246. številka.
Ljubljana, f soboto 24. oktobra 1903
XXXVI. leto.
se!
tfar.\
i
ibaja car svsčer, i*itb&* iiecieite *l praznike, ter volja po pošti prejeman m «v»tro- jgn*ka e*»teša **       loto fcft BL, s& poi£teiu»;. 13 K, &a četrt luta b K BO h, u oool lueaec i K 30 b. 2* LjuDijano * i*o*in*uM
dom m vse Isto 84 K, za pol leta IS K, za Četrt ?eta 6 K, za eden mesec 2 K.   Kdor hodi nun |»oq}. veJja M celo loto 22 K, za pol leta 11 K; m Četrt let* is K BO h, aa eden meeec 1 K «0 h. — Z* tuj* tojtofej tolikn kolikor £enasa poštnina, fc- Na naxo€bo brez istodobne vpoBiljatve naročnine oe ne ozira. -~ fta »ananlla p4aCo)e oe od |»eterootopne petitr vrate po 13 h, 6» » o&nanilo enkrat tiaka. po 10 b, ce oz dva*r»t., u* po m ht ta trikrat ali veCkrat Itaka. — Dopisi naj bo izvole franko vati. — Rokopisi oe ne vračajo. -*» UroOniOtvo In aorovnlttvo je na Kongresnem trga st, 12. — Opravnidtvu naj ae blagovolilo   pofiiljati naročnine, reklamacijo, oananJla
t. j. adnimiotrativne stvari. — Vhod v aredntttvo jo m Vsgovo aiice It. 2, vhod v upravnistvo pa o Kongresnega trga fit. 12.
„Slovenski Narod1' telefon fit. 34. Posamftftn* Številke po 10 h. „Narodna tiskarna11 telefon fit. 85.
►vino neje
7631)|
sar.--242)1
ili
ice,
o j i Idib
■
i.
\
pod| )rav
25-!
&ui
pod a iz-
LŠtvO
7- 2)
vlak
ssee,l 5 m
3ldne iri 56| Lin-i, Ge-Fran-nsie-kovo.l sobni
L P3-
L Vol
£070.
. (di-i k iz i psko, vare, I ili ob
?ran-3mo-ita.tol i po-1 tako. ob 2.1 .h in : Ob recerj a po
Slovenskim odvetnikom.
Consul est, qui consulit rei pa-riae!  To klasično starorimsko deii-icijo usojamo se parafrazovati v oči-led jutrišnjemu  shodu slovenskih dvetnikov.
V vseh kulturnih narodih stakala e je od  nekdaj  v odvetniški stan ajmogočnejša struja narodne inte-igenoije in povsod osvojilo si je od etništvo posebno odlično socialno ozicijo. Odvetnik je bil svoboden in eodvisen navzgor in navzdol; vsak-anji njegov poklic spominjal ga je, a je vspešna bramba svobode posa-eznika zavisna v prvi vrati od svo-ode organičnih celot človeške družbe, eprezentovanih v posameznih naro-ih. Prav zategadelj bili so odvetniki lastavonoše v vseh 'narodih, borivših se za obstanek in svobodo. In potem, ko so  zmagali ti narodi, dalo jim je zopet odvetništvo prve državnike Consules fuerunt. . .
Tako je bilo, a tako ni več povsod. In v prvi vrsti v Avstriji ne ved povsod, odkar je državna birokracija iz zdravega jajca justične reforme izvalila justično dekadenco; ponosno in svobodno advokaturo pa skuša potisniti na nivo proletarskega kruho-borstva. A pustimo to . . . Bodimo veseli in zadovoljni, da si je vsaj naš slovenski narod, boreč se še vedno za najprimitivnejše pravice, ohranil do danes advokaturo v patrijarhalič-nem pomenu besede; može, ki po ogromni večini stoje, zapostavljajoč svoje posebne in stanovske interese, pogumno in neustrašeno na braniku slovenskem. Consules sunt .. .
To nam bo izpričal jutrišnji dan, ko bodo naši narodni odvetniki složni in edini povzdignili svoj glas zoper klanje resnioe in pravice onstran Karavank. Svojo narodno dolžnost bodo s tem izvrševali — nič več. Toda Gleispachi skrbeli so za to, da je dandanes tudi izvrševanje narodne dolžnosti že britka žrtev na al-tarju domovine. To žalostno resnico
občuteva danes posebno trdo oni slovenski odvetnik, ki se je v najnovejšem času odzval pozivu koroških Slovencev, želečih svoje pravne zadeve zaupavati svojemu človeku. Mož ni naš ožji somišljenik in trd boj smo bili zoper njegovo politiko, dokler je bival še v naši sredi. A prav zaradi tega nas tembolj veseli njegov pogumni in odločni nastop v prid teptanemu našemu jeziku. Pred njim, ki obkoljen od vseh strani od besnih nasprotnikov, visoko drži trobojni in le trobojni prapor, v rodoljubnem priznanju povesimo svoj meč. Consul est . . .
Toda ne za osebo, za stvar ma-nifestovali bodo jutri naši odvetniki kot poklicani branitelji ravnopravnosti slovenskega jezika v vseh uradih slovenskih dežela. In nujno je potrebna ta manifestacija. Položaj je resen in akuten, kakor že dolgo ne. Pravi pravcati križarski boj pričel se je onstran Karavank zoper zakonito priznani drugi deželni jezik. Že doslej smel je živeti ta jezik v sodni dvorani le kot ponižna pastrka V najtemnejšem kotičku, ker je tako velevala avstrijska interpretacija ko-dilikovane jezikovne ravnopravnosti. In sedaj ga še iz tega kotička preganja in podi nemška zagrizenost; pred prag justice ga postavlja, kakor je po pravici naglašal v svoji okrožnici pripravljalni odbor jutrišnjega shoda. Gleispachi pa blagoslavljajo ...
Gorje, ako se posreči ta naskok na naše itak preskromno posestno stanje na Koroškem! čim bo opustošena slovenska livada na Korotanu, tedaj preplavile bodo liki požrešne kobilice zmage pijane nemške četo slovenski Štajer. In Gleispachi bodo blagoslavljali .. . Sava pa tudi ni kitajski zid, nemška poželjivost po lepi kranjski deželi je velika in naposled še primorski Slovenci lahko pridejo med dva ognja — nemški in italijanski. In Korberjevi bodo blagoslavljali . . .
Zategadelj, slovenski od-
vetniki, visoko in trdno držite svoj ščit nad jezikovnimi pravicami našega naroda, utemeljenimi v naravnih in državnih ustavnih zakonih! Consules estote! Ako je Avstrija še pravna država, tedaj se bo moral slišati, poslušati in uvaŽevati vaš glas tam gori ob modrem Dunavu; ako pa ni več, tedaj pa skujte in stisnite v pest narodu drugo orožje.
V to ime dobro nam došli, v to ime bodi blagoslovljeno vaše delo!
Naše vseučiliško vprašanje.
Se se tupatam čuti navdušenost, ki se je polastila slovenskega naroda, ko je izbruhnilo pred dvema letoma vprašanje o ustanovitvi slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Čeprav je nedosta-janje šol s slovenskim učnim jezikom vedno in vsepovsod oviralo naravni razvoj naroda, vendar je trebalo pravzaprav šele zunanjega učinka, da se je vzbudila i naša zavest, da smo se i mi Slovenci spomnili, da naš narod še toliko in toliko potrebuje, da se more razvijati vsporedno z drugimi narodi. Mi smo se tako navadili piti iz tujega vira civilizacije, da dolgo niti pogrešali nismo svojega lastnega studenca; na mleko svoje lastne matere amo pozabili — privadili smo se tujim, v naše dežele umetno importiranim dojiljam. In drago smo morali plačati te dojilje — in še jih plačujemo.
In žalibože, da imamo še vedno ljudi, kojim tudi vprašanje samosvojega narodnega šolstva ni sveto, ki «e osme-ljujejo, da z vprašanjem, kakor je ravno naše vseučiliško vprašanje, kujejo političen kapital ter ga izrabljajo v obstrukcijske namene. To je pač eden največjih grehov, s kojim »e more grešiti zoper lastni narod. Pač ni čudno, da merodajni krogi tupatam še vedno smatrajo to vprašanje kot otročje. Za vraga, Če niti Slovenci tega vprašanja nočejo smatrati za resno, kdo ga pa bo ?! Da, še več! Slovenci se
pravzaprav očitno branimo Šol. Če pride kak ljubljanski Škof, ki zida s slovenskimi žulji konkurenčno srednjo šolo državnim in ki hoče ta zavod tudi s slovenskim denarjem vzdrževati — ali mislite, da je potem naša vlada v resnici tako kratkovidna, da nam bo dajala še novih šol. Zatem pa pridejo še ljudje, ki se vedno in povsod bijejo po svojih prsih, češ mi smo narodni — pri tem pa zalagajo nemške zavode z materijalom, katerega jemljejo iz lastnih rodbin. In pri tem ne uvidijo, da s tem svojim početjem priznavajo dobroto nemških šol ter dajejo najboljših argumentov našim nasprotnikom.
Dandanes pač nimajo več veljave puhle, visoke fraze, ki se pač lepo slišijo, tudi dobro bero — ali za našo realnost nimajo pomena. Se mora pač z dejstvi na dan! Za božjo voljo, če bi vsi Slovenci posnemali prejšnji vzgled, kam pa pridemo, za koga bo^o pa zidali slovenske šole.
Popolnoma drugačni so pa Italijani. Zopet moramo namreč Citati o uspehih, katere je dosegla laška vse-učiliška akcija. V Inomostu se bodo otvorili že prihodnji mesec prosti laški vseuČiliščni tečaji, na katerih bodo predavali profesorji iz raznih laskih vseučilišč. In najboljši učenjaki kakor Lombroso, Montegazza, Caduzzi in drugi so prijavili svoje sodelovanje. To dejstvo je pač uvaževanja vredno in največjega pomena za na daljni razvoj laškega vseučiliškega vprašanja. In laški profesorji so gotovo umeli pomen, kojega bodo imeli ti tečaji — s katerimi se hoče s t vari t i temelj prihodnjemu laškemu vseučilišču, s katerim se pa hoče naša vlada takorekoč indirektno prisiliti, da ustanovi Italijanom v Trstu lastno vseučilišče.
Gotovo radi uvidevamo kulturne težnje naših laških sosedov, jim tudi radi priznamo njihove pravice. Ne pripoznamo pa njihovih teženj tedaj, če hočejo z avstrijsko vladno pomočjo zbirati političen kapital za tujo — laško državo. In iz vsega početja naših laških sosedov lahko izprevidimo, da jim pri tej akciji
za ustanovitev laškega vseučilišča ne gre toliko za kulturne namene, temveč le bolj za politične. Z laškim vseučili-liščem hočejo laški živelj v Avstriji ojačiti, dovesti mu hočejo novih moči iz Italije ter na ta način prav polagoma in popolnoma po naravnem potu v zaščiti kulture spojiti laški živelj v Avstriji z onim v Italiji. Precej vezi že itak veže naše laške podanike z onim v Italiji, zdaj pa hočejo takorekoč glavni udarec napraviti.
Da nimajo avstrijski Lahi tako nedolžnih namenov in smotrov, se pač lahko uvidi, če le nekoliko pogledamo počenjanje teh ljudij, če enkrat prestopijo prag Avstrije. Naša vlada sicer za take dogodbe nima ne oči ne ušes, dočim ubogim zatiranim Slovanom kaj raaa postreže s smodnikom in z vojaškimi bajoneti.
In da daje naša vlada naravnost potuho irendenti, vidimo prav dobro iz zadnjih poročil časnikov, ki pravijo, da je rekel naš ministrski predsednik Korber poročevalcu milanskega časopisa „Secolo", da ima vlada namen, ustanoviti laško vseučilišče.
Nočemo biti denuncijantje, tudi nočemo solz pretakati rad; tega, da je morda večina avstrijskih Lahov že zdavnaj izgubila vse spoštovanje do avstrijskega grba, ker nam je pravzaprav vseeno, če še danes vsi avstrijski Lahi pobero svoja kopita ter izginejo onstran meje. Mi samo eno zahtevamo, da ostanejo naše dežele ob Adriji neokužene, da se naš slovenski živelj prav tako spoštuje kakor laški ali nemški, da se nam da ravno istih pravic kakor onim. Če se torej Lahom pod sedanjimi od-nošaji in razmerami obljublja vseučilišče, smo mi Slovenci veliko bolj opravičeni zahtevati slovensko, kajti mi zahtevamo svojih starih pravic, oni pa zahtevajo pod pretvezo kulture le nekako dobro odgojevališče laških ire-dentistov.
In potem že omenjeni laški vseuČiliščni tečaji, kjer bodo poučavali laški profesorji! Mislimo si vseučiliščue tečaje, na kojih bi predavali ruski profesorji.
LISTEK.
Obisk.
Zofka JelovSek-
Lani je obiskala svojo mladost, svojo prvo, svežo, veselo, naivno mladost, šestnajst let staro. Daleč, daleč tam v gorah je bila ta mladost, nedotaknjena, smejoča in topla.
Sla jo je obiskat, Iehkega srca, polua pričakovanja. Nebo se je sentimentalno, bledomodro vzdigalo visoko nad svetom; beli oblaki so jadrali nekam daleč, razkropili so se po vsem obzorju in izginjevali v višnjevi daljini. Gozdi so zadehteli, zeleni smrekovi gozdi, hladni, sveži in trpki. In Lida se je zasmejala. Začutila je topel dih, ki jo je mehko pobožal po licih, kakor poljub raznježnenih, sentimentalnih usten.
In zazdelo se ji je: Zdaj jo srečam, svojo mladost, šestnajst let staro, 2 razpuščenimi, kodrastimi lasmi, s svetlimi, radostnimi očmi, v beli bluzi z Velikimi, rdečimi makovimi cveti in s »irokimi rokavi, v katere se lovi veter.
Takrat je nosila vedno razpuŠČene lase, ki so bili kratki ali gosti in kodrasti, kakor črn oblak, prepleten z zlatimi nitmi. In veselo velike oči je
imela, ki so pele in vriskale in se svetile, kakor plameni. In v širokih bluzah je hodila okrog, v katere se je lovil veter in jo objemal okrog belega vratu in ji poljubljal vitke roke gori do slabih, dekliških ram. A noge so bile urne in lahke in kadar je tekla po poljskih stezah, ji je bilo, kakor da jo nosi veter. Kadar so bili lepi večeri, tisti lunini večeri z bežečimi, srebrnimi oblaki, se je lovila z bratom na holmu nad vasjo; mehki večerni veter se je lovil ž njima in doli v vaseh so peli fantje dolge, zategnjene pesmi.
Lida je zamižala ,in kakor da so se zibali pred njo oni sveži, cvetoči časi.
Dehtelo je, čudovito je dehtelo po njeni prvi mladosti, stari šestnajst let! Kakor da je ležala na teh pisanih poljanah, v teh malih, skritih dolinah, na vseh teh brezštevilnih, šumečih gozdih.
Spominjala se je.
— V resnici, Lida, tvoji lasje so topli in kakor živi, — ji je dejal enkrat star učitelj in se je dotikal njenih Črnih las, kjer so v kodrih trepetali zlati leski. Tisti učitelj je bil pošten in jo je imel Še za otroka.
In gozdar, Nemec, ji jo dejal vse« lej, kadar jo je videl: — Poglejte me,
poglejte me! Sie haben Augen, Augen wie ein Wiesel! —
Kako smešno in kako lepo je bilo vse to!
Ona je bila edina, mlada, inteligentna ženska v teh gozdovih med gorami in gospodje so bili udvorni k nji in polni spoštovanja. Vselej so ji poljubili roko v pozdrav, kakor kaki grajski gospodični. Spominjala jih je na one daleč v velikem svetu, katere so kedaj ljubili in spoštovali. Nosili so ji rože, ki so vzcvetale v samotnih vrtovih med njivami ali kraj gozda, rože, katere bi bile uvenele, ne da se je kdo razveselil njihovih nežnih barv in opojne vonjave.
In zdaj se je peljala obiskat te kraje. Gozdovi so se zgrnili na obeh straneh ceste in iz njih je prihajalo toliko svežosti, toliko trpkosti in zrak je dehtel, kakor nikjer drugje na svetu. Veselo ji je bilo in srečno in smehljala se je celo pot.
Od daleč se je zasvetil beli zvonik in srce ji je zatrepetalo. Tam, tam so tisti časi, tam v mali, beli vasi. Tam sred hriba pod gozdom je studenec v skalah, pot katerimi rastejo divje rože, tam za vasjo na potoka so ovole celo leto modre spominčice; pod lipami na vrha so poli vsak večer in brat je brcn-
kal na kitaro. — Na polju je stala parna pila in okrog nje je ležal posekan gozd.
— Odpeljite me tja, k pili! — je ukazala vozniku in se nasmehnila, kakor da ji je prišla srečna misel.
In odpeljal jo je tja.
Skočila je raz voza pred malo, leseno vilo in prosila prvega, ki je prišel: — Pokličite gospoda Dušana Gabrijelo-viča! —
Takoj nato je prišel mlad, tridesetleten mož in se poklonil.
— Ali me ne poznate več? — je vprašala.
Zasvetilo se je v njegovih rujavih očeh, v katerih so poigravali zlati plameni in lice mu je zardelo.
— Vi gospa ?! . . . Nisem mislil. ..
— Da pridem še kdaj v ta kraj. In Čez leta, čez celih deset let! —
Oba sta se ogledovala z zanimanjem in ko so se jima pogledi vjeli, sta se nasmehnila.
— Prišla sem obiskat . • •
— Tiste Čase! — je dopolnil on. Izgovoril je te besede počasi in nežno.
Kakor davna prijatelja, ki sta vesela, da se po tako dolgem lasu Še razumeta, sta si stisnila roke.
— Prišla sem sama, brez moža in broz otrok, — je pripovedovala ona.
— Ob takih priložnostih mora biti Človek sam. —
On jo je povabil v hišo.
— Ne v hišo, na vrt! . . . In vi ?
— je vprašala naglo.
— Se vedno sem sam . . . Ali zaljubljen sem in srečno! —
— Vidite! . . . Ah, koliko imate rož! — se je začudila pred gredo, ki je bila polna samih rož, ki so opojno dišale.
— Takrat, ko je bil še moj oče živ, v tistih časih jih ni bilo toliko. On jih ni ljubil. —
— Ah, da, on ni imel rad, da jih nosite meni! ... Da res, tudi vas sem prišla obiskat. —
— Jaz sem bil prvi, ki sem vas ljubil! —
— Tudi jaz sem vas ljubila! — Sela sta na klop pod kostanj. Zamislila sta se. In ona se je spomnila, kako je enkrat sedela na isti klopi in kako jo je on posul z rožami.
— Ali se spominjate, kako ste potrgali vse rože? —
— Vse rože, kar jih je bilo na vrtu, spominjam se. Stara učiteljica, ki je bila z vami, ae jo prestrašila. Rekla je, da sem barbar. —
Kraj je bil tih in prazničen. Bila je nedelja.   In onadva sta sedela na
Tega se sploh predstavljati ne moremo, kajti pri nas stori že en sam profesor, ki pride na svojem potovanju slučajno skozi Ljubljano, ali pa peščica dijakov največjo nevarnost za obstoj avstrijske države. Učenje ruskega jezika je naravnost izdajsko počenjanje. Čudno se mi zdi, da se ni dunajska policija spoza bila pri zadnjem posetu ruskega carja.
Iz vsega tega vidimo, da nam je naša vlada odloČila kaj čudno usodo. Misli si, Slovenec se bo že polagoma utrudil ter zaspal večno spanje . . . Toda moti se, kajti pri nas je še vsa ona življenska energija neporabljena, in napetost je precej velika! Toda ena nevarnost je, da mi sami nase ne pozabimo, kajti dobro je znano, da si prav radi sami polena mečemo pod noge. In to je jako žalostno! To smo videli pri srednjih šolah, to vidimo tudi pri meščanskih šolah. Koliko časa se že dela za meščansko Šolo postojnsko, ki bi bila velikega pomena za razvoj našega srednjega stanu, obrtuijskega in trgovskega. Toda pridejo že ljudje, ki hočejo z naravnost neumnimi argumen ti onemogočiti ustanovitev tako potrebnega slovenskega zavoda. In dokler ne bomo pri nas takih ljudij popolnoma brez usmiljenja javno ožigosali, jim javno povedali, kakšni škodljivci narodnega napredka da so, bo vedno otež-kočeno delovanje onih mož, ki imajo v resnici skrb in ljubezen za narodno stvar.
Poleg tega pa ne smemo pozabiti, da smo skoraj osamljeni, da nimamo bogatih stricev onostran mej, da se moramo torej zanašati le na svojo lastno moč. In to moč moramo tudi uporabiti ter energično pripravljati temelj, na kojega se bo postavilo naše slovensko vseučilišče. In teh temeljev do zdaj žalibože še nimamo! To žalostno dejstvo moramo priznati; če ga ne priznamo, škodujemo sebi.
Naše ljudsko šolstvo vkljub dobrim učiteljem peša, nazaduje. Vzroke za to naštevati, bi bilo pač odveč. Slabo materijalno stanje naših učiteljev pač ne more dobro uplivati na razvoj šolstva, veduo večje nedostajanje učnih močij tudi gotovo ne basne. Srednje šolstvo je večinoma nemško in še temu se stavljajo po nepotrebnem zapreke in konkurenčni zavodi, mesto da bi se vsa moč vporabila za to, da se slovenščini odkaže mesto, katero ji gre. O meščanskih šolah smo povedali svoje mnenje.
Toda še eno dejstvo je, ki je velikega pomena za razvoj naše vseuči-liske akcije. Po vseh kulturnih državah se kaže struja, ki stremi po popularizaciji vede. Veda naj ne ostane le last nekaterih privilegiranih slojev, odpre naj se ta vir vsem krogom. Le na ta način moremo dobiti izobražen proletarijat, ki bo le zaslomba in predpogoj nadaljnega kulturnega razvoja narodovega. Povsod so se upeljale javne knjižnice, prosta predavanja in vseučilišČni tečaji. Mesto Ljubljana se kaj malo zmeni za to. Sicer smo že imeli javna predavanja,  ki so pa na-
posled tudi še prenehala. Seveda je precej malo zanimanja. Vzrok temu pa je, da je ravno nižje ljudstvo premalo izobraženo in da tudi še ne Čuti potrebe razširjevati svoj' duševni niv6. K temu bi pomagala pa edino le javna knjižnica, katero naj bi mesto Ljubljana rskupno s prijatelji ljudstva brez odlašanja ustanovilo. Zatem naj bi se pričelo še le z javnimi predavanji — in tudi naši srednješolski profesorji in ljudskošolski učitelji bi se toliko žrtvovali, da bi zaceli morda sčasoma s tečaji, ki naj bi naše ljudstvo nekoliko bolj izobrazilo ter jih seznanilo z glavnimi pojmi onih ved, ki se poučujejo na srednjih šolah. To bi bili nekaki vseuČiliški tečaji, s katerimi bi se morali za zdaj zadovoljiti, kajti vse-nčiliških profesorjev še nimamo.
Tako bi se polagoma napravil temelj, katerega bi naša vlada pač ne mogla kar tako prezreti, napravili bi se predpogoji za boljšo bodočnost naših potomecv R. Š.
Deželni zbori.
Seje dne 23. oktobra.
Štajerski deželni zbor. Predložena so bila tudi sledeča poročila deželnega odbora: o nakupu stavbišča za elektrotehniški zavod in mehaniški laboratorij pri tehniški visoki šoli v Gradcuj o novi zgradbi, oziroma prizidavi pri mariborski bol nišnioi; o ustanovitvi dekliških meščanskih šol v Knittelfeldu in Voits-bergu itd. Posl. Žičkar je utemeljeval svoj predlog za ugodnejšo zvezo vlakov na progi Zidan m ost-Zagreb. Navajal je, da prebivalci ob tej progi na Štajerskem in Kranjskem niti ne morejo dopoldne iti v Celje ali Ljubljano, kjer imajo često-krat opraviti. Temu bi se dalo od-pomoči, ako bi se južna železnica odloČila, vpeljati dva nova osebna vlaka, in sicer zjutraj v smeri Bre-žice-Zidan most, pozno zvečer pa iz Zidanega mostu proti Zagrebu. Predlog se je izročil železniškemu odseku. — Poročili deželnega odbora o zgradbi nove bolnišnice v Gradcu in o deželnem posojilu 12 miljonov kron sta se izročili finančnemu odseku. — Posl. Krenn je ioterpeliral, naj se spremeni zakon o varstvu ptic; posi. Wagner je predlagal ustanovitev deželne hiralnice v Feld-bachu ali pa v Fehriogu.
Koroški   deželni zbor. Posl. Winkler je poročal o rovi zijali občin, ki jih je izvedel deželni odbor lani; deželni odbornik baron Aichelburg Labiaje priporočal, naj dežela nastavi uradnika za občinskega revizorja, ki ne bc pregledoval samo občinskih računov in blagajn, temuč vse občinsko poslovanje. — Posl. dr. Steinwender je predlagal revizijo o razdelitvi občinskih gozdov in pašnikov. Pri tem je tudi kiitikovai gozdarsko ravnateijstv v Gorici ter zahteval, naj se za Koroško ustanovi podružnica tega ravnateljstva.  —  Posl.  Weis8 je pred-
lagal, naj se prepove dajati stražam pri mrličih opojnih pijač ter naj se sploh prepovedo pojedine na takozvanih sedminah.
N i ž j e a v str i j s k i deželni zbor je sprejel zakonski načrt o dovolitvi vsakoletne nagrade 2000 K za pisatelja, ki ustvari odlično dra matično delo, kateremu podlaga je domača dežela.
Hrvaščina v Dalmaciji notranji uradni jezik?
Zader, 21. vinotoka. Znano je, da je že opetovano sklenil dalmatinski deželni zbor z dvotretjinsko večino pozvati vlado, da naj uvede nemudoma v vse dalmatinske urade hrvatsko srbski jezik kot notranji uradni jezik. Ako se upošteva, da je Dalmacija skoro izključno slovanska dežela, a je vzlic temu notranji jezik v uradih — ita lijanaČina, kojo govorita jedva dva odstotka prebivalstva, mora vsakdo priznati, da je zahteva deželnozbor-ske večine popolnoma utemeljena in je tudi v interesu vseh deželnih in državnih uradov. Vsakdo bi si torej mislil, da bo vlada brez odlaganja ugodila tej enodušni želji cele Dalmacije.
