gi   32.                                           V (ioridi, v ton* dw 21. Hpriln 1903.                                  Letnik V.
l/.li:ij;i wi'        M*k    in Holiotooli
I I       ||| i   | > I"« *l 11 K »111 II < *   /..'1   IIM'slo   Ic-C   <ll,   ii. Ill'l
>|». z;l 'li'/i'lo Ako paili' n;t l;i ilnrva
,n;i/.iiik i/.iile dan |irc| ul> t» vi-t't-r. Slain1
pn 1111.41 i |ii'»'jt'Mi:iii ali v 'mnn na ilmn
iih^iI j.'in ci'ldli'lno H \ , |>' > 11«¦ I ri<> i Km
(Vli tlt'tlM» %-JK. I'rml.'ijn M' V 'ioihl v In
11;ik:tr~11;• 11 Sell war/, v Stdsluli ulnali
I r I I c r s i I/. v Nunskih ulic;ili i i l.r
I, ;t ii   n;t   \ i'nli|i'vi'iu  l>'k:iliš<';ti  |io K vim.
GORICA
(ZJutnuiJ«4 iz;<hmjt\)
I rt-iluištvu mi upnivniitvo tv
iiiitiajata   v   «Narodni    I i i tarn i>,
ulia  V.'lturini h   At. lJ
l)n|>i»f ji-itiialoviti na ur«*dm4t»o,
'jybtsf in narociniio pa na upravmilvo
>(iiiric»-«. Opium »»• računijo pi» pt'tit-
vrxtuti in »h't aki( »»• tmkajo 1-krat po
\2 vin . 2 krai \>n 10 vin., 3-krat pu
K vin. Ako »¦• vK'kral tiakaju rai%u
iiiju  us  I'D piiKunLi.
l/djijiitclj in odgovorni urednik Josip  Marušič.
Tiska  „Narodna tiskarna" lodgov. J. MaruSič).
Divide et impera!
¦/  .Ii-/. l,<   ,
Slovene' sino vmidar srečno prijad
rali do one utfk<\ na kuteri so nas boteli
mieti vedno nu nas narodni po^in pr«-
}j'('\  nasi  politični sovrazniki.
(iredor za svojim sluliiiin smutrom,
hi ji> i/,raLen v besedab „d«'*li in vladnj!'1,
so dosegli ono. po čemer ho brepeneJi:
razko*ali so nas. da nas razkosane, '''lie
obvladujejo.
I'o tem geslu sc naši pravi novra/.-
niki in1 ravtiajn le dunes, inarvei' ravnali
so se po teni ^M'slu /e v dtivnih rasib,
ko so stali Slovani v bojih zoper »urove,
nenasitne Germane. Ynikdar je bilii tak-
tiktt divjih Tevtonov proti tetaiii Slovanov
t:i. <jM. xapalijo med mirni nntrnnje
»lraiiknr«tvii in jih tako store ne-
«-loAne med si'boj, neinoOne za odlorilen
upor. Kdor It- kolukaj pogleda v z^odo
vino Hovnnov, iihm'I bode polrjeiio ren-
nifn leb besedij Med Slovani vseb dob
se je na»lo uJaljeiiih srbitnih bedaknv.
ki so i/. ni/.kotnib nau'ihcv raje i/Jali
svoj rod nego pa da In he bili odpovedali
osebnim,   splosnnsti   pr:tv     nil/   basiieOini
koristim.
Keči moranio sicer, «la ^vijacin (ItT-
mani delnjo pd tem kjt'^lu tudi naHproli
ilrUK'ini narodiioütim. Kumorkoli po^le-
danio, povsiuli vidimo neinike. odnoHiiu
uermanske poiitiOne intriKaolo '" °(1 HJ'ti
najete izdajicH, kako bujnkrtjo stranke in
repijo jednotne narodnt» or^uuzaeije.
Uoiii-i da intri^'irajo med poldivjimi na-
rudi ju/.ne Amerike in upriiHrjajn s svojuni
zHbrbnimi lurami krvHv** revolucije in
inmjo  od njih  koristi /n  >v«>je  naseljenje.
ticidisi dn merejo bakljo ra/.dnra med
i-ivilizovMiia   iit'iininka    Ijudstva   Kvrope,
povsodi in prav puvsiiiii vidimo pri
nevHrnib politicnib if/rati vines n<lr-
in n n > k o  r o k o.
Ni trel)«, da ba^. ka/.enn» na onega
nemške^u Ir^ovcii L e i t n e r j h, ki je v
/apreSu-u na llrvatskein nabiijskal tri-
ilt'M'l slovanskib kinelov zuper . uidjarsko
^astavo in tako vprizoril v inali neznatni
vasicu protimadjarsko r^volucijo, ki bode
draj^o stala tamošnje Ijudstvo. — iniamo
nestevilno druzih doka/.ov naže politicik*
ddbe pr<Ml seboj, kuko neuriiorno se pri-
xadevajo nasi najnevarnisi poliliini na-
Hprotniki, da nan po Korenjfin ^eslu raz-
dvajajo in vladajo med   nami.
Vsttkej<a pravc^a ülovenske^a rodo-
Ijuba riKjra v sree bolnti narodno izdaj
stvr», katero pojavlja vodutvo takozvane.
„narodno napredne" ali kakor jo Ne.mci
ironično laskttvo nazivljajo: ,.» lo vensko-
ratlikalne" straiikf na  Kranjskern
l>ol^o so hill naäi brtttjn na 'vranj-
ukern za tainosnic Nemce neprodiren zid,
ki jf» branil malo slovensko trdnjavo. /f
so obupavali tevlonski oble>jovalci, da hh
jim lie posreči zavzeti na5 trdni nasip,
uli ^'lej! sinn jim v tflavo pametna
in ins 1: bakljo razdora t r e b a v r»' 0 i
med n j e v I r d n j a v o in p r o j k o
slej padejo — zlif^ani in nejedini --
s a in i v r o k c p r e m e t ¦? n i rn n b I e -
g o v a I e e in' Hiiro ¦"» nasli nekaj Ju
dežev v onih vrslah, ki korakajo ..prvr'
[)<)ii naroiJMiin praporjftm. t j. Ijuli. ki •>(>
"i1 raj>i zapisali HOvraAniku, rn-^o In «e
odrckli Mi'li'cniin ciljem in oneinu nacirui
politicnf^a delovarijM. ki jh pupolnoiua
DKipr. >t»-ri   knmtnu   sloven^ke^a  Ijud^tva.
In kaj vidinid it)'] sad take^a ob-
na^Hnjn s I a b n t n i b «< I o v e n m k i h
i. n M >   a j e v y
To da ula«ibi jnrčuVvo in Ti)rn5i-
i'pvo podpirH n e in s k e kandidature-
v c'"'st«> slownskih oW-inah ter za^'ovarja
ncmško stvar, da to gla^ilo danes niti
ne Mprr-jeina več liopisov onih svojih pri-
sta^cv na najncvarniSih politicnib loökah
„MMre-'inje slovermke domovinp", kater^
ne sn^'liiAnio i narodno izdajsko zvezo
svoj^pa vnilslvH v Ijubljam. da <o odprte
duri urednistvn te^a >jlasila prvnn pan-
K'ennanom na Kr:injskpm ter dnjenemska
stvar (.lozorela h' tako dalet^. da -^e mo-
rejo dok'ajati stvari, kakor je impnovanj»*
jedne^'H prviti vsencniAkib kriiačev na
javntMij /.ttvoilu nasproti /.molnejsim
sloven skim prosiloem'
() 'iianem pismu najbolj zanrizctuva
reneviata nove dobe, barona St'hwe^'la
v z.ailt*vi trliskih volitev. ho cenj. Oi-
tatelji ..(iorice" že čitali. nad katerein
sp z^ražajo tudi pošteni nemski listi.
'I'reba je pa pribiti, da se >,rlasilo „slo-
venskib radikalcev vede posebno sum-
ljivo. ako se mu od katere koli strani
pove re.snicH. katero se tu in tarn skriva
pod krinko „pristne narodnosti". Tako
vedenje pa je zadnja postaja v narodno-
moralnein propadanju, postaja, na kateri
se že labko stavi pro^noza za najbližjo
bodočnost  ljudij, ki so dospeli do nje.
/akaj a« pftcarno t zadevami, ki se
OHobito tičfjo naäib kranjsikib bratov ?
/ato, kcr v stroj»o politič-nih receh ae
('•utimo lako jedine s svojirni ,.o«ipednjirni
brati" Slovenci, kakor se čutimo z memi
"Mtalimi avstrijskimi Slovani. Gorje,
ako bi se lako ne čutili. pitem bi bili
^aAi nasprotniki žh dosejjli svoj namen
/.aiv.'to bi bilo. ako bi se Slovani ne
zavedali nauienov na-sih nasprolnikov.
i^redoOih za tem. da naa razdvoje in potern
toliko ^otovpje podjarrnijo. Marsikaj je
nasprotnik že doset'f*! tu pri na? vsled
izdajske^a delovanja «ebičnežev in v so-
sedni pokrajini. vendar tolaii nas po-
sebno to. da je ogromna četa pravih
nar'">dnib bojevnikov na d*riu zoper 80-
vražnika v lastnem in tujem taboru. in
da se ta Oeta od dne do dne množi. po
onih. ki so bili zapeljani. a katere je
spoznanje o tej nevarnosti za naš ob-
Man'-k  dfihitelo se ob   —  jednajsti  uri.
I'repricani -mo. da narodna zavest,
katero ..narodm-radikalna" J\ stranka
pnv-oi] dusi. vzplamti v narodu z novim
''k'njciii ter da narodno in krščansko pre-
priOanjf bo zopet družilo in navduševalo
na*e bojne četp V to pomozi Hou in
po^tenoft slorenska '
Politiöni pregfled.
Deielni /bor ittjerskl.
IJp?. zbnr stajerski se5el sejena kratko
iaso-iunjp. V tprn zasedanju izvolili so se
razni odseki. V rsak teh odsekov je izvoljen
po jeden slovenski dežeini poslanec. V
deAelni odbor bil je od Slovencev izvoljen
posi Hobic'. Hokitanskieva stranka je tfla-
sovala s Slovenci. \' deželnem zboru je
prodrlo vkljub u^ovorom od strani slo-
ven s k i h dežeinih poslancev nemsko žensko
uciteijikV v Mariboru. v katerih imena
sta «OTorila/iökar in Hraiovec. Katoliäka
neinska stranka je glasovala proti Slo-
vencem
Parlamentarna krlza na Ogrtkem
\" soboto so prišli na Dunaj ogrski
minist predsed. pi. Szell. domobranski
minister Keyerwary, r. inister Vlassics in
predsednik ogrske posl. zbornice pro!
Appony. Prisli so zaradi ogrske parla-
nentarne in politične krize. ki se inora
to  dni resiti.
Drustvo vlgokoiolcev ..Corda Fratres"
Te dni je zborovalo v Palermu dru-
štvo visokošolcev „Corda Frates", ki je
nekako interr.acijonalno in katerega udje
so tudi avstrijski zisokošolci. Pri ti priliki
došlo je temu društvu   pisino   Ricciottija
Garibaldija. ? katerem pozi?!ja italijauske
visokoäolce, nai se or^anizujejo t to, da
ae konečno odtriejo od Avstrije, Dabn»-
eija, lutra, Trat, Goriäko in južno Tirolsko.
Car v Rlwu
['red par tedni so poročali liati, d«
je ruski car za zdaj opuntil rnmel, po-
dati sp v Him. Te dni pa kroztjo po
listih zopet vesti, da ae ruski ear že »
mesecu maju poda v Rimu.
Kartuzijani 'n francczkl «lnl«t«r»kl »r»diednlk
Combe«
Veliko sanzaoijo je provzročila le
dni na Krancozkem ve9t, ki je krožila
po nekaterih Irancozkih listih in r katero
je zapleten sin ministerskega predsednika
Combesa. ki je tajnik ? notranjem ini-
nisterstvu. Listi so namreč poročali, dn
je neka vplivna oseba ponudila kartu-
zijanom vspešno posredovanja v zadevi
avtorizacije, ako ji red izplača za to takoj
IMJ.OOU Irankov, ki j in dobi dotična par-
lametarna skupina, ki bo t zbornici
podpirala prošnio kartazijanov. po tern
pa še 2'tU.OOO irankov v volilni lond za
dotično stranko. Da je bila la zahteva
res stavljena, potrjuje po poročilu pa-
ri.ških liatov kartuzijanski dahovnik Rev.
Prior je seveda tn ponudbo odklonil. lato
potrjuje arednik lista „Petit Dauphinois"
Besson. ki sicer imena dotične osebe 3e
ne navaja. a se iz vae afere razridi, da
tiči za nio sin ministerskega predsednika
Edjtar Combes, tajnik v notranjem mi-
nisterstvu. Mož je brikone potreboval
denarja. in kje bi ga bil lažje dobil nego
tu. ko bi mu nakana ne bila izpodletela.
Francetke kongregacije.
V   St. Lanrentu so  ? petek uradno
zaprli in zapečatili veliko tovarno likerjev
..Chatreuse",   last    redornikov   kartuzi-
janeev.
Oče Hey, ki je vpisan kakor lastnik
tovarne, je proti temu postopanju pro-
testiral. Mnoiica je pred to?arno de-
monstrirala v prilog redovnikov.
V   petek   je   doSel   ˇ   Pariz   Josip
Besson. glavni urednik lista „Petit Daup-
binois", da bo od preiäkovalnega sodnika
zasliäan   glede  onih   člankov, v   katerih
se zatrjaje,  da je   neka   visoka   vladna
oseba obljubila izposlovati kartuzijancem
avtorizaeijo proti dvem railijonora trankov
odskodnine.
Besson hoče dokazati, da je bila
dotiena oseba res tdgard Combes, sin
sedanjega ministerskega predaednika
Angležl In Ircl.
Najnovejäa porod'ila iz Londona jar-
Ijajo, da se, žal, tudi državnemu tajniku
za Irsko W y n d h a m u ne bo posreöila
akcija, ki so jo pred njim zaman po-
skuäali izvesti v prilog zatiranim Ircem
razni odlični voditelji tega naroda. Da,
prišlo je sedaj le tako daleO da mora
imenovani   VVyndham   sam   izjavljati, da
LISTKK.
l*o ovinkih k   pnmcti.
Ccški:   V. Illinka.
Begala je iz ene službe v drugo.
Kkr ni Hinela pohajati in potepati se,
l*"n ni vztrajala. Govorila je že nemžki,
se ve da slabo. Pustila je že prvega lju-
binriea, pa si dobila druge^a, in si izbi-
'"ala vedno bolj irnenitne. Napoaled je
naletela na Zdravka, in tega sejedržala
*<iaj, on pa nje. Ubiskala sta skupno Bu-
kovico, dasi še nista bila poroöena, in
nisla se sramovala tega.
PaČ pa so se sramovali za to drugi,
posebno mati in sestri ; in tudi — o<5e
*e je že začel sramovati.
BiI je zdaj ubožec, stiskalo «a je
pomanjkanje, sin rnu ni pomagal, nego
Je hčeri in mati. Starejäa se je poroöila,
"«»ela je za moža mizarja, ki ga je dolgo
čakala ; mlajša pa je bila pri roditeljih
doma, ker äe ni bilo ključavničarja, kibi
bil vzprejel očetovo rokodelatvo.
Oče je delal  malo   veö ;  in če je
zhhIužu kak kajcar, zapil ga je za /ganje.
Mati in hči ste delali v potu svojega
obraza, da bi so preživeli, pa hodili na
dnino in delali pri ljudeh. pa vendar je
«lo  (jiabičevim lo slabo.
Priäel je sin in videl je to, in 1
njim tudi njegnva drugii. Zdaj ju ni nič
veselilo tu, zatajevala sta očeta in mater,
malo sta bilii pri njiju, ampak le na
krčmi, ali kje drugt;, pa hodila v mesto
in  se   potikala po vasi in   okolici.
V Hukovici nista ostala dolga; Ijudje
se niso zmenili za njiju, in jima kazali
svojo nevoljo na vae niožne načine;oče
je hotel denar, m»ti ju je opominjala,
ter ju karala, a <,'¦ župnik je dejal, da ju
ne bo trpel v župniji, če se ne izkažeta
s poročnim listom.
Zdravko se je razsrdil, iugrdilžup-
nika, da je nazadnjak, mračnjak, da ne
ve, kaka šega je na Dunaju in lioce de-
lati  z   Dunajčanoni kakor   z   domačinom.
Du, Zdravko je govoril zaničljivo o
vseh duhovnikih. Ne in ne — on se du-
hovniku ne odkrije; do smrti ga ne po-
zdravi.  Nič se ne zmeni za  njih pridige,
njih službo božjo in svete obrede. To da
je le prevara; in da je to spoznal in
slišal to od mož, ki so modrejši nego
duhovniki; in je bral tc v nemäkih knji-
gah in imenitnih časnikih, kakoränih Čehi
še  nimajo ne.
In odšla sta iz Bukovice, nikdar
vec — sta rekla — se ne prikažeta tje.
Oče je ocital sinu, da nima ljubezni do
njega, da ga zametuje in mu nič ne da;
mati in sestri so plakale, pa molile za-nj,
da bi ga Hog raxsvetlil in preobrnil. G.
