lisično hoče z drugimi ... Nekoliko so zaspali. Vemo, da člove- ka kaj rada pograbi dremavost in če se ji ne zna ubraniti, če se ji odločno ne postavi po robu, ga pač premaga. Tako je premagala upravni odbor za gradnjo zadružnega doma v Lisičnem. Kar pozabil je, da so dejali, da bodo še letos zgradili zadružni dom in z njim vred so to pozabili ostali prebivalci Lisičnega. Na zadnjem sestanku pa se je poka- zalo, da se le prebujajo in kakor izgle- da, ni nemogoče, da še letos zraste le- pa stavba, ki bo zamašila praznoto, ka- tera je za Lisično in ostale bližnje kra- je tako občutna. »Saj smo že nalomili 20 kub. metrov kamenja, vendar nimamo še načrta in zato smo prenehali,« se je na sestanku hitel opravičevati predsednik upravne- ga odbora Leskovšek, kar pa se le ni dalo kar tako verjeti. »Tudi prostora nimamo določenega, tako da sprevozom kamenja še zaen- krat ne moremo začeti,« mu je hotel pomagati drugi. »Pa ste se že pozanimali glede na- črta? Ste že pomislili na pesek, apno, gramoz, les? Ste že razdelili obveze, napravili finančni plan, preskrbeli zi- darja, tesarja ...?« Oja, pomislili so, vendar storili so premalo. Skoraj bi jih bil tu okrajni aktivist spravil v zadrego. »Ste ljudem dosti obrazložili važnost doma in pomen kmetijske zadruge?« je zadelo vprašanje odbornike OF. Kar oddahnili so se, ko se je dejalo, da bi se napravil načrt za v bodoče, ki bo odpravil desedanjo dremavost. »Drv za apnenico ni, previsoka je bila obvezna oddaja,« je pojadikoval nekdo. »Drva in kamenje za apnenico dam jaz,« je odločno pribita tajnica Štefka. ^ sobi je postalo tiho. Glej jo! Tako se ^^šujejo taka vprašanja. In tako naprej. 20 kubičnih metrov gramoza bo dal Kladovšek. Določen je prostor, kjer se lahko na- borni 450 kub. metrov kamenja. Do 1. maja bo kamenje na mestu. Le denarna sredstva in les bo težje dobiti. >Nekaj denarja že imajo za nas Za- gorjani.« »Tudi Kozje nam bo tu pomagalo.« »Zaradi lesa pa se bomo obrnili na Gozdno upravo.« »Kaj pa delovne obveze?« »Nekateri ne bodo hoteli pomagati.« Cernak Julka se tega ne boji. Ni vrag, da ne bo vsak nekaj napravil za svojo stvar. Ce jih je. toliko s pomočjo obnovitvene zadruge zgradilo v teh le- tih po vojni na pogoriščih nove stavbe ali pa jih za silo zakrpalo, bodo vsi skupaj že nekako zmogli tudi zadružni dom. Vse gre, samo volje je treba, stal- no drezati, delati pa še bolj, seveda. Mnenje se je družilo z mnenjem in se končno združilo v močno voljo, da se zadružni dom še letos postavi. — Tež- ko bo, a iti mora. In kaj je z mladino? Nikogar izmed mladih ni bilo na sestanku . »O tej že dolgo ni govora,« se je na- smehnil predsednik krajevnega. Eden izmed njih je sicer prišel na sestanek, vendar se je kaj kmalu iz- muznil. — Kaj je res tako slab? Dolgo se že ni sestala in se je predsednik Drago tudi ni trudil sklicati. »Novega predsednika bo treba,« so ugotovile naslednji dan Bosijeva, Kas- petova, Slavica in Marija, katere jezi, da je z mladino tako. Sklenile so mo- bilizirati za gradnjo čim več mladin- cev. K vsakemu posamezniku bodo sto- pile in ga vprašale za koliko se bo ob- vezal. Prepričane so, da se jih bo ve- liko odzvalo. Tako bodo napravili tudi mladinci v Kozjem, kjer so prav tako zadremali razen Jevšnikove, Križniko- ve, Sotenškove in Catarjevega. Z do- bro volje ze vse napravi. Tako Je de- jala Cemakova in zgradil se bo tudi dom — ponos Lisičnega in dokaz po- znejšim rodovom, da so v vojni najbolj prizadeti kraji tudi po osvoboditvi pre- cej napravili. ^ Kmetijski svetovalec Kako bomo gnojili s kalijem Eden najvažnejših pogojev za zvi- šanje hektarskega donosa, jc brez- dvomno gnojenje, na nas pa je ležeče, da znamo ta gnojila, ki so na razpo- lago, uporabljati tako, da jih v celoti izkoristimo in dosežemo zaželjeni pri- delek. Kalijevo sol, katere so kmečke zad- ruge v teh dneh prejele precejšnje količine, je možno nabaviti vsakemu v prvi vrsti po vezani ceni, kakor tudi po komercialni višji ceni. Kalij je tista snov, ki pretvarja pod vplivom sončnih žarkov ogljikove vodane, kateri so najvažnejši faktor v rastlinstvu. V zemlji pa ni dovolj kalija, odnosno ga je mnogo premalo, zato ga moramo posebno nekaterim rastlinam dodajati v obliki tržnega umetnega gnoja. S kalijem gnojimo predvsem tistim rast- linam, ki tvorijo gomolje, tj. krompir, pesa krmna in sladkorna, repa, pa tudi pri zelju visoko zvišamo pridelek, če smo poleg ostalih dušičnatih gnojil dodali tudi nekaj kalija. Na srednje gnojenih njivah, kjer zemlja na dušična- tih gnojilih ni preveč obubožana, gno- jimo krompirju ob času gnojenja tako, da kar zavlečcmo 150 do 200 kg ka- lijeve soli na 1 ha. Lahko pa gnojimo tudi ob prvem okopavanju, tedaj gno- jilo potrosimo med vrste, na kar ga z okopavanjem zmešamo z zemljo. Pri trošenju na zeleni krompir pazimo, da