Toda pretekla so leta, ne da bi se zdelo vladi vredno, zavzeti napram zahtevi dežeinozDorske veČine določne stališče. Vlada je sklepe deželnega zbora kratko ignorirala, v uradih pa je slej) kakor prej gospodovala laščtna kot uradni jezik. Šele letos se je vlada pod utisorn spora-zumljenja obeh hrvatskih strank in pomirjenja s Srbi odločila, da se loti tega kočljivega in perečega vprašanja. Prigodom otvoritve deželnega zbora je namreč namestnik baron Handel napovedal, da hoče vlada resno proučevati jezikovno vprašanje ter je v sporazurnljenju s strankami definitivno rešiti. Tu je zopet vlada pokazala svojo popolno nezmožnost, kadar je treba rešiti še tako enostavne stvari, ki leže takorekoč že na dlani. Ali pa merda dela to samo iz animoznosti proti hrvatskemu jeziku ?
Čemu pa je treba še proučevanja in posvetovanja glede jezikov nega vprašanja? Saj je vendar jasno, da mora in sme biti notranji poslovni jezik vseh uradov v Dalmaciji edino le hrvaščina. To zahteva ne le pravičnost, ampak tudi državni interesi!
Baron Handel bi bil torej na mah lahko presedal gordijski vozeh in vpeljal hrvatski jezik v uradov Toda on je nastopil drugo pot. Pu-zval je k sebi delegate vseh dež. zborsk i klubov, med temi sevada tudi iaskega, da jim predloži vladno zakonsko osnovo glede ureditve jezikovnega vprašanja.
Ob času, ko pišem te vrste, se delegatje mude pri namestniku, in mi   torej   še  ni   mogoče se izreči
o vladnem načrtu. Splošno se pa zatrjuje, da se vlada v svoji osnovi ni prav nič ozirala na upravičene hrvatske zahteve, ampak da hoče še nadalje deloma pridržati italijanščino, sploh pa p r o gl as i t i n e m šč i n o uradnim jezikom. Kakor rečeno, sedaj še ne moremo konstatirati, koliko je na tem istine, povemo pa na vsa usta, ako je to resnično, da bo dobila vlada tak odgovor, da bo ji zvenelo po ušesih. _ —ć.
Važne  preosnove na Srbskem.
Nova G r u i ć e v a vlada je razvila pred skupščino svoj program, o katerem se mera reči. da bo povzdignil Srbijo za vzor balkanskih držav, ako se izvede. V prvi vrsti je vladi na tem, da se svobodomiselna ustava, ki se je vpeljala po revoluciji 11 junija, zagotovi z organičnimi zakoni, oziroma, da se obstoječi zakoni preustroje v smislu ustave, tako da bi postala Srbija ne samo po besedah, temuč tudi dejansko pravna država. V prvi vrsti gre ustava za tem, da se občinam in okrajnim oblastim razširi delokrog, da dobe nekako avtonomijo. Seveda bo občinam in okrajem s tako samovlastjo treba tudi vsestranske državne kontrole. Nadalje napoveduje vlada zakon, s katerim s e zajamči stalnost v službi državnim uradnikom, od katerih se bo tudi zahtevala vsestranska usposobljenost. To je zelo važna uredba, ki je za redne razmere na Srbskem pač najpotrebnejša. Dosedaj je bilo srbsko uradništvo odvisno od vsake politične struje, ki se je slučajno prikopala na krmilo. Na ta način so se uradniki prestavljali in od-stavljali, kakor je kazalo strankarskim interesom vladajoče struje, ki se je menjavala na vladi. Najboljši uradniki si niso bili niti trenutek gotovi v svoji službi. Umevno je, da se tedaj ni nihče z reenobo posvetil uradniški službi, valed česar je trpela v prvi vrsti državna uprava in dr* žava v svoji celot;. Tudi je bilo med srbskim uradništvom razširjeno kle-čeplaztvo in hinavščina, kakor le malokje. In to je umevno. Uradništvo je več poiitikovaio in spletka-rilo, nego pa delalo, ker je prvo bilo odločilno za obstoj, ne pa vestna služba. — Nadalje hoče vlada z ozi-rom na ustavno zakonedajstvo reformirati tudi tiskovni zakon ter s posebnim zakonom zajamčiti sodnikom popolno neodvisnost. O tiskovnih pregrehah in zločinih bode sodila porota. Glavno skrb pa obeta vlada posvetiti državnim financam. Srbske državne finance so bile dosedaj naiavnost obupne, a tega bi ne bilo treba, ker dežela ni revna ter si sploh vsi sloji, posebno pa kmečki, mnoifo bolje stoje, kakor pa
v državah, ki imajo dobro urejen« finance. Temu je bilo krivo najv^ to, da so stranke med seboj tekmovale za naklonjenost volilcev ter se zaradi tega ni upalo nalagati no. vih davkov, dasi bi jih ljudstvo brei težave prenašalo. Gruić napoveduje da se bo začelo z največjo štedljj. vostjo, da se bo reorganiziralo fi. nanČno ministrstvo in davčni zistetn ter se ustanovilo več obrtnih in stro. kovnih šol. Nadalje se bo uvedlo prisilno zavarovanje kmečkih pose-štev proti toči in poplavam ter se bo vpeljal davek za razširjenje že. lezuiškega omrežja, da ne bodo le tujci gradili železnice v deželi Končno se napovedujejo tudi reforme m polju prosvete in reorganizacija vojne.
Politične vesti.
— Zoper cerkveno deli. tev Češke Včeraj je prišla * praškemu županu deputacija čeških duhovnikov s prošnjo, naj bi se mestna občina pridružila akciji če skih duhovnikov proti ustanovitv nemške škofije na češkem, ter proti delitvi škofij po narodnostih.
— Resna   znamenja ni Ogrskem.   Med krono in ogrsko večino so pretrgane vse vezi. Co^sr ne sprejme vojaškega programa, ki ga je izdelala devetorica, pa je tudi izjavil, da se noče  pogajati s parla mentarnim odborom, ker je to proti odločilnim pravicam krone. Za torek zvečer je sklicana konferenca stranke. Ako do tedaj cesar ne  popusti, ne bo več mogoče rešiti krize mirnim potom. Dežela bo ostala še nadalje brez vlade. Izmed devetorice ni mo troče sestaviti ministrstva, ako pa se bodo iskali ministrski kandidatje iz ven tega kroga, ne bo mogoče do biti večine.   Pri novih volitvah bi ne dobila vlada niti ene petine po slancev na svojo  stran.   V sedanjih razmerah se sploh ne bo dobil ogrski  državnik,   ki  ni  hotel prevzeti vlado.
— Dogodki v Macedoniji. Turška vlada je sporočila avstro ogrskemu in ruskemu poslaništvu i šestih nasilnih slučajih vstašev. Na dalje je naznanila, da je organiz* cija oroir.istva večinoma izveden« V monastirskem okraju je šest komisij, da preskrbe krist|anom in Turkom stanovanja, ker so jim bile i Ki požgane
— Novi avstrijski kon zu) v M 11 r o v i c i je postal pod konzul vitez Z a m b a u r.
— Sestanek ruskega 11 francoskega   ministra  z u nanjih   zadev.   Te   dni pride grof Lambsdorff v Pariz, da se dogovori   z   ministrom Delca sejem o balkanskem vprašanju i o namenih Rusije na Kitajskem. Na Ruskem vznemirja angleško - franco sko zbliževanje.
tfra nega ,niks
stoji veČn znač
trg 1 ta v u ti s, prilji £a 1 kate niki, pa l skro post poki skro ge v v d( p al nom
s f
e u z as t: stili talni Post Za I dom sili krst niki kate ben, vsei dr. Lio] skei dva jud oče zapi očd spre sina že l star cem jala in i zak teril ljub ghe osti pril od pa jat« lepi kal vžii in
je I zve tak svo otr< nas a t teh nik dot naj ^h< nar leti Vrl da
81v
gai
*U ka, pa
Dalje v pniloai-
vrtu blizo rož, blizo mehkih in nežnih spominov, molče in zamišljeno. Ni se jima tožilo po onih solnčnih, dehteČih dnevih, ali bilo je čudovito lepo misliti na nje. Srečna sta bila, da imata v svojih spominih take dneve, drhteče od mlade, prve, naivne sreče.
In čez dolgo je dejal on:
— Jaz sem tako vesel, da ste bili ravno vi moja prva ljubezen! —
Pogledala ga je z jasnimi očmi in kakor vprašujoč.
— Ta ljubezen je bila krasna! Samo enkrat sem vas poljubil in takrat ste se jokali. Moj Bog ! kako so bile čiste vaše ustnice, pobožne! V resnici, meni so dragi ti spomini, kakor svetinje! —
In kofein ji je pripovedoval o svojem življenju in o dogodkih teh let, Jiar se nista videla, pokazal ji je sliko mladega dekleta. — To bo moja žena! je dejal priprosto. Ima vaše oči in {vesela je, kakor ste bili vi tu med vašimi gorami v tistih lepih časih. In njeni lasje so kakor živi, tako kodrasti in nagajivi. —
Tudi ona mu je pripovedovala o sebi in o mestu, kjer živi. Pokazala mu je medaljon, ki ji je visel na zlati verižici. — To sta moja otroka! — je
rekla in poljubila malo sličico. Pripovedovala mu je o svojem možu, katerega je poznal. Pohvalil ga je. — Da, kdor ga pozna, ga ljubi in spoštuje, — je rekla z ljubeznijo in ponosom.
Vstala sta potem in odšla na potok in k lipam. In povsod so jih srečavali oni davni dnevi. Vse okrog njih je dehtelo po mladosti, po prvi, bujni, sveži in nedotaknjeni mladosti. In s toplimi očmi sta gledala nazaj v one čase in jih še enkrat uživala, v begu minutj čiste in cvetoče. In ves kraj s svojimi temnimi, šumečimi gozdovi je bil neizmerno svež in Čist, kakor nedolžen in posvečen, brez madeža. Zrak je bil jasen in trpek in nebo je bilo čisto, brez oblaka.
Na porobku gozda, med prvimi smrekami sta se zastavila in gledala nazaj na vas.
— In vendar, če tako mislim, ni moralo ravno tako priti, — je povzel
— Lahko   bi   bila   tudi midva
on.
srečna, — skupaj. Ali ne mislite? — Nasmehnila se je lehno.
— Sentimentalni ne smete biti! — je dejala in se spustila nazaj po poti v dolino.
— Da, res! — je pritrdil naglo.
— Vi imate prav. Saj je vse tako krasno, tudi današnji dan! Ali še enkrat moram reči, da sem srečen, da ste vi prva, ki sem jo ljubil. Ako bi bila kaka druga prišla tako nazaj, obiskat svojo mladost, bi bil razočaran. Gotovo bi bil razočaran. Samo vi ste mogli pridati onim čudovitim spominom še en skladen dan, lep kakor prvi jesenski dan, brez vročine ali dehteč in nežen. —
Proti večeru, ko se je solnee naginjalo, jo je spremil iz kraja daleč do prvega vrha, kjer naj bi jo čakal voz, katerega sta poslala naprej. Modrikaste megle so legale po gozdovih, podolgaste in prozorne, ko se je ona še enkrat ozrla nazaj in mu podala roko v slovo.
Zdaj se ne vrnem nikoli več! Ali bilo je lepo! —
— Dovolite mi, da vas Še enkrat poljubim! — jo je prosil.
Nagnila se je k njemu in on jo je poljubil v drugič v življenju; vedel je, da jo vidi zadnjikrat.
— V spomin! — je zašepetala ona na njegovih ustnih.
In potem sta odšla vsak po drugi strani hriba nizdol, on nazaj v gorsko vas, ona v svet, daleč od šumečih gorskih gozdov. —
Opatov praporščak.
Zgodovinska povest. — Spisal F. R. XXX.
Na dvorišču šentlamberškega gradu je Rovan učil grofico Heleno jahati, ali njegove misli niso bile zbrane in njegovi pogledi so vedno iskali, kje da se prikaže Margareta. Toda ni je bilo videti, pač pa je zapazil, da je vojvo-dinja pri nekem oknu opazovala, kako poduČuje grotico Heleno.
— Danes ste jako dolgočasni, gospod Rovan, je mlada grotiea karala svojega učitelja. Kje pa so Vaše misli ? Ali ste morda zalj ibljeni?
— Ne, grofica, zaljubljen nisem, je skoro melanholično odgovoril Rovan.
— Ah to mora krasno biti, Če je Človek zaljubljen, je sanjarila grofica. Jaz sem že večkrat poskusila se zaljubiti, a ni šlo. A če mene kdo nesrečno ljubi — to je nad vse lepo. Ali se nočete vjmeue nesrečno zaljubiti, gospod Rovan? Melanholija Vam jako dobro stoji. Jaz bi Vas povabila na svojo poroko. Kako imenitno bi to bilo, ko bi Vi pri poroki od nesrečne ljubezni vzdihovali. To bi znatno povzdignilo celo slavnost.
— Vi ste nenavadno človekoljubna
dama, milostljiva grofica, seje nor*. Rovan, ali obžalujem, da Vaši želji morem ustreči.
Mislila sem, da ste bolj galamu i je dejala grofica. Doslej je bil -gospod v mene zaljuljen, kdor ase poznal. Celo pater Vinfrid, ki \\w učil  pisati in brati je bil zaljubi v mene.  Pomislite — duhovnik! kako   globoko je  vzdihoval   in kat obračal  oči!   Cele   tri mesece me nesrečno ljubil!
S takim kramljanjem je minil H poduka.  Vojvodinja se ves ta čas premaknila od okna, nego pozorno zovala Rovana.
— Lep  mož je ta Rovan, inl^ in  evotoč  —  in pravi vitez v vsefl svojem obnašanju, je vojvodinja rila sama sebi. Albertus je tudi Še la mož — ali mladost je izginila iu Rovanom se ne more primerjati.
Saujavo je  vprla  glavo  ob rokJ in motrila Rovana s jioglcdi, v katv; je trepetal   plamen   notranje razburje nosu in ljubavnega poželjenja.
Ko je bil poduk končan in j* Rovan z grotico Heleno šel proti $raj ŠČinskim vratom, prihitela je k njenu dekla in mu sporočila, da želi Mar;:* reta z Rovanom govoriti.
zv«
dol
izji
Ho
Če
leg
je
ali
raa
lik
ki
sv<
ata
jal Va
nii
g*
R<j
žel sai po
ki
tel
»len*
tek r tej no-brej
laje,
>đlji~
> fi-
stro-edlo ose-1 se
že-
> le ično
na
icija
>ii-* k ških se cenitvi >roti
n a rsko esar i, ki tudi irla-•roti >rek nke.
ne ■nint lalje most se i iz-
do-: bi
po njih ogr zeti
i ji »tro u o Na iza-ena. ko-rur-oiše
► n -iod-
i n : u ride . se is-l in
Na
ICO-
I
i ne
tn i, -sak e je i je Ijeu In ;ako i j«
čas 3 ni >pa-
alad sem ovo-: lep n z
•oko erik jje-
je ;raj-
Dopisi.
Is    Postojne.    (f Alojzij Kraigher.) Dolg   izprevod, kakerš-fiega že dolgo ni videla Postojna, pomikal se  je  dne  22. oktobra po Po-gtojinskeni  trgu  proti   pokopališču. K Tecnemu počitku so nesli uglednega in uačajnega moža,  kateri ima za naš rg polno zaslng. Na tujca je napravila a velikanska množica pogrebcev nehote ttns, da je bil prerano umrli splošno priljubljen, zaslužen in spoštovan mož. Za križem vrstili so se nosilci vencev, katere so mu poklonili njegovi sorodniki} prijatelji in častilci. Kakor je bil a pokojnik v svojem življenju nad vse skromen, je to pokazal tudi na smrtni jostelji ter izrazil željo, naj se mu ne loklanjajo venci in da bodi pogreb prav skromen. Njegova želja je bila, da naj se ves za vence namenjeni denar obrne t dobrodelne namene. Za venci je sto-al občinski odbor z gospodom županom Kutinom na Čelu. Za tem je vodil Petrič požarno hrambo, katera se udeležila pogreba polnoštevilno in z zastavo. Za požarno brambo so se uvrstili pod svojo krasno zastavo člani čitalnice in potem je pa korakal čvrsti >ostojinski Sokol s svojo lepo zastavo, ga korporacijami in društvi je stopala domača duhovščina in za to so pa nosili ranjcega ugledni tržki možje. Za krsto so se uvrstili pokojnikovi sorodniki in sicer najprvo 10 njegovih otrok, iaterim je bil preblagi ranjki tako skr-en, blag in dober  oče.  Preskrbel je sem dobro vzgo o. Najstarejši sin je dr. medicine, drugi je strojnik pri avstr. Joydu ter potuje  pravkar po Japon-kem, tretji je stud. iur., eden je vojak, dva pri trgovini, ostali pa pobajajo še udske oziroma srednje šole. Pretresu-če je bilo  poslušati ihtenje  in jok
Of
apuščenik otrok, kateri vsi so svojega četa neizmerno ljubili. Za otroci je premljal k počitku svojega ljubljenega ina 93 let stari oče, kateri je pokopal e 14 svojih otrok. Ni Čuda, da se je rari in dobri mož smilil vsem pogreb-em v dnu srca. Za očetom sta spremila pokojnika brat in sestra. Težka utrudljiva pot je bila ta za obadva, zakaj znanih mi je malo družin, v katerih bi se bratje in sestre tako goreče ljubili, kakor sem to zapazil v Krai gherjevi rodbini. Za temi so se vrstili ostali, mnogobrojni sorodniki, kateri so prihiteli izkazat pokojniku zadnjo Čast od blizu in daleč. Sorodnikom so se pa pridružili pokojnikovi čestilci in prijatelji z vseh krajev Notranjske. Ta lepi, dolgi izprevod je glasno govoril, kako veliko spoštovanje in zaupanje je vžival pokojnik. To bodi tudi v uteho in tolažbo njegovi blagi vdovi, katera je bila svojemu ranjcemn soprogu uzor zveste, blage in vdane žene in prav tako tudi uzor skrbne in ljubeče matere svojim otrokom. In zato jo pa tudi vsi otroci neizmerno ljubijo. Sicer bodo nastopili zdaj dnevi velikih skrbi zanjo, a tolaži naj se z zavestjo, da ji bodo v teh težkih dneh njeni dobri otroci, sorodniki, prijatelji in častilci rajnega soproga dobra in trdna opora. Predno končam, naj še omenim, da je bil pokojni Kraigher vedno zvest in zanesljiv pristaš narodno-napredne stranke in pred nekaj leti tudi deželni poslanec za Postojno, Vrhniko in Lož. Omeniti moram tudi, da mu je domaČi pevski zbor pod vodstvom gosp. Verbiča zapel v slovo tri ganljive žalostinke in sicer pred hišo: 9Usliši nas Gospod!", v pokopališki kapeli: „Nad zvezdami" in na grobu pa „Jamica tiha". Naj veljajo te vrstice
v znak spoštovanja do pokojnika kot skromen spomenik vrlemu, značajnemu in naprednemu možu. Mir in pokoj njega blagi in plemeniti duši!
Dnevne vesti.
V Ljubljani. 24 oktobra.
— Dež. poslanci narodno« napredne stranke se prosijo, da so v torek Čisto zanesljivo v Ljubljani.
— Afera Jaklič. Učitelj in konsumar v Dobrepoljah, Fran Jaklič, ima toliko misla na glavi, kakor ga pač nima noben drugi učitelj na Kranjskem in ko bi imel kak napredut u M tel j toliko na vesti, kakor J.ikllč, bi bil že davno ob službo in ob kruh. Kar je Jaki č v D )brepoljah, je bilo proti njemu vloženih že brez števila vsakovrstnih pritožb, ali prejšoji okrajni glavar v Kočevju, dr. T ho man n, je vse te pritožbe metal v koš in ni nikdar nebene spravil pred okrajni šolski svet. Thoma^n je vedel, da njegovo uradovan;e ni ravno vzorno in da bi mu kler*k ilci ne datali ka kh sitnosti, jim je šel povsod na roke in tui. J\kliČa šStt 1 z vso svojo veljavo. J*k!iČ je p;>sUjal od dne do predrznejši in je od dne do dne bolj zanemarjal svojo učiteljsko službo — ktrr je vedel, da ga varuje okr. glavar. To varstvo je šlo celo tako daleč, da nekaj časa ni bilo mogoče najti aktov, ki so se nanašali na sodne obsodbe d o b r e p o l j s k e g a Jakliča. Jaklič je bil namreč dvakrat aodno ob sojen. Prvič je bil obsojen na denarno kasen, ker 89 je napačno zglasil. Jaklič je bil prišel v Ljubljano in se je — pri tem je moral imeti kake posebne namene — v hotelu zglasil pod tujim imenom. Drugič je bil aodno obsojen na 10 dni zapora zaradi falsificiranja volilnih pooblastil. V Jakličevo obrambo je dr. Šuiteriič zadnjič v deželnem zboru trdii; da je narodno - napredna stranka pri ljubljanskih občina lih voitvah k na stotine pooblastil faU ficirala. D«.-. Šj steršič je jurist, je advokat in ima posebno strast za ovajanje. Zakaj pa tistih f a l s i f i k a c i j, o katerih je govoril v dež. zboru, ni naznanil sodniji? Zato, ker jih ni bilo. Dr. Šusteršič si je te fals'fikacije izmislil, da bi opral J kliči. Torej Jaki č je bil dvakrat sedno obsojen. Napreden učitelj pride v disciplinarno preiskavo, če je obsojen le zaradi žiljenja časti — kle rikalci pa divjajo, ker je prišel Jaklič vsled dveh sodnih obsodb radi jav nih deliktov v diaoipliturno preiskavo in zahtevajo, da se ne sme noben las skriviti na Jikličevi glavi. Ko bi bil kak napredni učitelj v tt m položaju, bi klerikalci Čist) gotovo z vso silo delali  na  to,  da  se ga
spodi iz slulbe.   Glavni povod za disciplinarno preiskavo sta omenjeni sodni obsodbi. Ko je že tekla ta preiskava, se je proti Jakliču tudi trgovsko  in obrtno društvo pritožilo na deželni šolski svet. Jv klic je namreč imel v času, ko ni zboroval deželni zbor, ko Ja klič ni bil deležen imunitete, nego je  bil za svoje dejanje in   nehanje   odgovoren — v Dobrepoljah shod, na katerem je na nezaslišan način ščuval kmet ako ljudstvo, naj vse liberalce gospdarsko uniči. Zlasti je rotil ljudi, naj bojkotirajo vsaeega trgovca  in gostilničarja, ki pripada napredni stranki in posebno   če  je   naročen na »Slov. Narod«.   Jaklič je oznanjal pravo križarsko vojsko proti vsem liberalcem   in  jim  je  tudi dejansko   provzročii   jako ob čutno škodo.   Kaj  mislijo klerikalci,   da   bodo   naprednjaki tako divjo gonjo, tako blazno šČuvanje, naj   se   jih   gospodarsko uniči, mirno in udano gledali? Trgovsko in obrtno društvo je samo izpolnilo svojo dolžnost, ko je nastopilo proti Jakliču. Zaradi teh dogodkov torej  je bil Jaklič v disciplinarni preiskavi in na podUgi te preiskave je okrajni šolski svet predlagal, naj se Jaklič premesti.  To je gotovo jako mila k a zen, nezasluženo mila kazen, kajti Jaklič je povrh tudi najzani-krnejši učitelj na Kranjskem. To je dognal deželni šolski nadzornik pri uradni inspekciji. Ko bi bili klerikalci poštena in pravična stranka, bi morali reči: pravica nad vse — in ker je Jaklič kriv, naj prejme  svojo  kazen.   Toda ne! Klerikalci   hočejo,   da  mora ostati Jaklič v Dobrepoljah, ostati na vsak način vzlic vsemu, kar ga je v tem kraju naredilo nemogočega. In veliki slamorezec dr. J »nez Evangelist Krek je celo našel, da se je z disciplin »rno preiskavo proti učitelju Jakliču kršila imuniteta   poslanca   Jakliča. Sicer vemo že davno, d \ je dr. Krek jako plitev  človek,  ali  danes se Čudimo, da ima v svoji glavi sploh prostora za toliko nevednost, kakor jo je pokazal v deželnem zboru. Poslanec Jaklič je deležen imunitete samo dokler zboruje deželni zbor; kakor hitro je končano zasedanje deželnega zbor?, je tudi konec poslanske imunitete. To je popol noma dognana stvar, o kateri ni nič govoriti. Dr. Krek pa je konstruiral nov pojem. Po njegovih mislih je po slanec tud:, če deželni zbor ne zbo ruje, deležen   imunitete pri občevanju s svojimi v o 1 i 1 c i. To je iz trte izvita trditev, solistično zavijanje, ki nasprotuje besedilu  in duhu zakona.  Ta bi bila lepa, da bi smtl učitelj JikliČ v času, ko ni deležen poslanske imunitete, ščuvati ljudi na
gospodarsko uničenje svojih političnih nasprotnikov! Kakor rečeno, hočejo klerikalci s stojo akcijo preprečiti, da bi se Jakliču merilo s tistim merilom kakor drugim učiteljem in zato skušajo deželni šolski svet terorizirati in ga a terorizmom prisiliti, naj bi storil vsemu učiteljstvu veliko krivico, raz-žalit javno moralo in poteptal pravičnost s tem, da bi pri Jakliču napravil velikansko izjemo in pusti pri njem nekaznovano, za kar bi vsakega druiega uč telja zadela dosti hujša kazen, kakor je predlagana za Jakliča.