župnik pa je del o njiju : „To sta po-
beljena'groba, in ko se odlušči to belilo
in odpadp, tedaj ostane od njiju le pepel,
bedni in smrdljivi prah. O, da bi se vr-
nila k Uogu, se sprijaznila ž njim ter
rešila dušol"
IX.
Ključavničar Gabič je hiral vedno
bolj; več je ležal, nego hodil in sedel.
Rad bi bil jedel, rad bi bil pil; ali jesti
so mu dajali, kar so iineli, in piti je
moral vodo — za žganje mu nihee ni
nič  dal.
Sin ni ničesar ?eč poäiljal i Du-
naja; niti vedeli niso, kje prav iiri. Oče
mu je bil pisal, ali pismo je priälo nazaj
z opazko, da Zdravko Gabič ne stanuje
več kjer poprej, in da se ne ve, kje je.
In od tega časa se ni čulo nič veö o
njem.
To je trajalo dve leti. Kar dobijo
od Zdravka list, v katerem je pisal, da
je na Dunaju v bolniänici, da potrebuje
denarja in da prosi,   naj   mu   pomorejo.
Ali niso mogli pomagati, oče pa ne
bi hotel, ko bi tudi bil mo^el. Vendar
so zbrale mati in hčeri poslednje kraj-
carje, ter si äe izposodile, da bi vendar
pomagale ubogemu bolniku.
Taka je materina in seatrinja lju-
bezen, če izhaja iz kričansko čutečega
in usmiljenega srea !
Zdravko je dobil denar; bil je gi-
njen in stozilo se mu je po doiuačiji.
lzpustili so ga iz bolnice, ali moralo se
;ö pldčati za to. In ko ni irael niöesa,
dobila je oböina bakoviika nalog, naj
poakrbi za plaäilo — pa naj ga izterja
od sorodnikov «di naj ga plaöa saraa,
|)()[,»li spuščati v prepir s lake vrste čas
jiiki, marvei: rakali smo raje, kako bodo
pristasi „1 .ČC-' in .,1'rimorca" svojo lr-
(jjlvc dokazali v utoku. No,c kr. nan.est
nistvo pruvi v svoji rcsitvi: „ V uijovoru,
da je /upanova stranka po a^'ilalorjih
motila voüloo, ni nuveden nili jeden slu-
čaj, s katerim bi se moglu dokazati nc-
/akonila agilacija-'. Torej k,,t: o vaSi
dokazi, o katerih sic govorili y Kdor pa
komii kaj nopostavnega očita, no da bi
mil mogel lo dokazali, ga obrekuje in
obrekovalci ostHnete ludi vi, dokler nam
no dokažete onih nezakonitosti. katerih
sic nas dolzili. Tako jo in   nič   drugačo.
Iz Škrbiiir nam piSejo: Kakor smo
Vam že jodenkrat poročali. priredi naSc
hralno drustvo „Narodr.i Dom" svo.jo
prvo veselico v nodeljo dne 3. maja in
nicer na dvoriščti krč-marja Ivana Ada-
mica. Pri veselici bodeta sodolovala ko-
menski tambnraski zbor in oddelek pr-
vaške godbo. Nad«»j»mo so, da so prva
vfselictti našega brainega društva sponese
prav dobro tor pricakujemo, da nas v
obilnem stovilu počaslr s svojim priho-
dom naši rojaki iz b!i/,njih vasi in nbcin.
Čisli dohodek vosolico so porabi v drust-
vone namono.
Dru^a pnstna zvoza mod Hnvccm
in Trbi/rm. Iz Bovca nam pisVjo:
Večletna žol.ja bovskega probivalstva ho
je slodnjič izpolnila. Dne Hi. aprila oh
8. uri zjntraj so jo mod stroljanjom to-
pičov olvorila druga vozna poštna zvo/.a
med Bovcem in Trbizeu. Ljudstvo jo
visoki vladi z» otvoritev te poštiio zveze
zelo hvaležno. Ta posta, ki bo vozila
vsako leto med 16. aprilom in If), okto-
brom, odide vsaki dan ob 8. uri zjutraj
iz Bovca ter dospe v Trbiž ob 12. uri
45 m. Ob 1. uri 15 m. odide iz Trbiža
tor dospe ob ft. uri 60 m. v Bovec.
i/piis<Vnu sta blla Iz /apora, ker
seje preiskava proti njima ustavil», Peter
in Janoz Šinigoj iz Zalošč pri Dornbergu,
v katerih smo svojočasno po „Corrieru"
porocali, da so ju orožniki aretirali, ker
sta bila na sumu, da sta nekemu sosedu
porezala trte. Po tern taken» sta omenjena
mladeniča nedolžna.
Art'tiranje. — V č\*trlek so prišli
na stanovanje nekega Benedetiča Märija,
stanujočoga v ulici Cocevia redarji in
finančni stražniki. Bil je namreč na sumu,
da se bavi^z napravljenjem opojnih pijae
ter da izdeluje cigarete. Našli so tudi v
resnici vee takega blaga pri njem in so
ga zaradi tega aretirali.
Koncert. — V petek, dne 24. t. m.
ob 8. uri zvečer, priredi vgledisčni dvo-
rani slavnoznani kvartet „Udel", svoj kon-
cert z jako zanimivim programom. Vstop-
nice se dobivajo pri g. Wokulatu v Ra-
štelju.
Klmlskyjev zverinjak v (iorici.
— Prejšnji teden je dospel v Gorico
Rludsky s svojim zverinjakom in ostane
v Gorici le malo dni. Kdor si ga hoče
ogledati, naj se požuri.
Razpis služb. — V tolminskem
polit.okraju so razpisaneslodeče učiteljske
službe: 1. Keka-Straža, začasnega učitelja-
voditelja;2 Dreženca,začasnepodučitelj;ce
oz. začasne ali pastalne učiteljice; 3. Dre-
ženca, stalnega nadučitelja-voditolja oz.
zacasnega učitelja-vodilelja; \. Idrsko,
stalnega učitelja-voditelja; [>. Kamno-
Volarije, začasnega ucitel.ja-voditel.ja; 0
Logje-Kobidišče,stalnegaučitelja-voditelja;
7. Sv. Lucija,stalne-učiteljice;8. Podmelec,
začasne podučiteijice oz. stalne ali za-
časne učiteljice; 9. Slap, stalnega učitelja-
voditelja; 10. Soča, začaanega oz. stalnega
učitelja-voditelja; 11. Čadrag-Zalaz, za-
časnega stalnega učitelja; 12. Št. Viška-
gora, stalnegaučitelja-voditelja; 13. Vrsno,
slalnega oz. začasnega učitelja-voditelja •
14. Gorje-Poče, zadasnega učitelja-vodi-
telja; 15. Sela-Huti, začasnega učitelja-
voditelja; ozirorna sedaj sicer popolnjena
mesta v okraju, ki bi se pa spraznila z
noyim imenovanjem. — Prošnje pošlje
naj se predpisanim potom c. kr. okraj-
nemu solskemu svetu tekorn sestih tednov
od dneva razpisa naprej. Se službami
pod točko 1, 5, 6, 11 in 15 zvezano je
potovanje, katero se nagradi z letnim
zneakom 240 K.
Pobe^li so iz dela pri novi že-
ieznici v Jesenicah prisiljenci Hrobel
i2 Košane, Moizi Josip in Avi Josip s
Tirolskega.
Dveletua   vojaška  služba. — Z
Wunaja se poroča, da se je najvišje vod-
stvo avstrijske armade odločilo za uvedbo
dveletne vojaške službe. Po uplivu voj-
nega ministra Pitreicha, se je izdelal v
vojnem ministerstvu v tej zadevi elaborat,
katerega je odobril tudi cosar. Sedaj se
izdelujejovvojnem ministerstvu tozadevne
predloge o uvedbi dveletne vojaške službe
z  motivacijskimi   poročili.
Mestno volltve v Trstu. — V
tretjem volilnem razredu je bilo vpisanih
v volilne liste 3018 volilcev. Udeložilo
se jih  je  volitve   2702   volilca.  Kandi-
dalj« dosudanjfi menlne. vocino dobili ho
liiOH, kandidatjo l)ompi(?rijeve strank(*
S)HS). DniK'i glasovi so so cepili na razne
OHobo. Oporiiiiili j(», du je ves vladni
aparal stal na strani doswdanje. večino
moslnoga staresinstva. Po tern takem jo
res, da je Iržaska kamora sklenila z na-
inostnikorn nekak kompromis, kakor so
to prod časorn poročali  nokateri linti.
„Slovcnska   Šolska   Matira"   je
izdala ravnokar trojo knjig: l.l'edagoski
Letopi?. ki sta ga urodila H. Schreiner
in V. Mežek. ,.Podago.ški Letnik" obseg.t
naslednje ra/,pravo: Dr. J. B"zjak: Nern-
Sčina kot drugi dožolni jezik; dr. J. To-
min^ok: Grščina; I, Lavtar: Hač-unstvo;
Fr. Orozen: /emljopisjo; J. Schrnoranz^r:
Prostororno risanje ; dr. J. Bizjak: Ker-
nova teoriia o osobku in povodku: M.
J. Neral: Statistika ljudskih äol I. 1870,
1S80 in 1890; J. Dimnik' Teme in tezo
podagoskib poročil ; Fr. Gabrsek: Poro-
čilo o delovanju ,.SIovonske Šolske Ma-
lice" I. 1902; ,,Slov. Öolske Malice-'
upravni odbor in imenik drustvonikov.
— 2. Učne sliko k ljudskošolskirn bo-
rilom. Prvi del: Ucne sliko k berilom
v Začetnici in v Abecodnikih, urodila H.
Schreiner in V. Božok. — 3. Healna
knjižica. Zbirka uc'ne snovi za pouk v
realijah na ljudskih šolah. Pomožne knjige
za ijudskoSolske učilelje. I.del: Zgodovinsko
učna snov za ljudsko solo, drudi snopič.
,,SloniSkova zvi'/a"   ima  lotosnji
občni zbor binkostni ponedeljek in torok
v Ljubljani. Ref»jrati in nasveti naj se
do 1. maja priglase na naslov: Fran
J a k I i č, učitelj  v Dobrepoljah.
Nein^ki liačrti. — „Slovenec"
piäe: Nemci kujejo dalje svoje načrte,
kako bi podjarmili lepo gorenjsko dolino.
Sedaj kujejo ob načrtu razdeliti občino
Jesenice, oziroma Savo, odločiti o<\ Je-
senic, da bi tako Sava bila samostojna
občina. Ob enorn se pripravljajo na naskok
za občinske volitve na Koroäki Beli, kjer
upHjo od tovarne na Javorniku dobiti
mnogo glasov. Vsekakor je treba biti
Slovencem na Gorenjskem čuječim, a to
že danes zagotavljamo. da bo naša de-
legacija, ako Nemci pridejo s svojo zah-
tevo o delitvi Jesenic v deželni zbor,
storila vse, kar je treba proti toliki nemški
preširnosti.
Ziina v spoinladl. — Na Dunaju
in v okolici je v soboto celi dan močno
snežilo. Divjal je tudi hud vihar, in so
bile vsled tega pretrgane vse brzojavne
in telef'onske zveze, kakor tudi prometna
železnica. Poštno in brzojavno ravnatelj-
stvo je naznanilo, da so vsled snega in
hude nevihte pretrgane skoro vse brzo-
javne in telefonske zveze, ker so bili
izruti dotični stebri. Brzojavne kori-
spondence opravljale so se med Brnom,
Gradcern in Trstom le za silo s poniocjo
brzojava zahodne železnice.
Sploh dohajajo še vedno poročila
o hudih nevihtah in snega, ki je zapal
zadnje dni po raznih deželah. Tako je
palo vse polno snega na Ceskem, v Ga-
lieiji, v Bukovini in na Štajerskem. Prave
zimske dneve imajo zdaj v Berolinu. Isto-
tako se poroca, da je padlo mnogo snega
tudi v Italiji in na Balkanu. Prometne
zveze so pretrgane a vseli koncih in
krajih.
Nesreča. — V Esersegu blizu Budim-
pešte je gladila posestnikova hči obleko,
katero jo poprej osnažila z bencino. Iz
gladilnega železa pa je skočila iskra v
posodo, v kateri je bila bencina. Hkratu
nastala je huda eksplozija in ko bi trenil
nahajalo se je dekle v plamenu. Pri ti
priliki pa je začela goreti tudi hiša. Ko
je pritekel oče in je hotel gasiti ogenj,
opekol se je tako hudo, da se nahaja
sedaj v smrtni nevarnosti.
Nanledki    prazuovcrja.   —   Na
Ogerskem se je nedavno pripetil sledeci
slučaj. Neki kmet z imenom Varjaš iz
Nastanja se jr podal na sejern v mestece
Kurd. Na sejmu ga je pa zadela srčna
kap in je koj bil mrtev. Njegovi sorodniki
izvedši za nesrečo, so prišli ponj in so
ga hoteli odpeljati na svoje domače po-
kopališče. Pogreb je bil urejen in mrtvi
Varjaš, lepo napravljen na rnrtvaskem
vozu, ki se je jel pomikati po cesti v
domačo vas Nostanjo. Ko pa pride pogreb
do vasi Jharoš, ležeče ob cesti, stopi ka-
kih 25 mož iz vasi nasproti pogrebcem
in jih ne puste skozi, češ, da mrtvaški
sprevod s tujim mrtvecem po-
meniza kraj veliko nesrečo.
Na noben način ni šlo in sprevod je
moral nazaj v Kurd. Tu pa je sodnik
odredil sp/evod za prihodnji dan ob
spremstvu žendarmerije. Ko pa drugi dan
sprevod pride prod vas Jharoš z žandar-
merijo, zadene na veliko množico ljudstva,
ki je že prieakovala nekaj tacega. Možki
in ženske so prisli z vilami in kosami
ter niso pustili pogreba naprej. Ko so
žandarji hoteli izsiliti vhod v vas, na-
padli so jih ljudje in jih potisnili nazaj.
Zdaj pa je žandarmerija  dala ogenj,  na
kar mo jf- mriožiea razkropila. A dva
moža sta oble/.ala ninrtno ranj^na na tied,
voc (Jrugib pa je bilo lahko ranjendi. Se
le zdaj je moral sprevod nadaljevati svojo
pot in nicer ob budern zrnerjanju in
klolvah vasčanov. Proti If-tern pa je ave-
deno sodno po^topan e zaradi javne^'a
nasilstva.
livdn na llrvatHkem. — h ,.0b-
zora-1 posnernamo statistično podalke o
gmotnem položaju hrvatskega probivalstva
po stanju dolga na državnem davku v
pojed nib okrajih in sicer znaSa ta dolg
v zagrebSki, varažilinski belovarsko-kri-
ž(^va(-ki, rnodruško-reški in požežki žu-
paniji nie manj nego ß.OO'i ü«f> krön in
vstfvSi še nekatore druge županije. okro-
glih devot ifiili.jonov krön. V ta doltf
pa še niso všteti zuostanki, na obcinski
dokladi, odkupu javnih del itd.. katerih
Ijudstvo vsled svoje siroma.ščine ne more
plačati. Občinske blagajne so prazne in
jo takili občin, ki niti ne morejo pravo-
časno izplačati učiteljem in obč. urad-
nikom rnosečne place, kam li, da bi si
občine zidale potrebne solo, ceste mo-
stove itd. 0 kakern napredku na polju
narodnega gospodarstva. trgovine ali obrt-
nije niti ni govora. List pravi, da ako
bo to bedno stanje hrvatskega naroda
trajalo dalje, ni več daleč ča?, ko ljudstvu
sploh ne bo več pomagati. In vendar pi-
šejo madjaronski listi, da so Hrvatom v
domovini ne godi tako slabo. kakor pi-
šejo hrva'.ski listi. Madjarom najbrže 3e
vse prepočasi propada hrvatski narod in
bi želeli in tudi delajo na to, da se čirn
proj zgradi Flrvat v grob ali da se izseli in
tako naredi na svojih tleh prostor Veli-
konemcem, Velikožidom in Velikomad-
jarom.
Kollko tehta ena mils jarda ? —
Ne rnislim namreč milijarde v srebru ali
zlatu, ker to je že znano, ali rnilijardo
v raznih drugih denarjih! Seveda je pa<3
malo ljudi na svetu. ki bi se pečali z
milijardami, ali to je le tako za salo. Da
tehta ena milijarda t. j. tisuč milijonov
v srebru 5 milijonov kilogramov, a v
zlatu 322 580 milj. kilogr, to je labko
izracunati. Ali pet in dese'.— centimskih
novc'cev je treba za eno mihjprdo niö
manj nego 100 milijonov kilogramov, ti-
sočakov v frankovskih notah 1780 kilogr.,
stotakov v frankih 11 500 kilogr. Da bi
se spravilo za eno milijardo tisočakov v
trankih z jednega kraja v drugi, treba
bi bilo 18 mož, katerih vsaki bi neael
100 kilogramov teže. Za eno milijardo
stotakov v frankih pa bi trebalo 115 ta-
kih korenjakov, za eno milijardo v zlatn
3226, v ?rebru 50.000 korenjakov, a za
eno milijardo v bakru za celi milijon t.
j. že jedno celo armado kake velevlasti.
In vendar bi bilo lože dobiti toliko mož
nego jedno milijardo denarja.