gnoj ne pada na rastline, ker bi ta ob prvi vlagi napravil svoj negativni uči- nek na rastline. Prav tako gnojimo tudi krmnski pesi s 150 do 250 kg kalijeve soli po ha. Prav posebno bomo kvan- titetno in kvalitetno zvišali pridelek sladkorne pese, če smo jo dobro po- gnojili s kalijem, kajti kalij nam znatno zviša vsebino sladkorja v sladkorni pe- si. Uspešno gnojimo s kalijem tudi str- niščni repi in zelju, katerima trosimo cca 250 kg na ha. Branajmo žita ZadjI čas j« da t tem tednu opravimo ' STOjo dolžnost do jarih žit, to je, da jih ob primernem vremenu previdno prcvla- , čimo, S tem bomo razdrobili škodljivo zemeljsko skorjo, katera zapira dostop zraka h koreninam, uničili mno^o drob- nega, mehkega plevela, ki je pravkar t začetku razvoja in s tem storili važen korak v borbi aa zvišanje hektarskega donosa. Prodala in saditev vrtnih sedik Skoraj Tsako leto se ponavljajo iste napake v našem vrtnarstvu, tako s stra- ni pridclovalccT vrtnih sadik, kakor tudi od kupcev, ki prezgodaj v času, ko nag še vsak čas lahko iznenadi slana, — pro- dajajo, kupujejo in sade na prosto sadike, ki so občutljive za mraz. Čas je, da končamo s takim ravnanjem, saj povzročamo s tem sebi in ljudski skupnosti velikanske nepopravljive ško- de. Primere prezgodnjega prodajanja sa- dik paradižnika, paprike in drugih za mraz občutljivih rastlin ne moremo sma- trati drugače kot gospodarsko sabotažo. Za povzdigo vinogradništva v celjskem okolišu priredi trgovsko podjetje »Vino« OLO Celie-okolica, vinsko razstavo v Domu OF, a»ala dvorana. Razstava bo trajala od 30. aprila do 2, maja 1948. Vabljeni so vsi poznavalci im ljubitelji sortnih vin. Obvestilo MLO Celje, odsek za trgovino in pre- skrbo poziva vsa fostinska podjetja vseh treh sektorjev, da takoj prevzamejo na MLO-ju v sobi št. 37 obrazec za mesečna in tromesečna poročila. Poverjenik: Komerički Drago Delo na avtostradi Bratstvo - Edinstvo se je pričelo F*rvega aprila je začela Ljudska mla- dina Jugoslavije izpolryevati svojo ve- liko in častno obveznost, ki si jo je za- dala v drugem letu planskega gospo- darstva, pričela je graditi avto-strado »Bratstva - edinstva« Zagreb—Beograd, ki bo ena izmed največjih delovnih akcij Ljudske mladine Jugoslavije v letošnjem letu. S prvo grupo prve iz- mene je odšlo na gradnjo iz vse Jugo- slavije 17 mladinskih delovnih brigad več, kot jih je po planu predvideval Centralni svet LMJ. To je dokaz, da je naša mladina strnjena v svoji organi- zaciji, razumela velik pomen gradnje te največje in najmodernejše ceste, ki se bo v naslednjih letih podaljšala tu- di do Ljubljane in do Skopi j a. Mladi- na se zaveda tudi tega, da bo poleg gradnje avto-strade gradila in izgradila tudi samo sebe, zgradila nove strokov- njake, nove sposobne delavce, ki so naši industriji in kmetijstvu neobhod- no potrebni. Traktorski, kino-operater- ski, sanitetni, minerski, fizkulturni in drugi tečaji na gradnji ceste Zagreb— Beograd, bodo dali naši industriji in kmetijstvu novih sposobnih mladincev, ki bodo po vrnitvi iz akcije zavzemali mesta, ki že danes čakajo na dobre strokovnjake. Poleg učenja in dela na gradnji ceste Zagreb—Beograd, si bodo mladinci in mladinke širili obzorje tu- di na kulturno-prosvetnem polju, s tem, da bo prirejala razne kulturne in zabavne večere, se učila, spoznavala prirodo, tehniko itd. Tudi iz Celja bo okrog 28. t. m. od- šla na gradnjo avto-strade mladinska delovna brigada, ki bo štela 250 briga- dirjev. Prav te dni po vseh naših mla- dinskih aktivih obravnavajo kdo bo šel na to važno delovno akcijo. Spomini na lanskoletne akcije, želja po sodelova- nju pri gradnji največjih objektov v drugem letu petletke in globoka poli- tična zavest so pri več mladincih že dozorele v sklep, da se vključijo v de- lovno brigado. Naša mladina se zaveda svojega ve- likega poslanstva. Od velikih uspehov v preteklem letu, stopa v novo borbo za dosego še večjih in slavnejših zmag v letu 1948. Na celjskih ruševinah pofejo krampi in lopate Delo na naših ruševinah zelo na- preduje. Vsak dan je pripravljenega več materiala za gradnjo zadružnega doma v Medlogu. Množične organiza- cije tekmujejo med seboj, katera bo opravila več prostovoljnih ur. Kako ne, saj izpolnjujejo obveze v predkongres- nem tekmovanju. Ruševine na Trgu svobode morajo izginiti do sredine ma- ja. Mestni park mora biti v kratkem času očiščen nesnage. Spomlad je tu. Ptički sicer še ne poj o, zato pa odme- va pesem grabelj in lopat mladine in ostalih, ki odstranjujejo nesnago in či- stijo park. Zelo pridno so se lotili či- ščenja v parku člani sindikalne po- družnice drž. administrativnih in pra- vosodnih ustanov, sodišč in tožilstvEi, da je kar veselje pogledati, kako napre- duje njihovo delo. Naše mesto bo kmalu dobilo drugo lice. Vse to bo uspeh prostovoljnega dela