— Grof Barbo o obstruk-ciji v deželnem zboru. Da našnja »Tagespost« prinaša na uvodnem mestu zanimiv članek o ob strukoiji v našem deželnem zboru iz peresa poslanca grofa Barbota s posebnim ozirom na nazore, katere je razvil dr. ŠusterŠič v znanem »in-ter?iewu«. Grof Barbo konštatuje pred vsem, da pači Šusteršič resnico v svoje agitaoijske svrhe, ter odločno zavrača trditev, kakor da bi sedaj večina delala obstrukcijo. Taka trditev ni samo neutemeljena, ampak naravnost nespametna. V e -čina hoče delati in je bila pripravljena tudi za razne koncesije, da bi se omogočilo redno funkcioniranje deželnega zbora. Katoliško narodna stranka je lani navajala kot vzrok svoje obstrukcije, da se ni ugodilo njeni zahtevi glede volitev v odseke. Letos je večina, da bi klerikalcem odvzela to obstrukeijsko pretvezo, dovolila, da so se volitve v odseke izvršile popolnoma po želji klerikalcev. In ko je v I seji vložil dr. Šusteršič nujni predlog glede spremembe dež. volilnega reda in razširjenja volilne pravice, je večina temu predlegu priznala nujnost in sicer na prigovarjanje deželnega predsednika i n deželnega glavarja, ki sta najodločneje zatrjevala, da je s tem zgrajen katoliško narodni stranki zlat most, da opusti obstrukcijo in da bode 8 tem koncili j a n t n i m postopanjem veČina pripomogla k rednemu delovanju deželnega zbora. In odgovor na to brezprimerno susretljiv st? Klerikalci so vložili še nad 20 nov h nujnih predlogov! Večina je vsled tega uvidela, da hoče katoliška stranka obstrukcijo na vsak način. Zato je bila naravnost do!ž nost samospoštovanja, da se nadalje ne bode več dala izkoriščat* v ob-strukcijske svrhe in da bo glasovala p oti Lujnosti vsakega klerikalnega predloga Itvajajoč posledice iz tega sklepa so tudi članiobth večini pripadajočih klubov v ustavnem in finančnem odseku, oziroma nferenti izjavili, da ne morejo v teh odsekih delovati, doklerni zajamčeno, da   pridejo   njih poročila
pred  zbornico, kar pa je iz ključeno, dokler se obatruira. Pač pa so bili  pripravljeni, se pogajati glede   rednega   funkcioniranja de želnega zbora v posebni konferenoi izvršilnih odborov vseh treh strank.
V tej konferenci, ki se je vršila pod predsedstvom deželnega glavarja in v prisotnosti deželnega predsednika, je zahteval dr. Šuateršič, da naj bi ae v nasprotju z opravilni k o m vse na dnevnem redu se nahajajoče predloge odkazale brez prvega čitanja takoj odsekom, kateri bi naj o njih obravnavali, dočim bi zbornica razpravljala o nadaljnih klerikalnih nujnih predlogih. Pa tudi k tej »koncesiji« so bili klerikalci pripravljeni samo pod pogojem , ako večina prekliče svoj sklep, glasovati proti vsakemu nujnemu predlogu, in ako obljubi, da se bo vde-leževala tudi debat. Ta pred log je bil nesprejemljiv, ker bi s tem večina pomagala prikrivati že klerikalnim volilcem odiozno obstrukcijo in bi brezpogojno kapitulirala pred manjšino, ki bi potem za celo zasedanje narekovala dnevni red in bi dopustila samo takšne predloge, ki bi bile v interesu klerikalnih volilcev, vse druge bi pa brezobzirno obstruirala. Da je imela klerikalna stranka res ta namen, dokazuje to, da je odklonila predlog večine glede delavnega programa. Na pr igo varjanj e dež. glavarja in dež. predsednika je namreč predlagal baron Sohwegel, da se naj stranke zedinijo za delavni program deželnega zbora, v katerega se naj sprejmejo vse postavke, katere posamezne stranko smatrajo za koristne, pred vsem pa deželni proračun, in na predlog grofa Barbota t u d i v o 1 i 1 n a r e f o r m a.
V to svrbo bi se naj nujni predlogi čim najhitreje rešili, večina bi pa preklicala svoj sklep, glasovati proti vsakemu nujnemu predlogu. Toda katoliško narodna stranka tudi teh skrajno p o m i r 1 j i v i h p r e d • logov ni hotela sprejeti. Grof Barbo sklepa z besedami: Prepričan sem, da ne bo nobeden razsoden človek po navedenih dejstvih mogel večine dolžiti, da je nespravljiva in trdovratna, pač pa se bojim, daje bila večinapreveč spravljiva in daje baš s tem povzročila, kar označuje pregovor: Lappe-tit vient en mangeant!
— Koblar redivivus. Iz Kranja se nam piše: Nekamo tih je postal v zadnjem času nas stari prijatelj Koblar. Različni neuspehi in blamaže so moža močno potrle, tako da je postal precej pohleven, in da se že nekaj tednov sem ne oglaša niti več v svojem lajbžurnalu „Slovenskom Listu". Kranjci so se zibali v najboljših nadali^
— Ali imate kake tajnosti? je zvedavo izpraševala grofica in ker ni dobila takoj odgovora, je kategorično izjavila: Jaz grem z Vami, gospod Rovan. Jaz Vas bom ščitila in branila, Če bi Vam bolela Margareta kaj ža-ega storiti.
Rovan se je moral smejati, a ko je spremstvo mlade grofice sicer vljudno li odločno odklonil, se je ta mogočno razkoracila.
— Tako torej — je rekla z velikim ogorčenjem — ravnate z menoj, ki sem Vam ponudila svoje varstvo in svojo pomoč. In Vi hočete plemič postati? To je grdo od Vas, gospod Rovan, ako grdo. Jaz si to zapomnim. Odslej Vas bom prezirala.
In ko  te  besede niso napravile nikakega vtisa  na Rovana, je začela 'ulica prositi:
— Vzemite me seboj, gospod Rovan; jaz sem fako radovedna . . . .
— Ali, milostiva grofica — Če želi gospodična Margareta z menoj na samem govoriti, vendar ne morem Vas Povabiti na ta razgovor.
— Pa pustite vrata odprta, da bom lahko prisluškovalo, jc šepetala grofica. Vsaj to storite.
— Ne, grofica, je rekel Rovan, je postal že nepotrpežljiv,  tudi te
Želje Vam ne morem izpolniti.
— Dobro! VPste tiran ! In to Vam povem — jaz Vas nikdar več ne pogledam.
Grofica se je obrnila in stekla po stopnicah doli, med tem ko je stopil Rovan v sobo, katero mu je bila dekla pokazala.
Margareta je bila sama v sobi Hladno je odzdravila Rovanu in ga povabila, naj sede.
— Omenili ste včeraj neko pismo, gospod Rovan, je začela Margareta, a jaz nisem razumela, kaj ste hoteli reči. Prosim, pojasnite mi stvar.
— To je hitro storjeno, je odgovoril Rovan. Ko sem prišel v Rein, da bi bil zaslišan kot priča proti Vašemu bratu Albertusu, mi je prinesel hlapec vojvodinje Viride pismo, v katerem ste me prosili, naj ne pričam proti Vašemu bratu.
— Jaz sem Vam pisala? je strmela Margareta. Jaz? Nikdar!
— Ne zamerite, plemenita gospodična, je rekel Rovan, ali Vašega začudenja ne razumem. Tu imam pismo. Shranil sem je za spomin.
Pri teh besedah je posegel Rovan v žep in izročil Margareti pismo. Margareta je komaj razgrnila pismo, ko je prebledcla; pogledala jc hitro na podpis in potem silno razburjena zaklicala:
— O, to je sramota, neodpustna
sramota! — Gospod Rovan, prisegam Vam pri spominu na svojo mater — jaz tega pisma nisem pisala.
— Ne? se je čudil Rovan. Kdo pa? Saj je podpisano Vaše ime.
— Jaz tega pisma nisem pisala, je slovesno zatrjevala Margareta. Zgodila se je grda zloraba mojega imena. Ali hočete biti tako prijazni in mi prepustiti to pismo ?
— Gotovo, plemenita gospodična, je rekel Rovan in veselo je dostavil: In še prav všeč mi je, da Vi tega pisma niste pisali.]
— Zakaj ? se je čudila Margareta.
— Ker sem imel vse drugačne pojme o Vas in o Vašem značaju. To pismo je za Vas nekako poniževalno in to me je bolelo.
«— Hvala Vam za te besede, je rekla Margareta in dala Rovanu roko.
Razgovor je bil s tem končan in Rovan je odšel. Komaj so se vrata za njim zaprla, je padla Margareta na stol. Solze so ji zarosile oči in njene tresoče ustne so mrmrale:
— Vojvodinja jc zlorabila moje ime in me ponižala in osramotila, da bi rešila — svojega ljubimca!
Bolest in jeza sta jo tako prevzeli, da ie začela bridko ihteti. Trajalo je precej časa, predno seje nekoliko umirila in mogla ra/mišljevati.
— Iz teh razmer moram ven — naj velja kar hoče, je končno rekla z največjo odločnostjo. Ven iz te gnilobe in pokvarjenosti. Prvega vzamem, kdor me zasnubi — naj bo kdorkoli, samo da pridem med druge ljudi in v drug kraj. Tukaj mi ni več obstati . . .
Ko je Rovan šel skozi vežo, je slišal iz kuhinje hrupen prepir, hripavo petje in glasen smeh. Med posli sta sedela Matija, ki je bil Rovana spremil v Št. Lambert iu pa grajski kaplan, in Rovan je slišal, ko je Matija kričal:
— In Če ste stokrat blagoslovljen duhovnik, vendar ne poznate prave resnice. Vi pravite, da mož svoje žene ne sme posoditi nikomur!
— Nikomur! je kričal grajski kaplan. To je greh, smrtni greh!
v
— To ni greh, je trdil Matija. Ce Vi to trdite, je to dokaz, da ne poznate svetega pisma.
Rovan je pristopil k vratom, ki so bila samo priprta in je pogledal v kuhinjo. Matija je imel pred sabo velik vrč vina, poleg sebe pa tolsto graj-šcinsko kuharico, ženo koČijaža Matevža, ki je tudi sedel za mizo in z odprtimi ustmi poslušal Matijev prepir s kaplanom.
— Ti boš mene učil, kaj je v sv. pismu, je kaplan zaničljivo zavrnil Matijo, ti, ki še brati ne znaš.
— Če ne znam  brati, znam pa
poslušati in kar sem sam slišal, tega mi še opat ne utaji, je godei Matija.
— Kaj si pa slišal Matija, je vpraševal koČijaž z veliko radovednostjo.
— To, kar sta že vsi večkrat, slišali v cerkvi, je dejal Matija. Ali poznate očaka Abrahama ?
Vsi so pritrdili, da poznajo Abrahama in da so že dostikrat o njem slišali.
— Torej slušajte, kaj poroča sv. pismo, je nadaljeval Matija. Abraham je imel ženo, kateri je bilo ime Sara. Z njo je šel v Egipt, kjer je vladal kralj z imenom Faraon. Ko je ta videl Saro, je vprašal Abrahama: Kdo je ta zala deklica ? Abraham pa jc bil lisjak in je rekel: To je moja sestra. In Faraon je vzel Abrahamovo ženo k sebi, in je rekel Abrahamu: Naj ti da moj zakladnik toliko zlatov, oslov, volov in velblodov, kakor hočeš. In Abraham je bil zadovoljen. Ali ni tako, gospod kaplan ?
— Res je, je pritrdil kaplan, ali ...
— Nič „ali", se je togotil Matija. Abraham je svojo ženo posodil Faraonu, zakaj bi torej Matevž meni ne posodil svoje žene? Abraham je bil očak iu tako imeniten mož, da je še v sv. p ismo prišel, Matevž je pa Čisto uavaden koČijaž. Zakaj bi Matevž ne smel tega storiti, kar je smel  očak Abraham?
da bo njih dolzega tehanta slednjič vendar že srečala pamet in da bo mož obesil svojo neplodno politiko na klin. Toda stara navada, železna srajca! Ker dr. Šnsteršič trobenta skozi okna deželne zbornice, se oglašajo njegovi poslušni backi na deželi in prvi je seveda moral zameketati Koblar, Že iz hvaležnosti, ker je po busteršičevi milosti postal kranjski tehant. V „Slovencu" od ponedeljka smo brali iz Kranja neko notico, ki prav tako živo spominja na našega Koblarja, kakor riganje na osla. Vzbudil se je naš g. Anton in se zakadil v dežel, poslanca Pirea, češ, da le-ta obstruira kranjski vodovod in da spravlja v žep nezaslužene kronice za dijete. Kronice Kob-larju ne dajo miru. Ne more pozabiti, da bi dijete vlekel on, ko bi pred dvema letoma ne bi bil tako grdo pogorel pri deželnozborskih volitvah. Te uboge kronice bi mu bile edina tolažba in odškodnina za odplule tisočake rmed živimi." Koblarjeva jezica je tedaj v tem pogledu kolikor toliko opravičena. Nikakor ga pa ne razumemo, zakaj se zaganja v Pirca, če Pire obstruira vodovod, kajti obče je znano, da je Koblar mej najhujšimi nasprotniki nameravanega vodovoda. — Hvalo bi tedaj moral peti g. Pireu, če Pire res obstruira vodovod — kar pa Koblarju verjame seveda k večjemu kak mežnar pri kaki gorenjski podružnici ali kak kranjski klerikalni suplen-tek. Kranjsko meščanstvo pa ve prav dobro, da bi se že prihodnjo pomlad začel graditi tako potrebni vodovod, ko bi dr. Šusteršič s tovariši s frivolno obstrnkcijsko komedijo ne omogočeval vsakega dela v zbornici. Koblarjevi prijatelji so krivi, da bomo še nekaj časa morali piti umazano vodo iz kranjskih vodnjakov, v katerih se celo nahajajo konjske pijavke. Koblar je s svojo no-tieo dosegel ravno nasproten učinek kakor je nameraval in morda ga bo to zopet napotilo, da bo vsaj nekaj časa miroval. Če mu bo dolgčas, naj si pa da servirati pijarke iz kakega kranjskega vodnjaka. Škodovalo ne bodo njegovemu želodcu, kajti tak želodec, kakor je Koblarjev želodec, prenese vse, tudi — konjske pijavke!
— Važna naredba pravosodnega ministrstva. Vsled znane nestrpnosti italijanskih odvetnikov v Trstu je poslalo justično ministrstvo ondotnemu deželnemu sodišču naredbo, v kateri se naroča, da se mora sodišče v slovenski pravdi najprej obrniti za zagovornika na odvetniško zbornico. Ako pa bi zbornica poslala slovenščine nezmožnega uradnika, mora si deželno sodišče samo izbrati zagovornika izmed slovenskih odvetnikov. Ako pa bi tudi ta odvetnik odklonil zagovarjanje, določi se v ta namen kateri sodni uradnik.
— Najnovejši gra&čak. Bo-štanjska  graščina   je  prešla v last
Kaplan je bil že nekoliko vinjen in ni bil v stanu Matijo zavrniti.
— Torej Matevž, je vprašal Matija, ali mi prepustiš svojo ženo? Saj Če bi ti bilo dolgčas po Maruši, lahko drugo vzameš. To je tudi dovoljeno.
— Ne, to pa ni dovoljeno, na noben način ni to dovoljeno, seje zdaj zopet oglasil kaplan in skočil s svojega sedeža. Vsak mož sme samo eno ženo imeti.
— Vidite, gospod kaplan, Vi sv. pisma prav nič ne poznate, je z veličanstveno sigurnostjo dejal Matija. Prav nič ga ne poznate!
Kaplan je hotel ugovarjati, ali Matija ga ni pustil do besede.
— Le potrpite malo, je dejal, jaz Vam takoj dokažem, da je res tako. Le poslušajte. Ko je postala Abrahamova žena stara in ni imela nič otrok, se je začel Abraham nanjo jeziti, da je nerodovitna. Sara pa je imela prijateljico, ki ji je bilo ime Hagar. In rekla je Abrahamu, naj vzame Hagar za ženo. Abraham je tudi res tako storil in je imel dve ženi ob enem. Ko je Hagar prišla v blagoslovljeni stan, se je začela Sara z njo prepirati, {tako da je Hagar zbežala. Ali angelj Gospodov je šel ponjo in jo je pripeljal nazaj. Tako stoji v sv. pismu. Če je smel prorok Abraham imeti dve ženi in Če mu je e  angelj Gospodov drugo ženo nazaj
g. dr. Susteršiča, ki jo je kupil od
grofa Kottulinske^a. Kupnina je jako visoka. Šusteršič te kupnine ni mo gel plačati iz svojih prihrankov vzlic vsem dohodkom, ki mu jih daje klerikalna gospodarska organizacija, o tem ni dvoma. Dr. Šuateršič si je ves za nakup in prepis te graščine potrebni denar iz posodil. Seveda si ga ni mogel drugod izposoditi, kakor pri »Ljudski posojilnici«. Prav to pa je vzrok, da dines zopet pišemo o nakupu boštanjske graščine. Iereči mo ramo namreč svoje začudenje, da ravna »Ljudska posojilnica« s tujim, njej zaupanim denarjem tako nepre vidno. Će posoja »Ljudska posojil niča« gg. Kauscheggu ali Jncu denar za nakupovanje graščin, ni temu nič ugovarjati, ker sta Kauschegg in Jarc denarno prav dobro podkovana. Kako pa je mogla »Ljudska posojilnica« posoditi dr. Su-iteršiču n * d 7 0 0 0 00 K. to nam je popolnoma neumevno. Bo-stanjsko veleposestvo obsega največ samo mlade gozdne nasade, ki kaoih 30 let niti toliko ne bodo nesli, da bi se plačevale obresti od izposojene glavnice. In zgolj na to posestvo je »Ljudska posojilnica« dala dr. Šusteršiču vso kupnino, in sicer brez vsake druge garancije. To je več kakor nepre vidno in več kakor lahkomiselno, ker dr. Šuateršič nima nikaodga večjega premoženja, na katero bi • Ljudska posojilnica« mogla eventualno seči. To dejitvo, ki smo je pribili, postavlja gospodarstvo pri »Ljudski posojilnici« v jako čudno luč. Gospodje okrog »Ljudske posojilnice« bi ne smeli pozabiti, da jim je denar tega za voda samo zaupan.
— Kako vzgajajo otroke v redovnih šolah? Pri okrajnem sodišču v Vel. Laščah se vrši te dni obravnava proti šolskim sestram ljubljanskega MarijanišČa, katere so nekega dečka tako neusmiljeno preteple, da je bil po zadnji strani ži vota od nog do glave ves črn. Poleg tega s-i ga po tem Činu »usmiljenja« do ubogih in nedolžnih otrok v za smeh pred drugimi otroci oblekle v rdeč jopič in mu dale na glavo rdečo kapo. Da je bil s takim nečloveškim početjem otrokov notranji čut do skrajnosti užaljen, je lahko umljivo Zato je deček porabil priliko, ko je bil nenadzorovan, ter ušel domu v Dobrepolje bos ter v samih hlačicah in srajci. Ker ni znal poti, jo je ubri-sal po železniškem tiru. Ob II. uri ponoči je prišel revež domov ves sestradan in utrujen ter šel v hlev spat. Zjutraj pride k očetu. Ta ga je takoj kaznoval in ga podil nazaj v Ljubljano. Deček pa pade pred očeta na kolena ter pravi: »Oče, peg! te me, kakšen sem po životu.«   In res
pripeljal, sme tudi Matevž vzeti Še eno ženo.
In kaplan zopet ni mogel ugovarjati Matiji, ki se je zmagonosno oziral po navzočnih poslih in se napihoval kakor kak pav.
Rovanu se je zdelo teh pogovorov dovolj in poklical je Matijo. Ta sc je sicer težkega srca] ločil od tolste Maruše, a slušal jc vendar in odšel z Rovanom. Kaplan pa si je privoščil krepak požirek rujnega vina in potem s hripavim glasom zapel pesem, ki se je v tistih časih prepevala po vseh samostanih :
Aurum de Arabia
Thus et myrrham de Saba
Tulit in ecclesia
virtus asinaria
(Zlato iz Arabije, Kadila in miro iz Sabe tlačijo v cerkveno bisago krepostni osli.)
Ko sta Rovan in Matija odjezdila proti Zatičini in je Rovan ošteval svojega spremljevalca, da so bile burke, ki jih je uganjal s kaplanom, neprimerne, je dejal Matija :
— Kaj zato, Če je neprimerno, kar sem povedal, ko je pa resnično Sicer pa sem pri ti priliki izvedel nekaj jako važuega. V petek bo v Novem mestu tajen sestanek velikašev, kako bi odstranili opata Petra in na njegovo mesto zopet postavili Albertusa.
groza je bilo pogledati ubogega dečka, ki je bil od nog do glave v eni sami rani. Oče je takoj poklical zdravnika in stvar naznanil sodišču.
— Visoki naš naročnik, imenuje »Štajerc« v zadnji številki škofa Antona Bonaventuro ter v celem obsegu potrjuje našo tozadevno vest s pripombo, da je škof sicer naročen na list pod drugim imenom, a je vendar to dokaz, d a ae Živo zanima za načela, ki jih zastopa »Štajero« in jih de loma tudi odobruje. »Slovenec«, ki v zadnjem času vdarja na najra-dikalnejšo narodno struno, pa na to razkritje previdno molči in si ne upa niti besedice Črhniti v obrambo našega velenarodnega vladike, ki s svojim denarjem podpira nemškutar-ske liste. Kakšen krik in vik pa bi zagnil, ako bi se kak pristaš na predne stranke pregrešil na tak na Čin, kakor se je škof Anton Bma-ventura! Sedaj pa se je »Slovenec« zavil v najglobokejši molk in se izneveril s tem celo svojemu sictr z vso virtuoznostjo prakticiranemu načelu: »Si fcOtSti, nega!«
— Zopet polom v kon-zumu. Uradni list prijavlja, da je konsumno društvo v Do-brunjah sklenilo, se razdružiti ter likvidirati. Likvidatorjem je izvoljen dr. S o h w e i t z e r. Tako pada iist za listom s klerikalne gospodarske organizacije in ne bo dolgo, ko bo oelo klerikalno, na nezdravi podlagi sloneče zadružništvo Šlo ra kom žvižgat. In vočigled tega dejstva ima »Slovenski Gospodar« še pogum, da vabi štajerske slovenske posojilnice v lopo »Gospodarske zveze«! Da, da, katera posojilnica ima poželjenje, da bi jo sprejela klerikalna zadružna organizacija pod svoje okrilje, naj to le hitro stori, drugače zna biti že prepozno!
— Odvetniški shod- Pripravljalni odbor opozarja one gg. tovariše, ki že danes prihajajo v Ljubljano, na promenadni koncert združen z vinsko po kušnjo ki se vrši nocoj v Čitalniikih pro štorih »Narodni dom« I nadstropje. — Ob sebi umevno je, da so vsi vnanji udeležniki odvetniškega shoda na tej veselici kot gostje ljubljanskih tovarišev • čitaln ičarjev srčno dobro došli!
— Repertoir slovenskega gledališča. Jutri, v nedeljo pop. ob 7»3' burleska s petjem in plesom „L e p a L i d a", zvečer opera „Otelio" na čast shodu odvetnikov. — V torek se igra noviteta „Pravljica 0 Kri-spinčku*, ki jo je spisal Karel Z e-lenskv, igralec rNar. divadla" v Pragi in Češki pisatelj. Želensky je umetniško ime, kajti dramatik se piše Drapah Rodil se je v vasi pri moravskih IvanČicah. Spočetka je bil tipograf, potem član potujočih gledal, družb, nato Član plzenskega in brnskega gledališča, končno že 8 let odličen modern umetnik »Nar. divadla." Napisal je že več lepih iger.
— Slovensko gledališče.
5ele sinočna pre stava Parmovih •Amaconk« je spravila vse lepote tega odličnega dela do popolne veljave in s tem nudila občinstvu iz reden užitek. Tiste hibe, ki so se pojavile tako v lanski sezoni, kakor tudi pri prvi predstavi v tekoči sezoni, so večinoma izginile in tako je bila sinočna predstava lepo zaokrožena, z umetniškim ukusom iz vedena in srečno inscenirana. Pelo se je jako dobro, da je bilo veselje poslušati te sveže arije in milobne zbore. Pred vsemi je omeniti goapo S k a 1 o v o , ki ni samo krasno pela svojo partijo, marveč jo tudi v igralskem osiru izvedla s taktom in di-stingvirano. Njena proza je bila tako sinoči, kakor tudi pri prvi predstavi, skoro brezhibna. Gosp. 0 r z e 1 s k i se je zopet odlikoval kot peveo in si je s svojim čudovito lepim glasom pridobil zasluženo priznanje. Prav toplo moramo pohvaliti rutini rano in vedno zanesljivo g. G 1 i -v a r č e v o in g. Kalivodovo, ki je, sodeč po dosedanjih nastopih, jako nadarjena umetnica. G. L i e r je iel v ulogi židovskega gostilničarja burno priznanje. G. Lieru se mora priznati, da je nenavadno mnogostranski igraleo in da sna iz vsake vloge napraviti toliko, da je vsa pozornost nanj obrnjena. Pri tem pa je vedno naraven in ne zaide nikdar v pretiravanja. Gospoda Pq:
točka in Lang sta zadostovala; g. Lang ima prav prijeten operetni tenor, ali je kot začetnik na odru Še preveč okoren. Zbor se je imenitno držal in zlasti v 2. dejanju imel lepe vspehe. Pohvaliti je tudi gospo Danilovo. Gosp. Dragu-t i n o v i ć je po naši sodbi svojo ulogo nekoliko preveč karikiral VobČe je bilo občinstvo s predstavo prav zadovoljno.
— Predavanje ge. Zofke Jelovaek-Kveder. „Splošno slov. žensko društvo" še enkrat opozarja na zanimivo predavanje, ki ga bo imela v ponedeljek 26. t. m. ob 8. zvečer v „Mestnem domu" gospa Zofka Jelov š e k-K veder. Predavala bo o ,Svetovnih nazorih današnje žene*. Vstop prost.
— Splošno slovensko žen« sko društvo otvori s 15. novem b r o m t. 1. poseben tečaj, v katerem se bode poučevala trgovska aritmetika in enostavno knjigovod stvo, in sicer v ta namen, da morejo absolventinje tega tečaja lažje dobiti mesto kasirke ali kak drag temu podoben posel. Tečaj bode trajal 3, ali če pokaže potreba tudi 4 mesece. Za V8prejem se je oglasiti pri blagajničarici tega društva, gdč, Kadivec v Prešernovih ulicah Št. 36, ali v društveni knjižnici v nedeljo od 3. do 6. ure in v Četrtek od 6. do 8. ure zvečer, Rimska cesta št. 9 (Gorupova hiša) najkasneje do 12. novembra t. 1. Članice dru Štva plačujejo po S krone, nečlanice pa po 5 kron na mesec. Pozdravljamo z veseljem ta novi korak „Splošnega slov. ženskega društva*, ki pomeni velik napredek in bo velike koristi.