Bila je zasluga rajnega župnika
Kneippa da je prvi opozoril na zdrav-
stveno tako imenitno sladno kavo, ki jo
je potem Kathreiner s posebnim izumom
izvaial tako izborno z okuaom zrnate
kave. S tern pa se še dan«s ta edino
pristna „Kneippova kava" tako bistveno
lazlikuje od vseh podobnih izdelkov in
z^to je tudi župnik Kneipp firmi Kathrer-
i erjevi izključno in za vse case podelil
pravico, da za svojo Kathreinerjevo Kneip-
J.OVO sladno kavo uporablja njega ime in
sliko kot varstveno znamko. Vendar pa
se na škodo občinstvu kar opražen ječraen
ali pivovarski slad po krivem. prodaja za
„Kneippovo kavo". Da se varujete škode,
zahtevajte vselej izrečno pristno Kath-
reinerjevo Kneippovo sladno kavo v iz-
vrnih zavojih z varstveno znamko „Župnik
Kneipp'' in z imenom „Kathreiner".
Narodno gospodarstvo.
Propadanje t'ipkarstva.
Clipke, ta lepi nakit ženskega obla-
čila, so jele izumirati! Ta glas gre danes
po vseh strokovnih glasilih, ki se pe-
čajo s tozadevno stroko. Da je čipkarija
na Slovenskem le. davno izumrla, to je
znano in mnogi naäi kraji, ki so se v
prejšnjih časih živahno pečali s to lepo
domačo industrijo, danes dokaj občutijo
propadanje tega vira dohodkov. Danes
je že malo kak trgovec, ki bi prašal po
«^lovenskih čipkah narejenih od skrbnih
rok naših žen in deklet in tako je rao-
rala poleg marsikatere druge domače in-
dustrije, ki je prej še dokaj dobro redila
marsikatero slovensko hižo, tudi čipkarija
dati s'ovo pri nas in se preseliti — v
tovarne!
Da, tovarne!
Odkar so začele tovarne s svojimi
velikimi in dovrženimi stroji segati v so-
cijalne razmere, in življenje človeško
preurejevati po volji denarja željnih špe-
kulantov, od sihdob je saniostojni slo-
venski industrijalec mor^i položiti roki
v naroeje, ali pa celo prodati se kot
„živi stroj" tujim tovarnam. Da je ta
preobrat rodil neljubih posledic za naže
Ijudstvo, živeče v čedalji« ve^jih denarnih
stiskah. kdo ten» ne vt»? Ali dit je za-
čelo propadati tipkarstvo, ne le pri na*,
marveč tudi dru^od, temu so So drui^'i
uzroki.
Kakor čitamo v listib, je la nckdsj
tako cvotoča industrija jela propadati po-
sebno v Belgiji, kjer je priälo že tako
daleč, da tamo.^nje umetnice v čipkariji
ne zaslužijo več* niti za vwakdanji kruh
Najbolje plačane prve delavke imajo
le po dva franka na dan, nižje vrnte
delo se pUčuje pa komaj po 50 ali 60
centimov na dan Vsled tega se krči 3te-
vilo čipkaric v Belgiji od dne do dne.
Prej so zasobne specijaiitete čipk rabili
več posebnih umetnic in vsled tolike
rnarljivosti so beltfijske čipke slovele po
celeru svetu kot prve v tej stroki No,
dan^? vsoh toh špecijalitet ni ved' po-
trebh. Zanimivo pa je, kar pise o pro-
padanju čipkarstva znameniti Irancozki
trgovec s čipkami M. Courtiex v Parizu
ki pravi: ^Kriza v čipkar-*tvu jo v Hranciji
istotako akutna, kakor v Belgiji in dra^od.
Uzroki tegn nesrečne^a položaja pn so
ekonomično spromembe in pojemanje bo-
gastva. Prej so si gospe naročale oblacil»
in plasče za ceno do 10.000 frankov;
danes pa se zadovoljijo z desetkrat cft-
nejsirni. Tudi politične apremernbe pri-
hajajo v požtev. V dobi cesarstva so
ženske nosile mno«o čipk in sicer je
bila temu kriva šega onoga časa. Ke-
publika pa je bolj varčna in nimn ukusa
za potrato. Nadalje je tudi treba apo-
števati kaprice današnje mode. Trgoici
zHlože n. pr. v čipke veliko denarja in
naroee mnogo delavk za izvrševanje
oblek, okrasenih s cipkami. Kar na en-
krat in brez opravičenega uzroka,
se spremeni moda in nikdo več ne mara
čipkasiih oblek. V starih časih je bilo
drugače. Ako je tudi stala obleka bogate
gospe 10.000 frankov, vendar jo je no-
sila več let, tudi celo svoje življenje. A
danes ni več čipk, a zato požre moda
in nepoäteni fabrikant desetkrat večje
svote in na škodi je odjemalec in obrtnik
— koristi imata le zviti fabrikant in
modri Spekulant. Konkurenca ätrojev s
počasnimi, dasi poštenejmi rokami čip-
karskih umetnic, pa je postala konečno
smrtni udarec industriji, ki je pričala o
boljših časih in katere industrije je äkoda,
da bode popolnoma propadla.
Protiizjava.
V   ,.Soči- z dne 4. aprila St. 27., me
je   „Podružnica  učiteljskega   društva za
goriški   okraj*',  katera je zborovala dne
5. februarja v Sv.  Križu.   hudo   napadla
brez vsakega opravičenega uzroka.
Vršil sem pri shoda županov in
podžupanov pri Rebku le svojo dolžnost
kot župan in zagovornik svojih volilcev,
to je davkoplačevalcev, ko sem akupno
z drugimi župani in podžupani protestiral
proti višji dokladi že tako preobdačenih
posestnikov in obrtnikov. Nisem nikakor
nasprotoval povišanju učiteljskih plač,
menil pa sem in menim, naj se dobijo
drugi viri, ne pa da pride to povišanje
na rame že tako preobloženega kmeta in
obrtnika.
Kar se tiče mojih študij, je Vaša
trditev laž. Za vse druge razžalitve v
„Izjavi" se bodem na priatojnem mestu
pritožil, ker vendar mislim, da niraa Je
„napredno" učiteljstvo patenta, da sroe
poštenega državljana in davkoplačevalca
brez vzroka, kakor mu ljubo, po ča-
sopisih žaliti in napadnti.
Kar trdite o strogem nadzorstvu, je
po mojem mnenju najbrže ravno narobe.
To je razvidno iz razbrzdanega dopisa
v „Slovenskem Narodu" od 14. aprila
št. 83., v katerem se napada, zarun mene,
tudi obče čislanega gospoda Bolko ta,
večletnega zasluženega župana črniakega.
In to zakajV Mogoče zato, ker se je kot
prvi davkoplačevalec in kot župan aj-
dovskega okraja predrznil, vdeležtti se
brez posebnega dovoljenja učiteljslva,
shoda pri Rebku. Kot prvi davkoplace-
valec odpade vsekako lep znesek za uči-
teljstvo, zraven tega pa podpira redno
„Šolski Dom''. V zahvalo se ga pa, ža-
libog, tako impertinentno napada od strani
strogo nadzorovalnega učiteljstva ajdov-
skega okraja.
V    prihodnjič   pa  vloživa   ponižno
prošnjo pri  „visokoizobraženem"   učitelj-
stvu, da nam blagohotno dovoli zahajati v
kako kavarno,  se  sploh  tarn   svobodno
gibati in mogoče milostno tudi kako igro
napraviti.
To je pač škandal, ako se predrzae
učiteljstvo segati v privatno življenje po-
polnoma neodvisnih davkoplačevalcev!
Ali je tako učiteljstvo strogo nadzorovano,
ki se upa v javnost s tako brutalnirni
napadi? Kje je izobrazba, omika? Intern
ljudem je žalibog izročena na)5a mladina !
V   Gorici, dne 20. aprila  1903.
Jože Vidmar,
župan.
na  uresničenje   takozvane   irske   Home- :
rule Bill ni   misliti v «edanjih   razmerah.
Glavni protivnik   irskih teženj je, kar je  ;
jiac: samoobsebi umt'vno, znani „človeko-
Ijub"   Chamberlain,   ki   iina v Angliji   ie
vedno pretežen upliv in se mu eelo ka- '
binetni načelnik Haitour ne more ustav-
IjHti.   Neki list pravi,   da na uresničenjo |
Wyndhamovega   načrta   ni   mogel   nih^t»
resno misliti, kdor pozna sedanje razmero  |
v   angležkih   vladnih   krogih.   To  je   po
mnenju tega list»   ravno tako malo mo-
goče. kakor n pr. pri nas obnovitev Ha- j
denijevih   jezikovnih   naredeb  od  «Irani  <
kake  Baerenreither - Pradejeve   vlade ali
pa   uvedba   nemškega   državnega  jezika i
po ministerstvu Jaworaki-Stransky.   Ruz-  i
mere so torej za lrce še vedno   skrajno i
žalostne in   nesrečni   zatirani   narod  bo  I
moral so dnlje ječati pod   jarmom  brez-
vestnih angležkih mogotoev.
Italijanska juridicna fakulteta v Inomostu.         j
Žo delj časa se čita po raznih listih. !
da namerava vlada astanoviti v Inomostu   .
posebno   italijansko   juridično   fakulteto.
Proti   tej   nameri   vlade   pa so se začeli
Nemc-i v Inomostu oglašati. Tako je sklical
te dni zu pan v Inomostu shod, na katerem  |
je   bila   sprejeta   resokicija, s katero   se
pozivljajo nemški državni poslanci, da se
zavzamejo   2a nemski značaj   vseučilišea
v Inomostu   in   naj   skrbe  za   to,  da   se
prepreei ustanova italijanske pravne aka-
demtje.
Macodonskl dogodkl.
Ru^ija in Avstrija nista zadovoljni
ne s Turčijo in tudi ne z Bolgarijo. Prvi
se očita, da se premalo briga, da bi ukrotila
Albance. 0 drugi pa trdita, da ni pre-
trgala še vseh zvez z macedonskimi
ustaši. Na to sta opozorili Rasija in
Avstrija Turčijo in Bolgarijo ter zvračati
vso odgovornost za hude poslertico na
nju. \r Solunu je nastala te dni ined
prebivalstvom velika razburjenost. Kro-
žijo namreč tarn vesti, da nameravajo
ustaši pognati v zrak banko, posto in
druge denarne zavode. Zato pa je od-
redila oblast, da hodijo po roči po ulicah,
v katerih stanujejo kristjani, močne vo-
jaake straze. OblasL je tudi izdala po-
seben manifest, s katerim se opozorja
prebivalstTO, naj se ne vznemirja vsled
takih govoric. Ali manifest ni nikakor
pomiril prebivalstva, marveč je je še bolj
razburil. Zato je pripravljeno že vse
polno družin na beg.
Iz Male Azije dohaja po morju
vsaki dan vse polno vojaštva. Vse to vo-
jaštvo je namenjeno za  kosovski   vilajet.
V  Mitrovico je že dospel  odlok, ki
zaukazuje, da se s smrtjo kaznuje Ščer-
binovega morilca Ibrahima.
Prebivalstvo Macedonije.
V  Maeedoniji je od 2,2öS.224 ljudij
1,182 030    Slovanov,     499.204    Turkov,
228.702  Grka   128.711   Albeacev; ostali
so Cincari,   španjski   Židi,   Cigani,   Rusi,
Čerkezi in nekaj druzih tujcev. V ostalih
delih evropske Turčije   so   Slovani tako
zastopani: Vilajet Drinopolje: skupno pre-
bivalstvo   1,006.500:   Slovaaov   58f>.0<)0.
Vilajet    Kosovo:     skapno    prebivalstvo
1,073.691 ; Slovanov 637.600. Vilajet Sku-
tari: skupno   prebivalstvo   322.000; Slo-
vanov   70.0UU.   Vilajet   Janima   648.000 ;
Su>vanov   2U.ÜOO.   —   Največja   rnesta v
Maeedoniji   so:   Solan:    118.000   pre>b.;
üitolj: 37.000 preb.; Skoplje 31.900 preb.,
Seres: 28 100 preb.; Prilip : 24.540 preb.;
Stip: 20.900 prebivalcev. Nadalje so mesta
z 10.000—20.000   pre».:   Voden,   Veles,
Strumica, Tetovo, Ohrid, Bor   in   Debar.
Nadalje je se 34 meat s 1000 do  10.000
prebivalcev.
1   Domace in razne novice.
I            Za ,,Šolski   Dom*'  so  phu*ale   za
i mesece Januar, lebrunr in maree tega
\ Iota gospe: DrnsCek Frauja, po^ostnikova
i soproga 1 K SO vin :  Finiger Gisela, nad-
y.ornikovu soproga t> K, Irma Kon. tajni-
I  kova   soproga  6 K;   Hrovatiri   Antonija,
nadučiteljeva soproga 3 K; Kaueič Karla,
I  tr^ovčeva   soproga   0  K;   Kopae   Marija.
trgovčeva   soprofa   15  K; Papel   Milena.
asistentova soprojja 3 K: Šantel Avgusta,
'  profesorjeva soprojja S K ,  tor szospo-
dične:   Bizjak   Hemardinni,   Kstera   in
Hožica   po t)0 vin.;   Havel  Stel'anka  1   K
20 vin.; Kranjoc Mari.JH 3 K; Solwveckler
Amalijü 0 K;   Šantel   Dnnica in Ilonriku
po 60 vin.
Presronu   hvala   vsem   dsirovalkam
in obilno posnemalk !
Xeinsko - slovenska    /ve/.ji    na
j  Kraujskoin. —-  Da je narodno-napredna
; stranka na KranjskiMii skleniln z Nemci
zvezo. ki je rodila pri obCiin^kih volitvah
v Tržiču t;rdo narodno izdajstvo. to je
bilo dokftzano z neovržnim dokumentom.
Tako zve^o je obsojalo vse časopisje, *\
I ma je še kolic'kaj mari na obanku slo-
venskega miroda. Slovenskemu easopisju,
ki je tako zvezo obsojalo, se je pridru-
žila zadnji čas tudi u^lednn praška „Po-
litik", ki je v ta nnmen na velikonočno
soboto priobeila članek pod naslovom:
„Der Antang vom Ende>l.4Ta članek pa
je tako zmešal možgane Ijudem oko!<i
. Slovenskega Naroda'' ter jih tako raz-
buril, da so začeli kakor blazni okolo
sebe breati na desno in na levo, tako,
da se jim mora smijati vsak razsoden
človek. Kdor se hoče 0 tern priprieati,
cita naj dotična dva članka, katera je
priobčil ,.SI. Narod'' kot odgovor na zgo-
raj omenjeni članek „Politike". V zad-
njem svojem članku pa je mahnil „Na-
rodov' člankar s svojo surovo gorjhčo
tudi po dr. GregoreiČu. ter zapisal te-le
besede: „In ko je na Goriškem falitni
dr. Gregorčič z zvezo, katero je sklenil
z Lahi, zlezel v državni zbor in deželni
odbor, je-li „Politik*' tulila proti ome-
njenemu klerikalnernu politiku tako, ka-
kor tuli dandanes proti nam in napredni
stranki?"1 — Tu očita torej „Narodov"
člankar dr. Gregorčiču, da je sklenil z
Lahi zvezo. To isto je oöitala dr. Gre-
gorčiču svoječasno tudi „Soča>l. Kakor
smo pa takrat rekli ,.Sočinemu'' član-
karju, da ostane toliko časa podli falot,
doklernam ne dokaže resničnosti te svoje
trditve, istotako rečemo danes tudi „Na-
rodovemu'' člankarju, da je in ostane
podli falot, dokler nam ne dokaže, kje,
kdaj in kako da je dr. Gregorčič sklenil
z Lahi kako zvezo.
Velikonoeni piruhl. — Pod tern
naslovom smo v predzadnji šlevilki na-
äega lista prinesli vest, da so nekateri
zasebniki z denarjem, katerega je dala
ljubljanska kreditna banka kupili go-
stilno „Pri Jelenu*' ter da je „Trgovska
obrtna zadruga'' tudi z denarjem, ka-
terega je baje poaodila ista ljubljanska kre-
ditna hanka, kupila hotel „Pri južnem
kolodvoru*1. Ker je hotela „Soča" ozna-
čiti te kupetje za piruhe vsem goriškim
Slovencem, povedali smo, da so te kup-
čije piruhi le za tiste osebe, ki so pri
teh kopčijah prizadete, ali nikakor ne
piruhi za vse goriške Slovence. Pristavili
pa smo, da želimo vsem prizadetim pri
omenjenih kupčijah najboljši vspeh in da
bi naj bile kupčije, katere so sklenili za
nje, res piruhi in ne klopotci, kar pa ni
popolnoma izključeno, posebno zaradi tega
ne, ker je „Soča" piruhe preveč „po-
farbala". In pri tem kar amo takrat pi-
sali, ostajamo tudi danes in ponavljamo,
da je nevarnosl, da bi piruhi poslali
klopoU'i torn verja, čim bolj jih l>o „l'arbal"
klcpt'lec iz Hospodski» iilice. Toliko in
nie vet: v odgovor na vsa zavijanja
naäih besed v zadnji „Soči" in njoui
„nestrastni' t " Ski prijatelju'i.