skupnih moči. Vsaka prostovoljna ura, vsak najmanjši kamen, ki gre sko- zi naše roke nas vodi po poti k čim lep- ši in hitrejši izpolnitvi naše prve pet- letke. Izpolnimo torej obveze, ki smo si jih zadali. V nedeljo 18. aprila je bilo na niSe- vinEih čez 270 prostovoljcev, članoT naših organizacij. Najbolje so se ta dan izkazale žene iz Jožefovega hriba, ki so. najbolj pridno delale. Tudi drugi sol prav pridno prijeli za delo, saj če da-l nes pogledamo, je dosti ruževin od-' pravljenih. Največji efekt dela pa s« dosegli dosedaj in to 17. aprila učenci II.a razreda Ekonomskega tehnikuma, ki so delali nepretrgoma 4 in pol ure. Kljub temu, da jih je bilo le enajst, je uspeh njihovega dela zelo velik. Do 20. aprila ima Sindikalna podružnica celjskih poštarjev opravljenih 574 pro- stovoljnih ur in je torej sedaj na pr- vem mestu. Skoraj ni več sindikalne podružnice ali druge organizacije, ki je sprejela obveze, da bi ne delala pri odstranje- vanju ruševin, čiščenju parka, ali dru- gem sektorju. Prav pridno napreduje delo na Ekonomiji Doma onemoglih, kjer so se nekateri prav posebno izka- zali. Med časom od 1. aprila do 15. aprila je bilo opravljenih skupno 3062 pro- stovoljnih ur. Ce vzamemo, da so po- štarji opravili že 574 ur, je to skoraj četrtina vseh ur. Ob koncu meseca bo- mo videli rezultate tekmovanja tega meseca. Potreben material za gradnjo za- družnega doma v Medlogu je skoro ves pripravljen. Te dni se bo začelo de- lo tudi tam. Tovarišica Betka Cilenšek je pred dnevi prese jala v treh urah 3 kub. metre peska, kateri je potreben pri domu. Iz dosedanjega prostovolj- nega dela vidimo prav lepe uspehe in je želeti, da bodo uspehi še večji In da se bodo delu priključili tudi tisti, ki še vedno stojijo ob strani. S. D. Obvestilo z ozironi na odločbo zveznega Mini- strstva za trgovino in preskrbo, se bO vsem kmetom-živinorejcem, ki še imaj^ neizkoriščena nakazila za nabavo usnja ali obutve kot nagrado za oddane surov© kože domače klavne živine, izdalo potr- dUo s katerim bodo lahko kupili dolo- čene industrijske izdelke po niž)ih enoV nih (vezanih) cenah. Piravtako se bo tistim kmetom-prln delovalcem, ki so za kontrahirano žitO ali kakšne druge kmetijske pridelke pre- jeli stimulacijske bone pred 15. 3. 1948» pa iste še niso izkoristili lahko neizko- riščene bone realizirajo za nakup indu- strijskih izdelkov po nižjih enotnih ve- zanih cenah. Omenjeni stimulacijski bom, katere so prejeli pridelovalci za kontrahirano zito, oziroma druge kmetijske pridelke, so veljavni do 30. 6. 1948, nakazdo prejeto za nabavo usnja ali obutve pa do 31. maja 1948. Po tem roku izgubijo veljavo. V obeh primerih je potrebno nakazilo oziroma neizkoriščen bon za kontrahi- rano žito predložiti v potrditev Upravi za odkup Celje-mesto. Uprava za odkup Celje mesto MLO-poverjeništvo za trgovino in pre- skrbo obvešča vse potrošnike, ki še niso dvignili industrijskih potrošniških nakaz- nic, da se od petka, dne 23. aprda 1948 dalje zglasijo pri svojih pristojnih te- renskih pisarnah v svrho reklamacij. Terenske pisarne bodo vnesle vse ra- mudnike na podlagi potrošniških potrdil v reklamacijske spiske, MLO poverjc- ništvo za trgovino in preskrbo bo na.- ročilo potrebno število kart ter bo po- sameznike pismeno obvestilo kdaj za- morejo dvigniti potrošniške nakaznice. Brez vpisa v reklamacijski spisek ^ t terenski pisarni ne more nihče več dvig- niti oblačilne karte na MLO. Uspeh veterinarske bolnice v Celju Med ustanovami, ki le zavedajo svoiHj nalog v petletki, jc tudi celjska veter* narska bolnica, katera je na polju vete- rinarske službe storila v povojnem častt velikanske koristi v prid delovnega ljud- stva, predvsem kmetov. Kmet Plevčak Erncst iz Sp, Hudinje tte ves dan zaman pričakoval, da mu bo svinja povrgla prasce. Skotitev premlade svinje je bila otežkočena in predno j'e mislil žival zaklati, je obvestil veterinar- sko bolnico. Svinjo so takoj odpeljali 9 svojim avtomobilom in izvršili težko ope- racijo, ter potom carskega reza odstranili seveda že mrtve mladiče. Kmet je nasled- nji dan že dobil žival domov in plačal za stroške prevoza, operacije in ostalega ra- čun 180 din. Danes je svinja že lepo rejena, krepka in zdrava. Veterinarjem celjske bolnice v ponos, lastniku v korist, vsem bralcem in lastniku pa opozorilo: svinjo ne pri- puščaj pred 1 letom starosti, v primeru nesreče pa se pravočasno obrni na vete- rinarsko bolnico, katera je v tem in slič- nih primerih pokazala svojo sposobnost. Upravi izrekamo s tega mesta pohvalo in priznanje. Sovjelski film „Obveščevalec** Od 23. do 29. aprila bodo predvajali v kinu »Metropol« sovjetski film »Ob- veščevalec«. V filmu >Obveščevalec« se razvija pred našimi očmi ena tistih izrednih zgodb, ki jih ustvarja le resnično živ- ljenje, pa se nam včasih