— Slovensko trgovsko društvo „Merkur" je prejelo od svojega člana, nekega veleugledneg* trgovca z Notranjskega, sledeči dopis katerega se nam zdi potrebno priob čiti ter naj služi g. narodnim trgov cem v posnemanje:   Naletel sem Že parkrat  na   nemške  tvrdke, kater* niso   hotele razumeti slovenske korespondence in me vprašale, kaj da je   pravzaprav   vsebina   lista. Ene tvrdke vprašale so me celo, v kakšnem jeziku da je pismo pisano!!! Jaz sem jim dal seveda vedno primeren od govor, s priatavkOm, da naj si v bo doče poiščejo  tolmača.   Potrebno bi bilo torej,   da  bi slovenski trgovci pustili skupno tiskati (ali pa da bi katera tiskarna na svoj riziko tiskala) okrožnice v nemščini, eventueino tudi laščini, da se z nami korespondira le v našem jeziku. — Dotične okrožnice naj bi Bi vsak slovenski trgovec, ko|ikor bi jih potreboval, preskrbel in jih svojim tvrdkam, s katerimi je v zvezi, razposlal! Enaka tudi naj bi bila vsebina v isti glede potnikov, — da naravnost zahtevamo, da nas obiščejo le slovenščine zmožni potniki — drugače, da se jim direktnp pokažejo duri. Torej na ta način bi dobil slo venski   trgovski  pomočnik, potnik, komotoarut, službo v trgovini Nemci ali  Italijana!   Jaz  korespondiram v slovenščini, naj si bode že s Trstom, Gradcem,  Dunajem, Prago, Brnom, J^gerndorfom, Warnsdorfom ali Bu dimpešto — ter djbim  sedaj vedno povoljne odgovore in pravilno blau- ; kadar naročim blago iz daljnega J$-gerndorfa, dobim celo slovenske korespondence! — Lena ta na čin združeni   bi se pomoglo sloven skemu trgovcu v splošnem. S tem bi primorali tuje tvrdke, da si poiščejo slovenskih moči za svoje trgovske pi sarne in slovenščine zmožnih potnikov — Društvo pozdravlja odločnost tegi svojega člana ter obenem prosi g. narodne trgovce, da nam naznanijo pismeno svo.e tozadevne želje, da bo mogoče društvu v tej  zadevi dalje delovati  ter  potrebno  ukreniti. Ta dopis nam prinaša lep dokaz, da na vdaja tudi slovenskega trgovca prava narodna zavest, bodo postopali* vsi slovenski   trgovci  tako odločno, jim  je napredek   zagotovljen; taka odločnost pa bi bila tudi v narodnem oziru velikega pomena. Oglejmo si samo naše  narodne nasprotnike v Istri, na Goriškem in Spodnjem Sta jerskem, kako se ti zavedajo svoje narodnosti, čeravno se žive skoro izključno od slovenskih grošev.  Če si upajo naši narodni nasprotniki tako postopati v slovanskih krajih, je to pri nas tembolj zahtevati od sloven skega trgovca, ki je navezan skoro samo   na   slovenskega odjemalca. Naša iskrena želja je torej da se vsak slovenski trgovec ravna po vsoru naših narodnih nasprotnikov ter naj bo tako odločen, kakor je na prvem   mestu   omenjeni pisec tega lista. — Slovenskemu trgovskemu društvu »\Jerkur« pa kličemo: le tako naprej!
— Naši lažnjivoi. »Slovenec« od torka je prinesel malo notioo iz Idrije pod naslovom »N.-.ši narodnjaki«, v kateri je kakor običajno vse polno laži. Pogrevajo staro zadevo o čitaln ških prostorih. Neštetokrat so že (e prostore izkori Ščali proti narodni stranki in vso zadevo najgrše savijali, kakor so pač
zmožni le kranjski božji namestniki Vsakemu je znano  v   Mriji,   da je bila mestna občina prisiljena zidtti provizorično stavbo za mestno realko, znano pa tudi, da so bili prav klerikalci oni, ki so občino v to pri silili s svojim zlobnim nasprotova njem realki. Ko se je leto* preselila realka   v   svoje   nove   prostore, ju mastna  občina   adaptirala provizorično  realčno stavbo   za društvene prostore  idrijske   »Čitalnice«.   V ta namen je bilo adaptiranje najcenejše, vsako drugo bi bilo stalo mnogo več in še se ne bi bilo dobilo 400 kron najemščine, kakor  jo plačuje »čitalnica«. V Idriji pa je tudi bila nujna potreba, da se je preskrbelo  za dostojne društvene  prostore, da našim narodnim društvom ne bo treba pri rajati  svojih  veselic  v  zaduhli in vlažni pivarni.  In kako »Lažnjivec« vso stvar  zavija. Piše,  kakor, da bi bila občna   nai^ŠČ  zidala prostore »Čitalnici« in vedoma laž.«, da pla čuje »Čitalnica« le 200 K letne na jemŠčine.   (SUr lažnjivec ae ne bo privadil več, pisati  resnice.) Kleri kalcem je seve neljubo, da se stavba ni porabila za kak »Katoliški dom«, potem bi pač ne zavijali oči ter hi navsko besedičiii:« Ti, rudar, pa tudi veš, komu  plačuješ  in  v  kak na men!«, kakor ne sedaj, ko imajo od rulniškega erarja v najem oelo ve 11 ko poslopje za bornih 200 K letne najemščine.
— Hrvatsko društvo ,Kolo v Ljubljani ima dne 29. t. m oh pol 9. uri zvečer v gostilni pri Kam ničanu na Karlovaki ceatt št. 4 sv-izvanredni občni zbor.
—   Potresno opazovalnico na tuiajsuji realki sta si vče raj   ogledala    nadvojvoda Josip Ferdinand  in  Henrik Ferdinand.
— Za javni promet se je
odprl dne 20. oktobra novi del cesto v Poljanski dolini v Podgori — na progi proti Ž r-Jdrija Odstranil se je a tem vtem voznikom zloglasni in nevarni Pogerski klanec Navedeni dan se je vršila kolavdacija in pre-vzetje ter se je dognalo, da je nova proga prav lepo in solidno izpeljana. Vse delo je izvršil gosp. Matija Go stiša iz £ir — kakor že omenjeno, prav dobro in solidno. Vsi stroški za preložitev bodo znašali nad 30000 kron.
— Mariborska čitalnica
priredi v nedeljo, dne 25 fi m. v • Narodnem domu« gledališko pred stavo, in s.cer se bodo predstavljale igre: »Popolna žena«, »Bratranec? in »Hlaznica v prvem na<J-s t r o p j u«.
— Hrvatje proti Jezuvi-tom. V Dalmaciji je zavladalo ogorčenje proti Jtzuvitom. Izvedelo se je namreč, da dalmatinski člani družbe Jezusove z vso vnemo intrigirajo v Vatikanu proti uvedbi glagolice v hrvatske cerkve. Spletski Škot Nmkii je popolnoma slepo orožje v rokah jezuvitov in je kot tak seveda ljut nasprotnik glagolice. Ker je pa s se danjim papežem osebno znan in mu Pij X. brezpogojno vse veruje, je skoraj gotovo, da bode kurija zavzela napram siavanekemu bogoslužju isto sovražno stališče, kakor škof Nak in jezuvtti, Vsled tega je razburjenost med dalmainskimi Hrvati proti Na kiou in njegovim jezuviUkim poma gačem silno velika in tudi časopisje se je že polastilo te zadeve. »Jedinstvo«, ki piše s:cer zelo zmerno, vzklika ogorčeno: »Kako pridemo mi do tega, da nam zapovedujejo jezuviti, katere mi hrenimo in pitamo; doli ž njimi, ven s temi jezuvitskimi mameluk -Reški »Novi List« pa še temu pristavlja: »I<noru|te jih povsem in de lujte z vsemi silami — bodisi s pritisk om na škofe, ali na parlament, na to, da se teh škodljivcev in intrigantov enkrat za vselej otrese naša domovina'« Kakor se vidi, se je tudi med Hrvati jelo odločno jasniti in klerikalizmu tudi tam dol j ne bo več zor« h sama pše niča!
— Izpred sodišča. Kazen ske razprave pri tukajšnjem deželnem sodišču: 1. Valentin Ažbe, posestnikov sin na Mlaki, je ponoči na 9. velikega srpana t. 1. Janeza Gart-nerja, ko se je ta vračal iz Raven, kamor je žel dekleta klicat, na Križu pri Mlaki v prepiru i nožem sunil v desne nadlehti in ga tudi na trebuhu z vreznino lahko poškodoval; obsojen je bil na 4 meseca težke ječe. 2 Uršula Stergar, poseslnikova žena v Gorjuiah, je 27. velikega srpana Mariji Dijak is zaklenjene omare vzela denarnioo s gotovino 140 K in steklenico špirita. Obdolženka je spočetka dejanje tajila, končno ae je pa udala, da je res ona te reči izmaknila; obsojena je bila na 4 meseoe težke ječe. 3 Marija Hiršman, posest nikova žena na Krtini, je v jezi, da ji je Jožef Flegar očital, da mu je več zapisala, kakor je zapil, tega b smetišnioo po glavi udarila ta v o, da
Daljo v prilogi,
)e vi
Ji
s*
i
Ji
bi
g zi
b< k< te
m
k' 5 B
in k< vi pi d<
°F
II
H
ki
z Di z
ea iz< tn M
tn
m< ki Al
mi
> in ba jei
I ce izc Al ob trg dil ni< iči it. Po Jei
> del iči it. »S u ra: En z i ip< raz Jai ura it. ški pis
m
del
Lik
*8 Din
II i
Hej tp
MSI Lile. ien 3ui r ad Sv. )laj nal isa Cor. )d^
0 i JV.
akl ov
. <
'i u c tal ob, lici rši rol S
oh ko rel od sg mi
59(
1 I ra:
lil sv
11
\ni
ji m
to *U
. V
»a I »i
;
-rn
mu je bila kost stisnjena; sodišče jo je obsGdilo na tri tedne ječe. 4. Ko vnšfca pomočnika Anton Ambrožič in Janez Pretnar v Grabčah sta ribar Bb< mu čuvaju kranjske obrtniške družbe, Janezu Logarju, o priliki ko \6 i sačil kovaškega učenca Matevža Jana dne 30. velikega travna pri ri-bokraji v potoku Radovna in ko ju fe vprašal za fantovo ime, temu odgovorila »Črno na belo«, nato ga žrrtrjala. Ambrožič mu je grozil, če bode to zadevo ovadil, da bo na fcosce droben, Pretnar mu je Še vrh teea grozil, da če se hitro stran ne 72-ubi, da mu bo ža); sodišče je vsa k-ga obsodilo ra tri rcesecB ječe. 5 Anton Mi&lavčč, kajžarjev sin v B ebovnici, je bil na sumu, da je Dtkegf* dne meseca kimovca t. 1. Jakobu Cankarju iz zaklenjene omare I vzel listnico z vsebino 120 K. Ker se pa tatvina ni zamogla obdolžencu dokazati, ga je sodišče od obtožbe oprostilo.
— Obrtno gibanje v Ljub-
Hartv. Tokom meseca septembra pričeli so v Ljubljani izvrševati obrt: Ivan tostevc, Sv. Petra cesta št. 4, trgovino z manufakturnim blagom; Neža Blaž, Dunajska cesta št. 12, malo trgovino z mešanim blagom; Albina Koch, Cesarja Jožefa trg št. 11, prodajo papirnih izdelkov ter pisalnih in risalnih potrebščin ; tvrdka Kapamaesya iu Bondy, Mestni trg št. 5 in Resljeva cesta št. o, trgovino z moško in žensko obleko ter modnim blagom; Ivan Debelak, Cerkvene ulice št. 21, čevljarski obrt; Aleksander Gruber, Mestni trg št. 18, malo trgovino z razglednicami, pisalnimi in kadilnimi potrebščinami; Ivan Ci-bašek, Dunajska cesta št. 41, obrt na-eruŠeekov; Henrik Fuchs, Marije Terezije cesta Št. 14, malo trgovino s papirnimi izdelki in pisalnimi potrebščinami; Alojzij Barle, Breg št, 14, krojaški brt; Marija Schwentner, Pogačarjev irg, prodajo živil; Ivan Schrev, Gra-iišče št. hj malo trgovino z razglednicami, pisalnimi in kadilnimi potrob-ičinami; Josip Richter, Karlovska cesta št. 4, trgovino z živino; Alojzij Smole, Poljanska cesta št. 26, branjarijo; Ana Jerše, Slomškove ulice št. 23, malo trgovino z razglednicami, papirnimi izdelki, pisalnimi in risalnimi potrebščinami; Filip Pristov, Dunajska cesta it. 16, črkoslikarski obrt; Josipina ;ušnik, Rimska cesta št. 24, prodaje azglednic, papirja in kadilnih potrebščin; mest Sark, Stari trg št. 1, trgovino mešanim blagom; Marija Sever, Go-poske ulice št. 11, prodajo papirja, azglednic in, pisalnih potrebščin; Karol anuš, Židovske ulice Št. 3, trgovino z rami; Pavel Peterca, Linhartove ulice t. 4. prodajo živil; Maks Brus, Pred kotijo št. 12, malo trgovino s papirjem, risalnimi in kadilnimi potrebščinami; Nikolaj Janič, Židovske ulice št. 5, iz-elovanje pečatov iz kavčuka; Vero-ika Kenda, Sv. Petra cesta št. 2, rgovino s papirjem, pisalnimi in risal-dbi potrebščinami; Blaž Mlakar, Am-»rožev trg št. T, prekajevalski obrt; lelena Dolenc, južni kolodvor, malo rgovino z razglednicami, papirjem in salnimi potrebščinami; Lina Mullner, jlenveisova cesta št. 13, poučevanje v enskih ročnih delih; Antonija Saje, )unajska šesta Št. 19, malo trgovino razglednicami, papirjem, pisalnimi in adilnimi potrebščinami; Anton Šare, jv. Petra cesta Št. 8, trgovino z belim lagom; Ivana Praznik, Stari trg št. 24, lalo trgovino s papirjem, pisalnimi in isalnimi potrebščinami; Fran Škof, ■"ongresui trg št. 15, prodajo živil. — dglasili, oziroma faktično opustili pa ) obrt: Tvrdka Kotzbek & Kostevc, v. Petra cesta št. 4, t-govino z manu-ikturnim blagom; Nikolaj Janič, Ži-ovske ulice št. 5, fotografski obrt; C. Roger, Ambrožev trg št. 2, trgo-s špecerijskim blagom; Anton ezlaj, Marije Terezije cesta št. 1, po->barski obrt; Ivan Sax, Bohoričeve ice št. 12, trgovino z mešanim blagom; ršula Jager, Šolski drevored, klanje robnice; Frančiška Škot) Kongresni * št. 15, prodajo živil.
— Nevaren tat.   Včeraj po-ludne   so   pripeljali   orožniki iz
kofje Loke nevarnega tatu Josipa reka, rojenega leta 1866. v Šmartnem sd Šmarno goro in tjekaj pristoj rs-a, katerega sodišča že dlje časa ksiedujejo. Prek je bil 2. decembra &6 v Ljubljani pri tatvini zasačen arttovan.   Ko  sta  ga policijska ražnika  takrat  gnala  v zapor, je lecjen potegnil revolver iz žepa in ehai  na stražnika ter jima ušel. f'voiver in okoli 100 K denarja je l ukradel posestniku Petru Korenju v Verzdencu pri Horjulu. Prek je klatil do  letos po Švici in po **21 i. Letos je prišel zopet na Kranj-® in je zopet tukaj kradel.   V žaru taji svoje pravo ime in pravi, je Antun Puppo ii Polaenche pri đmu na Laškem.
— Društveni koncert ljub-*nske društvene godbe se
■j jutri, v nedeljo, vrestavraciii pri rnem orlu«, Gosposke ulice. Člani vstopnine prosti, nečlani plačajo ▼in. Začetek ob 8. uri zvečer.
— Tatvina. Pekovskemu mojstru Jožefu Bončarju, Pred škofijo štev. 16, je bilo v teku dlje časa pokradenih iz miznice okoli 7000 K. Sumljiv tatvine je neki vajenec.
— V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 20 izseljencev.
— Izkaz posredovalnega odseka slovenskega trgovskega društva „Merkur" v
Ljubljani. Proste službe: 2 konto-rista stenografa, 4 pomočniki mešane stroke, 1 pomočnik špecerijske stroke, 1   pomočnik   manufakturne stroke,
I pomočnik galanterijske stroke, 6 prodajalk, 3 vajenci. Službe iščejo: 3 kontorisli   oziroma kontorutinje,
II pomočnikov mešane stroke, 5 pomočnikov manufakturne stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 3 pomočniki špecerijske in želez, stroke, 1 blagajničarka, 2 vajenca.
— Hrvatske vesti. Umorjen na paši. Dne 17. t. m. popolu-giio je zaspal dečf k Bože J*kšić iz Glogova v okraju Gračačkem na pašniku ne daleč od vasi. Doslej nepoznani zločinec se je priplazil do dečka, sprožil vanj Ofctro nabito puško in ga na mestu ubil. — Nesreča na morju. Neko jadrenieo, ki jo je vodil Natale Ivanov, je blizu pristanišča Lukorana v Dalmaciji zgrabil močan veter in jo prevrnil. Kmetje iz Lukorana, ki so bili na krovu, so vsi popadali v morje. Devet so jih rešili, pet jih je pa utonilo. — Za zvišanje učiteljskih plač je dobil dež. zbor dalmatinski dosedaj 137 peticij z 6315 podpisi. — Radi demonstra cij na brodskem kolodvoru toži državno pravdniŠtvo 24 oseb zločina javnega nasilja. — Učenec tukajšnje trerovske šole m o-hamedanec Mohamed Kurt je postal član zagrebškega gledališča.
— Nove razglednice. G A. Brusina ie založil dve vrsti razglednic, kojih prva nam predočuje svečanost odkritja Starcevićevega spomenika, druga pa spomenik sam. — Umrl je v Otoču zdravnik H Vuksa, rodom Ceh, v 76 letu svoje starosti. — Draga voda. V Trogirski Zagori v Dalmaciji se je prodajalo na dan proštenja liter vina po 14 novčičev, liter vode pa po — 12 novčičev.
— Amerikanske novice.
— Originalen samomor je izvršil neki H. Laman, posestnik pralnice v New-Yorku. Napolnil je kad v svojem kopališču z vodo, sedel na rob in se ustrelil. Samomorilca so dobili pozneje v kadi mrtvega. — Zastrupil je nepoznan zločinec vse vodnjake v vasi Randolph blizu Jamestowna. N. Y. — Rumena mrzlica seje jela širiti po Teksasu. — 15.000 rudarjev v Altooni, Pa., je pripravljenih na štrajk, ako bi jim družba ne zvišala plač. — Som je odgriznil obe nogi nekemu mornarju, ki je padel s parnika „Mobile*. Nesrečnik je kmalu na to umrl.
* Najnovejše novice. Dvojni umor. V Jaroslavu je rekrut Blouzin-ski umoril v spanju nekega desetnika in razvodnika, ker sta grdo ž njim ravnala. — Nesreča v železni škem predoru. Med Londonom in Manchestrom je v predoru zdrknil osebni vlak ter zastavil oba tira; od nasprotne strani prišedši vlak je zadel ob ponesrečeni vlak, pri čemer je biio mnogo oseb ubitih. — Sa-momormedicinke. V Vidmu je skočila s tretjega nadstropja ter se ubila 341etna sluš^teljica medicine na graskem vseučilišču, J u i i j a M 11-kovic. Prtd tremi leti se je iociia od svojega mož«, ki ji m notei potem plačevati alimentacije, vsled česar je živela v bedi. — Ustrelila se je v Pulju 23lctna Amalija Odo-mirek iz Gradca. — Zaradi italijanske razprave pri sodišču v Bolcanu je priredilo prebivalstvo predsedniku mačjo godbo. — Vlak je obtičal v sn^gu blizu mesta Tarnopoia. — Nemški cesar ob« tičal v blatu. Na nekem lovu blizu Beroiina je eesar Viljem zagazii v močvirje ter obtičal do pasu v blatu. Ko bo cesarja spravili srečno iz blata, prišlo je te,koj 60 pionirjev s častnikom, ki morajo močvirje izsušiti. — Nenavadna razsodba. Vojno sodišče v Briigge na Nizozemskem je pri drugi obravnavi oprostilo tri vojake, ki so printsli v vojašnico posvečene hosti j e ter Ž njimi burke uganjali. V razsodbi se pravi, da je to početje s cer graje vredno, toda kaznivo ni, ker jamči ustavno pravo za svobodno mišljenje.
• Nevstrašeni glasbeniki. Slovečemu glasbeniku Rossiniju je obljubil portugalski kralj Louis meh najboljšega portugalskega vina. Glasbenik je čakal, toda vina ni bilo. Rossini pa ni bil mož, ki bi dopustil, da se dana obljuba ne izpolni. Vzel je pero v roko ter pisal kralju: „Obljubili ste mi nekaj vina, gospod, a vino še ni došlo. Vaše Veličanstvo gotovo ni pozabilo na obljubo; kajti vladarji ne pozabljajo nik-
dar. Toda dovolite mi, da Vas opomnim, da sem star, in da v moji starosti ni zgubljati nič časa več." — Tudi glasbenik L i s z t ni poznal strahu pred vladarji. Car Nikolaj ga je nekega dne pozval, naj mu kaj igra na klavirju. Toda med igranjem se je začel car razgovarjati s svojim pobočnikom. Liszt pa je takoj prenehal igrati. Car je dal vprašati za vzrok. Liszt je odgovoril: „Kadar car govori, mora vse molčati!"
* Nezmotljivo sredstvo za rast dolgih las. 23 letna Šivilja Karlota F. v Parizu je prišla k policijskemu komisarju svojega okraja ter mu naznanila sledeče: Dva dni poprej jo je nagovoril fino oblečen gospod, ko je prišla iz delavnice ter hvalil njene dolge lase. Potem ji je ponudil za lase 1000 frankov, ter povedal, da je iznajditelj nezmotljivega sredstva za rast las. Premišljevala je o ponudbi dva dni, potem pa šla h kupcu. Ta jo je naprej foto-grafoval z razpuščenimi lasmi; potem ji je odrezal lase ob plečih ter jo zopet fotografoval; končno pa ji je lase čisto postrigel s strojem, da je bila glava kakor obrita ter jo tretjič fotografoval. Deklica se je razjokala, ko je se zagledala tako v ogledalu. „Iznajditelju pa ji ni dal 1000, temuč samo 100 frankov ter jo zapodil iz sobe. Policijski komisar je poslal brž redarja k sleparju. In res so našli v njegovem stanovanju tri fotografije deklice. Pod zadnjo fotografijo z golo glavo je bilo zapisano: „pred porabo mojega nezmotljivega sredstva"; pod drugo fotografijo, ki je kazala deklico z lasmi do pleč, je bilo zapisano „po treh mesecih" in pod"\tretjo±fotografijo z lasmi do kolen je bilo zapisano: „po Cmeseeni rabi". S temi fotografijami je delal mož potem reklamo za svoje „nezmotljivo sredstvo". Po posredovanju policije je izplačal deklici vsaj 500 frankov.
* Radi tatvina oproščena je bila neka deklica pred dunajskim porotnim sodiščem, čeprav je priznala, da se je polastila tnjega imetja. — 28. avgusta 1. 1. povabil je ravnatelj R. na cesti neki deklico v restavracijo na večerjo in tamkaj bahaje plačal z bankovcem za tisoč kron, ki ga je izvlekel iz tabačnice, kjer je imel še cel kup takega denarja. Ko se je deklica ponoči vračala domov, povabil jo je ravnatelj še za drugi dan na sestanek in dekle mu je dalo tudi svoj natančni naslov. Zjutraj je pa ravnatelj zapazil, da mu manjka bankovec za 1000 kron, ki mu je moral ponoči izginiti. Ker je imel deklico na sumu, da mu je ona izmaknila bankovec, vprašal je je tako mimogrede drugi dan v neki kavarni, kjer sta zajutrkovala, če je že menjala tisočak. Ker se je dekle delalo nevedno, se je ravnatelj z malim izgovorom odstranil in dal deklico zapreti. Na komi-sarijatu je dekle ktj priznalo, da je res vzelo ravnatelju tisočak, toda le „v šali." Tako seje dekle zagovarjalo tudi pred porotnim sodišeen, trdeč da bi sicer pač ne bilo dalo 'ravnatelju svojega pravega naslova in drugi dan ne prišlo z njim na sestanek. Porotniki so temu zagovoru verjeli in deklico z 10 proti 2 glasovoma oprostili.
* Juha iz ptičjih gnezd-To „delikateso" so dosedaj čislali le na Kitajskem, zadnji Čas pa je že v Londonu videti skoraj povsod v izložbah trgovin za delikatese tudi kitajska ptičja gnezda, iz katerih se pripravlja, ako ne najboljša, pa gotovo najdražja juha. Ta gnezda so mala, podobna šiškam, ki obstoje največ iz slin, kitajskih ptičev. Cena jim je 15 K za lot. Najprej se napravi kurja juha, in k vsakemu k rož niku take juhe se da eno ptičje gnezdo. Mali krožnik juhe iz ptičjega gnezda velja 5 K — 7 K 50 h. Pa še dve novi juhi sta sedaj v Londonu v modi. Prva se imenuje „višega" ter se na-pravlja iz posušenega hrbtišča morskih rib. Cena 12 K za funt. Nadalje se na Angleškem v zadnjem času poje mnogo navadnih vinogradskih polžev v juhi. Samo v eni trgovini delikates v Londonu se je prodalo zadnjo sezono 100.000 takih polžev. Polži se najprej kuhajo s hišicami vred, potem se izlu-šijo iz hišic ter se kuhajo tri ure v rumenem vinu, v katerega se dene precej poprovih zrnec. Potem se priredijo polži s česnom, maslom in drobtinicami. Toliko v navodilu našim kuharicam. Tudi žabe so sedaj na Angleškem v modi. Prodajajo se nabrane na špilje po 1 K 50 h do 2 K tucat ali pa konzervirane žabje bedrice v puši-cah po 4 K.
* Predsednikov kapun. Predsednik Loubet je povabil nekoč starega župnika z Montelimara k sebi na kosilo. Ker je bil župnik Že star prijatelj Loubetove rodbine, prosil ga je predsednik, naj kapuna, ki je bil na mizi, razreze in razdeli, kar je sicer po starofrancoskem ^ običaju privilegij hišnega gospodarja. Župnik se je branil, Loubet je pa le tiščal vanj, tako da se je slednjič stari mož vdal. „Po pravilih* umetnosti", pravi župnik „ga ne znam, razdelil ga bom pa po predpisih evangelija". Vse je bilo radovedno, kako bo to storil. Mož pa je oddelil predsedniku glavo, njegovi Ženi vrat, neki drugi dami eno perot, sinovoma pa vsakemu po eno nogo.  Vse drugo
je pridržal sebi. Ta delitev se je zdela vsem precej Čudna in predsednik ga je vprašal, po katerem nauku sv. pisma je razlagati to delitev, ker o kakšni ljubezni do bližnjega ni Čutiti na njej ničesar. Župnik pa pravi, daje to storil po tehtnem premisleku. »Vam, ki ste gospodar, sem dal glavo; in ne mogel bi boljše označiti Vaše oblasti. Gospa Loubet pa Vam je najbližja, zatorej je dobila vrat, ki je glavi najbližje. Ona druga dama pa naj v peroti spozna ljubeznivi simbol svojih mladih misli, ki brzo letajo od želja do upov; sinoma pa sem dal noge, da na njih spoznata, da sloni bodočnost Loubeto-vega imena na njih dveh in da morata srečo hiše nositi, kakor so tudi noge nosile kapuna.u Loubetova družina se je še dolgo smejala pretkanemu popu.