Volit«'\ v iMMitniliü iMlbor c. kr
kiiii'tijskt» (Irii'/bc. Kakor smo ).e
zadnjič porotiali se je vrsila v sobolo na
tukajSnji c. kr. kmetijski dru/.bi volil*»v
7 članov v centralni odbor te dru/be. iz
odsoka za mesto Gorico in goriško oko-
lioo. l/.voljoni so bili italijainki kaudidatje.
s 104 _glasovi proti 3S, kaioro slednje so
oildali slov. (Mani za slovenske kandidate
Pri ti volitvi pa so se Italijani zopet
jedenkrat pokaüili v pravi italijan-ki
lut'i. Sicer pa je postala i*. kr. kmetijska
družba po smrti prejšnjega nj(»nega prod-
sednika, nepozubnoga grofa Kranceta
lloroninija, vse kaj druzega. ko kmetijska
družba in so vs;ik dan bolj umičo. svo-
jenui pravemu filju. Pa proidimo k stvari.
Volitev v soboto vrsila so je po pristnom
italijanskem pravilu: osar tulto. Volilna
komisija, kutori je predsedoval sam pred
sednik in deželni glavar vit. dr. Pajor, ni
hotola pripustiti k glasavanju slovetiskih
clanov. ki niso imeli pri sobi izkaznico,
da so plačali letosnjo ulnino, četudi jih
jevabilo prodsedništvo s posebnim vahilom
k volitvi. Opomniti mora'no namrec. da se
ni pri jednakih volitvah i!o sodaj še nikdar
zahtevala taka izkaznica. Ker so pa ne-
kateri slovenski člani že pred volitvijo
slutili, da se nekaj taeega plete za ku-
lis mi, podali so se pred volitvijo v druSt-
veno pisarno, da bi plačevali svojo ud-
nino. Ali glej: blagajnika ni bilo nikjer
najti, čeravno je bilo to ob uradni uri
in bi moral biti blagajnik strankam na
razpolago. Očividno je torej, da se je
kdo tako spozabil, da se je iz stran-
karskih namenov poslužil tako nizko
mahinaeije, ki dovolj jasno priča, na kaki
stopinji dostojnosti mora stati oni, ki s>
v dosego strankarskih namenov zatek 1
k takim sredstvom. Umljivo je samo ob
sebi, da je nastala med slovenskimi člani
največja razburjenost in da je moral dr.
Pajer čuti marsikatero grenko ali po-
polnoma zasluženo besedo iz ust slo-
venskih članov. Ta volitev pa je jasno
dokazala, da Slovencem na tem polju ne
bo mogoče, več dalje orati z Italijani ter
da bodo morali skrbeti, da bodo koristi
slovenskegrt kmečkega prebivaissva, ka-
tero se nahaja v nasi deleli v ogromni
večini, zastopane drugod in ne voč v
taki dražbi, kakoršna je postala goriška
c. kr. kmetijska družba, odkar so se
zgodile veliko promembe v njenem pred-
sednistvu.
Kaj takept pa 11«' more odo-
bravati aobou pravi rodoljub. —¦ Na
kmetii^ko kemičnem poskuševališču v
Ljubljani je bilo razpisano mesto azistenta.
Za lo niosto je bilo več prosilcev Slo-
vencev in med njimi tudi jeden Čeh.
Kuratorij, ki obstoji iz stirih slovenskih
in treh nemških članov, pa ni podelil
mosta ne domačinn Slovencu in tudi ne
Č"hu, pač pa je je podelil Nemcu, ki ni
slovenžčine^zmožen. To postopanje pa je
jako razlmrilo «lovenske tehnike. Zaradi
tega poslali so v slovenske listo proteslno
izjavo, katero pa je ,.Slovenski Narod"
še le po dolgom obotavljanju sprejel kot
poslano 2 opombo, da ne prevzame ured-
ništvo ivibene odgovornosti za vsebino
izjavo. Tako postopanje „Slovenskega
Naroda" pa je slovenske visokošolce jako
ogorčilo in so po pravici dali duška ti
svoji jezi na protestnem shodu, katerega
ho imoli v zadevi onienjenega irnenovanja
pretekli petek. Pri ti priliki pala j'* marsi-
katera ostra beseda na adreso  ,.Sloven-
skoga Naroda" m ujogovih somiAljjMiikov.
Prav uincslna je hihi tudi opa/.ka, kako
ahotno jo v „SlovonsktMii Naroilu" vpiljo
nad dr. Kürberjom in naii prodsednikom
graskega vi^jega dežolnega sotlišča, ako
ta dva kakoga Nomca iiuonujela, dočim
imonujo kuratorij, v katerem sedi vecina
slovonskih elanov istotako nu Kranjskem
dožclniru zavodu za uradnika Nemea,
mesto domačina Slovonca. Naj ne zavija
stvar kakorkoli, lakoga postopanja slo-
vonske voeiuo kunitorija kmetijsko ke-
mit'noga poskuševalisCa v Ljublj^ni, no
mo'-o zagovarjati nohon  poslen rodoljub.
Slaiiii. Clesar sinn se hali, ho
jo, /,al. vrosnieilo. V nodeljo in pondoljok
imoli smo hudo slano po vsej gori^ki
okolici, po vipavski dolini in po Brdih.
Od vseh strani nam dohajajo žalostni
glasovi o volikanski škodi, katoro je pri -
zadola slana na sadju, na trtuh in nu
raznih drugih poljskih pridolkih. Posobno
hudo je osmodila krompir v občinah St.
Androž, Vrtojha in St. Ptitor. V teh oh-
činah sadijo namroč naši kme'e vse
polno zgodnjega krompirja, kateroga raz-
posiüajo potem v sovorno krajo in jo tn
za nje skoro glavni pridelek. Tudi mur-
vino posrje je slana inočno po^kodovala
in bo to za svilorojco od volike škode.
V noči od sohoto na nedeljo zmrznila
je voda po lužah in jarkih V nedoljo
zjutraj ob 7. uri jo kazal toplomer jedno
slopinjo pod nielo. Včeraj pa je stalo
srebro ravno na ničli. Snog po nasih bliž-
njih višavah še vedno ni skopnel po-
polnoma in nevarnost za alano ni äe ni-
kakor odstranjena. Po Brdih in po oko-
lici so sicer v nedoljo zjutraj in v pon-
deljek Ijudje kadili, da bi z dimom od-
gnali slano, ali vspeh je bil baje neizda-
ten. — Toliko 0 slani le na sploäno.
Mogoče da dobimo za prihodnjo ätevilko
o nji in njenih posledicah natanenej^a
poročila od naših prijateljev.
,,KatoliSko dru^tvo sloveuskih
u^iteljic" je imolo dne 28. prosinca zbo-
rovanje, pri katerem je c. kr. učiteljica,
gospa Dolores Gürtnor prebrala svoj spis
„o umetnosli v šoli"1. Živahnemu čitanju,
iz katerega se je poznalo, da öitateljica
izraža svojo lastne misli in subjektivno
prepricanje, so poslušalke sledile z oči-
vidnim zanimanjem.
Dne 1. in 2. svečana so društvenice
pele pri blagoslovu v cerkvi sv. Ignacija
v proslavo papeževo,   petindvajsetletnice.
Dne 18. svečana je duhqyni vodi-
telj, preč. g. župnik Ivan Kokoäar govoril
o pravern prerokovanju in pravih eudežih,
dne  20. svečana  pa o metodiki v petju.
Dne 11. sušca je predsednica pre-
davala v Dienstervegu do dobe njegovega
pozivanja v Berolin, dne 25. suSca
pa početnem zemljepisnem pouku. Ta
predmet bode nadaljevala dne 26. aprila
ob  10. uri predp.
üne 29. aprila ob 5. uri pop. bode
slovesno zborovanje na cast petindvaj-
setletnice sv. Očeta Leona XIII.
Iz Kožbane nam pišejo : Inteligenca
iz Mirnika in z Golobrda, napravila je,
kakor je znano, utolr proti našim občin-
skim volitvam, ki so se izvršile dne 18.
decembra 1902. Koliko kvinUlov neres-
ničnosti so ti inteligentni inodrijani na-
gromadili v svojem utoku, nočemo zdaj
omenjati. Poverno pa le to, da niso mogli
rekurenti niti jednega nozakonitega slu-
čaja dokazati, na katerega bi se rnoglo
opirati c. kr. namestništvo v Trstu, akn
hi hotelo razveljaviti volitve. Kakor v
„Soči" in v „Primorcir', trobili so v
svojem utoku, da je zmagala županova
stranka le vsled agitaeije in aicer proli-
zakonito agitaeije. Ko sta zalrobila „Soča"
in „Primorec"  to   laž v svet,   nismo  se
Zdravko je prišel doraov. Denarja,
ki so ga bile poslale mati in aestri —
je bilo uprav dovolj za železnico; od
postaje do Bukovice pa se je privlekel
peš.
Bil je prav alabe trave (zdravja),
ve8 shujäan in slab ; in moral je vedoo
počivati ob cesti.
Se ve, upal je, da se zboljäa doma
in da ozdravi, da se vrne na Dunaj, in
zato ni mislil ne na smrt, ne na pokoro.
Pri Gabičevih se ga ustrašijo; aaj
mu je smrt že gledala iz očij, in amilil
se je materi in se«trama.
Legel je ter ležal nekoliko dni ;
potem pa je postopal, najrajši je bil pred
hišo in se grel na solcu.
Vaäcani ao hodili mimo   in   ga   vi-
deli. Ali on se ni ozrl na nikogar,  imel
je pobešeno glavo in držal roke na čelu
ter ßkrival obraz, kadar je   prihajal kdo.
Sei je m-imo tudi g. kaplan g. župnik;
-ali ni se zmenil za nju, niti jupozdravil. I
Glej, zdaj ni pušil več, ni imel
—n.iir*. «   lutiK    noi«2   niaflÄ   ni   iožttla
dimka (lula) — zdaj   ni  držal   več   litra
piva v rokah.
Ta pobeljeni grob je bil že izgubil
svoj blesk, videti je bilo kosti in mečo,
gnjilobo in trhljivoat ; duša je bila še v
tej puhlini, ali morda istotako skažena
in popačena.
Gabičevim se je hudo godilo. Mati
in hčt ste še nianj prislužili, ker ate mo-
rali služiti tudi bolnikoma. Ona ata zah-
tevala take hrane, ki je ni bilo mogoče
pripraviti; zahtevala sta zdravnika in
zdravil; ali v hiši ni bilo krajearja, oče
n< imel nič, sin tudi ne. Prodali so obleko,
oče je zastavil svojo uro, sinjedal svojo
praznično obleko — izginil je kos za
koBom — vse je šlo, a potreba in beda
je zaeela iznova.
Zdaj ni ostalo drugega, nego iskati
pomoči pri dobrih ljudehvvasi. Ali kdor
je dal, je dal enkrat, v drugo   ae  je   že
izgovarjal, a v tretje je dejal, da oče in
I sin nista niti  vredna  pomoči;   kazal  je
I na njijuno življenje in pohujäanje, ki Bta
sa dajula; zlasti pa sü je ardil   ua  sina,
da je surovež in   napuhnjenec in da   se
je vedel slabo, kadarkoli je bil doma.
Obrneta se na občino; ali ta je
odrekla, ceä, da ne moro atoriti nič za
nju, ker da mora plačati za sina v bol-
nici na Dunaju, če se ne bo dal zvaliti
ta   dolg na njih halupo (hišo).
Hoteli so si kaj izposoditi; ali niso
imeli kaj. Hisa je bila že itak zadolžena,
rnnogo ni bila vredna, in dvomili so, ali
bi ostalo še kaj, ko bi jo prodali.
Mati je šla beračit v aosednje vaai,
pa jima kuhala juho iz skorij in krom-
pirja, ki ga je bila prineala domov, sestra
pa je delala v enomer, da bi ju obvaro-
vala vsaj glada.
Tudi aestra, žona mizarjeva, je sto-
rila, kar je mogla; ali napoaled je von-
darle prii51a lakota. Njijuna holezen je
napredovala, sin je bil alabži nego oče,
in morali so iakati pomotii — v žup-
nišču.
Prišel je   g.   župnik.   Ali   nista   ga
sprejela uljudno — niti oče niti sin. Go- I
voril je ž njima, ter ae preprical, kakäna
pomoč jd tu najbolj potrebna ;   in začol
jima je pošiljali krepko govejo juho.
Ko je prišel v drugo, bila sta že
bolj uljudna. Zahvalila ata ae mu, te."
povedala, kako dobro jim je atorila jtihti.
Župnik ju ni zapustil. Dobivala hU
juho, pa tudi on je prihajal večkrat ter
se zadrževal vedno dalje pri njiju.
Lahko si mislimo, o čem je govoril
ž njima in kaj jima je polagal na sree.
Ali morda komu ne pride na um, da jima
ni opomnil niti enkrat, kako sta ga prej
žalila in mu nagajala, pa mu odrekala
vsako spoštovanje, da, celo navadno po-
zdravljanje.
Čakal je, da sama prideta na to.
In dočakal je, Sin je začel prej nego ode,
ker je bil bliže smrti. Spoznal je svoje
pregreške, obžaloval jih ter prosil odpu-
ščanja svojega dobrotnika-duhovnika, ki
se ga je usmilil tedaj, ko se nihče m
zmenil zanj; pa mu je skrbel za te'° m
duäo, mu prinašal tolažbo in ga naposled
pomiril tudi z Bogotn.
(Kouec pride.)
Loterijsko številke.
IN. aprila.
Trst......31    43   3ft    70    ftf>
Line......27    tit)      7    42    SO
St.   J.'tl).                                                             '
Razglas!
IVi   potl|>isiiit'in /U|i;iii>t\ ii ixld.i
•  diit'  I'}, aprila  t.   1.  oil   1 1.
hit    prnlpnluilnr   <lo   |m»1ii<I lit"
I'otom /in;in|>t'\ aliic (li;i/.bc /\ išmjf
u/iroiii;i [u>pra\a u'rkvr >v. Ivana
n;i   Volrjt'inuiadil.
htlt» jti ivnjrnu na 2'100 kron
in \*ak pontuiiiik hum a polo/iti pri
<lra/ln 10 oilstotno varšcino pre\-
<l:irjene ivne.
Xaert.   piKiaciui,    «Irazlu'in    po- ]
i;oji   in   \m'   diuyo  >e   It'llUi>   u^lt'ila \   i
obcinski  pisann  v  Koiimu ub uraii-
mli   iicali.
¦v
Ziipanstvo v Konuiu.
dne 15   aprila  1903.
Zupan:
Švara.
Na prodaj je
enonadstropna hiša
v ulici Torrione St. 8,
po jako   zmerni  ceni.
Vt'c M*  puizve  pri lastniku  hist*
i-U>t;un.
I             KrojaŠka mojstra
| Cufer & Bajt
v Gorici. ulica sv. Antona St. 7
)    v hiši g. Jerneja Kopača
I                            izdelujeta
- ysakovrstne oblckc za mo*ke
| po mcri, bodisi fine ali pa
i                  priprostc.
Priporoeata .se svojim rojakom
| v Gorici in na deželi, posebno pa
.   e. duhovščini za obilna naročila.
Fani Drašček
zaloga šivalnih strojev
Gorica. Stolna ulica hiš. št. 2.
Prodaj a
stroje tudi
|   na teden-
*     ske ali
mesečne
obroko.
Stroji so
iz prvih
tovarn ter
najboljsp,
kakuvo.sti
Priporoča
se slav.
,    občinstvu.
Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki „Solskega doma"
y      TISKA:
Časopise   - - -
Knjige......
Diplome.....
Trgovske racune
Cenlke    .....
Vabila za veselioe
Pisma 8 firmo   -
Razne etikete - -
I. t. d.
NARODNA =
= TISKARNA
[         v GORICI
| prevzema vsa v tiskarsko
[ stroko spadajoča dela in
[ izvršuje v moderni in okusni
\ obliki po tako nizkih cenah
\ da se ne boji ni knke
\ ^     konkureiiee.      ^
TISKA:     ^
Tisk./a duhovniji'    <
Plakatu   -.....
Sprejemnioe -    -
Računske sklepe-
Pobotnlce - - - -    '
Razne posetnloe -    '
Poročnioe - - - -
Osmrtnice - - - -
1.1. d.
^^        Pri svetem Antonu Padovanskem^^^v|
PRVA ZALOGA
cerkvenih oblek in nabožnih stvari.
Trst, Via Muda vecchia St. 2 (za mestno hišo)
Dobi se bogata izbira pianct, dalmatik, pluvial, lnuncral, rokctov
kvadratov, kolarjev Leo, prsnikov, misalov, brevirjev, ritualov, diuniüv in
nostcvilno iiabožnih razlicno fino vczanih knjii»', svmiikov, krizev, svctihiic,
keliliov, ciborjev se srebrno kupo.
Jedina zalog-a za celo Primorje kipov o vsakovrstui velikosti
in kvaliteti, umetiiiško delo v roniauskein kartonu, priporočljivili posebuo
za vlažue cerkve.
Zaloga sveč iz čistega čebelnega voska kakor tudi nicšanc
sveče I. in II. vrste, podob, vencev, kri/.čev in svetiuj vsakovrstnih.
Lastna izdelovalnica palm iz umctnili cvetlic in vsakovrstnih
drugih del spadajočih k bogočastju, izvršijo se vezenja (ricami) najfiiiejša
za zastave, pregrinjala i. dr.