skoraj že zdi, da so neverjetne in izmišljene, čeprav vemo, da so se med domovinsko vojno dogajale prav tako in še bolj izredno. Film nam prikaže majorja Rdeče ar- mado Fedotova, člana štaba obvešče- valne službe ob litvanski fronti, ki do- bi težko nalogo: s padalom naj se spu- sti v nemško zaledje in naj preskrbi podatke o operativnem planu nemške- ga generala Kuna. Tako se pojavi v Vinnici Nemec Heinrich Ekkart, trgovec, ki naveže stike s trgovskim podjetjem Pommer in sin. Herr Ekkert — to ni nihče drug kot major Fedotov — dobi stik z nem- škim poveljstvom, postane celo inten- dantski oficir nemške vojske, a ima brezžično zvezo s sovjetskim štabom in s partizanskim odredom v bližnjih go- zdovih. Glavni nasprotnik, proti kateremu se mora boriti, je general nemške obve- ščevalne službe Rommelsburg. A Fedo- tov, čeprav sam, ima veliko prednost pred sovražniki: neuničljivo moralno silo in vročo ljubezen do domovine. Ker ne more priti do operacijskega načrta, do generala Kuna, dozori v njem drzen sklep: zajel bo generala in ga z letalom odpeljal v Moskvo. V na- glo, presenetljivo se razvijajočem do- gajanju se mu to tudi posreči kljub vsem navidez nepremagljivim oviram. Nalogo je izvršil, spet je za hip doma, dokler ne bo dobil novo, morda še tež- jo nalogo. Sila in prepričljivost tega filma je ▼ psihološko poglobljenem prikazovanju vseh posameznikov — sovjetskih ljudi prav tako kakor Nemcev — in njiho- vih medsebojnih odnosov, predvsem p« v globoko človeški osnovni misli: ne- premagljiv je tisti, ki se bori za svobo- do svoje domovine, a propasti morajo vsi, ki se bore le za svoje osebne ko- risti. (Po Vestniku) Stran 4 CELJSKI TEDNIK Leto I. — Stev i O mladinskem pevskem zbora v Celja (Ob priliki koncerta 28. aprila v kulturnem tednu) Ko 80 bile težave na I. celjski gim- naziji največje, se je že formiral mla- dinski pevski zbor, katerega vodstvo je prevzel tedanji profesor Egon Kunej. V prilikah, ko se je vse naše šolstvo šele organiziralo, se je mladina z vese- ljem popri jela petja in so bili prvi uspehi prav kmalu vidni. Zbor je bil sestavljen na jesen 1945. leta. Na Pre- šernovi proslavi ▼ veliki dvorani Do- ma OF se je predstavil javnosti s pe- timi pesmimi in je žel splošno prizna- nje. Istega leta je ponesel slovensko pesem tudi v Postojno. Koncem šol- skega leta 1945-46 je dosegel že tako stopnjo, da je bilo mogoče misliti na samostojen kvalitetni koncert s popol- noma samostojnim programom, ki se je vršil junija meseca istega leta. Vse dotedanje delo je bila šele predpripra- va. V šolskem letu 1946-47 se je zbor preosnoval v mešani mladinski pevski zbor, ki je postavil v tekmovanju gim- nazijskih pevskih zborov na področju bivšega celjskega okrožja 11. maja 1947 svoj mejni kamen in je ta dan dosegel zasluženo prvo mesto. Sedaj je zbor narastel na 100 pevcev in je tudi v kvalitetnem oziru zmogel zahtevnejše kompozicije kot n. pr. Mokranjac II. ru- kovet. Po tem koncertu je bil naš mla- dinski pevski zbor povabljen v Ljub- ljano, kjer so njegov celotni spored v studiu radia posneli na plošče. V šol- sSkem letu 1947-48 je nastopil zbor na proslavi oktobrske revolucije in na akademiji, ki je bila prirejena v korist grškega ljudstva ter na številnih do- mačih šolskih proslavah. Število pev- cev in pevk se je gibalo v mejah 95 do 100. 25. januarja 1948 je bil zbor po- vabljen ▼ Ljubljano ob priliki procla- Te Zupančičeve 70 letnice. V opernem gledališču je ob tej svečanosti zapel dve pesmi na Zupančičev tekst: Adamič, Da sem jaz ptičica, Lajovic, Kroparji. Ob tej enkratni svečanosti se je celjski mladinski pevski zbor odlično izkazal. V okviru letošnjega celjskega kultur- nega tedna ima na3 zbor namen tretjič prirediti javni koncert, in sicer 28.4. tega leta. Za ta koncert ima zbor pri- pravljen obsežen program dvajset pes- mi. Prvi del je posvečen partizanski in množični pesmi. Množične pesmi se bodo pele s spremi j evan jem klavirja. Drugi del bo obravnaval našo umetno pesem, v tretjem delu sledijo narodne pesmi v Maroltovi, Adamičevi, Dolinar- jevi in Mihelčičevi priredbi. Za zaklju- ček nas povede naš zbor v svet ruskih pesmi. Zbor bo pesmi zapel v origi- nalu. Po celjskem koncertu namerava zbor obiskati Ljubljano, Opatijo, Maribor in Ptuj. Le vztrajno delo s pomočjo mladin- ske organizacije, ravnateljstva in pro- fesorskega zbora, kakor tudi z moral- no podporo staršev je omogočilo naše- mu zboru doseči v sistematičnem delu tako zavidljivo stopnjo pevske kulture. Duša pevskega zbora tov. Egon Kvmej, ravnatelj Glasbene šole v Celju, je umel ves čas zbrati kakor tudi obdržati svoje mlade pevce in pevke ter pre- mostiti s skupnim delom ob številnih urah pevskih vaj neštete težkoče. Ne trdimo preveč, če povemo, da je celj- ski gimnazijski zbor splošno priljub- ljen v Celju