* Slovaški pisatelj in turist v medvedovi pasti. Slovaški pisatelj HavlaŠ, ki je navdušen hribolazec, je hotel pred kratkim napraviti izlet na goro Krivan v tatran-skem pogorju. Na potu po nekem gozdu je zadel z nogo v medvedu nastavljeno past, ki je takoj zaskočila in Havlasa prijela za nogo. Navzlic vsemu trudu se mož ni mogel oprostiti železnih klešč in je moral celih 24 ur prebiti v tem obupnem položaju. Sele drugega dne je šel slučajno mimo neki gozdar; misleč pa, da je v pasti se nahajajoči turist divji lovec, ga je hotel na mestu ustreliti. Havlas je imel jedva še toliko moči, da je gozdarju pojasnil položaj. Past mu je zdrobila celo nogo, da mu jo bodo morali najbrže odrezati.
* Sredstvo za odvajanje vlage sten in zidovja. Steann in kavstična soda Be stopita v enakih delih z dodatkom nekoliko očetove in saltctlne kisline. Ta masa sestavlja neko vrst antiseptičnega in vlago odvajalnega mila. S tem mitom se takega suhega dne obdrgne vlažno steno, le da se mora to milo prej v vreli vodi raztopiti. Da se odstrani neprijeten duh mila, se lahko pri dene nekoliko karbolne kisline. Po prvem močilu se namaže v drugič, ter se pridene še nekoliko v vodi razpuščenega galuna ali kaliklora in salicilne kisline. Tako namazane stene so popolnoma zavarovane proti vplivu vlage.
' Prevelika zahteva. Mali Roziki je padel kos z maslom namazanega kruha na tla. seveda tako. da je bila namazana stran spodaj; Ro-zika se je prijokala k mamici v kuhinjo, in mlada gospodinja se je obrnila jezno h kuharici z besedami: »Pros.ti vas pač moram, da ne bodete otrokom vedno mazali kruha na na sprotni strani!«
* „Pošten" najditelj! V velikih lepakih je bilo zadnjič v Parizu čitati na vseh voglih: o V Avenue de V Općra se je izgubila denarnca z 10.000 franki v bankovcih. Pošteni najditelj dobi v Rue Rivoli štev. . . 500 frankov nagrade.« Naslednjega dne je pa dobii mož, ki je denar iz guuil —jako bogat fiiancir — tako le pismo: »Na Vaš prijazni javni oklic si Vam usojam uljudno poročati, da sem jaz našel tistih 10000 frankov in da mi zelo reiativni pojem o poštenosti dovoljuje, da si to lastnost tudi jaz sam lastim. L Vami vred odkritosrčno obžalujem bridko izgubo, ki Vas je zadela Ker vem, da ste za tisti red, ki ga nosite na prsih, pred kratkim časom izdali skoro prav to hko denarja, za red, ki bi ga smeli nositi samo tisti, ki se odlikujejo s krščanskimi in človekoljubnimi krepostmi, zato mislim, da bodete meni prav radi in z veseljem prepustili najdenih 10000 frankov. Zagotavljam Vas, da je denar pri meni prav dobro shranjen in Vam cbijubujem, da ^a bom obrnil v prav koristne namene. Da Vam tudi jaz izkažem malo uslugo in se Vam pokažem hvaležnega, zato se tisti nagradi, ki sem jo zaslužil, ker sem denar našel, popolnoma odpovedujem in Vam dajem do teh 500 frankov vse pravice, da lahko ž njimi razpolagate, kakor sami hočete«.
* Kako se dela umetni — hlevski gnoj. V Ameriki je ravnokar patentovana neka — iznajdba, kako pripravljati umetni hlevski gnoj. Izum zadeva metodo, da se napravi dober gnoj iz močvirne prsti, šote, itd. Ta zemlja ali prst se najprej pomeša s kredo, z apnom ali laporjem in kaj tacega t. j s snovmi, ki se spajajo s kislinami. Na to se še primeša kakih mesarskih odpadkov, krvi ali kaj tacega, katera zmes se pusti prej da vzhaja v amonija-kohčnem kipenju. Po dovršenem komičnom procesu se prepoji zmes s plinovo vodo in — umetni hlevski gnoj je gotov.
* Ztičmnn kruh. V bližini mesteca Beverley na Angleškem leži na samoti mala kmetija, kjer že dvanajst let prebiva družina Wcbsterjeva. Že nekaj časa pa se gode v tej hiši Čudne reči. Ves pšenični kruh izgine brez sledu celo iz zaklenjene omare, da še skorijce ne ostane. Ko so se natančno prepričah, da niti  ljudje, niti
živali ne odnašajo kruha, so zapazili, da gine pšenični kruh ljudem kar pred očmi, kakor bi trohnel. Vendar se pa črnega kruba ni nikdar prijemala taje-tika, pa tudi pšeničnega ne, če so ga zapirali v kovinaste Škatlje, da ni prišel zrak do njega. Sosednji kmetje so nosili svoj doma pečeni pšenični kruh v Websterjevo hišo in stranema gledali, kako je kruh kar pred njibovimi očmi ginel. Webster se bo iz te hiše izselil in kdor se hoče pečati z reševanjem tega čudeža, mu je hiša na razpolago, le kruh si mora prinesti seboj, ker ga Webster ne bode pekel več.
* Čuden ženski zdravnik.
V nWiener medicinisehe Wocbensclirifl" navaja dr. G. Olpp nekaj odlomkov iz kurijoznih kitajskih medicinskib knjig. Med temi je navedeno tudi neko mesto iz debele kitajske knjige o ženskih boleznih, v katerem modruje pisatelj, kitajski zdravnikKung-wan-lam, nastopno: „Ženske bolezni so ločijo v ozdravljive in neozdravljive in so odvisne od srca in narave dotične žene. Će slišim, da je kaka žena ponižna in dobra, da živi pošteno, kakor zapovedujejo ženski učitelji, da ljubi moževe stariše in jih časti, da služi možu in uči otroke, da se zna obrniti v hiši, da se ne boji ši-vanke in vode, se peča s svilorejo in rada prede, da sploh ničesar ne stori, kar ni dobro, tedaj lahko z mirno vestjo rečem: ta žena ne bo nikdar zbolela. Ce pa vendar zboli, se jo lahko in hitro ozdravi. Mnogo je pa tudi žena, ki so uporne, ki druge obrekujejo in jih v nevarnost spravljajo, svojih časti-tih sorodnikov ne ubogajo, svoje podložne mučijo, ki gledajo samo po lepih oblekah in dobrih jedeh ne mislijo na svoje prednike, in katere imajo vseh sedem ženskih napak. Takim ženam pošlje nebo bolezen, ki prodre med srce in prečno mreno, tako da je ne more tudi najboljši zdravnik ozdraviti. To sem zapisal ženskam v svarilo, ker dobro poznam njihove bolezni!"
• Nezgorljivo gledališče
je kakor znano iznajdba Cocjnelinova, ki se že resno bavi s  tem projektom.
V tem gledališču bo vse narobe: lože spodaj, parter zgoraj; vmes pa orkester. Vendar bodo vsi gledalci enako dobro videli. Oder bo v principu podoben starim rimskim odrom in tudi dvorana bo imela deloma staro obliko, samo sedežev ne bodo zidali na stari način v obliki stopnic, da ne bodo više sedeči gledalci nižjim takorekoč stopali na glavo. Ob vhodu bo zgrajeno pravokotno stebrišče z blagajnicama na levi in desni, ki bo vodilo v prostorno vežo, odtod pa k sedmim ložnim salonom, zakaj vse lože bodo imele saione. Nad ložami bo orkester, nad njim pa balkon s sedeži. Dvorana bo v horicontal-nem prerezu podobna trapecn in skoro vsi gledalci bodo sedeli odru nasproti. Oder bo od dvorane docela neodvisen in igralci se bodo lahko na njem slobodno kretali, kakor na starih odrih. Dekoracije bodo kaj priproste. Fortunj je iznašel električno svetilko, ki bo dekoracije na oder takorekoč presajala. Svetilka ima močno, pa neskončno milo svetlobo, ki daje izvrstne perspektive. Ž njo je moči predstavljati vse faze dneva in noči: zarjo, solnčni izhod, mrak, mesec itd. Ko bo gledališče zgrajeno — pravi Coqueliu — stopim pri predstavi med prvim in drugim dejanjem pred občinstvo in porečem: „Gospoda, umaknite se v predsobano, kjer se Vam bo ponudilo malo okrepčilo. Moj prijatelj Binet (zgraditelj gledališča) pa medtem gledališče zažge\u Občinstvo se prepriča, da gledališče ne more zgoreti. Tudi dim se koj porazgubi, zakaj okna se bodo koj početkom požara avtomatično sama odprla.
Književnost.
— Spomini na Prešerna.
NapisaK Ernestina JelovŠek, založil L. Schwentner. Shrani 147. Cena 2 K, po pošti 2 K 10 vin O tej zanimivi knjižici izpregovorimo se kaj več.
— Dobra kuharica. SpisaU Minka Vasičeva v Ljubljani 1903. Založil L. Schwentner. Strani 544-fxx\. C:'na e!«g. vezanemu izvodu 6 K po pošti 6 K 55 h. Slov. gospodinje so si že dol/o želele take knjige. Sicer je pred davnimi leti izšla kuhinjska knjiga Magdalene Pieivveisove, ali današnjim razmeram in potrebam ta knjiga že davno več ne ustreza. Pričujoča knjiga, ki jo je založnik Schwentner opremil z lepimi slikami v barvot'sku, je u-rejena kakor občeznana knjiga Katarine Prato, a je dosti popolnejša. Pisana je lahko umljivoi, precizno Znana odlična ljubljanska gospodinja, katera je knjigo natančno pregledala, nam piše: Knjiga je spretno sestavljena. Zbrani so pripoznano najboljši recepti in urejeni po našem okusu, zato zasluži ta knjiga najtoplejšega priporočila.
I _I
Slovenoi In Slovenke I Ne zabite družbe>v. Cirila lr Metoda I
Telefonska in brzojavna poročila.
\ ! Krško 24 oktobra. V imenu krškega prebivalstva zavračam odločno neosnovani „Slovencev" napad na našo slavnost Da ne popravljam druzih neresnic, konšta-tujem samo, da slavnost ne bode stala krškega okraja niti vinarja.
Dr. Romih, župan.
Dunaj 24. oktobra. Danes je cesar sprejel ministra zunanjih del, grofa Golucho\vskega, petem ministra Lukacsu in končno grofa Khuena-Heder-varyja. Lukacs je poročal cesarju o svojih pogajanjih z ogrsko vladno stranko. Cesar se o Lu kaesevih nasvetih danes sploh ni izrekel, nego stori to v prihodnji avdijenci. Lukacs ostane na cesarjevo željo na Dunaju. Khue-nova avdijenca je imela informativen namen. Posebno važnost se pripisuj e avdijenci grofa Golucho\vskega, ker skuša Goluchowski doseči kompromis. Ogrski državni zbor namreč še ni izvolil delegacije, Goluchowski pa želi, da bi se še letos sklicali delegaciji. Če bo kriza pravočasno rešena, pojde cesar 1. novembra v Pešto.
Budimpešta 24. oktobra. Veliko senzacijo vzbuja članek ofi-cijoznega lista „Magyar Nem-zet", ki meni, da ni nič upanja več, da bi se med vladno stranko in med krono doseglo porazum-ljenje.
Beligrad 24. oktobra. Položaj se je razjasnil in kriza, ki je bila nastala, je odstranjena. Obe radikalni stranki sta se zedinili glede sestave drž sveta in predložile kralju svoj predlog.
Rim 24. oktobra Giolitti je prevzel sestavo novega ministrstva Portfelj zunanjih del je neki ponudil markiju Visconti-Venosta,
Pariz 24. oktobra. Japonski poslanik je kategorično dementiral vest angleških listov, da je Ja ponska napovedala Rusiji vojno.
Gospodarstvo.
— Koroška deželna zavarovalnica v Celovcu. Računski sklep za leto 1902 izkazuje kron 104.000 brutopremije v požarnem oddelku. Pozavarovalnicam je oddala K 54.000, za se pa je obdržala nekaj čez K 49.000, od katerih so režijski troški znašali K 42.000, torej 78%. Ni se torej čuditi, da je imela izgubo kron 43.971 b 22. Požarne škode so znašale Čez K. 114.000.
Najboljši prijatelj in zagovornik podeželjenju zavarovalnic mora priti do spoznanja, da v tako malen okviru ni mogoče uspešno delovanje.
Ni težko uganiti, koliko zaupanju mora imeti tak zavod posebno med Slovenci na Koroškem, katerim deželni odbor v političnih zadevah ne priznava nikakih pravic.
Mnogostranska poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero se da tako mnogo-stransko porabiti, nego „Molio-vo francosko žganj« in sol", ki je takisto bolesti utesu-joče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na mišice in 2ivce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopeli m. Steklenica K 1'90. Po poštnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLL-o v preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 6(10-14)
,Proe z britvijo!*' kliče epohalna novost „Rasol" (brije brez britve), ki niti koži niti bradi ne škoduje in osobito zabranjuje prenašanje kožnih bolezni i. t d. V inozemstvu rabijo to pasto dan za dnevom, ker se z njo prihrani mnogo denarja in dosti Časa. Zavitek stane 10 vin. Več pove danaSnji inserat.
?repisne knjige
9068    <l»ureliN<*lii-t»!t>t»iieli«»r) 11
ca pisma, račune, spomenice, dopisnice, naročilue lista itd. se naroči najbolje pri specijalistu
Josipu Stern, OunaJ IV/;. Margarettienstrasse 44.
Razne vrste v zalogi. Izdeluje se tudi posebej.
| No« ost |	'azorii? -črnilom, inditro-kopii i ti	eizbriatji vat |
Proč s knjigami za kopiranje 1	IPrepisno pero!	Proč s knjigami za kopiranje t
Senzaciju vzbujajoča novost! Zelo dragocena iznajdba!		
Ce se znesek imprej pošlje v pineiiiMkili
zniiniknli: 1 zbirka: Poskusni zvezki m potovanje K i-— ca notranje vodstvo trgovine K 2 -10 franko.
!\« l»i*«*btt* IJulur organe ae moru paziti, kajti ni nobenega drugega organa v človeškem telesu, ki bi vsled najmanjšega motenja, tako obširno uplival na
druge organe in istim pripravljal najhujše nasledke. Pazi se na prebavljalne organe ako si prizadevamo njihovo delo olajšati s tem da vzbujamo delavnost prebavljanja in podpiramo Čistilne funkcije prebavljalnih organov z milo odvajajočim sredstvom. Tako sredstvo imamo in sicer že 40 let najbolj znano dr. Rosa balzam za želodec iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni založnik v Pragi. Dobiva se pa tudi po tukajšnih lekarnah. b
2211-12
dvajsetkronski zlati
$<t ne 5t>«tije toke
kakor luč ideal-žarnic.
Ilustrovane cenike pošilja zastonj in poštnino prosto
podjetje za izdelovanje ideal-žarnic HU60 POLLAK, Dunaj VI. VVallgasse 34.
\ Kl Ml I      ■ ■■■■JU
Proti zobobolu in gnilobi zob
izborno deluje dobro znana
antiseptična
M e I u sine ustna in zobna voda
katera otrdi dlesno in odstranjuje iit-prijetno sapo Iz Uit*
1 Hicklenira c nt*vodom 1 M.
Razpošilja se vsak dan z obratno pošto ne manj kot 2 steklenici.
Edinim zalog*.
Zaloga vseli preizkus enih. zdravil , medic, mil, medicin a lnih vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurglčnih obvez, svežih mineralnih vod 1. t. d.
Dež. lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resljeva cesta $t. 1
poleg novozgrajenega Fran Jožetovega
jubil. mostu. (205— 40)
tiorzna poročila
Ljubljanska
,<raditna  banka" v
Uradni kurzi dunaj. borze 24 Naložbeni papirji.
}% °\ majeva renta ... I MrVi srebrna renta • .  . jI
Ljubljani.
oktobra 1903-
„    zlata ,, i* !l ogrska kronska    ,t .j
„ zlata „ vj * posojilo dežele Kranjske v , Vq posojilo mesta Spljeta iV'i°/o » u Zadra . ■ J , bos.-herc. žel. pos. 1902 i 3 češka dež. banka Le o. II
I" *     n      *>       m      2. 0. H zast. ps.ga*. d. hip. b. J * ,•/, peSt.  kom. k. o. z , 10° 0 pr. ..... j!
I 4J , zaBt. pi8. Innerst. hr. H r.    „ ogr. centr. J
tefidno hranilnice   . | 4 ,•/« zast. pis. ogr. hip. b. 1 .3 obi. ogr. lokalne 2o-i.e?rcuce d. dr.  .   .  . |
•*/,•/■.   „  ceSko ind. banko B v-nor. Trst-Porečlok.Sei. [ •< .        dolenjskih železmo ;
juS. žel. kup. V, 1 : I !*/>*/• av. yos. 5sa Sel. p. o. j|
;-, iko      teta 1854 .  . . I n   h ... h   m    1864 .. .
I i?.hkQ.....
*eml). kred. I. emtsije
rgrsko hip. banko . „    srbske a fra- 100'— >f    turSka , ... • \ -iika        sra5ke    . . riditne »    . .
luumošae »       . .
krakovske m    ,  . .
ljubljanske 3 . . avstr. rud. kriza  B ...
rludolfove jaleburške J majske kom.
l>elnlce»3 Južne železnice    .      . . Državne železnica.  .  < . Avstro ogrske bančne dol. \vBtr. kreditne banke . . ogrske      . . rJi 7 ao stenske n Premogokop v Mostu (Brux) ^lpuiBke montaži .... ?raake želez, ind. dr,   , . tima-Muranyi ..... Trboveljske prem. dražbo . j j Jivatr. orožne tov. đ?ri*b3 Oalkfl sladkorne dražbe
Vulaits
X kr. v-r:u, ......
K) franki
f j >narko ....
i^vareigoa   . . .
ilarke  ... ...
ut&ki bankovci,      . .
%ibi]i ......
Ooiarji  .  .      .   .      . .
Daoar
10015 99^5 100 1C 119 50 97 H5 118 35 9925 100—i 100'-1
100 15. 99 701 9970
101 05
Blago
100 35 100 15 100 30 119 70 97 85 118 55 10025
1015 100 20 100 20 102-
105 40 10640
101-
100 25 100 —
100-— 10fj95| 98 60 9»30! 302 50 100 50;
170 -15325 183 -155 — 292 286 -
260 ~:
83 130 5
18 80 458 —
82 — 78
71 — 53 10 26 80 67 -77-
-
70 75 655-50 1605* 650 25 722 — 2^0-50 68^ -382 5j 1777 -466 50 381 -36150 150 —
1134
19 07 23 46 2394
11725 95 25
253 — 484
102 -
10125 10061
ior—
10125
100 30 304 50 10150
179 — 154 25 18r— 157 -297 -290 -265 -90 20 13150 19 80 462 -86 — 83 50 75--54 10 27 80 71 — 81 — 70 -
7875 656 50 1615-66125 724 — 50 692 -
383 50 17H1 • —
467*50
384 -363 -150 50
li38
; 1909
23 53
24 Oi 117 45
95 45 25375 5 —
Žitne cena v Budimpešti.
dn.? 24. oktobra 1903
Pšsnica za oktober .
n 3 n april 1904. . R2        „ oktober   . .
B april 1903. . Koraza   n sept. 1904 „ april 1904 Oves H „ oktober   . . „_____ti.>prii 1904. .
za '50 kg
n &0 n n    60 .
.  50 „ .  50 n * 50 . ■ BO „ 50 .
K 7-60 » 775 . 626
■ 6o5 „ 635
■ 533 n 540
504
Po csni in^izredno iobsr j 3 Haarmann & Eeimer-jev varnim sladkor
ki izpodriva dandanes vedno bolj prej rabljeni vanilin, ki ni samo prav drag, temu5 tadi po svojem učinku dražljiv in zato Škodljiv. Čisti vanilin, združen s sladkorjem, pa Uaje i-zt»*n-en <*k**s t unitje, gn-e-tzaicm /hm jo ■ fittfsti a *»«/«• isrtimt-mttsti in 4t'*tt'ts*»stš. Za peko in močnate jedi naj rabi vsaka gospodinja le Haarmann & Reimer-jev vmnitHi siudfcor v malih izvirnih zavitkih po 24 vin., kar je enako 2 kosoma vanilje. Izvrstno in đares priporočljivo blago se dobiva po vseh boljših špecerijskih in delikatesnih trgovinah v Ljubljani in Kranju 1933 — 21)
99
Le Delice"
cigaretni papir, cigaretne stročnice.
Dobiva se povsod.    (705 3 3) Glavna zaloga: Dunaj, I., Predigergasse 5.
Darila.
U.»ravnistvu naSega usta so p)^iu Za družbo sv. Cirila in Metoda. Gospića Minka U. na Rakeku nabrala 6 kron. — Gospod Vladimir Valenčak, j ur. v Postojni 4 krone mesto venca na krsto ranjcemu Al. Kraigherju. — Gospod Jos. Lavrenčič , blagajnik m. užit. zakupa in upravni Član „Nar. Tiskarne" v Ljubljani 10 kron mesto venca na krsto ranjcemu Al. Kraigherju v Postojni. — Skupaj 20 kron — Srčna hvala!
Z« Prešernov spomenik. Gospića Fra-njica Majzeljeva v Belicerkvi 10 kron, darovali dne 18. oktobra ljubljanski rodoljubi. — Gospod Jos. Lavrenčič, blagajnik mest. užtt. zak. in upravni član >TNar. Tiskarne14 v Ljubljani 10 kron mesto venca na krsto ranjcemu Al. Kraigherju v Postojni. — Skupaj 20 kron. — Srčna Uvala!
Umrli so v Mubljani:
Dne 20. oktobra: Marija Turk, delavčeva hči, 12 let, Karolinška zemlja st. 12, srčna hiba.
Meteorologično poročilo.
i /j     Stanje &p
% onazo baro" ^ Sw
o 1 metra a 2
,¥an,ai?mm. S a
Ve*rovi j Nebo
23   9. zv.    V281 i     9 7 bl.sza&od
dež
24 (7. 8j.  j ?k9 7 ,  j2.pop.j 7317
7 1 dl. jzahod oblačno 11 0   sr. jug   d"l. oblač.
Srednja včerajšnja temperatura: 10*3*, lormaFe:  9*1°. vlo ;r*na v 94 urab : 416 r». .
Zahvala.
i
Povodom smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, ozir. sina. brata, svaka in stnea, gospoda
Frančiška Premer-ja
kateri je dne 18 t m. v svojem 34. L nenadoma preminul, se nam je od toliko strani ustmenj in pismeno izrazilo odkritosrčno sočatje, da nas veže dolžnost, da tem pot-jm izrekamo za imenovane dokaze prijateljskega s >čutja in za podarjene krasne vence svojo najidkren^i^o zahvalo. (2782) Zlasti pa so zahvaljujem^ preč. duhovščini izPodaemelja in Metlike, al. uraJništvu, p. n meščanstvu mesta Metlike, domaČim >n sosednim učiteljem, preblag gospo iu baronu Vranizanyju, požarni braoabi na čelu ji g. L. Gangl, mestni godbi, bratovščini sv. Rešnjega telesa, g. županu Fr. Jutražu na gialjivem govoru ob gomili ter vsem osLa'im prijateljem in znancem, ki so prihiteli od blizu in daleč nepozabnega pokojnika spremit k večnemu p >-čitku.
Premostek pri Meti i k i, dne I„21. oktobra 19u3.
Ana Premer roj. aMkJeiaieBaelf". soproga. — I**' Premer, oče. — •loMipIn« Premer, •fulijt« C«rei;orae, H«iar«"ll»»-i-*ta Bar-le. sestre ter ostali igorotliiiUl
Teško prebavljenje
katar v želodcu, dvspepsije, pomanjkanje slasti do |odijt zgago itd., kakor tudi
katar* v sapniku«
zaslizanje, kašelj, hripavost so one bolezni, pri katerih se
MATTONl-JEVO
6IESSH0BLER
alkalično kiselico
po izrekih medicinskih avtoritet rabi z osobitim uspehom. (79—4)
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-Ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih fipecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Učenca
iz dobre hiše sprejme takoj Ivan Auer,  tr_r ve:  v Metliki.
(2778 1)
Kot praktikantinja
želi vstopiti v kako prodajalno deklica, vešča slovenščine in nemščine; dovršila je 2 razreda meščanske šole.
Naslov: Deklica štev. 1, poste re stan te, Rakek. (2747—1)
Lovski pes
(Brake)
5« tal^ej proda.
Vpraša naj se pri g. Pogačniku, Stari trg št. i5, Ljubljana. (2781—1)
Žalne klobuke
v bogati izberi od najcenejših do najfinejših vrst prip roča 6;
salon modnih klobukov
J. S. Benedikt, Ljubljana.
Izjava.
Jaz podpisani Janez Kerin, posestnik in župan pri Sv. Križu št. 43, okraj Kostanjevica, obžalujem vse grde besede, s katerimi sem gospoda Martina Colariča, po domače Gornika, posestnika iz Slinovc št. 5, dne 20. sept. t. I. na proščenju pri materi Božji dobrega sveta žalil na njegovem poštenju in časti, vsled česar ga pro sim s tem javno odpu ščanja. Zadovoljen sem da se ta preklic v „Slo-venskem Narodu" na moje stroške prijavi in se za-vežem trpeti vse kazensko-pravdne stroške zasebnega obtožitelja.
Janez Kerin m. p.
Vinske sode
od 620 do 650 litrov vsebine, proda po nizki ceni
Fran Gasclo 1
l^eaove uUee A*. MO.