Popravlja  se vsakovrstne  stvari za ceno, — -                           =
—          pri Kojej je izključena vsaka konkuronca.
Naročitve se izvršijo točno in Intro.
2^""   Ob nedeljah in praznikib je prodajalnica zaprta.   ""^fil
Z odličnim  spoštovanjem                            Anton j   Vogrie#
iK Mejnarodni panorama
W   iz Berolina, odlik. na vseh svetovnih razstavah.
K^stavracija „LA UOIIKMI^S Uorim, tokaliM'o
Josipa Vrnlija št. JiS.
Polo van je po Hvetu, /a vseh y.aiiimi^o.
Vsak tedon nov prognun!
Od    11*   du 2;*). ;iprila
CeHiir Fra«>c «lozes |>ri   xmlnjili »vsiri-
skili   vajali.   SpuHČaiije UrocJji v niorjtv
Prizoi'i  iz  poiii4»iskili   \ojnili vaj.
Niksto naj ne zamnfli oaledati»teh krasnih naravnib lepot.
Odprto vsak dan od 9. zj. do 9. zv.
Vstopnina 40 vin.» otreci in vojaki Ao narednika 20 vin.
Anton  Pečenko
Vrt.in   ulica 8 <-(UU( A Via Ginnlino 8
pristna    bela   ,
in črna   wina   /
<z   wipavskih,
furhinskih,
briskih,   dal-
>   matinskih  in
isterakih  v i -
nogrado«,
liosl;ivlj;i nil tlom in nizpoAiIjii po h'U-y-
.lifi n;i vsc kr.-ij)' jivstro r^i«rski> moii.'iiliijc v
Hodih oil   i)ti   lilrov   iwiprcj.   Na   ziililcvt»    poäilja
tudi  uzorci1.
Ccne zmerne. Postreiba po&tena.
Ivan Bednarik
priporoČH svojn
knjigoveznico
v (Jorici
ulica Vetturini št.  3.
15 %
pod navadno ceno
rax prodaj a
radi pozne^a zimskeg-a časa
J. Zornik
Gorica, Gosposka ulica 7,
vse zimsko blagn, kakor n. pr.
krasne volnene ^orpe, rate,
podobleke, vsakovrstno Jaeger-
porilo, rokavieo, nogavice, blu-
se, volno, kožuhovino, zirnsk«
eevlje itd. — Nikdo naj ne
zamndi te lepe prilike za
ceni nakup!
Odlikovana delavnica!
antTkrušjč^
krojaški mojster v vrtni ulici 26.
iTiporoca se si. občin-
stvu v meslu in na deželi,
posebno čč. duhovščini. —
Ima bogato zalogo blaga
vsake vrstc in za vsaki stan,
ter opozarja na ravno do^lo
sveže pomiadansko blago,
luslni \zi\v\p)iLgotovih oblek
in površnih sukenj. Cene
prav solidne!
Podpisani priporocu slavnomu ob-
(*:insivu    v   Gorici   in    na   deželi    svojo
prodajalnico jestvin.
V zalogi ima kave vsoh vrst, raz-
lično moke iz Majdičevegamlina v Kranju,
nadalje ima tudi raznovrstne pijače na
primer: srancoski Cognac, priatni
kranjski brinjovec, dornaci tropinovec,
fini rum, različna vina, goršice (Sonl.)
Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodnve
u/igalice. — V zalogi se do be tudi tP-
stnnine tvrdke Žnideršič & Valenčič v
Ilirski Bistrici, ler dru^o v to stroke
spadajoče blago. — Postrežba točna in
po zmernih cenah.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Kiilin.
tr^ovee v Sonu'iiiski ulii'i !»• štv.  1.
(v  IhhIni  hiSi >
„Krojaska##
###zadruga"
Gorica,
(«osposka iili<*ii št. 7.
Ravno došle
so zadnje novosti raznega krojnega
blaga za spomladansko in letno seznno,
kakor: Volne, perkal, Oksfort, BativSt,
satin, Zefir, svilo za prati, Tennis,
Pique bele in barvane. — Moška sukna
po ysaki ceni in veliki izberi. — Nada-
lje ima bogato zalogo platna, Chif-
fona in prtenine, hlačevine, volnene
odeje, kovtrov, bombaževine, iepnih rut,
robcev, ovratnikov, naprsnikov in raznih
drobnin.
rrcju'inic /ai;rhijala in |>o-
liriiijjila iz volne in iMmiba-
/evilic. TmJi so se Maziijanja
slavnciim obcinslvn. <J;i sc rax«
proda vne od preJHiijili
sc^oii zaoHiailo lila^o pod
IsimIiio ceno.
ffiSF Na zahtevo stranke
pošiljajo se uzorci poštnine
prosti hitro in točno. ^m
Konečiio He liaxntuija |
slavneiiiii obftiiiHtvu, da |
so cene ludi vneniu no- i
veuiu  I»I a«H  tako  iiixke,
da He ni  bati nikake
konkurence!
Cene so stalne!
Zdaj  se nudi rojakom v meslu
in    im,   deželi   priliku   za   pošteuo   ."
in   solidno postrežbo !                       I
Št. 32.                                           V (iorici, v torck dm- l\. H|»rilH 1903.                   ¦                Letnik V.
l/.li;ij:i vs.i               t'ck   in muImmu ith
II. in i |irt'i||ii)lilni' /.;i iim'sIo Iit oi, ;', uri
|i.|i. ix ilc'"|i> .\ko |t;i<li' ii.i l;i din v.i
|u';i/.iiik i/.idr il:ui |iri'| oh li /vi'i'vr. Sl;ini'
|in jKKli pri'jt'iniiii <ili v (iurici ii;t ilom
jnišil|aii ri'loh'luo S \. |mi||i'Iii'( '{¦ K in
('•ellllrl.no 2 K. l'ri)il.i|;i si'v (Jorici v l<>
l>;tk;ini;in S c li \\ ;t r /. v Šolskih uli<-;ili
I c I I c rs i I /. v A!iiriskih iilic.'ih in I'1'-
h a ii n;i   \ I'ldiji'Vi'Mi  li'k:ilis«>u |>o tf vin.
GOKICA
(VwVnio iz<lim,j<\|
I rednKtvo in upntvnlitvo  »¦•
iiat,;t|al,H   v   <\ a rod n i   liikarin»,
ultra Vi'Uuririi  Ii   *t. 9
|tu|jiseje n.ialovili na urcciniitvo,
«ifditM1 in narnčiiino \>& na uprarmitvu
»(J(irif«-t. Oplasi si? r.'u'uiiijo po petit-
vrilali in nicer ako »¦• tiikajo 1 krai po
12 vin, 2-krat jx> 10 vin , 3 k rat po
h vin. Ako »»• vfčkrat liskajo. ra«Si-
injo si- po pMffiniLi.
Izihijiitrlj in odgovorni iirednik Josip  Marusu:.
Tiska  „Narodna tiskarna" mdgov. J  JMaruAiti).
Divide et impera!
i/.  di'/.i-lc )
Slovene1 sino vendar srečno prijad-
rali do one lof-ke, na kateri so nas Imleli
jmeti vedno na nas naroiini po^in pre-
žeči naši politični sovražniki.
(iredoč za svojirn slalnim smolrom,
kijeizražen v besedah „deli in vladaj!"',
so dosegli ono. po čemer so hrepeneli:
razkosali so nas, da na* razkosaiie, ložje
obvladujejo.
Po tem geslu se naši pravi sovraž-
niki ne ravnajo le danes, marveč ravnali
so se po tern geslu že v davnih rasih,
ko so stali Slovani v bojih zoper surove,
nenasitne Germane. Vsikdar je bila tak-
tika divjib Tevtonov proti celam Slovanov
ta, da zapalijo med njimi n o l r a n j e
strankarstvo in jib tako store ne-
slo/ne med seboj, nemoene za odločilen
upor. Kdor le kolirkaj pogleda v zgodo-
vino Slovanov, našel bode potrjeno res-
nico leb besedij. Med Slovani vseb dob
se je naslo užaljenih sebienih bedakov,
ki so iz nizkotnil) nagibov raje izdali
svoj rod nego pa da bi se bili odpovedali
osebnim,   sploSnosti   prav   nič   hasnočim
koristim.
Heči morarno sicer, da zvijačni Ger-
mani delajo po tem geslu tudi nasproti
drugim narodnostim. Kamorkoli pogle-
damo, povsodi vidimo nernške, odnosno
germanske politične ;ntrigante in od njib
najete izdajice, kako hujskajo stranke in
cepijo jednotne narodne organizacije.
Bodisi da intrigirajo med poldivjirni na-
rodi južne Amerike in uprizarjajos svojimi
zabrbnimi igrami krvave revolucije in
imajo od njih koristi za svoje naseljenje.
— bodisi da mečejo bakljo razdora med
civilizovana nenemžka ljudstva tvrope,
povsodi in prav povsodi vidimo pri
nevarnib političnib igrah vmes ^ e r-
m a n s k o roko.
Ni treba, da baš kažomo na one^a
nemškega trgovea Leitnerj«. ki je v
Zaprežiču na llrvatskem nahujskal tri-
deset slovanskih kmetov zoper madjarsko
zastavo in tako vprizoril v mali neznatni
vaaici protimadjarsko revolueijo, ki bode
drago stala tamošnje ljudstvo, — imamo
ne.številno druzih dokazov naše politicrie
dobe pred seboj, kako neumorno se pri-
zadevajo naši najnevarniši politični na-
»protniki, da nas po gorenjem geslu raz-
dvajajo in vladajo med nami.
Vsak»!ga pravega slovenskega rodo-
Ijuba mopa v srce boleti narodno izdaj
stvf), katero pojH.ylju vodstvo takozvane
„narodno napr«drie%' ali kakor jo Nemci
ironiOno laskavo na/.ivljajo: „slo vonjjko-
radikalne" stranke na Kranjukern
Dolgo so bili na$i bratje na Kranj-
skern za tamošnje Nnmce neprodiren zid,
ki je branil nialo slovensko trdnjavi». /h
so ohupavali tevtonski oMegovalci, da ^«
jim no posreči zavzeti na^ trdni na^ip,
ali vjlej ! sine jirn v ^lavo narnctna
misel: b a k I j o raz do r h t r e l> a v r e (¦ i
m cd ii j f v I nl n j a v o in p r e j k o
slej padejo — zbej/ani in nejedirii —
s a m i v r o k e p r e m e t e n i m o b I e -
K o v a I c c in! Mitro so naSli nekaj Ju-
dež'»v v onib vr-itali, ki korakajo „prvi"
pod narodnirn praporjem. t. j. lju<li. ki so
se raj^i zapisali sovraAniku, n»-^o bi s^
odrekli schičniin ciljern in oikmiiu naciiui
politic'negH delovanja. ki je popolnoma
nasprottui  koristim   slovenskejja Ijudstva.
In kaj vidimo kod sad tuke^H ob-
naAunja s I a b o t n i b s I o v e n s k i h
z n a t ¦ a j e v y
To. da ^la^ilo Jnrčicevo in Tom^i-
čevo podpira n c m š k e kandidature
v ö'sto slovenskib ob^inah ter za^ovarja
neniäko slvar: da to glasilo danes niti
ne sprejema več dopisov onih svojih pri-
stasev na najnevarnižih političnih točkah
„osrednje slovenske domovine", kateri
ne sogla^ajo z narodno izdajsko zvezo
svojp^a vodstva v Ljubljana; da so odprte
duri   urednistva tega glasila   prvim   pan-
' n^rrnanom na Kranjskem ter da je nemska
stvar dozorela že tako dalet1, da se rno-
rejo dofiajati stvari, kakor je imenovanje
jedne^a prvih vgenemških kriča^-ev na
javnern zavodu — narproti zmožnejšim
slovenskim  prosilcem! —
!            ()/.nanem pismu najbolj za^rizcne^a
renogata nove dobe, barona Schwell a
v zadovi trži^kih volitev. so cenj. či-
tatelji    ..(.iorice"   že   čitali.    nad  katerem
' se   ztfražajo   tudi   pošteni    neniAki   listi.
I Trebn je pa   pribiti,   da se «lasilo   „slo-
[ venakih radikalcev vede posebno sum-
ljivo. ako se mu od katere koli strani
pove re.snica, katero še lu in tarn skriva
pod krinko ..pristne naroilnosti". Tako
vedenje pa je zadnja postaja v narodno-
moralnem propadanju, postaja, na kateri
se že labko stavi pro^noza za najbližjo
bodočnosl   ljudij, ki so dospeli  do nje.
/akaj sp peoamo /. zadevanrtf,'In se
o.Hobito tičejo naSih kranjnkib br«tov >
Zato, ker v strogr) političnih rečeh se
čutimo tako jedine a ävojirni ,.o<»rednjimi
brati'1 Slovenci. kakor se čutirno i THftmi
sistalimi avHtrijskimi S I o v a n i. Gorje,
ak" bi se tnko ne čulili. potem bi bili
naši nasprotniki zh doses.'li svoj narnen
/aloslo bi bilo. ako bi se Slovani ne
zavedali riam^ii >v našiti nasprotnikov.
Kredočih za tern. iia lias ra/dvojt- in potem
toliko ^otovejf* p-Tdjurmijo. Mnrsikaj je
nasprotnik /.e dnse^oi tu pri nas vsled
izdajske^a delovanja sebič*nežev in v uo-
sedni pokrijini. vendar tolaži nas po-
sebno to. da je ogromna četa pravih
narodnih bojevnikov na delu zoper so-
vra/nika v la^tnem in tujern taboru. in
da se ta četa od dne do dne množi. po
"nifi. k: ^o bili zapeljani. a katere je
suoznanje o tej nevarnosti z& na^ ob-
»lanck  dohitelo ^e ob   — jednajsti  uri.
Preprieani ^mo, d« narodna zavedt,
ktitnr ) ..narodno-radikalna" 'i stranka
pcivs'id iju;i. vzplamti v narodu z novim
"jniHrn ter da narodno in krščansko pre-
pricanje bo zopet družilo in nav^u^evalo
naie bojne eete V to pomozi Bo« in
po;teno*t sloven^ka !
Politični pregled.
Dtzelni zbor ittjerskl
Dež. zbor Atajerski se^el sejena kratko
zasedanje. V tern zasedanju izvolili so se
razni odseki V ?sak teh odsekov je izvöljen
po jeden älovenski de;:elni poslanec, V
deželni odbor bil je od Slovencev izroljen
posl Hobie. Rokitanskijeva stranka je gla-
«ovala s Slovenci. V rieželnem zboru je
prodrlo vkljub ugovorom od strani slo-
venskih deželnih poslancev nem5ko žensko
učiteljišče v Mariboru, v katerih irnena
sta üovorila /ičkar in llrašovec. KatoliSka
neinSka stranka je glasovala proti Slo-
vencem
Parlamentarna krlza na Ogrtkem
V soboto so pr;äli na Dunaj ogrski
minist predsed pl. Szell. doraobranski
minister Feyerwary. minister Vlasaios in
predsednik ogrske posl. zbornice grof
Apponv. E^išli so zaradi ogrske parla-
mentarne in politične krize. ki se mora
te dni resiti.
Društvo vlnokoiolcev ..Corda Fratres"
Te dni je zborovnlo v Palermu dra-
štvo visokošolcev „Corda Frates", ki je
nekako internacijonalno in katerega udje
so tudi avstrijski visokosok'i. Pri ti priliki
doälo je temu drustvu   pismo   Hicciottija
Garibaldija. ? katerern pozivlja italijunak«
Tisokoiolee, nai se organizujf5jo r to, da.
se konečno odtriejo od Avstrije, I)aluia-
cija. Istra. Trst. Gon5ko in južno Tirolsko.
Car v Rlmu
Pred par tedni so poročali listi, da
je ruflki car za zdaj opustii misel. po-
dati se v Hirn. l>- dni pa krožijo po
listih zopet vesti, da se ruski ear ž» v
niftsecu maja poda  ˇ Himu
Kartu/ijani 'n franctzkl ministerial predsfdnlk
Combei
Veliko sanzaci,o je provzročila te
dni na Francozkem vest, ki je krožila
po nekaterih francozkih listih in v katero
je zapleten sin ministerskega predsednika
f.iombesa. ki je tajnik ˇ notranjem mi-
nisterstru Listi so namreč poročali, da
je neka vplivna oseba nonudila kartu-
zijanom vspešno posredovanja v zadevi
avtorizacije. ako ji red izplnča za to takoj
ÜOOOCXJ 'rankov. ki jih dobi dotična par-
l«metarna skupina, ki bo v zbornici
podpirala proSnjO kartazijanov. po tera
pa se 2'Xj.OOO irankov v volilni tond za
dotično stranko. Da je bila ta zahteva
res ^tavljena. potrjaje po poročilu pa-
riskih listov kartuzijan«ki duhovnik Hey.
Prior je seveda to ponudbo odklonü. Uto
potrjuje orednik lista „Petit Daaphinois"'
Besson. ki sicer imena dotične osebe äe
ne navaja. a se iz ?ae atere razvidi, da
tiöi za nio -in rninisterskega predsednika
Kdgar Ciombes. tajnik v notranjem mi-
nisterstvu. Mož je bržkone potrebovai
denarja. in kje bi ga bil lažje dobil nego
tu. ko bi mu nakana ne bila izpodletela.