samem, kakor tudi že od- lično čislan v ostali Sloveiji. Spomladanski cross motoristov Celja V nedeljo dne 18, 4, 1948 je izvedlo avto-moto društvo »Šlander« iz Celja, svoj I, spomladanski moto-kroskontri. Proga je merila 94 km, ter je vodila sko- ei več okoliških vasi, z namenom, da po- pularizira to lepo športno peinogo med oašiffl podeželskim ljudstvom. Tekla je izpred postaje Celje, kjer je bil start, Ćret—Gaberje—Gaje—Začret—Teharje— Štore—Sv, Jurij—Grobelno—Št, Vid—Po- nikva—^Ljubečno—'Trnovlje — Dobrova — Lokrovec —Vojnik—Dobrna—Ostrožno —< Leveč in nazaj v Celje, Delno je bila spe- ljana po kolovozih, stranskih poteh, trav- aiikih, gozdovih in celo skozi potok. Športna komisija, ki je progo izbrala in preizkusila, je takšno progo izbrala na- lašč po težkem terenu, kjer so imeli vo- zači priliko dokazati svojo tehn'čno in strokovno sposobnost, spoznavanje tere- na in orientacijo, poleg tega pa dokazati visoko sposobnost strojev. Na startu ob 8 uri v Celju sc je javilo 40 vozačev, ki so ob prcejšnjem številu gledalcev in ljubiteljev motorizma cdšli na vožnjo v dvominutnih presledkih, in sicer najprej najtežji motorji, nato pa po kategorijah do najlažjih. Mladina in tudi naše podeželsko ljud- stvo je z zanimanjem in navdušenjem sledilo ob progi tekmovalcem, Icr sf di- vilo njihovi sposobnosti in drznosti. Kmalu po 10 uri so prišli prvi vozači nazaj na cilj, sveži in navdušeni nad lepo vožnjo. Ob poldvanajsti uri je bila pri- reditev s prihodom zadnjega tekmovalca zaključena. Tehnični rezultati so naslednji: I, Kategorija 500 ccm solo 1, mesto Uršič Vinko 2, in 3. Voršič Milan Lešič Evgen 4, mesto Šah Štefan H, Kategorija od 200 do 300 ccm 1, mesto Verderber Drago 2, mesto Deleja Jože 3, mesto si delijo Ferlež Kari, Gra- dišnik Dušan, Dolinar Jože in. Kategorija do 125 ccm 1, mesto Perdan Rudolf 2, mesto Nikler Maks Organizacija, ki je bila v rokah ne- umornega tov, Šimenca, je ob lepem vre- menu in ob prisotnosti mnogih gledalcev zelo dobro uspela. Zlasti velik pomen je imela prireditev v propagandnem smislu, ter je bila proga zaradi tega speljana skozi več vasi, da vzbudi zanimanje za motorizem med našo podeželsko mladino, ki bo v najbližji bodočnosti dala nov ka- der traktoristov in šoferjev, za kar pa bo našla v moto društvu največ priložnosti in podpore S, . Razpored zdravniške nedeljske dežurne službe za zavarovance ĐZSZ pri ekspozituri Celje za mesec maj Dne 1, in 2, maja dr, Čerin Josip, Cankar- jeva ul. 9. tel, 219. — 9, maja dr, Fišer Jože, Kržišnikova ul, 2, — 16, maja prim, dr, Raišp Ivan, Stanetova ul, 20, 23, maja dr, Bitenc Maks, Ljubljanska cesta 8, — 30, maja dr, Podpečan Ivan, Mariborska cesta št, 24. Nedeljska dežurna zdravstvena služba traja od sobote opoldne do ponedeljka do 8. ure zjutraj. Ministrstvo za industrijo je odprlo za ieto 1948/49 naslednje industrijske šole: 1, Industrijsko metalurško šolo na Jesenicah, 2, Industrijsko metalurško šolo t Štorah pri Celju, 3, Industrijsko metalurško šolo v Guštanju, 4, Industrijsko kovinarsko šolo pri Tovarni avtomobilov v Mariboru, 5, Industrijsko šolo za elektrotehniko »Iskra« v Kranju, Vse šole so z internati, Zglasite se za nadaljnja pojasnila na okrajnem odboru LMS Celje-okolica, Iz mesta pa na mest- nem odboru LMS. Iščemo šefa avtoparka v Celju •Nastop službe s 1, 5, 1948, • Pogoji: organizatorična sposobnost ob- vladanje avtomehanične stroke in po- znanje administrativnega poslovanja. Plača po uredbi in po uspehih dela. Pismene ponudbe poslati ali osebno se zglasiti pri Gozdnem gospodarstvu Celje, Cankarjeva ulica 6/II. Takoj sprejmemo veščo stenotipistinjo-daktilografinjo, ki po možnosti obvlada samostojno korespon- denco, Pravtako rabimo 3 do 4 pisarniške moči vešče pisarniškega dela, V poster pri- dejo tudi honorarne moči. Nastop takoj. Javiti se pri Gozdnem gospodarstvu Celje, Cankarjeva ul. 6IL i>Delavsko nameščenska potrošniška za- druga-centrala Celje rabi za poldnevno delo več knjigovodij odnosno izvežbanih pisarniških moči, V poštev pridejo tudi upokojenci. Interesenti naj se ijavljajo osebno v pisarni Tomšičev trg 3, Uprava bolnice v Celju obvešča javnost, da bo redni sprejem bolnikov samo v času od 8, do 12, ure. Izven tega časa se bodo sprejemali res samo nujni in za življenje nevarni primeri. Hkrati objavljamo, da bodo odslej obiski bolnikom dovoljeni samo dvakrat teden- sko in to ob sredah in nedeljah v času od 13, do 15, ure. Uprava bolnice v Celju V predzadnji številki je v članku »Lo- garska dolina« izostal v predzadnjem od- stavku stavek, kar je bistveno izpreme- nilo vsebino in idejo članka. Pa bi se mo- ral glasiti takole: Včasih smo srečevali v gorah ljudi, ki so jim gore bile vsa vse- bina življenja. Danes hodimo v gore iz ljubezni do velikega življenja, ki ga ži- -TOT«?.