Prodajalka
izurjena v trgovini mešanega blaga h sprejme takoj. — Ponudbe štev. „900u   na  upravništvo „Slo
skega Naroda-
JU    «1»    4%    ▲ 4>
St     * • * *
Javljam velečastitemu občinstvu v Ljubljani in v okolici, da ostane
Dve hiši
in zemljišče
pri kolodvoru južne železnice v Za_ se proda ali da v najem
novembra t. 1. Hiši ste skupaj in im i 14 sob, 2 majhni in 2 veliki kleti -r ste jako pripravni za gostilno, kai : obrt ima tudi sedanji geeaeđar*
Vee pove sedanji poaeataik Gre4 gor Južra v Zagorju.
n
v Latermanovem drevoredu
le še do 2. novembra t. I. tukaj.
V to-ek in v petek za dame.
Muogobrojnega obiska prosi
(2:81—1) ravnateljstvo
•*» «?* •*«» «fc «S» •*•*■••** «*» *)* «X» ajJM* «X* ai*
i
Gospodinjo
Tali deležnico), ki ima nekaj dona. za posel,   nes e   ICO   100 i mesec, i^^e visoko izobražen, pnl^t gospod, samec, dobrega srca, plen: nitega značaja v Ljubljani. Služba primerna izobraženim gospodičrmr vdovam .tudi  z  otroci\   }^   sta.na plača tlobra, obnašanje i ri'jo<JlK) 2( mtev   mogoča    Vi&ii kapital lastni   biSi   \ lpotekarično zavar;. Ponudbe   pod  naslovom   MPopolno preskrbljenie"  sprt ;« :na *io lO, i> vembra  19 3   upr??nifetvo    S »cen hkt-ga Nar;da\ V?775
1 2
l
t
Svila za plesne oblekel
mične novosti, bele, črne in barvaste po vseh cenah Vsaktera količina se posije poštnine in carine presto. Vzurei po navedoi latnjjiHlOCa franko. Poštnina za }»ismo v Švico 25 vin
Kuza lotnriii' tiin.
Adolf Grieder & Co, Ziirich, Nr. 10.
kraljevski dvorni zalagatelji. (Švica.) b'  li -4
Frii Hoffmann
urar
Nespremenjeno.
v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikia kakor tudi
stenskih jir, budilk in salonskih ur
vse samo dobre do ^najfinejše kvalitete
nizkih cenah-.
PO-
arih
Q
v žepnih in stenskih nrah so vedno v zalogi.
IMci voatl
Pop^avila se izvršujejo naj točneje. 12
P. ZAJEC
IJ ubijan a
Stari trg štev. 28
ur« r, trgovttc c zlatnino in arebrnino in k ■voptičnimi predmeti.
Nikelnasta remontoar nra od gld. !••€». S/cbrna cilinder rem. nra od gld. .
Ceniki zautonj in franko. "VJMJ
MODERCE
natančno po životni meri za vsako starost« za vsaki život in v vsaki faconl
U konkurzne mase tvrdke €«orJcitlk. «Cr l^edeiilg V I^jiib-,ni odda se ostala manufakturna zaloga v oonilni vrednosti ■iS X 58 vin. ponudbenim potom.
Kupne ponudbo in 10% vadij v gotovini položiti so najkasneje do oktobra 1903 opoludne  pri oskrbniku konkurzne mas«  g. dr. Jo u Saj o vic, od v t tniku v Izubijani, v Gosposkih uilca.li st 3.
Odbor upnikov si pridrži odobritev podanih kutnih ponuđen, katere odo dne 31. oktobra 1903 dopoludne ob 11. uri odprle.
Potrditev ponudbe se bode dotičnemu ponudniku takoj naznanila. Vse •e ponudbe se bodo z vadijem vred ponudnikom takoj vrnile. Manufakturna zaloga proda se na podlagi inventure, katera se lahko konkurznem oskrbniku v pisarničnih urah vpogleda, povprek in brez gtga jamstva konkurzne mase. Ponudnikom je prepuščeno, se o pravil-d>inventure v prodajalnioi tvrdke prepričati.
Kupnino plačati je čisto brez vsaoega odbitka predno se blago preme in najkasneje dne 2. novembra 1903 ob navadnih plsarnič-urah v roke oskrbnika konkurzne mbse.
Kupljeno blago mora kupec najkasneje do 3. novembra 1903, do are zvečer, na lastne stroške iz prcdajalnice tako gotovo spraviti, ka bi bilo bi cer konkurzno upravništvo opravičeno, blago  na stroške in Brnost zamudnega trgovca iz prodajalnice odstraniti.
Natančnega pojasnila da oskrbnik konkurzne mase.
2) Oskrbništvo konkurzne mase.
robne križe
po najnižjih cenah in v največji izberi
priporočajo
Emesl flammerscliniidt-a nasledniki Madile," Wutscher & Co.
zaloga ieloznlne in kovin
H*- v Ljubljani ~*r~   (2662 8) na Valvazorjevem trgu št. 6.
(165-41)
I New-Ysrk in Ltados nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu pla čilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog.   PoSiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6*60 in sicer:
6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klinjo; 6 komadov amerikanskih patentiranih srebrnih vilic iz enega komada; 6 komadov n „ jedilnih žlic;
12 kcmadov „ „ kavnih žlic;
1 komad amerikanska patentirana srehrna zajecaalnica za Juho;
1 kcmad amerikanska patentirana srebrna za^emalnica za mleko; 6 komadov angleških Viktcria čašic /a poiklaio;
2 komada efektnih namiznih svečnikov; 1 komad cedilnik za čaj; 1 komad najfinejša sipalnica za sladkor.
na sadom' sl^upa|
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6 60. Američansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 2b let, za kar sa garan t uje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na KaAl*2*A£&*BJL sl^a»aia*iii. zavezujem se s tem javno, vsakemu, kaieremu ne bi bilo blago vseč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdo ne zamudi ugodne priliko, da si omisli to urami« KuruUuro, ki je posebno prikladna kut prekrupno
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudi zet uahu buljite goupodiirMtvo. — Dobiva se edino le v
A. 11 I H 4 C II12 BL it €. - a
eksportni  hiši  američanskega  patentiranega  srebrnega blaga
na Dunaju II.! Rembrandstrasse 19 M.  Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpoSlje. .^a Čistilni praiek za njo sUne IO Ur. &
Pristno le s zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina).
Izvleček. Iz pohvalnih plnent.
sem s pošiljatvijo krasne garniture S patentirano srebrno  garnituro sem
Izadovoijen. Ljubjana.       jako zadovoljen.
|0toc Bartusch, c.inkr. stotnik v27.pešp. Tomaž Eožanc, dekan v Mariboru.
Ker ie Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še \- — Št. Pavel pri Preboldu.
Er. Kamilo Eihm, okrožni in tovarniški zdravnik.
		E 'Mw
	X CjHLa 1*	
jrpnp-riii		
**v"t> ^		mL.
		
-v - "*w^— vcJ*		
Kapljice sv. Marka.
Te glasovife in  nenadkriijive kapljice sv. Marka  se uporabljajo za notranje in     nanje bolezni.
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdra-f veak glavobol Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih pžujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, posipe-pjo in zboljSujejo prebavo, čistijo kri in čreva Preženo velike in male gliste T'6© od glist izhajajoče bolezni. Delujejo isberno proti hripavosti in prehla-"Ju. Lečijo vse bolezni na Jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želo'cu. Od-fvijo vaako mrzlico in vse iz nje izhajajo«'« bolezni Te kapljico so najboljše fdstvo proti bolezni na maternici in madroiiu ter ni bi smele raditega manjkati ■'Um meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: J7I«istnu i«»**m*i»u, %a-zato naj se naročujejo točno pod naslovom: (^457-6)
lastna lekarna, Zagreb, Markov tig št. 36, poleg cerkve sv. Marka.
Denar se pošilja naprej ali pa povzame.  Manj kot ena dvanajstorii a se ne Ja- — Ona J© naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto:
Jueat (1* Mteklrnlc) 4 K. u*a«a (*4 steklenic) 9 K. •ot-aie (36 stekleni«) lf jk.
4 dorate   < is nteklenl«) 14*SO H.
5 ducatuv <«tO MeUlcnlr) It« 14.
Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogočo tu tiskati, zato navajam J° imena nekaterih gg. ki so s posebnim vspehom rabili kapljice sv. Marka ter Jlnoma ozdravili. Ivan Baretinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. cadfogar; Stjepan % Sapnik; llija Mamic, opankar; Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljaK itd.
movljena I. 1360.
Mestna lekarna! Zagreb,
Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka.
? 6
E 60
CD CO
N JO O
o- o
• C
O 90 faj."=
2 <n
o »o E -
a S
cc ca •O i
"a «T cd :z?
CO
"co *-
* O
— -Q co O
CD ^»
-So
■ S
3 CO
-O C
o
o £
a>
priporoeii
HENRIK KENDA
v Ljubljani, Glavni trg 17.
Važno!   ZA Važno! ]
gospodinje, trgovce is živinorejce, f
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine Itd. tud po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, re-dilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotograf lene aparate in gi«»irt-l»m«*£fie. kirurgična obve-zila vsake vrste, sredstva za desin-fekcijc, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod In solij za kopel.
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Za živinorejce
posebno priporočljivo:   grenka sol, dvojna sol, soliter, enejan, kolmož, krmilno apno itd. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
-** Drogerija *<-
Anton Kane
Ljubljana, Šelenburgove ulice 3.
Blaž Jesenko
Ijubljana, Stari trg 11.
Zadnje novosti vsakovrstnih
klobukov
cilindrov itd., iz prvih avstrij., angleških, italijanskih tovarn.
^ollilno hlngo, nizke
^7 ffiHBB^
I Anton Presker
krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 16
priporoča   Srvojo  veliko zalogo
gotovih
oblek za gospode in dečke,
iopic in
plaščev za gospe,
nepre- 44 močljivih
havelokov
i. t. d.
LObleka po meri se po najnovejših nzorcih in najnižjih cenah izvrfiujejb.
Razpis.
(2687-2)
Pri okra I ne in run tonu v fintarju pri Jelšah je začasno eventualno stalno oddati
službo okrajnega živinozdravnika
z letno plačo 1200 K.
Prositelji morajo biti slovenskega in nemškega jezika vešči.
Prošnje, opremljene z živinozdravniško dipl >mo, s spričevalom nravnosti in z dokazom sedanjega delovanja, je vložiti pri podpisanem okrajnem odboru do 15. novembra 1903.
Nastop službe takoj ali s L januarjem 1904.
S tem mestom je združena obširna zasebna praksa in nadzorovanje sejmov v tem okraju.
Okrajni odbor Šmarje pri Jelšah
dne C. oktobra 1903.
Načelnik: Dr. Jos. Guorg,
Po ustanovitvi kranjske hranilnice
prvi v 1. 1856 na Kranjskem ustanovljeni denarni zavod
obrtnega pomožnega društva
registrovane zadruge z omejeno zavezo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 7,9. do "/JO. ure dopoldne in od va5. do 6. ure popoldne ter jih obrestuje po 4Va%, izplačuje pa obresti brez odbitka rentnega davka, katerega društvo samo plačuje
za vlagatelje.
Za varnost vlog jamči znatui rezervni zaklad, ki znaša 109.832 K in je lastno društveno premoženje.
-----—e=e Sedež društva: ---
Ljublj
ana? židovske ulice st. 8, v I. nadstropju
Židovske ulice št. 8.
C»- lastni UiAl},
(2638 -b)
Razglas.
V soboto, dne 31. oktobra t. 1., ob tO. url «1o»»1umc
višu« be bode v občinski pisarni v Škocjanu na Dolenjskem
ofertna obravnava radi oddaje stavbinskih del pri zgradbi trirazredne šole v Skocjanu.
Stavbena dela proraČunjena bo sledeče: Šolsko poslopje, izvzemši mizarska dela, ki bodo posebej
oddana.................. 26 884 K 88 h
Za napravo vodnjaka in ograje je preliminiran znesek .   .     1 521 K 73 h
Skupaj   .   .   .   28.41 »ti K 01 h Dela oddala se bodo potom pismenih ponudeb skupno jednemu podjetniku, z izjemo zgovaj nevedenih mizarskih del.
Ponudbam mora biti priložen vadij v znesku 1420 K.
I nI i (lan ob f • url popoldne vršila se bede tudi v občinski pisarni v Škocjanu na Dolenjskem
ofertna obravnava radi oddaje zgradba dvoraz-
redne šole v Klenoviku.
Stavbena dela, izvzemši zopet mizarska dela, znašajo, in
sicer zgradba poslopja............17 130 K 40 h
za napravo vodnjaka ali cisterne, in za morebitno napravo škarpe na spodnjem delu stavbiŠča, kakor tudi za napravo ograje preliminiran je znesek......;     1.500 K — h
Skupaj   .   i   .   18 bbO K 46 ii
Dela oddana bodo potom otertne obravnave le jednemu podjetniku. Vadij znaša 930 K.
Načrti, proračuni iu stavbeni pogoji  so za obe zgradbi razgrnjeni v navadnih uradnih urah v obč pisarni v Škocjanu vsakemu v pogled.
Krajni šolski svet v Škocjanu na Dolenjskem
dne 21. oktobra 1903.
(*780—2)
Predsednik : Kopina,
©l©l©l@l©|©|©
©
©
©l©|©l©ic

Ml
Gostilna „Pri lovcu"
na Bledu
(prej Jekler-jeva gostilna)
blizu jezera na jako ugodnem in prometnem prostoru, s 14 opravljenimi sobami za tujce, z veliko verando za 100 oseb, ledenico, obokanim hlevom za konje in vrtom za zelenjavo
—!§s proda.
Vse je v najboljšem stanju in posebno sedaj, ko se gradi nova železnica, izredno ugodno.
Cena 40.000 kron, od katerih je treba samo 10.000 kron takoj plaćati.
VSA pojasnila daješ (26S0-3;
Oton W61fiing na Sledu.
raži!
Najboljše strune za vsa glasbila najslovitejšega fabrikata se dobe samo  pri  Vaso   Petričlču  v Ljubljani.
(2777-1)
99
ANDBOPOGON
(I znaj (lili-1 j P. Ilrn intimi, Agoniju l»oUkavtt)
je najboljša, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo w.m rast las, katero ni nikako sloparatvo, ampak ekozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčena neškodljiva tekočina, ki znbraul Izpadanje las In odstrani »rali a j«*.
Značilno je, da se pri pravilni rabi Že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo — Mnogoštevilna prizna uja   Cena steklenice 3 14.
Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
v IJ uhlju nI pri gospodu
Vaso Petričic-u.
¥ /aloui imata tudi gg. V« nI- Trn kosaj, A. 14»ne. K. Mark v IJul» tjani  m g  A.   Ituikt  v hrnii)ii.
Dobiva se tudi v NToveas mrstn w lekarni nrl „Aiiaretjti*'«
Preprodajalci popust.   (213 2Gi
Vsled sklepa mestnega odbora razpisujeta se
re nagradi
za dobavo načrta in troškovnika za zidanje
nove mestne hiše (rotovž).
I. nagrada v znesku 400 kron.
II. nagrada v znesku 200 kron.
Izven teera si pridržuje podpisano županstvo pravico za nakup uporabljivih projektov. Konečni rok za vlaganje načrta in troškovnika do 31 decembra 1903.
Potrebni podatki dobijo se pri mestnem županstvu. (2694—2)
Mestno županstvo Rudolfovo
dne 15 oktobra 1903.
Župan: S. pl. Sladovic, 1. r.
(1384-45)
Naročajte izborno
ljubljansko delniško pivo
Iz pivovaren
v Žalcu in Laškem trgu.
—-I Naročila sprejema |————
Centralna pisarna v Ljubljani, Sodnijske ulice št. 4
IVAN SCHINDLER, Dunaj III i, Erdbergstrasse 12
pošilja že veliko let dobro znane stroje vsake vrste za poljedelstvo itd.
kakor: milne za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje, škropilnice, poljsko orodje, stiskalnice za seno, mlatilnice, vitle, trijerje, čistilnice za žito, luščilnice za koruzo, slamo-reznice, stroje za rezanje repe, mline za go-lanje, kotle za kuhanje klaje, sesalke za vodnjake in gnojnice, vodovode, železne cevi itd.
od sedaj vsakomnr po zopet izdatno znižanih cenah,
ravno tako vse priprave za kletarstvo, medene pipe, sesalke za vino, gumijeve in konopljene cevi, gumijeve ploče, stroji za točenje piva, skrinje za led, stroje za sladoled, priprave za izdelovanje sodavode in penečih se vin, mlini za dišave, kavo itd , stroji za izdelovanje klobas, tehtnice za živino, tehtnice na drog, steberske tehtnice, namizne tehtnice, decimalne tehtnice, železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestav, orodje in stroji vsake vrste za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje, pleskarje Id.
vse pod dolgoletnim jamstvom po najugodnejših plačilnih pogojih
f@9~   tudi na obroke!
Ceniki z več kot 400 slikami brezplačno in poštnine prosto.    {H86—13) Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku.
Prekupcem in agentom posebne prednosti!!
■•i*t» niij  me iinraviioMi
IVAN SCHINDLER, Dunaj lllii, Erdbergstrasse 12.
Mehanik
Ivan Škerl
Opekarska cesta št. 38.
Šivati nI  stroji  po najnlijl eeatl.
Bicikle in v to stroko spadajoča popravila izvršuje  prav dobro
In ceno. Pnenmail k
*>AAaaaaAaA4AaA4aAS44AAA44S
A. KUNST
Ljubljana -o-
Židovslre ulic©
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dame, gospode in otroke je vedno na izbero.
VsakerSna naročila izvršujejo ae točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in Tiaznamenujejo. -- Pri zunanjih naroČilih blagovoli naj se vzorec vposlati.
TTffTTVTVVVVfV?fTff?VVVTT
V*
« 3i
Ign. Fasching-a vd
ključavničarstvo %
Poljanski nasip št. 8 (Reich)va hiša) S
priporoča svojo bogato zalogo
„ Atodilnili ognjico
*  najprlprostejših kakor tudi najfinejših,
n z žoltć medjo ali mesingom montirali nih za obklade 2 pečnicami ali kahlami.
K % H
* n n n %
M
% n n n
* Popravljanja hitro in po ceni. Vnanja % naročila se hitro izvrše*.
*nnnnn%nnnn9n******nn%n*n*%x
Alojzij Kraczmer
prodaja in izposojevalnica glasovirjev in harmonijev
Ljubljana Sv. Petra cesta 6.
Največja zaloga glasbenega orodja.
Lastna delavnica za popravljanje.
Zastopnik c. kr. dvornega in komornega tovarnarja glasovirjev:
Ubiralec glasovirjev v glasbenih
zavodih „Glasbena
Matica" in Jilharmonično
društvo^ Ljubljani
Muh 11»
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoča
R. Miklauc
Ljubljana * Špitalske ulice štev. 5.
1 ;.
-v. o jO ; >o
Preobleke._ ^<^Popravih.
Mikusch
tovarna dežnikov
LJubljana, Mestni trg
Ces. kr. avstrijske   ^   državne železnice.
C. kr. ravnateljbtvo drž. želoamce v Beljaku.
veljaven od dne 1. oktobra 1903. leta.
Odhod ti LluMJace juž. kol. Proga oei Trbii. Ob 12. uri 24 m ponoCS osobni } v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, ljubšo, čez Selzthal v AaJ*4*2 Solnograd, čez Klem-Reirling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Pranzensfoste, Ljubno, Dunaj, Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 51 m dopi osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. J: m popoldne osobni vlak v Trbiž, Smohor, Beljak. Celovec, Pranzonsfeste, Monakovo. [ bno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Brogonc, Cunh, nevo, ParLi čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Bndejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, p cove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I in II. razr.), Lipsko, na Danaj Cea A • tten. — Ob 10. uri ponoči osobni vla> v Trbiž, Beljak, Pranzensfesto. Inomost, Monak (Direktni vozovi I. in II. razreda Trst Monakovo.) — T Ncvo m*c^ in v Kočevje. 0C
vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Noeomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. ur)5 m poludne istotako. ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljnbljano juž. Pruga li Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monak j liiomobt, Franzensie8te, Solnograd, Line, Stevr. 151, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak, rektni vozovi 1. in II. razreda Monako v o-Trst;,  —  Ob 7. uri It m zjutraj osobni vlafc Trbiža.  — Ob 11. uii 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten,  L; Prago (direktni vozovi I in II. razr.), Francove vare, Karlove varo, Heb, Marijine i Plzen, Budijevice, Solnograd, Line, Ste/r, Pariz, Uenevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zel jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, St. Mohor, Pontabel. — Ub 4. uri 44 m popoln osobni vlak z Dunaja, Ljubna, SelzthaJa, Beljaka, Celovca, Monaiovega. lnomosta, p. zensiesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. & hora, Celovca, Pontabla črez Selzthal iz lnomosta v Solnograd — Proga lx Novoga mer, Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zj. iz Novega mesta m Kočevja, ob 2. url 32 m poldne iz Stražo, Toplic, Novega  mesta. Kočevja in ob 8. uri 36 m zvečer istotj — Odhod iz Ljubljane drž. kol.  v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, uri 5 m popoludne, ob 7 uri 10 m in ot 10. uri 45 m ponoči samo ob nedelja: praznikih, samo oktobra.   — Prihod v Ljnbljano drž. kol. u £a.nnika- Mešani vlaki b. uri «ib m zjutraj, ob 11. uri (5 m dopoludne   ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m z« samo ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru — Čas pri- in odtnda je označen 8rednjee?ropaktm času, ki je za 2 m:n pred krajevnim časom v Ljubljani. (i
bre spe
b :
1
5
Šl. &>74L
(sen
V smislu § 37 občinskega reda  za deželno stolno mesto Ljubljani javno naznanja, da so
proračuni o dohodkih in troških za 1.190
6. mestnega loterijskega zakladi T.^amortizačnega zaklada mestnt loterijskega posojila;
8. mestnega vodovoda in
9. mestne klavnice
1. mestnega zaklada;
2. mestnega ubožnega zaklada:
3. zaklada meščanske imovine;
4. ustanovnega zaklada ;
5. mestne elektrarne;
že sestavljeni in bodo razgrnjeni v mestnem knjigovodstvu štirinajst dni, sicer od 17. do 30. oktobra t. L, na vpogled, da vsakdo lahko nai svoje opazke o njlb.
Magistrat deželnega stolnegajmesta Ljubljan
dne 16. oktobra«1903.
vi
nc Ij zv
Rajvecje naj sta reje parebrodno
društvo
svetu.
Njega parobra
cb^eg
280
— velika
parnfK
meri ko «^1)1^6 *n
dlrekfna.najhitrejSa preKomor5Ka vožnja z brzoparmki
ia Hamburga yNoviY6rk ali pa v HaHtac.
Brezplačna vsoKovrstna pojasnila daje od vrsoKe vlade potrjeni Mfttafl
Hamburg-Ameri ka Linie
Vr. Seunig v Ijubljćiiii
l     PunQJ5ka-ce5^a štv31 pcleg-vetlke mitnice aftžran«
z 6 B I f *l
V
I
c<
ZJ
G
ki
Ravnokar je izšla
v zalogi
J. Blasnika nasl. v Ljubljani
VELIKA
PRATI K A
za prestopno leto
ki ima 366 dni. Na svetlo dala c. kr. kmetijska družba.
Blasiilkova „Velika P rat i k a", ktero izdaja c. kr. kmetijska družba že nad pol stoletja, izhaja od svojega rojstva že čez sto let, je cdliiole prarn, starodavna „I»ratlka*% ktero je mnogo let skrbno urejal rajni prvoboritelj Slovencev, dr. Janez Bleivveis in v. č. g. župnik Blaž Potočnik ter razni drugi učenjaki duliovskega in svetnega stanu. Ta „Pratika" ima na prvi strani podobo sv. Jožefa kot uradno potrjeno varstveno znamko. Zatorej zahtevajte vedno le Blaanikovo „Veliko Pratiko", vsako drugo zavrnite kot nepravo !! t
„»el. Pntlkl" stane 24 w. MM Pratika44 stane 24 fk
i
8A
si
H**
n b
»j,
»Pol ari
k*
rim« tako
Oso m
12. *ko
jipa a vi Zen oln
i
»Iti
m
tobj
o jah ki: zve
Cen
U?l
395
no
10
ida tne
nI,
n
SI
ms
3S
krez posebnega truda in izgube časa najde o spoštovane osebe vsakega stanu in povsod $ prevzetjem zastopa  avstrijske družbe prve vrste, ki sprejema (1463-22)
^varovanja proti požaru, stekla, preti Škodi prt prevažanju. proti tatvini po ulomu in Življenja1'. Ponudbe pod „1798" Gradec, poste reat
tlccnca
sprejme   takoj   špecerijska trgovina.
Kj-? pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. (2741—2)
Vinskisodi
dobro obranjeni se prodajo
na Rimski cesti štev. U.
Skladišče m
suh svet, ae takoj odda na Bleivvei-sovi cesti št. I pri A. Korsika.
Več ae izre pri lastniku. 2561-8
r\©ntori$t
vrnivši od vojakov, dobro ixvežban slovenščine in nemSčine v govoru in pisavi, stenograf, bil poprej v velita trgovski pisarni, litre primerne nlužbe. Gre tudi na zrunaj. (2707-3) Naklonjeni dopisi naj se pošljajo pod 14. na npravništvo „S1. Naroda0.
10 bi a* b
zasluži vsak lahko in pošteno. — Vprašanja naj 8S naslovi pod „M. V. 3250" na anončno ekspedicijo G. L. Daube 3l Co., Frankobrod ob Meni (Frankfurt a] M.). (2448-6)
Vsi, ki ljubijo čašo dobrega čaja, zahtevajo povsod najfinejši in najboljši čaj na svetu
INDRA TE A
zmes nnifinejših kitajskih, indijskih in cevlonsk:        sv. Pristen je le v originalnih zavojih.   Zalttge so razvidne na plakatih. Glavno za Jo »o ima:  Josip Anril4, lekarnar v zz, .-iliri na Kranjskem. 2463-6
Reform-klozete
popolne s prevlako in trdnim sedežem, brez duha, z vodno napravo ali brez nje, nikake poprave, nikafei stroški za postavljanje, izdeluje 4 Karol Maintinger, Dunaj I.
I*iet>eul>«*r$fWHs.se št. 1
tovarna za popolne vodovodne naprave e eesalkami ali motorno močjo
Cenik z ohriski zastonj.