Francoike kongregaclje.
V  St. Lanrentu so t petek uradno
zaprli in zapečatili veliko tovarno likerjev
„Chatreuse",    last    redovniko?   kartuzi-
jancev.
Oče Rev, ki je vpisan kakor lastnik
tovarne, je proti temu postopanju pro-
testiral. Množica je pred tovarno de-
monstrirala t  prilog redovnikov.
V    petek   je   doäel   v   Pariz   Joaip
Besson, glavni urednik lista „Petit Daap-
hinois", da bo od preiskovalnega sodnika
zaslišan   glede   onih   člankov, v   katerih
se zatrjQje.   da  je   neka   visoka   vladna
oseba obljubila izposlovati kartazijancem
avtorizacijo proti dvem railijonom trankov
odškodnine.
Besson hoče dokazati. da je bila
dotična oseba res Edgard Combes, sin
sedanjega ministerskega predsednika
Angleži in Ircl.
Najnovejša poročila iz Londona jav-
Ijajo, da se, žal. tudi državnemu tajniku
za Irsko VV y n d h a m u ne bo posreöila
akcija, ki so jo pred njim 7.aman po-
sku^ali izvesti v prilog zatiranim Ircem
razni odliOni voditelji tega naroda. Da,
priälo je sedaj že tako dalee da mora
imenovani   Wyndham   sam   izjavljati, da
LISTKK.
l'o ovinkih k painoti.
Čcški:  V  Illinka.
(l'aljo.)
Begala je iz ene službe v drugo.
Kjer ni «mela pohajati in potepati se,
tarn ni vztrajala. Govorila je že nemški,
se ve da slabo. Pustila je že prvega Iju-
bimea, pa si dobila drugega, in si izbi-
rala vedno bolj imenitne. Naposled je
naletela na Zdravka, in tega sejedržala
zdaj, on pa nje. Obiakala ata skupno Bu-
kovico, dasi se nista bila poročena, in
nista se sramovala lega.
Pač pa so se sramovali zato drugi,
posebno mati in 3estri; in tudi — oče
se je že začel sramovati.
Bil je zdaj ubožec, stiskalo ga je
pomanjkanje, sin mu ni pomagal, nego
le hčeri in mati. Starejša se je poročila,
imela je za moža niizarja, ki ga je dolgo
čakala; mlajša pa je bila pri roditeljih
doma, ker že ni bilo ključavničarja, ki bi
^'1 vzprejel očetovo rokodelatvo.
zHslužil kak kajear, zapil gaje za Aganje.
Mati in hči sie delali v potu svojega
obraza, da bi se preživeli, pa hodili na
dnino in delali pri ljudeh, pa vendar je
šlo Gabisievim le slabo.
Priäel je sin in videl je to, in ž
njim tudi njegova draga. Zdaj ju ni nič
veselilo tu, zatajevala sta očeta in inater,
malo ata bila pri njiju, ampak le na
krčmi, ali kje druge, pa hodila v mesto
in se potikala po vasi in okolici.
V IJukovici nista ostala dolga ; ljudje
se niso zmenili za njiju, in jima kazali
svojo nevoljo na vse možne načine;oče
je hotel denar, mati ju je opominjala,
ter ju karala, a g. župnik je dejal, daju
ne bo trpel v župniji, če se ne izkažeta
s poročnim Iistom.
Zdravko se je razsrdil, ingrdilžup-
nika, da je nazadnjak, mračnjak, da ne
ve, kaka äega je na üunaju in hoče de-
lati z Dunajčanom kakor  z   domačinom.
Uü, Zdravko je govoril zaničljivo o
vseh duhovnikih. Ne in ne — on se du-
hovniku ne odkrije; do smrti tra ne do-
njin siužDo Dozjo in sveteobrede. To da
je le prevara; in da je to spoznai in
sliäal to od mož, ki so modrejSi nego
duhovniki ; in je bral to y neraäkih knji-
gah in imenitnih «5asnikih, kakoržnih Čehi
še iiimajo ne.
In odšla sta iz Bukovice, nikdar
več — sta rekla — se ne prikažeta tjt-.
Oče je očital sinu, da nima ljubezni do
njega, da ga zametuje in mu nič ne da;
mati in sestri so plakale, pa molile za-nj,
da bi ga Bog raz9vetlil in preobrnil. G.
župnik pa je del o njiju: „To sta po-
beljena"groba, in ko se odlušči to beülo
in odpade, tedaj ostane od njiju le pepel,
bedni in smrdljivi prah. 0, da bi se vr-
nila k Bogu, se sprijaznila 2 njim ter
reäila dušo!"
IX.
KljuČavničar Gabič je biral vedno
bolj; več je ležal, nego hodil in sedel.
Rad bi bil jedel, rad bi bil pil; ali jesti
so mu dajali, kar   so   imeli,   in   piti   je
moral    vruln    —    ?¦    liraiim     mu      nik/ifl     ni
Sin ni ničesar več poäiljal z Du-
naja; niti vedeli niso, kje prav živi. Oče
mu je bil pisal, ali pismo je prišlo nazaj
z opazko , da Zdravko Gabič ne stanuje
več kjer poprej, in da se ne ve, kje je.
In od tega časa se ni čulo nič vee o
njem.
To je trajalo dve leti. Kar dobijo
od Zdravka list, v katerem je pisal, da
je na üunaju v bolniäniei, da potrebuje
denarja in da prosi,   naj   mu   pomorejo.
Ali hiso mogli pomagati, oöe pa ne
bi hotel, ko bi tudi bil mogel. Vendar
so zbrale mati in hčeri poslednje kraj-
carje, ter si Se izposodile, da bi vendar
pomagale ubogemu bolniku.
Taka je materina in sestrinja Iju-
bezen, če izhaja iz krščansko čutečega
in usmiljenega srca !
Zdravko je dobil denar; bil je gi-
njen in stožilo se mu je po domadiji.
Izpustili so ga iz bolnice, ali moralo se
je plačati za to. In ko ni irnel niöesa,
dobila je   oböina  bukoviäka   nalog,   naj
na uresničenje   takozvane   imke   Home-   .
rule-lf:!l ni   misliti v sedanjih   razmerah.  ]
Glavni  protivmk   irnk.h teženj je, kar je   :
pac samoobüebi umevno, znani ,,človeko-  i
ijub"   Chamberlain,   ki   ima v Angliji   $e  I
vedno pretežen upli? in se imi celo ka-
hinetni načelnik Baltour ne more ustav-
Ijati    Neki list pravi,   da na uresnicenji»  !
Wyndhamovega   načrta  ni   mogel   nihče  !
resno misliti, kdor pozna sedanje razmert»  j
v   angležkih   vladnih   krogih.   To   je   po   j
ninenju tega listn   ravno tako  malo mo-   '
goce, kakor n  pr  pri nas obnovitev Ba-   |
denijevih   jezikovnih   naredeb  od   strani   i
kake  Baerenreither - Pradejeve   vlade a!i   :
pa   uvedba   nemäkega   drzavnega   jezika  I
po ministerslvu Jauorski-Stransky.   Kaz-   i
mere so torej za lrce äe vedno   skrajno  j
zaloatne in   nesrečni   zalirani   narod  bo   t
moral sV dalje ječati pod   jarmom   brez-
vestnih angležkih mogotcev.
Italfjanska juridična fakulteta v Inomostu.
/> delj Oasa se Oita po raznih listih.
da namerava vlada ustanoviti v lnomostu
posehno italijansko juridieno iakulteto.
Proti tej nameri vlade pa so se zaeeli
Nenu-i v Inomostu oglaäati. Tako je sklical
te dni župan v Inomostu shod, na katerem
je bila sprejeta resolucija, s katero se i
pozivljajo nemški državni poslanci, da se
zavzamejo za nemäki značaj vseučilišča
v Inomostu in naj skrbe za to, da 3e
prepreei ustanova italijanske pravne aka-
demije.
Macodonakl dogodki.
Rusija in Avstrija nista zadovoljni
ne s Turčijo in tudi ne z Bolgarijo. Prvi
se očita, da se premalo briga, da bi ukrotila
Albance, o drugi pa trdita, da ni pre-
trgala se vseh zvez z macedonskimi
ustasi. Na to sta opozorili Rusija in
Avstrija Turčijo in Bolgarijo tei' zvraeati
vso odgovornost za hude posledice na
nju. V Solunu je nastala te dni med
prebivalstvom velika razburjenost. Kro-
žijo namreč tarn vesti, da nameravajo
ustaši pognati v zrak banko, poäto in
druge denarne zavode. Zato pa je od-
redila oblast, da hodijo po noči po ulicah,
v katerih stanujejo kristjani. močne vo-
jaške straže. Oblast je tudi izdala po-
seben manifest, s katerim se opozorja
prebivalstyo, naj se ne vznemirja vsled
takih govoric. Ali manifest ni nikakor
pomiril prebivalstva, marvečjeješe bolj
razburil. Zato je pripravljeno le vse
polno družin na beg.
Iz Male Azije dohaja po morju
vsafei dan vse polno vojaätva. Vse to vo-
jaätvo je namenjeno za kosovski   vilajet.
V   Mitrovico je ie dospel   odlok, ki
zaukazuje, da se s srnrtjo kaznuje Ščer-
binovega morilca Ibrahima.
Prebivalstvo Macedonije.
V  Macedoniji je od 2,258.224 ljudij
1,182.030   Slovanov,     499.204    Turkov,
228.702   Grka   128.711^ Albancev: ostali
so Gincari,   španjski   Židi,   Cigani,   Rusi,
Cerkezi in nekaj druzih tujcev. V ostalih
delih evropsse Turcije   so   Slovani tako
zastopani: Vilajet Drinopolje: skupno pre-
bivalstvo   l,006.f)00:   Slovanov   580.000.
Vilajet    Kosovo:     skupno    prebivalstvo
1,073.691 ; Slovanov 637.600. Vilajet Sku-
tan: skupno   prebivalstvo   322.000; Slo-
vanov   70.000.   Vilajet   Janima   648.000 ;
Slovanov   20.000.   •¦—   Največja   mesta v
Macedoniji   so:   Solun:    118.000   preb.;
liitolj: 37.000 preb.; Skoplje 31.900 preb.;
Seres: 28 100 preb.; Prilip : 24.540 preb.;
Slip : 20.900 prebivalcev. Nadalje so mesta
z 10.000-20.000   preb.:   Voden,   Veles,
Strumica, Tetovo, Ohrid, Ber   in   Debar.
Nadalje je se 34 mest s 1000 do  10.000
prebivalcev.
I  Domače in razne novice.
I           /a ,,Solski   Hour'  so   placale   za
| mesece januar, tebruar in mareo toga
! It'ta gospe: DrasOek Kranja, posestnikova
soproga 1 K SO vin.. Kinzger Gi*ela, nad
znrnikova soproga 6 K; Irma Kon. tajni
kova soproga 6 K; Hrovatin Antonija,
nadučiteljeva soproga 3 K; Kaučič Karla,
trgovčeva soproga 6 K; Kopac Marija.
trgovčeva aoprofa lö K; Papei Milena,
asistentova soproga 3 K; Santel Avgusta,
profesorjeva soproga 3 K; ter gospo-
dične: Bizjak IWnardiiiH, Kstera in
Rožica po 60 vin.; Havel Štelanka 1 K
20 vin.; Kranjeo Marija 3 K ; Schweckler
Amalija 6 K: šantel Danica in Henriku
po 60 vin.
PresrOna hvala vsem darovalkam
in obilno posnemalk!
Nemsko - slovenska /.win na
KninjsktMii. — Da je narodno-napmlna
stranka na Kranjskom sklenila z Nemci
zvezo. ki je rodiln pri občinskih volitvah
v Tržiču grdo narodno izdajstvo. to je
bilo dokazano z neovržnim dokumentom.
Trtko z.vezo je obsojalo vse Oasopisje. ki
inu je še količkaj mari nn obanku slo-
venskega naroda. Slovenskemu časopisju.
ki je tako zvezo obsojalo. se je pridru-
žila zadnji čas tudi ugledna praška „Po-
litik", ki je v ta namen na velikonočno
soboto priobčiln članek pod naslovom:
..Der Anfang vom Ende". Ta članek pa
je tako zmešal možgane ljiidem okolo
..Slovenskega Naroda" ter jih tako raz-
buril, da so začeli kakor blazni okolo
sebe brcati na desno in na levo, tako,
da se jim mora smijati vsak razsoden
človek. Kdor se hoče o tem pripričati,
čita naj dotična dva članka, katera je
priobčil „SI. Narod'4 kot odgovor na zgo-
raj omenjeni ("lanek „Politike". V zad-
njem svojem članku pa je mahnil „Na-
rodov' člankar s svojo surovo gorjačo
tudi po dr. Gregorčiču, ter zapisal te-le
besede : ,.In ko je na Goriškem falitni
dr Gregorčič z zvezo, katero je sklenil
z Lahi, zlezel v državni zbor in deželni
odbor, je-li „Politik** tulila proti ome-
njenemu klerikalnemu politiku tako. ka-
kor tuli dandanes proti nam in napredni
stranki?"' — Tu očita torej „Narodov"
člankar dr. Gregorčiču, da je sklenil z
Lahi zvezo. To isto je očitala dr. Gre-
gorčiču svoječasno tudi „Sočau. Kakor
sr/.io pa takrat rekli ,.Sočinemu-' član-
karju, da ostane toliko časa podli falot,
doklernam ne dokaže resničnosti te svoje
trditve, istotako rečemo danes tudi ,.Na-
rodovemu" člankarju, da je in ostane
podli falot, dokler nam ne dokaže, kje,
kdaj in kako da je dr. Gregorčič sklenil
z Lahi kako zvezo.
Velikonoöni plruhi.   — Pod tem
naslovom smo v predzadnji številki na-
šega lista prinesli vest, da so nekateri
za9ebniki z denarjem, katerega je dala
Ijubljanska kreditna banka kupili go-
stilno ,.Pri Jelenu" ter da je /Prgovska
obrtna zadruga*' tudi z denarjem, ka-
teregaje baje posodila ista Ijubljanska kre-
ditn» banka, kupila hotel ,.Pri južnem
kolodvoru"'. Ker je hotela „Soča" ozna-
čiti te kupeije za piruhe vsem goriškim
Slovencem, povedali smo, da ao te kap-
čije piruhi le za tiste osebe, ki 30 pri
teh kupčijah prizadete, ali nikakor ne
piruhi za vse goriške Slovence. Pristavili
pa smo, da želirno vsem prizadetim pri
omenjenih kupčijah najboljši vspeh in da
hi naj bile kupčije, katere so sklenili za
nje, res piruhi in ne klopotci, kar pa ni
popolnoma izključeno, posebno zaradi tega
ne, ker je „Soča*1 piruhe preveč ^po-
farbala". In pri tem kar smo takrat pi-
sali, ostajamo tudi danes in  ponavljamo,
iIh jo nevarnosl, da bi piruhi posbili
klopotci tem vecja, «5im bolj jih bo „larb;ilu
klepotec iz liospodskt» ulice. Toliko in
nie vec v odgovor na vsa xavijanja
nažih besed v zadnji ,.Soči" in njciii
„nestrastnil ir/aSki  t>rijaleljit'i
Volitcv v ctMitnihit odlitu1 v. kr
knii'tijskc druXI»*'. Kakor smo ).e
zadnjič poroOali st» jt» vrsila v soboto na
tukajšnji c. kr. kmetijski družbi volit<»v
7 člunov v centralni odbor t<j druAbe iz
odseka zu mesto Gorico in gorisko oko-
lico. lzvoljeni so bili iüilijunski kundidatje
s lOi glasovi proti 38, katorc slednje so
oildali slov. <Mnni za slovenske kandidato
E'ri ti volitvi pa so se Halijani aopet
jedenkrat pokazali v pravi italijun^ki
luči. Sicf»r pa je postala 0. kr. kmetijska,
družba po smrti prejsnjega njenega pred-
sednika, nepozabnoga grota Kranceta
Cloroninija, vse kaj druzega, ko kmetijska
družba in se vsak dan bolj umičo svo-
jtMmi pravemu cilju. Pa preidimo k stvari.
Volitev v soboto vršila se je po pristnein
italijanskem pravilu: osar tutto. Volilna
komisija. kateri je predsedoval sum pred-
sednik in deželni glavar vit. dr. Pdjer, ni
hotela pripustiti k glasavanju slovonskih
članov. ki niso imeli pri sehi izkaznice,
da so plačali letoSnjo udnino, četudi jih
jevabilo predse'.listvo s posebnim vabiloin
k volitvi. Opomniti mnra'iio namreč, da se
ni pri jednakih volitvah do sedaj äe nikdar
zahtevala taka izkaznica. Ker so pa ne-
kateri slovenski člani že pred volitvijo
slutili, da se nekaj taeega plete za ku-
lisami, podali so se pred volitvijo v društ-
veno pisarno, da bi plačevali svojo ud-
nino. Ali glej: blagajnika ni bilo nikjer
najti. čeravno je bilo to ob uradni uri
in bi moral biti blagajnik strankam na
razpolago. Očividno je torej, da se je
kdo tako spozabil, da se je iz stran-
karskih namenov poslužil tako nizk*x
mahinaeije, ki dovolj jasno priča, na kaki
stopinji dostojnosti mora stati oni, ki s *
v dosego strankarskih namenov zatek 1
k takim sredstvom. Umljivo je saino ob
sobi, da je nastala med slovenskimi člani
največja razburjenost in da je moral dr.