______._______. ,....., Proglašam za neveljavno legitimacijo OF št, 432014 na ime Ošlak Draga, , Prodam ali zčimenjam dobro ohranjeno črno svileno obleko. Naslov v upravi. FIZKULTURA II. kongres Fizkultarne zveze Jugoslavije v dneh 16. -17. aprila sc je vršil v Beogradu II. Kongres FISAJ-a, kaie- rcmu je prisostvovalo 371 delegatov iz vscti ljudskih republik Jugoslavije. Svečani otvoritvi kongresa so priso- stvovale delegacije iz Albanije, Bol- garske, Romunije, Češkoslovaške, Polj- ske, Madžarske in Trsta ter najvid- nejši predstavniki JA, ljudske oblasti in množičnih organizacij. Po izvolitvi delovnega predsedstva je pozdravil delegate v imenu Zvezne vlade in Ljudske fronte Jugoslavije zvezni minister ing. Stambolič Peter, ki je med drugim dejal, da bo zvezna vlada, tov. Tito in naša miljonska vse- Ijudska organizacija - Ljudska fronta pomagala fizkulturni organizaciji 'v njenih naporih pri izgradnji noviti, zdravih pokolenj z visoko razvito pa- triotsko zavestjo in smelih graditeljev socializma. Kongres so pozdravili tudi zastopniki JA, vseh množičnih organi- zacij, in predstavniki navzočih fizkul- turnih organizacij demokratičnih držav. V referatu generalnega sekretarja tov. Kreačiča so bili izneseni dose- danji fizkulturni in športni uspehi, med katerimi so najpomembnejše naše množične prireditve, - crossi, Titova štafeta in zleti - saj je na njih sodelo- valo na 100 tisoče fizkulturnikov. Tek- movanje za fizkulturni znak pravtako poteka po vsej Jugoslaviji vedno uspešnejše tako da imamo doslej že okrog 50.000 nosilcev fizkultur- nega znaka. V raznih športnih pa- nogah smo dosegli, v nekaterih pa celo presegli naše predvojne uspehe in rezultate. Takšen razvoj našega fiz- kulturnega pokreta je bil dosežen predvsem zaradi velike fizkulturne ak- tivnosti na vseh mladinskih delovnih akcijah, kakor tudi v naši JA, kjer je fizkultura in šport postala sestavni del vzgoje naših borcev. Danes imamo v naši državi 780 fizkulturnih društev, 2800 fizkulturnih aktivov in okrog 370.000 fizkulturnikov, ki na razne načine sodelujejo v aktivnosti naših fizkulturnih organizacij. Tako veliki uspehi razvoja fizkulturnega pokreta so bili možni le zato, ker so načela fizkulturnega pokreta vzrasla iz vse- bine in pridobitev narodno osvobo- dilne borbe in ker je FISAJ od svoje ustanovitve pravilno povezal svoje naloge z splošnimi ljudskimi nalogami naše domovine in ker se neprestano bori, da v svojem delu izvaja program ljudske fronte na polju fizične vzgoje naroda. Veliki dosedanji uspehi so bili doseženi le zato ker so se naše fiz- kulturne organizacije razvijale v taki ljudski državi kakršna je nova Jugo- slavija, ki vsakodnevno skrbi in široko podpira preko vseh organov ljudske oblasti naš fizkulturni pokret. Osnovne napake, ki jih je bilo opaziti v dose- danjem delu, so predvsem v neza- dostni skrbi naših organizacij na te- renu, da bi z načrtnim delom zbirale v svojo sredino široke množice de- lavske in kmetske mladine. Dosedanje organizacijske oblike ne odgovarjajo več novim potrebam, saj so preozke in nezadostne v odnosu do vedno večjih in širših potreb in nalog, ki jih terja vedno močnejši fizkulturni pokret. II. fizkulturni kongres je zato osvojil nove organizacijske oblike, ki bodo pripomogle pravilnemu in neovi- ranemu razvoju naše fizkulture in športa, da bo ves naš pokret odgo- varjal ugledu naše države, ki ga uživa v vsem naprednem svetu. Ustanovljena je bila telovadna zveza Jugoslavije, potrjena je bila ustanovitev zveze strelcev, donesen sklep o ostanovitvi zveze planincev in alpinistov ter športnih zvez za posamezne športne panoge. Vse te organizacije — zveze oziroma savezi — bodo še v naprej včlanjene v enotni organizaciji fizkul- turnega saveza Jugoslavije, saj nov statut FISAJ-a, finančni in materialni pravilnik in pravilnik o ustanovitvi športnih zvez, ki so bili doseženi na II. kongresu, še posebej govorijo o na- daljni povezavi vsega fizkulturnega in športnega življenja v Jugoslaviji v enot- ni organizaciji. Iz fizkulturnega saveza Jugaslavije pa se popolnoma odvajata in smatrata v naprej kot samostojni organizaciji: šahovska organizacija in organizacija »Ljudska tehnika«. Izbran je bil nov centralni odbor FISAJ-a, ka- teremu predseduje novinar tov. Dedi- jer Vladimir, generalni sekretar je še pa v naprej tov. Miroslav Kreačič. Sklepi in zaključki II. fizkulturnega kongresa so brez dvoma izredne važ- nosti za nadaljni razvoj našega fiz- kulturnega pokreta. Cross zmagovalcev V nedeljo 25. aprila 1948 priredi OFO Celje in okolica s pričetkom ob 9 uri pred I. državno gimnazijo v Celju »cross zmagovalcev«, Cross zmagovalcev .je zaključek pri- reditev letošnjih spomladanskih crossov po naših društvih in aktivih. Na crossu bodo nastopili le najboljši tekmovalci(ke) iz jKJSameznih društev