Izvrstna fina (U~243
vinavbuteljah
Sdmund 3(avčić
Ljubljana, Prešernove ulice. Za staro, dobro vpeljano
pekarijo v Celovcu
išče se najemnik,
odnosno sb jo tudi s hišo vred pod ugodnimi pogoji proda.
Ponudbe, oziroma vprašanja izvolijo naj se nasloviti na upravništvo aS!ov. Naroda« pod J. N. (2737-3)
Kogar nadleguje kašelj Hi
naj poskusi kašelj lublažu-'i joče in veleokusne j
j
SKaiser-jevep g j
rsne Ibonbone.
_ ca
2-7 a f% iiotttrislto ov / #1 11 nllt *|ii-it*eva I   ■ W  xu   idolov iN
ero rije-, rt! jamrl
»peh pri;
k»£lju, lirlpu*o«li, U tU ur Ju m z«%slizenju. ,
Zavrnite^ kar sa, vam ponudi drugega! Varujte se prevar! Le pravi z varst-|   feveno znamko „tri jelke*.
a  m   Zavoj 20 in 40 vin.   (2780—l)j
I
Zalogo imajo: V Orlovi lekarni polog1 železnega mostu v Ljubljani, v dež.(L' lekarni pri Mariji Pomagaj Milana Leu-ri steka v Ljubljani in pri Ubaldu pl.fil Trnkoczvju v Ljubljani. — V NovemV. mestu v lekarni S. pi. Sladović. *|
UČeneC      Josip Reich
iz boljše rodbine se sprejme v vefijo tukajšnjo špecerijsko trgovino.
Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. V2719—2)
Gostilna .Čitalnica'
na Vrhniki se da v najem s 15. novembrom ali 1. decembrom 1.1.
Pojasnila daje Anton Albert
na Vrhniki. (2755 - 2)
za trgovino z mešanim blagom se sprejme. (2762 - 2)
Naslov pove upravništvo Si. NarA
Dobro vpeljana
trgovina
z mešanim blagom in žganjetočem
se t*ko; proda zavoljo bolezni. Natančneje se izve v upravništvu »S'ov. Naroda«. -2712—3)
Pekarija
z vso opravo je s I. decembrom t. L za oddati.
Naslov se izve v upravništvu „Slov. Naroda". (2738—21
Prostovoljno in po nizki ceni se proda
hiša v Idriji
z lepim sadnim vrtom na zelo ugodnem kraju mesta. V hiši je stara pekarija z velikim prometom, prodajalna, pripravna za slašeicarnico, dalje več stanovanj i. dr.
Za natančnejše podatke in plačilne pogoje naj se vpraša pri g. Fr. Didiču v Idriji št. 147. (2684-ž)
Varujte noge
noga, če se nosijo navadni notranji podplati
noga, ce se nosijo as-bestovi podplati
pred kurjimi očesi, turi, mokroto in mrazom. Vse te neprilike, posebno nadležen pot in 8pečen:"ne izginejo, če se nosijo dr. Hogyes-ovl patentirani asbestovl podplati. Par stane 80 hf K 1 20 in K 240. Pošilja se po povzetju. Prospekti in pri znal na piema od vojaških oblasti in najvišjih krogov brezplačno. Bogata izbera vseh asbe-stovih izdelkov. Centr.: I)mit«J 1., |)o-iiiiniltanrrhiiMtel 1». '1563—20)
Ljudevit Borovnik
puškar   v   Rorovljali (Ferlarli) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izviSuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-valnici in od mene preskušene. — llustro-(22' vani ceniki zastonj. (43)
Tovarna pečij
in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Tečaj
v Ljubljani, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki Stradon 9
priporoča vsem zidarskim moj strom in stavbenikom svojo veliko zalogo
najmodernejših pre-
šaBih ter barvanih
prstenih
pečij
in najtrpežnejših
sledilnih ognjišč
lastnega izdelka, in sicer rujavih, zelenih, modrih, sivih, belih, rumenih itd., po naj-nlzjlli eenali.
Cenllti brezplačno In poštnine prosto.    (16—43)
barvanja in kemična spiralnica ter likanje sukna
Poljanski nasip - Ozke ulica it. 4.
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
Postrežba toena.
45 Cene nizke.
Že rabljene, pa še dobro ohranjene, po 300 litrov držeče
Optični zavod
J. P. GOLDSTEffl
Ljubljana, Ped trmčo 1
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov ter vseh   optičnih predmetov.
Zaloga in edina prodaja
rri.or3Loerxar3CLOxr
za zaznamovanje perila.
.....
S grammophonov 3
ki igrajo izrecno močno in natančno.
m
vfe
i
Glavna trgovina:
Stari trg štev. 21.
Pekarija
in slaščičarna
m m
°&
m
Zdi
i
J. ZALAZNIK
?itijalke:
Glavni trg 6
m
Sv, Petra cesta 26
Bi
g
2S ki*.       "»tv       l-f^       ^^rl^srl "£rl
tjt rl> Tjt 7JT tit    Ttz ?it n> Tiz
J. S. Benedikt
v Ljubljani^Starj trg
(tik   glavne prodajalne
na vonju).
i4
Največja zaloga
klobukov
najnovejše fapone.
i
Prodaja na drobno In debelo.
C'euik.1 bresplačnu.
Avgust Agnola
Ljubljana
Dunajska cesta 13.
Izborna
zaloga
namiznih in
nastropnih
svetilk,
najnovejše vrste
po nizkih cenah.
j
kupuje (2722-3) 1
graščinsko oskrbništvo Hya-cintjevo v Krapini, Hrvatsko.
Odda so Spodnji Šitki
6 stanovanj
po 100 gid., stanovanja s tr«*mi sobami, kuhinjo in kletjo za 200 gld., stanovanje z 2 sobama in |edilno sbrambo za 150 gld. — vse za I. november 1903 pri Josipu Seidl v Spodnji diski. (2572—5)
RIV1ER/1-VIJOLKE
PRAVI VIJOiKm 90H
AMOTSCrUCS.
PCIN/U
(75-16)
Tpti 11 M!
Vsake vrste srajce za turi« »tr, lihuT. otroške obleke, moške in ženske nogavice^ rokavice in volno «a pletenje prodajam zelo po ceni vkljub temn, da so se cene povsod zvišale. Vzorci franko postaja. Neugajajoče se vzame nazaj. (2455—6;
Adolf Zucker v Plznju,
tovarim  pletenin in predllnlen.
TJradno dovollena
najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj in služeb
G. FLDX
Gosposke uttce št 6 (2775)
±*h&*e> nnfnoi
2 i>rt><lnjt*iki za meSano trgovino'na deželi, stalna mosta z dobrim plačilom; boijš«* hiina za v Trst, več kuharic za Ljubljano, Gorico, Zagreb, Trst, Pulj itd., * gospodinje, samostojna dobra mesta, s tu g a za v Opatijo, ki naj razume tudi mizarstTO, 35 gld. na mesec in prosto stanovanje ;   S h t^ntt  ;>sL -i tjst i   <t. j
in s t reža j k<* za bolnico; hoijia »teklića k otrokom za Dunaj itd. itd. Priporočajo se: itrhek sluga, izvrstna delavna moč na brezmadežnem glasa, z letnim spričevalom; velika izbera vrlih kavcije zmožnih Magajničarit*, prodajalk in natakaric.
Izdelcuatelj uezcu
FRAN V/ISJAN
Ljubljana, Rimska cesta št. 11
priporoča svojo bogato zalogo novih in že rabljenih    U459—22j
VOZOV.
Dr. Friderika Leagiel- a
rezov balzam«
2e sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali Urngi deli polti ločijo se že drugi dan neznatne luskine od polti, ki postane vsled tega čisto bela in nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in Čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne-snažnosti na polti. Cena vrču z navodom vred gld. 1-50. (871—14)
Dr. Friderika Xiengiel-a
s
Najmilejse in najdobrodejnejSe milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr.
Dobiva se v Ljubljani v Ub. pl. Trnk6czy-Ja lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Poštna naročila vzprejema W. Henn, Dunaj, X.
Sprejme se takoj
trgovski pomočnik
vešč ielezninske stroke, ki bi imel zlasti veselje do potovanja.
Ponudbe: ^Potnik", poste re-stante, Ljubljana. (2740-2;
Na oglu hiše št. 5 v Židovskih ulicah (,,pri Lipi") se odda s I. f ebruvarjem 1904
7T3
c« f -
Natančneje v hiši v II nadstr.
Hiša v najem
na Glincah yfpri Bobenčku"
kjer je bila atara prod»talna in go-ftiinv pripravna za v^ako trgovino, so odda s 1. novembrom t. I.
Egidij Jeglič 27348
Ljubljani,  Resljeva cesta št. 13.
Odvetniški kandidat
z večletno prakso, želi vstopiti kot
I^oncipijent
v odvetniško ali notarsko pisarno. Ponudbe na upravništvo „ Slovenskega Naroda". 12696—3)
Išče se k evidenčnemu uradu v tej stroki vajenega in uur|eneg*
diurnista
i dnevno plačo 2 K 40 vin. Vstop 1 novembra. — Ponudbe nai se odpošljejo na evidenčni urad v
Litiji. (2731-2)
Proda se
pritlična hiša v Mengša.
Ima dve sobi, kuhinjo, čumnato, prostorno klet; na podstrešju dve sobi, kuhinjo in mostovž. Hiša stoji popolnoma na prostornem kraju blizo farne cerkve ter ima okolo 700 m* vrta Pripravna j« tudi za kacega upokojenca. Kupni poguji so ugodni
Več se pozve pri Yttl«*ntliui €-rr-o rt*u v k h n pri Ljubljani.   27ŽS 2
.j
išče k stavbi bolnice in mostu
stavbno podjetništvo v Tolminu.
Per j o
za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
FTTTTT H24-27 I     •JkJL JL    »Um JU
Pred škofijo št. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Stenografa
(eventuelno tudi stenoarrafinjo) veščega slovenske in nemške stenografije sprejmem v svojo pi«*rno. Vstop takoj. ,2718—3;
Odvetnik dr. M. Pire Ljubljana, Kolodvorske ulice St. 26.
Kdor hoče hrauiti denar in čas, kdor se hoče higijenično briti, naj rabi
„RASOL"
(z „Rasolom" so brije brez britve.) Ne škoduje niti koži niti bradi! Na razpolago je premnogo zahvalnih in zdravniških priznan). Vsak se v 8 minutah brez neprilik na priprost način lahko obrije. Pošljite mi 40 h v pismenih znamkah in poStjem Vam kamurkoli v Avstriji (kjer bi se se v trgovinah ne dobil za pnifculojn l vrečica za enkratno britje lO vin. I koščen  strgalnik   treba ga je le
enkrat napraviti) 20 vin. Naj se vsakdo v lastno korist prepriča sam Generalni razposiljevalec: Evgen Ho m me, Dunaj V 2
Spengergasse 7 a. Razpečevalci in zastopniki za plan. dežele vvStevSi Gor. m D jI. Avstrijsko;
se iščejo J752—l)
privatni plesni pouk
v veliki dvorani hotela „pri Maliču".
Usojam se javljati velečastitemu p. n. občinstvu, da pričnem s plesnim poukom v ponedeliek, dne 26. oktobra
Ka dame i■■ ffONpoilf Iz  1»o 1J »*i?.* ro«ll>lsi  mm l»ott»  %r£lll % ponedeljek. In |t€h1ckl4 ob |»olti OKiiiih zveeer afrol&ovni feural.
V posebnih urah se poučuje vsak čas dneva Za privatne družbe in privatne hise pouk vseh starih in modernih plesov po lahko in hitro umljivi metodi. Čisto nov program starih in moderno figuriranih plesov. Prijave za vpisovanja vsak dan od 11.- 12. ure dopoldne in od 3.-5. ure popoldne v hotelu Mloiui", noh« mi.
(2736-2!
Z vslespostovanjem
Giulio Morterra, plesni učitelj.
Za čevlje najboljše čistilo na svetu j
ip _ mm „., n     ki daje čevljem temno-
FftrnDBlannT«vo'cll° za  ceviJe Crn blesk in ohranjuje
■ ■ usnje stanovitno.
l^flrfHh^O^Čilna rnast za svetle čevlje, Ki se po njej
■ vi IIUICIIII L lepo svetijo i usnje konservira.
—n, _ _ _.. (rrna lonrlliiA iiiumI) nalašč za
■ BWHOlfiHIIT» iN i grm kozje (Kid) usnje, chevresu-, gamsovo-,
■ wB«mei       BMMMMSMMMMBMSMMm gagrin-usnje in Box-Calf. Usnje postane
nepremočljivo, mehko in voljno, se tudi v mokroti ne od-(2752—1) barva, obleka se ne maže, čevlji se pa fino, črno bleščijo.
^biv;
Qfpfan FornnlonHt ^ Cl kr' Priv- tovarna (ustanovljena 1832)
OlDiCIH   rCIJlUlUlIUl   ^P5   C. kr. dvor, dobavitelj. Dunaj, I. »chulerstrasse 21.
Na razstavah: v Parizu „Zlata svetinja", v Londonu „Grand Prix".
Najnovejše blago za damska oblačila
in modni barhenti se v vseh kakovostih in največji izbiri prodajajo najceneje pri
J. GROBELNIK-U
Ljubljana
Pred Škofijo I.  —   Mestni trg 20.
Vzorci se na zahtevanje pošiljajo franko na
vse strani. (2487—10)
co
>co
jopice za dame in gospode, normalne srajce za gospode, hlače za gospode in dame, srajce in jopice za otroke, volnato blago za otroke, nogavice za dame in otroke, nogavice za gospode, ovratniki in manšete prve kakovosti; srajce za gospode : reformske, z gladkimi ali nabranimi prsmi; rokavice iz blaga, volne, perilne, glace in usnjate, s pod-=     vleko ali brez nje. =====
le moderni francoski fasonski moderci po vseh cenah; spredaj ravne fasone, zgoraj kratki,  spodaj  dolgi  čez  ledje,  ne tiščijo
=    želodca. =
>co
in naflnejše kravate ravnokar došle.
Vse navedene predmete, kakor tudi vse pritikline za krojače in šivilje priporočam I^P^po najnižjih cenah.
Nova trgovina z modnim blagom
na Starem trgu št. I.
(2708—3)
Ernest Sark.
svilnato blago, žameti za bluze, posamen-trijski ovratniki, čipkasti ovratniki, zrč. čipke, iz svife kvačkane čipke in broderije, svilnate vezenine, spodnja krila (juponi), kravatni traki, pajčolani, beli in črni. ===
VE 3ET 3£L Z S!
n AVGUST REPIC
Ljubljana, Kolezijske ulice 16
(tt Trnovem) izdeluje,   prodaja in popravlja vsakovrstne
po najnižjih cenah.
Prodaja stare vinske sode.
Mične
žamete
za bluze
v veliki izberi
priporoča
Alojzij Persche
Pred škofijo 21.
i i
Tovarna in prodaja oljnatih barv, flrneža in lakov.
—H   Električni obrat, j-f-
! i Brata Ebari
< I
1 (
4 I I I f i
i l
j
i
leti
1842.
Prodajalna in komptoar:
Miklošičeva cesta št. 6.
Delavnica :
Igriške ulice št. 8.
Pleskarska mojstra c. kr. drl li c. kr. pri v. Jož. želez.
Slikarja napisov,
Stavbioska in pohištvena pleskarja.
Velika izbirka dr. Schoenfeld-ovih barv v tubah za akad. slikarje.
Z al o ar a čopičev za  pleskarje, slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbollneja Itd.
Posebno priporočava slav. občinstvu Eajnovejše, najbolj Se in neprecenljivo sredstvo za likanja sočnih tal pod
imenom ,,R*pidol ' Priporočava se tudi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in d a deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
l
I
9 9 I I I
i
I
i
Suknenih ostankov veliko v zalogi.
Za jesensko i zimsko sezono
f
se priporoča trgovina s suknenim, s platnenim in z  manufakturnim blagom
HDGOIHL
i    xxxv Ljubjani x x x *V*   * Špitalskih ulicah žt. 4.
Vzorci na zahtevanje poštnine prosto
fzahvala in priporočilo,^
Povodom svoje preselitve iz gostilne npri znamenju" na Ra-deckega cesti št 2
v restavracijo ,,čaks"
na Radeckega cesto štev. 16
zahvaljujem se vsem svojim cenjenim gostom, ki so me podpirali s Častitim obiskom dosedaj ter prosim, da mi izkažejo svoje zaupanje tudi na novem prostoru. Potrudila se bodem, da vsestransko ustrežem svojim gostom z dobro pijačo in okusnimi jedili.
V novi restavraciji je na razpolago tudi (2749-2)
glasovir.
Priporočam se kar najbolje za mnogobrojni obisk in beležim z odličnim spoštovanjem
T. Leksander.
Žrebanje dne 2. novembra 1903.     Glavni dobitek
Promese k Dunajskim komunalnim srečkam a K13 K400'QG(
(2531) se dobe pri
„Ljubljanski kreditni banki" v Ljubljani.
Št. 2778.
(27 69
Trije provizorični pazniki
$ft sprejmejo v deželni prisilni delclnici.
Pogoji:  dosluženi  podčastniki,  zmožni   slovenskega in  nemškega jezik krepke rasti, ne čez 30 let stari.   Laškega jezika  in pripravnega rokouVU zmožnim prosilcem se da prednost. Prošnje je vložiti osebno
3i
*rl< kitri
>lcz
do I.S. novembra 1903
pri vodstvu deželne prisilne delalnice kranjske.
V Ljubljani, dne 22. oktobra 1903.
i teška cesta 2. ^ Nova mesnica. *
Uljudno naznanjam spoštovanemu občinstvu, da sem ?J| otvorll <3®> ,SL^   m^smU   Zl    O    mmm ll-LU__1 *>
novo mesnico g
JK^^t^^^^jt  kJcr prodajam »ovrje  iiirM« od pitanih volov kakor '&
tudi t«-l«Mje meno.
j v 11        in |E Se priporočam z odličnim spoštovanjem
^ IfZSHCGraAS (2745-3) Josip Strehar, mesar. 5;
9
fa
.2
it'
Zanimivo
je lepo in praktično perilo za oprave nevestam,
katero Je za malo časa
v hotelu „pri Slonu" v tjubljani
na ogled postavila renomirana firma
Jldelf l^eareitlj najled.
Žensko perilo je v veliki izberi od najcenejše do najfinejše kvalitete v vsaki velikosti v zalogi.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati Xfacrtn Hog^l (2771) pe>sl«%odJI
hotel „pri Slonttu.
Ob pricetku zimske sezone si usojam naznaniti slavnemu občinstvu, da imam v zalogi najboljši
trboveljski premog
Naročila se natančno izvršujejo.   Tudi se odda cel vagon direktno s kolodvora ali iz skladišča na dogovorjeni kraj.
Priporočuje se za obilne naročbe bilježim
s spoštovanjem
i
IVANA TREO
Cesta na Rudolfovo železnico štev. 8
v Ljubljani.
2757-1)
Prva kranjska mizarska zadruga
v Šent Vidu nad Ljubljano
se priporoča si. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in likane Nobne oprave iz suhega lesa solidno izgo-tovljene po lastnih in predloženih vzorcih. Vrlika zalogra raznovrstne izdelaue oprave ia nalone, spalne In Jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Vižmarjih.
V prav obilno naročitev se priporoča
Jos. firhav
-j) 'HT .
načeluik.
(81-42)
TT T T 1 T T T 1    I    1 T T T »   TT ?\
47
36 469.
Razglas.
(277--1)
001
59—d
Sredi tekočega meseca zbolelo in poginilo je v Ljubljani večje število iz [jrlovea po Železnici v mesto vpeljanih puranov in tudi nekaj domaČe pe-jtnine, pri kateri se je dognalo, da je poginila za perutninsko kolero.
Posestniki knretnine se torej opozarjajo, da pazijo in vsak slučaj sumljive jezni takoj naznanijo podpisanemu mestnemu magistratu.
Mestni magistrat ljubljanski
dne _.'>. oktobra 1903.
Za razpeČavanje našega patentiranega strešnega materijala
Istva
e.
m\ m\ m\ m
umni iiFiSiito
^patent 55 i*
iščemo solventnih, stroke vajenih
(2750f
m m
za naslednje dežele:
Moravsko, Šlezijo, Galicijo, Bukovino, Solno-graško, Štajersko,   Primorsko,  Kranjsko in
Dalmacijo.
Ponudbe naj se pošiljajo na; Erste 6sterr.- ung. Asbestvvaren-fabrik Ltulivlg llatscliek, Vocklabruck, Gor. Avstrijsko.
m
H-I*-
|H
abllo
k
(2769;
irednemu občnemu zboru
zadruge gostilničarjev, kavarnarjev itd. v Ljubljani
ki se bo vršil
dne 5. novembra t. I. ob treh popoldne
steklenem vrtnem saionu pri ,,FHincu" na Cesarja Jožefa trgu.
Dnevni red:
1) Volitev načelnika. 2) Raznoterosti
K obilni vdeležbi vabi OdbOE*.
Sukneno
sa
za*vse]potrebe se prodaja v vsaki kakovosti in največji izberi najceneje pri
Ljubljana
i\. Pred Škofijo I.
Mestni trg 20.
^ Suknenijostanki po zelo nizki ceni.
^Vzorci se*pošiljajo na vse strani brezplačno.
Naznanjam cenienemn p n. občinstvo v Ljubljani iu zmaj. da sem otvori v židovski ulici štev. 3 pod 11 r: i j * i
Karol Januš
popolno?*: a
novo trgovino
z veliko zalogo žlahtnih kamenov, zlatnine in srebrnine, kakor tudi prstanov z briljanti in dijamanti, poročnih in drugih modernih prstanov, zlatih in srebrnih verižic za gospode in dame, broš, uhanov, zapestnic, priveskov, nožev in vilic iz srebra in kitajskega srebra ter vseh v to stroko spadajočih predmetov.
Vsled moje dolgoletne izkušnje v dragntiuaraki in zlatarski široki bom lahko vsaki zahtevi cenjenega p. n. občinstva v vsakem oziru popolnoma zadostil, in re bodo popravila kakor tudi nova dela kar najbolje, najhitreje in najceneje izvrševala.
Dalje kupujem in zamenjam staro zlato, srebro in žlahtne kamne. Vedno velika zaloga najfinejših in najcenejših zlatih in srebrnih ur za gospode in dame.
V nadi, da sem pri cenjenemu občinstvu najbolje priporoCen, 'bilježim
odličnim spoštovanjem [2520 - 5)
Karol Januš j"velir in z,atar' ^ubijana,
Židovska ulica št. 3.
A
M
i
i I 1
'i
5 parov čevljev za
K 5-80 a20 8
■e odda le zaradi velike preobilice za tako nizki> (eno. 1 par čevljev za zavezovati za gospode, 2 para za dan e in 1 par za deklice, z močno »hitimi podplati, lepe iacone. Dalje 1 par elegantnih komodruh čevljev, zelo prijetni in lahki za nositi. Vseh teh 6 parov za 5 K 80 h. Pri naročitvi zadostuje številka za čevlje Razpošilja se proti povzetju. Zamenjava dovoljena. Razpoštljalnica čevljev
E 13 E I£ S O IX
Dunaj VII /& poštni predal.
<Q4
<3
B
ti'
■ 1
Mm
Jernej Bahovec
trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem
v Cjubljani
Sv. Petra cesta štev« 2
Resljeva šesta štev. 7
priporoča:
Najboljše urejeno zalogo n»/-}»!»!■•! rs. trjpov-
feltlll   it; pOrtlOl tis :. 'ifiji^,
moImBaIIi k vizito %, itlljez« ■i I C, črnil« ■tfl* 141«tvklziMf in io5wWe **. »tJ I-iii- Sjmi-cu t*  m *»!«».
Molit \ eiiftlt«* v ra-.nih ?ezeh.
t ž»Uo« l«e za gospode odvetnike in c. kr. notarje.
i* »i*- tt|fttsf»(<> trk temu potrebne predmete.
#41|»4* nIu«euMl4lta literat ov.
Kiuuo tfaluiitrr. b&utfo itd.
Nizke cene, točna in solidna postrežba.
I
CO N
»O
O C
m%t
ogastvo las
z lasnim cvetom in po mado ,Li»ge Lo -y'
po I K;
isernali zobje
z ,Mentholc - ovo u*tno vodo in zobnim praškom po i K 60 h;
epola polti in
telesa z «Aida"
milom i cvetlično 60 h, cream » K
Dobiva se le v
rlovi lekarni
Mr. Ph. Mardetschlager, kemik. Jurčičev trg ^ Jurčičev t g
v I^j !s!*!Jasii.
Razpoki ja se proti vposiljatvi meska ali s poštnim povzetjem
naj sam poskuti in se prepriča, da je znana
*Tellova čokolada*
prav posebno nežna, obenem pa popolnoma cacaovega okusa. ^2688) Tablice po 30, 40, 50 in 60 vin. povsod na prodaj,
Hariwlg ČL Vogel, Bodenbach.
•so
je r^a, o grlo d
v Izubijani, Dunajska cesta št. 17
v trgovini Iv. Jax & sin.
Kolo je delo vrloznans tova-ne Diirkopp & Co., z motorjem 2 konjskih sil, hitrost vožnje se rla regulirati od 15—45 km na uro. (Od Ljubljane r»o Treta 21 a ure.)
Retl^btantom      ljubo ee s kolesom tudi za po^ušnjo voz'> slasti po
klancih.
(2729- 2)
I
ff
I
Zaje
tt se Jc preselil in se nahaja na Rimski cesti St. 24f to je vogal Rimske, 3lei-ueisove in Tržaške ceste.
mu
V novi prostorni in moderno opremljeni restavraciji
pri -Zajcu" na Rimski cesti št. 24
se točijo priznano najbolja stana in nova vina iz raznih najplemenitejsih pokrajin v ceni od 32 do 80 kr. liter.
Kedor je torej prijatelj zdrave in naravme vinske kapljice, vedno svežega piva ter okusnih jedil, ta naj pride in vstreženo mu bo!
Za obilni obisk uljudno prosim z odličnim spoštovanjem
Avguštin Zajec, restavrate
r.
(2767-1)
m
5 W
» S"
■
r 7
lil
S i rs i
* 8 < I 5 *
|s!
O
I
1
-T-l <
co
co co
TD
(D MB
O 9 O.
O w*
0
B p
a s p
3 CD
- (D
.p ct>
N
—»     3T w
n <—■    O S
is
— o ^ u
2. sr
o a
s, •
ž: ir
E!