Pajer čuti marsikatero grenko ali po-
poln.oma zasluženo besedo iz ust slo-
venskih članov. Ta volitev pa je jasno
dokazala, da Slovencem na tem polju ne
bo mogoče več dalje orati z Italijani ter
da bodo morali skrbeti, da bodo koristi
slovenskegd kmečkega prebivalssva, ka-
tero se nahaja v nasi deželi v ogromni
večini, zastopane drugod in ne vcč v
taki dražbi, kakoršna je postala goriska
c. kr. kmetijska družba, odkar so se
zgodile velike premembe v njenom pred-
gedništvu.
Kftj take^a pa nv more odo-
bravatj 11 oben pravi rodoljub. — Na
kmel.i|sko kemičnem poskusevališčn v
Ljubljani je bilo razpisano mesto azistenta.
Za to rnpsto je bilo več prosilcev Slo-
v(4ncev in med njimi tudi jeden Čeh.
Kuratorij, ki obstoji iz ätirih slovenskih
in treh nemških članov, pa ni podelil
mesta ne domačinn Slovencu in tudi ne
Č"hu, pač pa je je podelil Nemcu, ki ni
slovenščine zmožen. To postopanjp pa je
jako razburilo slovenske tehnike. Zaradi
tega poslali soV slovenske liste protestno
izjavo, katero pa je ,.SIovenski Narod"
se le po dolgom obotavljanju sprejel kot
poslano 1 opombo, da ne prevzame ured-
ni^tvo ru»bene odgovornosti i& vsebino
izjave. Tako postopanje „Slovcnskega
Naroda" pa je slovenske visokošolce jako
ogorčilo in so po pravici dali duiška ti
svoji jezi na protestnem shodu, katerega
so imeli v zadevi omenjenega imenovanja
pretekli petek. Pri ti priliki pala j^ marsi-
katera ostra beseda na adreso  „Sloven-
skoga Naroda' in njegovih Momi^ljenikov.
Prav umestna je bila ludi opazka, kako
abotno j(> v „Slovenskem Narodu" vpitjt*
nad dr. Kürberjem iti nad prodH^dnikom
graškega vUjega dežolnega sodisča, ako
ta dva kakega Neinca imenujeta, dočiin
imtinujo kuratorij, v katerem sedi večina
slovenskih članov istotako na Kranjskom
deželniin zavodu za uradnika No»rica,
mesto doma(''ip.a Slovenca. Naj se /nvija
stvar kakürkoli, takoga postopanja slo-
venske vcOiiie kuratorija kmetijsko ke-
miOnega poskuševališOa v Ljubljnni, ne
more zagovarjati  nobon  posten rodoljub.
Slaiiit. Cesar smo se hali, se
j»N žal, vresniOilo. V ned'ljo in pond»>ljek
imeli .smo hudo slano po vaej goriäki
okolici. po vipavski dolini in • j Brdih.
Od vseh strani nam dohaJHjO žalostni
glasovi 0 velikanski ^lcodi, katero je pri-
zadela slana na sadju, na trtah in na
raznih drugih poljskih pridelkih. Posebno
hudo je osmodila krompir v občiuah Št.
Andrt»ž, Vrtojba in Št. Peter. V teh ob-
einah sadijo namroO naši kmelje vse
polno zgodnjt»ga krompirja, katerega raz-
pošiliajo potem v severne krajo in je Ik
za nje skoro glavni pridelek. Tudi mur-
vino perje je slana moeno poSkodovala
in bo to za svilorejce od velike äkode.
V noči od sobote na nedeljo zmrznila
je voda po lužah in jarkih. V nedeljo
zjutraj oh 7. uri je kazal toplomer jedno
stopinjo pod ničlo. Včeraj pa je stalo
srebro ravno na nicli. JSneg po naših bliž-
njih vižavah že vedno ni skopnel po-
polnoma in nevarnost za slano ni äe ni-
kakor odstranjena. Po Brdih in po oko-
lici so sicer v nedoljo zjutraj in v pon-
deljek ljudje kadili, da bi z dimom od-
gnali slano, ali vspeh je bil baje neizda-
ten. — Toliko o slani le na sploSno.
Mogoče da dobimo za prihodnjo številko
o nji in njenih posledicah natančnej^n
poročila od nažih  prijuteljev,
„KatoliSko dru^tvo slovoiiskih
u^iteljic" je imelo dno 28. prosinca zbo-
rovanje, pri katerem je c. kr. učiteljica,
gospa Dolores Giirtncr prebrala svoj spis
„o umetnosti v šoli". ^ivahnemu Oitanju,
iz katerega se je poznalo, da citateljica
izraža svoje lastne misli in subjektivno
prepričanje, so poslu^alke sledile z oc*i-
vidnim zanimanjem.
Dne 1. in 2. svečana so druätvenice
pele pri blagos.'ovu v cerkvi sv. Ignaeija
v proslavo papeževo   petindvajsotletnice.
Dne 18. svečana je duhovni vodi-
tel.j, preč. g. župriik Ivan Kokošar govoril
o pravem prerokovanju in pravih čudežih,
dne  20. sveöana   pa o metodiki v petju.
Dne 11. su3oa je predsednica pre-
davala v Dienstervegu do dobe njegovega
pozivanja v Berolin, dne 25. su5ca
pa početnem zemljepisnem pouku. Ta
predmet bode nadaljevala dne 26 aprila
ob  10. uri predp.
Dne 29. aprila ob b. uri pop. bodn
slovesno zborovanje na cast petindvaj-
setletnice sv. Očeta Leona XIII.
Iz Kožhaiif nam pi^ejo: Intelig^nca
iz Mirnika in z Golobrda, napravila je,
kakor je znano, utok proti našim občin-
skim volitvam. ki so se izvršile dne IS.
decembra 1902. Koliko kvinlalov neres-
ničnosti so ti intaligentni modrijani na-
gromadili v svojem utoku, nočemo zdaj
omenjati. Poverno pa le to, da niso mogli
rokurenti niti jednega n<'zakonitcga slu-
čaja dokazati, na katorega bi se moglo
opirati c. kr. nam(3stnistvo v Trstu, ako
bi hotelo razveljaviti volitve. Kakor v
„Soči" in v „Prirnorcu", trobili so v
Hvojem utoku, da je zmagala županova
stranka le vslnd agitacije in sicer prolt-
zakonite agitacije. Ko sta zatrobila „Soča"
in  „Primorec"  to   laž v svet,   niamo   se
Zdravko je prišel doraov. Denarja,
ki so ga bile poslale mati in sestri -
je bilo uprav dovolj za železnico; od
postaje do Bukovice pa se je privlekel
pel
Bil je prav slabe trave (zdravja),
ves shujšan in slab ; in moral je vedno
počivati ob cesti.
Se ve, upal je, da ae zboljäa doma
in da ozdravi, da se vrne na Dunaj, in
zato ni mislil ne na smrt, ne na pokoro.
Pri Gabičevih se ga ustražijo; saj
mu je anart že gledala iz očij, in amilil
se je materi in sestrama.
Legel je ter lolal nekoliko dni ;
potem pa je postopal, najrajäi je bil pred
hiäo in se grel na solcu.
Vaščani so hodili mimo in ga vi-
deli. Ali on se ni ozrl na nikogar, imel
je pobeöeno glavo in držal roke na čeiu
ter akrival obraz, kadar je prihajal kdo.
Sel je mimo tudj g. kaplan g. župnik;
ali ni se zmenil za nju, niti ju pozdravil.
nioi      vAu'i    ni     niiäll     vat:      ni     irnfll
dimka (lula) — zdaj   ni   držal   več   litra
piva v rokah.
Ta pobeljeni grob je bil že izgubil
avoj blesk, videti je bilo kosti in meöo,
gnjilobo in trhljivoat; duša je bila äe v
tej puhlini, ali morda istotako skažena
in popačena.
Gabičevim ae je hudo godilo. Mati
in hči ste äe manj prislužili, ker ate mo-
rali služiti tudi boinikoma. Ona sta zah-
tevala take hrane, ki je ni bilo mogoče
pripraviti; zahtevala sta zdravnika in
zdravil, ali v hiši ni bilo krajcarja, oce
ni imel niČ, sin tudi no. Prodaliso obleko,
oče je zastavil svojo uro, sin je dal svojo
praznično obleko — izginil je kos za
koBom — vse je šlo, a potreba in beda
je začela iznova.
Zdaj ni ostalo drugega, nego iskati
pomoči pri dobrih ljudehvvasi. Ali kdor
je dal, je dal enkrat, v drugo se je že
izgovarjal, a v tretje je dejal, da oče in
sin niata niti vredna pomoči; kazal je
na  niiinno  živliftni« in nohuišanie.  ki sta
da je surovež in napuhnjenec in da se
je vedel slabo, kadarkoli je bil doma.
Obrneta ae na občino; ali ta je
odrekla, čea, da ne more storiti nič za
nju, ker da rnora plačati za sina v bol-
nici na Dunaju, če se ne bo dal zvaliti
ta   dolg na njih halupo (hiäo).
Hoteli so si kaj izposoditi; ali niso
imeli kaj. I lisa je bila že ilak zadolžena.
mnogo ni bila vredna, in dvomili so, ali
bi ostalo äe kaj, ko bi jo prodali.
Mati je äla beračit v sosednje vasi,
pa jima kuhala juho iz skorij in krom-
pirja, ki ga je bila prinesla domov, sestra
pa je delala v enomer, da bi ju obvaro-
vala vsaj glada.
Tudi sestra, žena mizarjeva, je sto-
rila, kar je mogla; ali naposled je von-
darle priäla lakota. Njijuna bolezon j«
napredovala, sin je bil slabäi nego oče,
in morali so iskati pomoči — v žup-
nišču.
Prišc-l je g. župnik. Ali nista ga
SDreiela uliudno —  niti nč« niti ain  Cin-
pomoč jd tu najbolj potrebna ; in začel
jima je pošiljati krepko govejo juho.
Ko je priäel v drugo, bila sta Je
bolj uljudna. Zahvalila hIh. se mu, ter
povedala, kako dobro jim je atorilajuha.
Župnik ju ni zapustil. Dobivala sta
juho, pa tudi on je prihajal večkrat ter
hvi zadrževal vedno dalje pri njiju.
Lahko si mislimo, o čem je govoril
ž njima in kaj jima je polagal na sree.
Ali morda komu ne pride na um, da jima
ni opomnil niti enkrat, kako sta ga prej
žalila in mu nagajala, pa mu odrekala
vsako spoätovanje, dä, celo navadno po-
zdravljanje.
Čakal je, da aama prideta na to.
In dočakal je. Sin je zaöel prej nego oče,
ker je bil bliže smrti. Spoznal je svoje
pregreške, obžaloval jih ter prosil odpu-
ščanja svojega dobrotniku-duhovnika, ki
ae ga je usmilil tedaj, ko se niüce ni
zmenil zanj; pa mu je akrbel za telo in
duäo, mu prinaäal tolažbo in ga naposled
nnmiril  tndi   z  Bopora.
|lOtt'li spušeati v prepir s take vrste eas
I)j|ij) marvee rakali nmo raje, kako bodo
„riH!a^i ..Sue«'1 in ,.l'rimorcaa nvojr Ir-
ijjlv«1 dokazali v iitoku. No,e. kr. namest-
niätv« pruvi v Hvoji rošitvi:,,V ugovoru,
fjM je /upanova stranka po agitatorjih
niotila volilce, ni naveden nili jeden slu-
i'aj, s katerim l>i so mogla dokazali ne-
/akonÜH a^itacija". Toroj kje so vaSi
dokazi, o kateriii ste govorili V Kdor pa
koinri kaj nepostavnega očita, no da |)j
inn mogpl to dokazali, «a obrekuje in
obrekovalci ostanote tudi vi, dokler nain
H' doka/.eto onili nezakonitosli. katenh
sle nan dolžili. Tako je in   nie   drugače.
I". skrbinenarnpisejo: Kakor smo
Vam že jodonkr«t poročali, prin'di naše
bralno dru.štvo „Narodni Dour' svojo
prvo veselico v nedeljo dn« .'*. maja in
sicer na dvorišrti krrinarja Ivana Ada-
mi(':a. Pri v«s«Ii^i bodota sodolovala ko-
monski tamburaski zbor in oddelok pr-
vaske godbe. Nadejariio se, da so prvn
veselica našega bnilnoga driištva sponose
prav dobro tor pričakujmno, da nas v
obilnem štovilu počaslc s svojim priho-
tlorn naši rojaki iz bližnjih vasi in občin.
C'.isli doho<..ek vesolice so porabi *' druSt-
vone namene.
Druga poštna zv«*/a med Itovcrin
ill Trbi/t'in. Iz Bovca narn pisejo:
Večletria želja bovskega prebivalstva so
je slednjič izpolnila. Dno It), aprila oh
8. uri zjulraj ho jo mod stroljai.^'m to
pieev otvorila druga vozna postna zvoza
med Bovcem in Trbizom. Ljudstvo jo
visoki vladi za otvoritev to poštne zvozo
zolo hvale/.no. Ta posta, ki bo vozila
vsako loto mod lti. aprilom in If), okto-
brom, odide vsaki dan ob 8. uri zjatraj
iz Bovca ter dospe v Trbiž ob 12. uri
45 m. Ob 1. uri If) rn. odido, iz Trbiža
tor dospe ob f>. uri 50 m. v Bovec
izpiiM'ona sta blla Iz zapora, kor
se jo preiskava proti njima ustavila, Peter
in Janoz Šini^oj iz ZaloSč pri Dornbergu.
v kalorib smo svoječasno po ,.(iorrioru"
porotali, da so ju orožniki arotirali, kor
Hta bila na sumu, da Hta nokemu sosedu
porezala trte. Po tern takom sta omonjena
mladeniča  nodolžna.
AH'tiranjt'. — V četrtek so prUli
na stanovanje nekega Benedotiča Marij»,
stanujočoga v ulici Cocevia redarji in
tinancni stražniki. Bil je namreč na sumu,
da se bavi z napravljenjem opojnib pijai
ter da izdelujo cigarete. Našli so tudi v
resnici več takega blaga pri njem in so
ga zaradi tega arotirali.
Koncert. — V petek, dne 24. t. m.
ob 8. ui i zvočer, prirodi v nlediščni dvo-
rani slavnoznani kvartet „Udel", svoj kon-
cert z jako zanimivirn programom. Vstop-
nice se dobivajo pri %. U'okulatu v Ha-
ätelju.
KliulHkyjev /vorinjak v (iorici.
— Prejšnji tedon jo dospol v Corico
Kludsky s svojim zverinjakcMii in ostane
v Gorici le malo dni. Kdor si f»a hoOe
ogiedati, naj se požtiri.
KazpiH Hlu^b. -- V tolminskerii
pout, okraju so razpisaneslodečo uciteljske
službe: 1. Hoka-Straža, zač-asne^a učitelja-
voditelja;2.L)režonca,začasnopoduč;itolj!ce
oz. začasne ali pastalne učiteljice; H. Dre-
ženca, stalnegu nadučitolja-voditolja oz.
začasnega učitelja-voditolja; i. Idrsko.
stalnega učitelja-voditelja; :>. Kamno-
Volarije, začasnej,'a učitelja-voditelja; 0
Lowe-Rob:Jišče,stalnegaučitelja-voditelja;
7. Sv. LLcija,stalne-učiteljice;8. PodmeJer,
začasne podučiteljice oz. slalno ali za-
časne učiteljice; 9. Slap, stalne«a učitclj;:-
voditeJja; 10. Soča, začasnega oz. stalnoga
uOitelja-voditelja; 11. Gadra>,'-Zalaz, za-
časnega stalnega učitelja: 12. Št. Viška-
Kora, stalnegaučitelja-voditelja; i:-{. Vrsno,
stalnega oz. začasnega učitelja-voditelja ;
14. Gorje-Poče, začasnega učitelja-vodi-
^elja; 15. Sela-Kuti, začasnega učitelja-
voditelja; oziroma sedaj siuer popolnjena
me8ta v okraju, ki bi se pa spraznila z
novim imenovanjem. — Proänje pošlje
n*j se predpisanim potom c. kr. okraj-
nemu šolskemu svetu tekorn šestih tednov
od dneva razpisa naprej. Se službami
pod ločko 1, 5, 6, 11 in 15 zvezano je
potovanje, katero se nagradi z letnim
zneskom 240 K.
Pobe^H so iz dela pri novi že-
jeznici v Jesenicah prisiljenci Hrebel
|z Koäane, Moizi Josip in Avi Josip s
Tirolskega.
Dveletna  vojaška  služba. — Z
^unaja se poroča, da se je najvišje vod-
stvo avstrijake arrnade cdločilo zauvedbo
aveletno vojaške službe. Po uplivu voj-
nega ministra Pitreicha, se je izdelal v
vojnem ministerstvu v tej zadevi elaborat,
kaJerega je odobril tudi cesar. Sedaj se
izdelujejov vojnem ministerstvu tozadevne
piedloge o uvedbi dveletne vojaške službo
z motivacijskimi   poročili.