in aktivov. Tek- movanje bo obenem služilo kot izibira za sestav najboljše ekipe okrajev Celje-me* sto in Celje-okolica, ki nas bo zastopala na »crossu zmagovalcev« za prvenstvo LRS dne 2. maja v Litiji. Kot je namen vseh naših množičnih fizkulturnih tekmo- vanj in prireditev, da iz mase nastopajo- čih odkrijejo še doslej neznane talente tako da bo verjetno tudi nedeljska prire- ditev odkrila iz vrst naših podeželskih društev in celjskih fizkulturnih aktivov nove tekmovalce, ki sc bodo z vestnim in marljivim urjenjem lahko v bodoče uvrstili med naše aktivne tekmovalce Da bi prireditev v tem smislu imela vsaj pomen, je OFO Celje-okolica pre- povedal nastop vsem tistim tekmovalcem (kamj, ki so doslej že tekmovali na. raz- nih crossih za prvenstvo Slovenije in Jugoslavije. Tekmovali bodo mladinci od 14 do 18 leta na 1000 m, člani pa na 2000 m, mla- dinke na 600 m in članice na 800 m dolgi progi. Prijave z navedbo: priimek in imz, roj- stno leto tekmovalca ter ime dnižtva (aktiva) je treba poslati do 'obote 24, tega meseca na OFO Celje in okolica, v nedeljo pa se sprejemajo pred I, gimna- zijo pol ure pred pričetkcfm tekmovanja. Priprave za okrajni iizkulturni nastop v Celju in republiški zlet v Ljubljani Ni daleč dan, ko bodo fizkulturniki mesta Celja in okolice imeli priliko po- kazati naši javnosti plodove trudapolne- ga in požrtvovalnega dela v telovadnicah. Ta dan bo 30, maj 1948, ko se bo vršil v Celju okrajni fizkulturni nastop, pri ka- terem bodo sodelovala vsa tista društva v celjskem okraju, ki so v polni meri doumela pomen in namen splošne telesne vzgoje, ki je osnova vsemu fizkulturnemu gibanju. Odbor za splošno telesno vzgojo pri Okrajnem fizkulturnem odboru Celje in okolica je vse svoje delo v zadnjih me- secih usmeril v tem pravcu in pritegnil vse strokovnjake, ki imajo voljo in ve- selje za to vrsto dela. Pod njihovim stro- kovnim vodstvom se vršijo številne pre- delave zletnih prostih vaj, tako v mestu samem kot v okolici, Žal pa do danes še mnoga društva v našem okraju niso na- šla prave poti za pritegnitev mladine v telovadnice in jih prepuščajo, da se ta izživlja le v nogometu ali kakem drugem športu, ki pa ne more, zlasti našim naj- mlajšim, nadoknaditi pravilno in sistema- tično vadbo pri urćih splošne telesne vzgoje. Okrajni fizkulturni nastop bo ver- na slika našega dela in zato je dolžnost vsakega mladega in zavednega fizkul- turnika, da pri tem nastopu sodeluje in se takoj vključi v splošno telesno vzgojo. Dne 20. junija 1948 pa bodo fizkultur- niki iz vse Slovenjie pokazali veličino našega pokreta, ob priliki republiškega zleta v Ljubljani, kamor bo celjski okraj poslal 400 nastopajočih in sicer 80 pio- nirjev in pionirk, 200 mladincev in mla- dink in 130 članov ter članic. Naša dolž- nost je, da to število, če že ne prekora- čimo, vsaj dosežemo. Tudi kvaliteta teh mora biti na najvišji stopnji, zato bomo poslali na zlet v Ljubljano naše najboljše in najzaslužnejše. Pripravljajmo se z združenimi močm/ za okrajni fizkulturni nastop v Celju, ka- kor tudi za republiški zlet v Ljubljani, ki bo manifestacija zdrave in zavedne mladine naše mlade in ponosne republike. Kladivar I : Edinstvo 4:2 (2:1) Kladivar I je v nedeljo 18, aprila go- stoval v Rogaški slatini v prvenstveni nogometni tekmi proti Edinstvu, Kladi- varji so to pot pokazali, da bodo igrali vidno vlogo v spomladanskem prvenstvu. Tekma je bila vseskozi ostra in tipično prvenstvena toda na dostojni višini. Mo- štvo Kladivarja je imelo več od igre in tudi zasluženo zmagalo. Najboljša moža na terenu sta bila oba vratarja, ki sta sijajno branila svoja vrata, V predtekmi je mladina Kladivarja po- razila mladino Edinstva z rezultatom 2:0 (1:0). Sodil je tovariš Stojkovič iz Celja, OBVESTILO Vse tekmovalce za fizkulturni znak ob- veščamo, da bo polaganje norm I/8-tek čez ovire, IV/2-lučanje bombe in Vl/l-vi- soka gred vsak torek in petek ob 14, uri na igrišču pri »Skalni kleti«, SFD Kladivar : SFĐ Železničar Maribor v nedeljo 25. aprila se srečata na Gla- ziji dve poleg Garnizije najmočnejši mo- štvi Slovenije. Tekma je velike važnosti, tako za Kladivarja, kakor tudi za Želez- ničarja, Obe moštvi se borita za drugo mesto in to za vstop v drugo državno ligo. Kladivar bi moral tokrat res igrati tako, da si zasigura dve zelo važni točki. Vsekakor Celjani žele, da si moštvo Kla- divarja pribori zaslužen vstop v to dru- štvo najboljših moštev Jugoslavije, Po- treba pa je, da na nedeljski tekmi do- kažejo, da spadajo v to društvo najboljših moštev. Tekma bo gotovo ena najlepših, kar jih je kdaj bilo v Celju. Veliko zanimanje, ki vlada xa to sreča- nje po vsej Sloveniji, daje temu srečanju še poseben povdarek, V predtekmi se sreča Kladivar L z moštvom FD KONUS-a iz Konjic v prven- stveni tekmi za prvenstvo celjskega okrožja. Tudi ta tekma obeta lep nogo- met. Šah v Rogaški Slatini Šahovska sekcija FD Edinstvo v Ro- gaški Slatini je ena najbolj agilnih v na- šem okrožju. Spored tekmovanja v mesecu aprilu je bil zelo pester: Mesečnega brzotumirja za prvenstvo aprila se je udeležilo 12 igralcev. Zmagal je I, Grašer z 10 toč- kami. Dne 28.3. 