C i
HI (t
W -
fD1
m 1
Sedaj, ko se bliža mrzli Ietn! čas, si usojam p. n. ljubljansko občinstvo vljudno opomniti na
velenjske salonske brikete
znamke „Clara"   (2066 _4)
ki jih priporačam kot nnJboljMe kurivo za peri.
Briketi prekosijo — če se pravilno kuri z njimi — vsakteri premog; ne puščajo žlindre, gorijo brez duha, brez hipne vročine in hitrega ohlajenja.
V Ljubljani jih prodaja samo i
Ivana Tavi^lae^jr
trgovina z lesom Tclufaa
Dunajska cesta štev. 47.
osornu
trgovec z usnjem na drobno in debelo 44
v Ljubljani, Stari trg št. 7
priporoča
prah
dosedaj iijijboljše, prosto ben-c n:?, smole, petroleja ter kislin
brez konkurence, brez vsacega duha
po na|vml%|£la cenah:
■ Uj,.        fc, U«. st ?0 H, pri
nakupu več^e množine Še ceneje.
Jfovo! Patentirano JVovo!
nepremocijiYO
za poirnenje rujavih čevljev, usnja itd.
Vinska klet »Mestni dom'
Vhod na ces. Jos. trgu in v Študentovskih ulicah.
Prostorne svetle kleti z električno ventilacijo, Auerjevo in električno razsvetljavo.
Prodaja različnih naravnih vin po najnižjih cenah, toči se naravnost iz soda, in sicer:
VtttrljailCC bel in rdeč, goriško *iuo. rchula. Pro-Nrkstr, ptujsko vino. Xavrleai> «loleiiJ«k.o vin«, ^a.ioii/Jjcr. €^mii]?ol(SMkli-4-liiicr. Ku»ter»l4l Ik-t«»k, in prlimovrc ulla Xltrlilo. lez ulico cenej o in v sodčkih od :)0 litrov naprej po zelo znižanih cenah postavljeno tranko
na dom. Sodčki se posojajo.
V /u o*i ho vcilii« različna vinu t steklenicah
po niijiii/Jili cenah.
Klet je odprta od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne in od 3. ure popoldne do 10 ure z»ečer. Ob nedeljah in praznikih pa od 9. zjutraj do 1. popoldne in od 5. popoldne do 10 4 zvečer.
Za prijazen obisk sc priporoča z velespoštovanjem
Fran Fabian
zalagatelj „Zveze c. kr. drž. žel. uradnikov".
15
4^%+2MN
TAoarniSke cene!  60 °0 ceneje  kakor pri prekupcih.
Singerjevi šivalni stroji,
izborna sestava in izvršba,
Singerjevi šivalni stroji, močna konstrukcija z gonjo na nogo. z zapiralno omarico, vsemi aparati in praktičnimi novostmi, najbolj priljubljen Šivalni stroj za domačo rabo (v prodajalnah K 90; stane 49 kron, z gonjo na roko 38—40 kron. Singerjev šivalni stroj z obročnim čolnom z razkošno opremo, vsemi pntiklinami in omarico šiva zanesljivo in hitro, zato ima prednost v industriji in obrti v prodajalnah K 150) stane samo 77 kron. Z velikim obročnim čolnom za krojače mesto K 19 I samo 96 kron. Central Bobbin 90 kron. Prodaja se samo proti takoiSnjemu plačilu s 51etnim zanesljivim jamstvom. Na zunaj proti predplačilu 16 kron Ostalo po povzetju. Cenik zastonj. Mnogoštevilna priznanja so na vpogled.
Iti. Rundbakln, lliiiinj Herjr-
Ku»«e mtv. (2317—4)
t m
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovretnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in Bmrt  z zmanjšujočimi se vplačili.
Vsak član ima po preteka petih
pravico do dividende.
let
vzajemna zavarovalna banka v Pra^i. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitali je: 75,000.000 K
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
s vaealtozl ilovansko - narodno upravo. (98—122)
?ll poj mu 11* daj«;
Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so t laatnej bančnej hiši
Zavaruje poslopja in premičnine prot požarnim Škodam po najnižjih]cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristno namene.
SSS
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA"
Akcijski kapital K 1,000.000-
Kupuje  In prodaja
vso vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 2.
Zamenjava li ekskomptujo Daje predujme la vrednostni papirja.
izžrebane  vrednostne papirje in     2Za.-v-a.r-a.3e  srečko proti vnovčuje zapale kupone. Ic-ar-zjal lzgru/tel-
Vinkuluje in devinkuluje  vojaške žeriitninske kavcije.
ftjT   JBakompt iu lukavo uMiile.   ">UQ U^T   Bonu* imroeil*.
■■■noanaii
Podružnica v SPLJETU.
Drnarne vio** a prejemu <>0
v tekočem računu ali na v.ožne knjižico proti ugodnim obrestim.   Vložeoi denar obrestuje od dne vloge do       vzdiga. (2975-137)
Promet s teki in nakaznicami.
Ustanovljeno leta 1832. «00«««««
«
<D
G3 C
GS
*Č? TJ
o
f
Priznano najbolj^©
zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po  finosti,  ki omogočajo z jako  majhno  množino pobarvati veliko površino, razpošilja po mačkih cenah
Adolf Hauptmann v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja.
El^ftttv&^s&fl obra«. U.;   ; «s
o o
•v
•-t O D-
P*
B3
O-
•-1
O
cr p o
o
#OOOftOOO lluslrovani ceniki so dobS brezplačno.
I
-g** Suhe "I" 1 Hed Star Etne.
Iz Antwerpena
v Ameriko.
za gospode, dame, otroke in častnike.
ev
Gamaše, galoše. Solidno blago.
Nizke cene. Zaloga
obuval
2505
D. H. Pollak & Co., Dunaj.
slabotne osebe dobe krasno polno teto po kratki vporabi muje
„redilne moki 3(athc"
(postavno ea/arovana).
Dame dobe bujne prsi. Nikako sleparstvo, strogo reelno. mnogo zahvalnih pisem Cena kartonu z navodilom vrel gld. 1 25 po poštni nakaznici ali po povzetju. Prodaja samo g. M<£i»*fim. Ivlenvel, Dunaj XVIII., Schulgasse 3, I. nadstropje. (Fi-lijalk nima) (2*5.6 3)
Veliko skladišče
vencev.
Črez   IOO  lepih, okusno narejenih grobnih vencev je prosto izloženih.
Nizke cene se vidijo na vencih. (1671-35
^|    Na ogledovanje vljudno vabi
modna trgovina
IV.pl.Gerhauser
Stari trg 13. „Pri čebeli."
Ogledovalcev na silim, da bi kaj kupili !
ib|
Prve  vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in Philadelphijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizk
vozne cene. (1626 _    Pojasnila dajejo :   — -——=
Red Star Line, Bahnliofgasse 41 na Dunaji, ali pa Karol Rebekp konc. agen! v Ljubljani. Kolodvorske ulice št. 41.
so postale
(1880-11)
„Ilirske testenine"
vsled svojega izbornoga okusa, ^  obilne redilnosti ter hitre in
enostavne priprave. ©jj
0)
Sit
Naznanilo
t.
i:
ti
6N
- 5
----— registrovana zadruga z neomejeno zavezo l^-
uraduie sedaj v svojem novozgrajenem zadružnem domu
unajske ceste atinovih ulic p****-
4
„Kmetska posojilnica ljubljanske okolice'* sprejema hranilne vloge vsak dan,  izvzemši nedelj in praznikov, od 8 — 12 ure dopoludne in od 3.-4. ure popoludne, katere obrestuje po
4 % %
in pripisuje obresti koncem vsacega leta h glavnici. Itcntni davek plačuje posojilnica za vlagatelje sama. Hranilne vloge sprejemajo se 111 tli po posli in c. kr. postni hranilnici po položnih listih. Da je varnost hranilnih vlog zagotovljena, jamčita dva rezervna zaklada, izkazana v vsakoletni hilanci
• 1 v        • 1
■ J
in imetje zadružnikov.
Posojilnica izposoja denar na zemljišča, na menice proti poroštvu in vrednostne listine.
(2702-3)
£5.
£3
e)
Angeljnovo milo
Marcel jsko (belo) milo.
y zaamko
(972-58}
sta najbolj koristni štedilni mili
za hišno rabo! :— ■■. . —= Dobivate ju po špecerijskih prodajalnicah.
Tovarna mila
Pavel Seemann
Ljubljana.
mmmmr ^Afl JL\m»*tm    Na zdravniškem kongresu je konstatoval prof. pl. Levden, da je samo v nemSti državi okoli 1,200.000 iiuai stalno bolnih za jetiko, izmed katerih jih
JUEL   jt*TXCX5.C»   umrje na leto okoli 180.000 za to grozno boleznijo. Pljučno bolezen provzroCujejo tuberkulozini bacili, kakor se je spoznalo. Te bacile vdihava sicer
^aje bolezenske kali, predno morejo pričeti svoje razdirajoče opravilo v pljučih.   Kjer pa oni žlezi vsled podedovane bolezni, slabosti ali dragega organičnega motenja ne moreta dajati dovolj tega soka, in kjer so postala pijača v«led prehlajenja, prahu ali drugih vplivov občutljiva, tam se kaj lahko tuberkulozini bacili vaelijo in preje ali pozneje nastane jetika. Pametna misel je torej našla, da se morata utrditi in ojačiti oni bronchialni žlezi, ako se namerava uničiti tuberkulozine bacile
Tega se je oprijel dr. Hofmann ter je sam iznašel iz one okrepčujoče snovi pljučnih žlez zdravilo zoper pljučne bolezni (kronične katare in jetiko/, ki jo je imenoval
orlanduitn. Qjan^ujc:nu m- njg strupenega pa tudi nič kemično izmišljenega, temuč je napravljen iz svežih bronchialnih žlez popolnoma zdravih in pod živinozdravniškim nadzorstvom zaklanih koštrunov — narava sama ponuja nam zdravila zoper vse bolezni, treba jih je le poiskati Bronchialne žleze se pri nizki toploti suše v brezzračnem prostoru ter stiskajo v tablete. Vsaka tableta tehta 025 g. ter obsega 005 g razmlinčenih žlez in 0 20 g mlečnega sladkorja, da je stvar bolj okusna.
Glandulen — rabljen po predpisu — človeka razvedruje in mu pospešuje slast do jedi; telesna moč in teža se zvišata, mrziica, kašelj in potenje ponoči izgine, izmečki se odločijo   - človek je na potu zdravja. — Premnogo zdravnikov in zasebnih oseb je potrdilo veliko vrednost tega sredstva zoper jetiko. Kjer niso vsa druga sredstva pomagala, am je pomogel Glandulen.
Glandulen se izgotavlja v kemični tovarni dr. Hofmanna naslednikov v Meerane (Saksonsko) ter se dobiva v vseh lekarnah, kakor tudi v zalogi JU* Vracfnef-ja9
c. kr. dvornega zalagatelja, Praga 203,111, v steklenicah po 100 tablet a 5 50 K, 50 tablet a 3 K — Natančne brošure o zdravljenju ter poročila bolnikov pošilja na zahtevanje tovarna gratis in franko. 1 (2685 -2)
\fST iIz-cLrjezi TB£Q' 1
tii v in stripih
išče primerne službe. 2713-3
Naslov pove upravništvo Nar.*.
Podpisano vodstvo štirirazredne ljudske sole v Sraremtrgu pri Loži priporoča
pridnega dečka
ki je izvrsten računar in ki je tukajšnji 4 razred s prav dobrim uspehom dovršil, v kako prodaja:nico v Ljubljani. Ker je reven, a pošteu, želi, da bi se ga vzelo v vse oskrb »vanje, zato bi se pa dalje časa učil. Natančneje pove podpisano vodstvo.
Vodstvo štirirazredne ljudske šole v Starem trgu pri Loži.
(2725—3)       Jakob Zebre, šolski vod.i
ŠLev. 35 538.
(260S-2)
Razglas nabornikom.
Mestni magistrat ljubljanski tflede rednega nabora leta 1904 nastopno
razglaša:
1. Vsem v Ljubljani stanujočim leta 1881.9 1882. in 1883. rojenim mladeničem, neglede na njih rojstni in pristojni kraj, se je
tekom meseca novembra 1903
pri tukajšnjem uradu k eabeležbi zglasiti.
2. Mladeničem, ki nimajo domovinstra v L ubijani, je prinesti s seboj dokazila o 9tarosti in pristojnosti. ^
3 Začasno odsotne ali bolne mladeniče smejo zglasiti stariši, varuhi sli drugi pooblaš5enci.
4. Onim, ki si hočejo izprositi kako v §§ 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona navedenih ugodnosti, je po predpisu opremljene prošnje vložiti meseca januvarja ali februarja 1904: pri podpisanem mostnem magistratu, najkasneje pa na dan glavnega nabora pri naborni komisiji.
5. Onim, ki žele. da se jim dovoli nabor izven pristojnega okraja, je o priliki zglasitve vložiti opremljene prošnje; obenem pa lahko oglase in izkažejo pravico do kake v §§ 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona omenjene ugodnosti.
6. Sinovom vojaških oseb, služečih ▼ dejanski elužbi in onim mladeničem, ki so nameščeni pri vojni opravi (vojni mornarici) in so v nabornih letih, se ie ravnotako zglaeiti.
7 Kdor zanemari dolžnost zglasitve, in sploh iz vojnega zakona zvirajoČe dolžnosti, se ne more opravičevati z izgovorom,  da ni vedel za poziv ali pa za dolžnosti, katere mu nalaga vojni zakon.
Naborniki, ki opuste zerlasitev, ne da bi jih pri tem ovirala kaka nepremagljiva ovira, so krivi prestopka in se kaznujejo z globo 10 do 200 .kron ali pa s primernim zaporom.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 13. oktobra 1903.
2 krepka dečka
katera   imata  vea«*lje  d > kovaškega
obrta sprejme takoj
Belic Fran 27422
kovač v Ljubljani, Tržaška cesta 7.
1000 kron
ako je goljufija! Brezskrbno rodbinsko srečo jamči knjiga o pre-obilem blagoslovu otrok. Z več tinoč zabvalnicami pošilja diskretno za 90 h v avstr. znamkah gospa ■Y. H«up«. Borlin S. W. 220 Linden-strasse 60
Kuntoristinja
z večletnimi dobrimi spričevali, zmožna obeh deželnih jezikov, dobra račacarica, vešča pisanja s pisalnim strojem, ki je že službovala v pisarni, išče službe.
Prijazne ponudbe naj se pošiljajo pod ,A Z. 1014', poste restante, glavna pošta Ljubljana. t2739-2)
■i
Na tisoče zdravnikov v tu- in inozemtvu je preskusilo ter priporočajo
Lovacrin-vodo za lase
pri gologlavosti,   pri pomanjkljivi rasti brade, pri slabi rasti las pn damah, pri izpadanju las i. t. d.
To naznanilo je za vsakogar, tako za dame kakor za tfuspode, ki bo doslej brez uspeha uporabljali drutfa nešteviina sredstva za rast las, jako važno. Zdržim se seveda vsake sodbe o drugih sredstvih, ali to vam morem dolojno zagotoviti, da je „LOVACR1N" najvspešnejše sredstvo. Ono se vedno izgotavlja po alavnoznanem receptu in mi vsak dan prinaša na stotine priznanj. V m^lo dneh po prvem nainazauju zacuejo lasje rasti in to se nadaljuje, dokler se ne doseže zdrava in polna rast moćno zakoreninjenih, naravnih las. Raz ven tega ne izpadajo več lasje, ki so zrastli vsled uporabe ,,LOVACRINA*'. Mogel bi vsako
»t ran tega časnika izpolniti z spričevali, ki sem jih prejel tekom zadnjih 6 mesecev.
,,LOV'ACRIX" učinkuje > tako kratkem časa, kakor si le moremo želeti. Kini m? h majhnih, toda krepko vraščeuih las'so najpoprej prikazu, ki se razvijejo potem s tisto močjo kakor pri mladem zdravem človeku.
,,LO V A OKI X" uporabljajo osebe v»eh dmžbinskih slojev, obojega spola in vsake starosti. Veliko izmed slovitih oseb tedanjega časa ga je uporabljalo z vspehom.
..LOVACRltf" da tako moškim, kakor tudi ženskam in otrokom krasne lase, napravi j a lase, goste, doltfe, polne, svetle in svilnato mehke,
ohrani iste mlademako sveže in lepe, ovira izpadanje, ohrani kožo čisto in zdravo, odvrne torej plesivost, da zgodaj osivelim lasem zopet prvotno naravno barvo, prežene srbenje in pospešuje rast obrvi, trepaluic, brk in brade, kakor tudi rast las na pleši.
Cena velike steklenice  ,,LOVACBINA", ki zadošča za već mesecev,  5 K,  S steklenice 12 K, 6 steklenic SO K.  Pošilja  proti poštnemu povzetju ali če se denar naprej pošlje, evropej s ko skladišče:
M Feith, Dunaj VI. Mariahilferstrasse 45.
Znl»Io jr LJubljani I »najti: (2375—3)
Anion Kane, drogerija; Edvard Mahr, Židovske ulice; lekarna pri zlatem jelenu Josip Maver, lekarnar.
5*
UNION
II?
ani
S
razpisuje na podlagi dovoljenja vis. c. kr. notranjega ministrstva z dtie 11. julija 1903, št. 27846 javno subskripcijo 560 delnic II. emisije. Delnice I. emisije v znesku 300.000 kron so oddane in v gotovini popolnoma vplačane.
Delnica velja 500
kron, se glasi na ime in ima pri zborovanju po en glas. Dividenda se letno izplačuje.
Namen družbe „Union" je pridobivati stavbišča, • graditi hiše na lastni in tuji račun, snovati hotele, restavracije in kavarne, ter jih vzdrževati. V to svrho kupila je družba že obsežen stavbeni prostor v sredini mesta ob Miklošičevi cesti in Frančiškanski ulici; prihodnjo spomlad namerava, ako se H. emisija tudi odda, pričeti
stopne izjave na subskripcijo delnic II. emisije poslati je %|i po pošti ali se pa podpiše dotična izjava direktno v pisarni družbe štev. 19, kjer se tudi dobi vsa potrebna pojasnila vsaki delavnik od 9—12, in od 3—6. Znesek 500 kron za vsako delnico vplačati je najkasneje do 1. decembra 1903.
V Ljubljani, dne 3. oktobra 1903.
z zgradbo moderon urejenega hotela s 100 sobami, centralno kurjavo, električno razsvetljavo, lift i. t d. Poleg tega postavila se bode velika dvorana (čez 500 m«) z galerijo in vsemi potrebnimi postranskimi prostori za koncerte, veselice, shode, predstave i. t. d V pritličju hotela je kavarna in gostilna z prostornim
vrtom. Ostali del zgradbe  namenjen je za 9 stanovanj.
Izpolnjene in lastnoročno  podpisane pri-Unionu, Kongresni3trg
(2598-4)
predsednik.
Na svetovni razstavi v Parizu 1900 ..GRAND PRiX"
Svetovnoznani ruski karavanski čaj
bratov
g$W$ K. & C. Popoff v Moskvi.
H Dobavitelj več evropskih dvorov.
^i)m(«j»«wwwi.wiiii»^) Najfinejia znamka«
V izvirnih zavojih na prodaj po vseh tinejših trgovinah
Zakonito vpisana varstv. znamka. te stroke. (2772-1)
jtajvečja,
moderno opremljena ter izdatno povečana in popolnoma prenovljena je
Zalaznikova
slaščičarnica
in
pekarija
a Starem tr
Za obilen obisk se priporoča
Jakob ZalazniJc
(2765—1)
Pariška svetovna razstava 1900.
C
DENTIFBICE f DOCTEUR PIERB«
Svetovnoslavna ustna voda.
Dobiva se povsod. (2105—20)
MM
II
Varst. znamk;!: Sidro.
Liniment Gaps. Comp.
iz K l«> lat«* rje ve lekarne v
Pngl
priznano izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 80 h., K 140 in
K 2"— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupa tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v zaklepnicah z našo varstveno znamko „sidro" iz Richterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je da je dobil originalni izdelek. (2563—4)
KlclMerJev« lekarna pri zlatem levil
v Pragi, L, Eliščina c. 6-
(213«)
Novo izboljšani graitlOf OHl
(20)     z zvočnim locnjem in varstvenojskrinjico,
Najvišja spopolnitev! Zelo priljubljen pri društvih in zasebnikih.
Gramofon-avtomat U'*m'
Igra samo, če se denar vrže notri. mm Prodaja na obroke!na
Velika zaloga najnovejših plošč. Zamena starih plošč.
Rudolf Ueber, urar
Ljubljana, Stari trg št. 16.
JL
Jk 1
Naročila na zumj se izvrfee s
povratno pošto
•sT^»     9<T^»     •sT^ «sM r|#* ^ J*^ ^%f#^
Spodnja Šiška
9<t<+     OsT^ ^
9J0* -m,}*?*
Spodnja Šiška
Pivnica pivovarne J. KOSLER & Co.
Zahvala in priporočilo.
Ob sklepu poletne sezone se preselim,  kakor vselej, iz restavracijskega vrta v ZimSkO piVniCO N« bom otvorila v nedeljo, dne 25. oktobra 1903. 1. (275i)
z vojaškim koncertom
godbe c. in kr. pe«polka *t. 27, kralj Belgijcev.
Ob tej priliki se naj prisrčne j še zahvaljujem vsem Svojim eenj. gostom, slav- društvom in korporacijom ja izkazani mi mnogobrojni obisk 01 Za vse društvene veselice, ki so se na vrtu vršile in se bom slej kot prej trudila, da se okretnega zaupanja pokažem vredno s tem, da bom skr°ela za okusna jedila, točila izvrstna vina in priznano dobro Jfoslerjevo pivo.
Obilnega obiska prosi tudi ja zimsko pivnico z velespoštovanjem
JVtarija CrbeŽIlik, restavraterka.
_L T
LL T
Dvoje žrebanj
že 2. in 15. novembra 1903.
Klavni dobitki frankov lOO.OOO,
9S.OOO, 14 «0.000 itd. 1 D oni ban (IBazllIlta) irerka 1 irbMka drž. (tobarna) srečka 1 Jo aziv (Dobrega srca) treeka 1 laika kriievna treeka (dob. list).
Vsako leto 11 žrebanj.
Vse S ireeke in 1 dobitnl list prodajamo skupno za samo proti 36 men. obrokom   a 14 9*—, ali „ „ a 14 9.50.
Takojšnja samostojna pravica do žrebanja po odpoBiljatvi prvega obroka  po pofitni nakaznici. Razpreglednice izžrebanih števil zastonj. (2756—1)
Friedlander & Spitzer
Dunaj, I., SehottenrlnsT *•
Likalnik na špirit!
o o
Postavno zavarovano.
Elegantna izpeljava,   fino ponlklan.
Plamen se da urejevati. 3 745-11 Brez dolu a.      Absolntno brez nevarnosti.
Pojasnila o likalniku „Sonneu in kuhalniku na špirit „Oeconom" brezplačno.
Johannes Heuer Dunaj  IV.,   Miihlgasse 3.
Novaković
lastniki vinogradov na otoku Braču in v Makarskem
primorju v Dalmaciji.
Prodaja  v steklenicah in pisarna: Stari trg štev. 15
Ljubljana
Skladišče in prodaja na debelo: Spodnja Šiška« Vodnikova cesta
Ohranitev zdravega
ŽELODCA
tiči največ ▼ ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi prebavljanja ter odstranitvi nadležnega zaprtja. V ta namen naj se rabi najpripravnejše znano sredstvo dr. Jtotte baheatn za želodec. Ta je narejen iz najboljših iziskanih zdravilnih zelišč za lek. Vzbuja apetit iu pospešuje prebav-ljanje in provzroča lehko odvajanje tako, da služi z najboljšim  uspehom za gojenje želodca.
SVARILO!-a« Vsi deli embalaže 1
imajo zraven stoječo
postavno depono-vano varstv.znamko.
(Slavna zalojra
lekarna B. FRAGNER-ja v Pragi,
0. in kr, dvornega dobavitelja
-—  »pri črnem orlu" =
Praga, Mala Strana, ogel Nerudove ulice. Po posti razpošilja io vsak dan. Proti vpošiljatvi K 2 56 se pošlje velika Bteklenica in za K 1 50 mala steklenica na vse postaje avstro-ogerske monarhije poštnine prosto.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske.
V Ljubljani Be dobiva pri gg. lekarjih: O. PlCCOlI, U. pl. Trnk6czy, M. M«r-b      detschlager, J. Mayr. (1112-9)
priporočajo svoja domača, izvrstna stolna, dezertna, krvna, črna, rudeča in bela
dalmatinska vina
dalmatinsko žganje, tropinovec, dalmatinski vinski konjak in dalmatinsko olivno olje po neverjetno nizkih cenah.
Razpošilja se v posodah po IOO, 300 in 600 litrov. — Kdor pošlje
svojo posodo, dobi vino mnogo ceneje.
fif \   orci in a niki zastonj In poštnine prosto. ""^H (2567- 4)
Garantirano dobro
vino m žganje
podvrženo progledu kemiiake presku ševalne postaje na Dunaju,
dobiva se pri
2596
bratih Giaconi & Go.
Ols (Clssa) v Dalmaciji.
Modna trgovina
2735- 3)
» J. S. Benedikt
Stari trg
priporoča ravnokar v največji izberi došle modne predmete in potrebščine, in sicer
damske modne klobuke ^St^nih
klobukov,
kožuhovinasto blago, zimsko perilo dame in gospode,
volnate in svilnate bluze, pletenine, spodnja krila, moške in ženske nogavice, rokavice itd.
II I   Največja in najlepša izbera nagrobnih Malini
lil IVU vencev in nagrobnega okrasja.        | vUlU ■
Od 12. okt. naprej se bode v torek vsakega tedna vršila takozvana
„prodaja ostankov"
vseh v stroko spadajočih predmetov, ki se bodo čudovito ceno prodajali.
Janeza Prdine
Zbranih spisov
je pravkar izšla prva knJiga-
ljuzarji in Iliri.
Prežanimiva epizoda (j južno-slovanske zgodovine.
Jfnjiga, vajjna ja vza^ega ja-vednega Slovenca,
Cena      3*—, po pošti Jf 3-20.
Založil L.5cr}iuentner v Ljubljani. 1188
cj
Suchard <§> MILKA
čokolada iz čiste sme-! tane v tablicah in zvitkih
Smetane jako bogata
mlečna čokolada.
Najnovejše iz svetovnoslavne tovarne za čokolado.
iadajatelj m odfnvomi nrediik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in ti*k .Narodne tiskarne v
00
OR