1948 je odigrana povratna tekma s tečajniki. Skupen rezultat tekme je 32 ; 23 točk za Edinstvo, Prav tako je Eldinstvo odigralo eno tekmo z gosti zdra- vilišča in zmagalo 13 ; 5, Dne 12, 4. je I. Grašer igral simultanko proti gostom zdravilišča na 20 deskah. Izid: I. Grašer 17 partij dobil, 2 izgubil, 1 remiziral. Pionirski brzo-turnir v šahu V nedeljo dne 18. aprila 1948 so se v Celju pomerili pionirski odredi iz Dobrne, Gomilsko, Žalec, Petrovce in Griže v ša- hovskem brzo-tunirju. Organizacija je bila dobra in pionirji so zelo dobro igrali. Nekateri so se izkazali kot zelo dobri šahisti. Šah je zelo lepa panoga za naše pionirje, ker bistri um in pomaga pri daljnjem razvoju naše mladine. Izid tek- movanja je naslednji: Prvo mesto je osvojila Dobrna I z 20 točkami. Drugo in treje mesto si delita Dobrna 2 in Go- milsko s 15 točkami. Četrto mesto Žalec 2 14 točk. Peti Žalec 1 10 točk. Šesti Petrovce 7 točk in sedmi Griže 3 točke. Nagrado za najboljši individualni uspeh je dobil pionir Klanj iz Dobrne. _ P. R. Kladivar Celje : Železničar Ljubljana 0:0 (0:0) Ljubljana, igrišče Železničarja v Šiški, nedelja 18, aprila ob 16. uri. Vreme sonč- no, teren primeren za igro. Gledalcev okoli 1500, Sodnik Perko iz Ljubljane. IV, kolo pomladanskega prvenstva I. slo- venske lige. Moštvo Kladivarja je nastopilo s pre- cejšnjimi spremembami v naslednji po- stavi: Polutnik, Gombač, Koželj, Krašek, Čater, Pleterski, Belcer, Bernard, Dobrajc, Zidar, Cocej, Ker je Čoh tekmoval za prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu, je bil s tem napad brez vodje poslan na težko tekmo v Ljubljano, In ko je bil v 18, min. Dobrajc zaradi ugovarjanja iz- ključen iz igre, je vsakdo predvideval ka- tastrofo desetorice Celjanov. Samo požrtvovalnosti ter borbenosti Kladivarja je pripisati uspeh, katc.-ega so dosegli s tem, da so z 10 igralci preprečili nasprotniku zmago ter izgubo obeh točk, V začetku je Kladivar takoj prodrl ter prevzel že v prvih minutah igro v svoje roke. Toda sodnik zaustavlja igro in do- sodi iz nerazumljivega vzroka faul s stra- ni Gombača in kasneje Krašeka proti Kladivarju. V obeh primerih je Dobrajc protestiral in sodnik Perko ga je izključil iz igre. Ljubljanski navijači so proti temu ostro protestirali ter od tega momenta navijali do konca za Celjane. Kladivar je kljub oslabljenemu napadu imel premoč do konca polčasa na terenu, ali premoči ni mogel izkoristiti. Nekaj nevarnih pro- dorov Železničarja je sigurno ubraril raz- položeni Polutnik. V drugem delu igre je bila ves čas igra ravnopravna in Železni- čarju ni uspelo v nobenem primeru, za radi odlične obrambe prekoračiti šestnaj- stke pred celjskim golom. Sodnik Perko je zaključil igro tri minute pred koncem, ravno v času, ko je Zidar vodil io'^o pred nasprotni gol. Tekma je bila tipično prvenstvena in posebno s strani Celjanov zelo borbena. Vsa desetorica je dala vse iz sebe ter tako dala svojo najboljšo partijo v le- tošnjem letu. Posebno so se izkazali s svojo odlično igro Polutnik, Čater in Krašek. Polutnik je bil topot izredno si- guren in vsaka, pa tudi nevarna ŽDga je bila njegov plen. S tem je žel vihar pri- znanja s strani gledalcev. Gombač ie bil zelo požrtvovalen, nekoliko mu je pri- manjkovalo kondicije, ali njegova za^oluga je bila. da je popolnoma blokiral nevar- nega Erberja. Dragec je v svoji prvi tek- mi zaigral zelo dobro, medtem ko je Krašek odlično razdiral. Čater je bil pov- sod, igral za dva in vlil rešpekt igralcem Železničarja do naših borbenih igralcev. Novinec Pleterski se je potrudil in izpol- nil nade, svojih tovarišev. Belcer je bil precej v oblasti dolgina Aljančiča; in ni dal svoje običajne igre. Zidar in Bernard sta imela s Cocejem zaradi praznega pro- stora v napadu težko stališče. Ali ti tn'/c so bili prav tako požrtvovalni kot ostali v obrambi. Železničar je zaigral bolje, nego lani v Celju. Posebno se je izkazala obramba z vratarjem in leva zveza. Njihova sreča je bila, da je Kladivar moral nastopiti brez Čoha in da je bil kasncie Dobrajc iz- ključen, sicer bi gotovo izgubih. Sodnik Perko je sicer hotel s posebno ostrino osigurati nemoten potek igre, je pa pri tem oškodoval Celjane. Tudi tek- mo je zaključil tri minute prehitro in bo- do Celjani morali zaradi te napake še ' enkrat potovati v Ljubljano, da tekmo dokončno odigrajo. Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik Lojze Jure — Telefon 7 — Celje, Prešernova 17. — Tiska Mohorjeva tiskarna.