Mestne volltve v Trstu. — V
tretjem volilnem razredu je bilo vpisnnih
v vohlne  liste  3018  volilcev.   Udeležilo
datjfl doHedanje m«*Htnf; veein« dobili so
!s)08, kandidatje Dompierijove stranko
989. DriJgi glasovi so se cepili na ra/no
osobo Opomniti je, da jo ves vladni
aparat stal na strani dosodanjo večine
meslnega stareSinstva. I*o tern takem j«
ros, da je IržaSka kamora sklonila z na-
moHtnikom nokak komprornis, kakor so
to prod (jasom porotali nekalori listi.
„Slovcnsk«   Solska   ^latira"   jo
izdala ravnokar trojo knjig: 1. Podago.ski
Lotopis, ki sta ga uredila II. Schreiner
in V. Hežok. ,,1'odagoAki Letnikkl obsoga
naslednjo razprave : Dr. J. Kozjak: Norn-
äcina kot drugi do^.fMni jozik; dr. J. To-
min^ek : Grščina; L Luwlar. Haöunstvo:
Kr. Orožen: Zomljopisje ; J. Schmoranzpr:
Prostororno risanje ; dr. J. Bizjak: Ker-
ris>va toorija o oschku in povedku : M.
J. Noral: Statistik* ljudskih aol I. 1870,
1880 in 1S!K): J. Djmnik' Teme in it^o
poda^'oSkib porocil ; Kr. Gabrnek . 1*0fo-
i-ilo (t delovanju ,.SIovonHko vŠoiske Ma-
lice" I. 1902: ,.SIov. Šol.ske Mntice'1
upravni odbor in irnenik drušlvenikov.
— 2. (Jrno slike k Iju-lskošohkifn bo-
rilom. I'rvi del: LJčne sliko k berilom
v ZaOotnici in v Abecednikih. urodila \l.
Schreiner in V. Bežok. — 3. Mealna
knjižica. Zbirka uc-ne snovi za poak v
roalijah na ljudskih šolah. Pornožne knjige
za Ijudsko^olsko učiteljp. I. del: Zj^odovinsko
učna snov za Ijudske šole, drudi snopič.
„Slomškova zveza" ima leto^nji
občni zbor binkoštni ponedeljek in torok
v Ljubljani. Hef»*rati in nanveti naj so
do 1. maja pri^lase na naslov: Fran
J a k I i č. ueitelj  v  Dobr<^poljah.
Xein^ki naorti. — „Slovenec'
piže: Nemci kujejo dalje svoje načrte.
kako bi podjarmili Jepo gorenjsko dolino.
Sedaj kujejo ob načrtu razdeliti občino
Jesenice, oziroma Savo. odlociti o<i Je-
sonic. da bi tako Sava bila sarnostojna
občina. l)i> onoin so pripravljajo na naskok
za občinskf» volitve na Koroäki Beli. kjer
uptjo od tovarne na Javorniku dobiti
rnnogo ^lasov. Vsekakor jo treba biti
Slovoncem na Gorenjskem čuječim, a to
že dnries 7aK''>tavljarno. da bo nasa de-
legacija, ako Nemci pridejo s svojo zah-
tevo o dolitvi Jesenic v deželni zbor,
storila vse, kar je treba proti toliki nernški
preširnosti
Ziina v spomladi. — Na Dunaju
in v okolici je v soboto celi dan močno
snežilo. Divjal je tudi hud vihar, in so
bile vsled tega pretrgane vse brzojavne
in telelonske zvoze. kakor tudi prometna
železnica. Postno in brzojavno ravnatelj-
slvo je naznanile, da so vsled snega in
hudo nevihte pretrj?ane skoro vse brz«>-
javno in telefonske zveze, ker so bili
izruti dotični stebri. Brzojavne kori-
spondence opravljale so se med Brnom.
Gradi-em in Trstom le za silo s pornočjo
brzojava zahodne železnice.
Sploh dohajajo i,f vedno porocila
o budib novihtah in snegu, ki je zapal
zadnje dni po raznih deželah. Tako je
palo vso polno snega na (leskorn, v Ga-
liciji, v Bukovini in na Štajerskem. Prave
zimske dneve imajo zdaj v Berolinu. lsto-
tako so poroča, da ]O padlo mnogo snega
tudi v Italiji in na Baikanu. Prometne
zveze so pretrgane na vseh koncib in
krajih.
Tatica in dctoinorilka. — V Tr-
zinu je na veliki petek neka dekla vzela
svojemu gospodarju 10 K denarja Go-
spodar, ki je takoj njo sumil, jo je oil-
poslal na polje ter poslal po ključavn»-
čarja. Ko so ji skrinjo odprli, našli so
takoj na vrhu denar. Pri tej priliki so
pa opazili, da se iz skrinje dviga nepri-
jeten duh; iskali so dalje in nasli na dnu
mrtvega otroka, ki je bil že čisto višnjev.
Deklo so vzeli orožniki.
\aHlodki praziioverja. — Na
Ogerskem ae je nedavno pripetil sledeči
slučaj. Neki kmet z imenom Varjaš iz
Nastanja se je podal na sejem v mestece
Kurd. Na sejmu ga je pa zadela srčna
kap in je koj bil mrtev. Njegovi scrodniki
izvedši za nesrečo, so prišli ponj in so
ga hoteli odpeljati na svoje domače po-
kopališče. Pogreb je bil urejen in mrtvi
Varjaš lepö napravljen na mrtvaškem
vozu, ki se je jel pomikati po cesti v
domačo vas Nostanjo. Ko pa pride pogreb
do vasi Jharoš, ležeče ob cesti, stopi ka-
kih 25 mož iz vasi nasproti pogrebcem
in jih ne paste skozi, češ, da mrtvažki
sprevod 9 tujim mrtvecem po-
meniza kraj veliko nesrečo.
Na noben način ni š!o in sprevod je
moral nazaj v Knrd. Tu pa je sodnik
odredil sprevod za prihodnji dan ob
spremstvu žendannerije. Ko pa drugi dan
sprevod pride pred vas Jharoä z žandar-
merijo, zadene na veliko množico ljudstva,
ki je le pričakovala nekaj tacega. Možki
in ženske so prižli z vilami in kosami
ter niso pustili pogreba naprej. Ko so
žandarji hoteli izsiliti vhod v vas, na-
uadli so iih liudie in iih  nntianin  no»oi
kar Me je rnnožica razkropila. A dva
moža sta oblo/.ala Hmrlno ranjena na tleb,
vec drugib pa jo bilo laliko ranjenib. Še
le zdaj jo moral sprovod nadaljevati svojo
pot in nicer ob budem zmorjanjo in
klolvah vai5canov. Pruti le-tem pa jo uve-
deno sodno postopan.e zaradi javne^'a
nasilstva.
Hoda na llr\atwkeni. — Iz ,.Ob-
zora1 posnemanio statistične podatke o
gmotnem polo/aju brvatskega probivalstva
po Htanju ilolga na drzavnem davku v
pojodinib okrajib in sicer znaAa ta dolg
v zagrebski, varaždinski belovarsko-kri-
žovački, modrusko-reäki in požežki žu-
paniji nič rnanj nogo fi,00'i.085 kron in
vstrv5i so nekater^' druge /upaniie. okro-
glib de\et milijonov kron. V ta dolg
pa so niso v3t<*ti zaostanki. na obcinski
dokladi. odkupu javnib del itd.. katerib
ljudstvo vsled svoje "irornašeino ne more
plačati. Občinske blagajn> so prazne in
je takili občin, ki niti ne morejo pravo-
öasno izpi'\č*ati učiteljem in obč. urad-
nikorn mc^ecne place, karri li, da bi si
obe'ino zinalo potrobne solo, costs 1110-
stnvo itd. <> kakom naprodk'j na polju
narodnega. gonpodarstva. trgovine ali obrt-
nijo niti ni govora. List pravi, da ako
bo to bedno stanj»1 hrvatskega naroda
trajalo dalje. ni voč daleč ča^. ko ljudstvu
sploh no bo vec pornagati. In vendar pi-
sojo madjaronski listi. da se Hrvatom v
domovini ne godi tako siabo. kakor pi-
sojo hrvatski listi. Madjarom najbrže 4e
vse prfpočasi propada hrvatsk' narod in
bi žoleli in tudi delajo na to. da se čirn
prfjj zgradi Urvat v grob ali da se izseli in
tako naredi na svojih tleh proator Veli-
konemcem. Velikožidom in Velikomad-
jarom.
Koliku telita eua mllijarda ? —
Ne nnsliin nainreč milijarde v srebru ali
zlatu. ker to je že znano. ali milijardo
v raznih drugih denarjih! Seveda je pač
rna'o ljudi na svetu, ki bi se pečali z
mi.ijardami. ali to je !e tako za šalo. Da
tohta ena milijarda t. j. tisuc" milijonov
v srebru ö milijonov kilogramov. a v
zlatu 822 580 milj. kilogr, to je lahko
izracunati. Ali pet in deset—ceatimskih
novčičev je trebt* za eno milijardo nič
manj nego 10'» miiijonov kilogramov, ti-
sočakov v frankovskih notah 1780 kilogr.,
stotakov v trankih 1 1 500 kilogr. Da bi
se spravilo za eno milijardo tisočakov v
trankih z jednega kraja v drugi, treba
bi bilo 18 mož. katerih vsaki bi nesel
100 kilogramov teže. Za eno milijardo
stotakov v trankih pa bi trebalo 115 ta-
kih korenjakov/'za eno milijardo v zlatu
3226. v arebru 50.000 korenjakov, a za
eno milijardo v bakru za celi milijon t.
j. že jedno celo armado kake velevlasti.
In vendar bi bilo lože dobiti toliko mož
nego jedno milijardo  denarja.
Bila je zaslusa rajnega župnika
Kneippa da je prvi opozoril. na zdrav-
stveno tako imenitno sladno kavo, ki jo
je potein Kathreiner s posebnim izumom
izvajal tako izborno z okusom zrnate
kave. S tern pa se se danes ta edino
pristna „Kneippova kavau tako bistveno
razlikuje od vseh podobnih izdelkov in
zato je tudi župnik Kneipp tirmi Katbrer-
nerjevi izključno in za vse case podelil
pravico, da za svojo Kathreinerjevo Kneip-
povo aladno kavo uporablja njega ime in
sliko kot varstveno znamko. Vendar pa
se na skodo občinstvu kar opražen ječmen
ali pivovarski slad po krivem prodaja za
„Kneippovo kavo*'. Da se varujete škode,
zahtevajte vselej izrečno pristno Kath-
reinerjevo Kneippovo sladno kavo v iz-
vrnih zavojih z varstveno znamko „Župnik
Kneipp"' in z imencm ,,Kathreiner".
Narodno gospodarstvo.
Propadanje cipkarstva.
Clipke, ta lepi nakit ženskega obla-
čila, so jele izumirati! Ta glas gre danes
po vseh strokovnih glasilih, ki se pe-
čajo s tozadevno stroko. Da je čipkarija
na Slovenskem že davrio izumrla, to je
znano in mnogi naši kraji, ki so se v
prejšnjih časih živahno pečali s to lepo
domačo industrijo, danes dokaj občutijo
propadanje tega vira dohodkov. Danes
je že malo kak trgovee, ki bi pražal po
slovenskih čipkah narejenih od skrbnih
rok naših žen in deklet in tako je mo-
rala poleg marsikatere druge domače in-
dustrije, ki je prej se dokaj dobro redila
marsikatero slovensko hišo, tudi čipkarija
dati slovo pri nas in se preseliti — v
tovarne!
Da, tovarne!
Odkar so začele tovarne s svojimi
velikimi in dovršenimi stroji segati v so-
cijalne razmere, in življenje človeško
preurejevati po volji denarja željnih žpe-
kulantov, od sihdob je samostojni slo-
venski industrijalec moral položiti roki
v   naročje,   ali pa   celo   prodati   se   kot
Ijudatvo, živeče ? čedalje ?e^jib denarnih
stiskah. kdo tega ne ve? Ali da jo za-
čelo propadati čipkarstvo, ne le pri nas,
marvec tudi drugod, temu so Se drugi
uzroki.
Kakor čitarno v listih, je ta nekdaj
tako cvetoča industrija jela propadati po-
aebno v   Belgiji,   kjer je priälo   že   tako
daleč, Jh tamoAnje   umetnice v   čipkariji
no zaslužijo več niti za vsakdanji   kruh
Najbolje   placane   prvo    delavke    imajo
le po   dva   Iranka   na   dan.   nižje   vrste
delo se pUčuje   pa   komaj   po 50 ali 60
centimov na dan   Vsled tega se krči üte-
vilo   čipkaric v   Belgiji   od dne   do   dne.
Prej so zasebno speeijalitete   čipk   rabili
\ 'č   posebnih    umotnic   in   vsled   tolike
rnarljivosti so belgij-jke čipke slovele   po
celem   svetu   kot   prve v tej stroki.   No,
danes v«eh teh   špecijalitet   ni   Teč   po-
treba.   Zanimivo pa je,   kar piše 0   pro-
padanju   čipkarstva   znameniti   traneozki
tr^'ovec s čipkami M.   Courtiex  v Panzu
ki pravi:  ,.Kriza v čipkarstvu je v hiraneiji
istotako akutna. kakor v Belgiji in dragod.
L'zroki tega nesrečnega   položaja   pa   so
ekonomic'ne spremembe in pojernanje bo-
gastva. Proj so si goape naročale oblacila
in plašče   za   ceno   do   10.000   srankov;
danes pa se zadovoljijo l   desetkrat   ce-
nejšimi.   Tudi politične   sprernernbe   pri-
hajajo v   poštev.    V   dobi   cesarstva   so
ženske   nosile   mnogo   čipk   in   sicer  je
bila temu   kriva   šega   onega   časa.    He-
publika pa je bolj varčna in nima ukusa
za potrato.   Nadalje je   tudi   treba   upo-
števati kaprice današnje   mode.   Trgovci
založe n. pr. v čipke   veliko   denarja   in
naroče    mnogo   delavk   i\    izvräevanje
oblek. okra^enih 3 čipkami.   Kar na en-
krat in brez opravičenega uzroka,
se spremeni moda in nikdo več ne mara
čipkastih oblek.   V starih   časih   je   bilo
drugače. Ako je tudi stala obleka bogate
gospe 10.000 frankov,   vendar jo je   no-
sila več let, tudi celo svoje življenje.   A
danes ni več  čipk.   a zato   požre   moda
in   nepošteni   fabrikant   desetkrat   večje
svote in na škodt je odjemalec in obrtnik
—   koristi   imata   le   zviti   fabrikant   in
modri   spekulant.   Konkurenca   strojev 3
počasnimi, dasi požtenejmi   rokami   čip-
karskih umetnic,   pa je postala konečno
smrtni udarec   industriji,   ki je pričala 0
boljših časih in katere industrije je äkoda,
da bode popolnoma propadla.
Protii^java.
V  ..Sočiu z dne 4. aprila at. 27., me
je   „Podružnica   uöiteljskega   društva   za
gorižki   okr&j**,   katera je zborovala dne
5, februarja v Sv.  Križu,  hudo   napadla
brez vsakega opravičenega uzroka.
Vräil sem pri shodu županov in
podžupanov pri Rebku le svojo dolžnost
kot župan in zagovornik svojih volilce?,
to je davkoplačevalcev, ko sem skupno
z drugimi župani in podžupani protestiral
proti višji dokladi že tako preobdačenih
posestnikov in obrtnikov. Nisem nikakor
nasprotoval povišanju učiteljskih plač,
menil pa sem in rnenira, naj se dobijo
drugi viri. ne pa da pride to povišanje
na rame že tako preobloženega kmeta in
obrtnika.
Kar se ti<5e mojih študij, je Vasa
trditev laž. Za vse druge razžalitve v
,.lzjavi" se bodem na pristojnern rnestu
pritožil, ker vendar mislim, da nima ie
„napredno*' učiteljstvo patenta, da sme
poštenega državljana in davkoplačevalca
brez vzroka. kakor mu ljubo, po či-
sopisih žaliti in napadati.
Kar trdite 0 strogem nadzorstvu, je
po mojem mnenju najbrže ravno narobe.
To je razvidno iz razbrzdanega dopisa
v ,,Slovenskem Narodu*' od 14. aprila
št. 83., v katerem se napada, zarun mene,
tudi obče čislanega gospoda Bolko ta,
večletnega zasluženega župana črniakega.
In to zakaj? Mogoče zato, ker se je kot
prvi davkoplačevalec in kot župan aj-
dovskega okraja predrznil, vdeležiti se
brez posebnega dovoljenja učiteljstva,
shoda pri Rebku. Kot prvi davkoplače-
valec odpade vsekako lep znesek za uei-
teljstvo, zraven tega pa podpira redno
„Šolski Domu. V zahvalo se ga pa, ža-
libog, tako impertinentno napada od strani
strogo nadzorovalnega učiteljstva ajdov-
skega okraja.
V   prihodnjič   pa   vloživa   ponižno
prošnjo pri „visokoizobraženem"  učitelj-
stvu, da nam blagohotno dovoli zahajati 7
kako kavarno,   se   sploh   tarn   svobodno
gibati in mogoče milostno tudi kako igro
napraviti.
To je pač Skandal, ako se predrzne
učiteljstvo segati v privatno življenje po-
polnoma neodvisnih davkoplačevalcev!
Ali je tako učiteljstvo strogo nadzorovano,
ki se upa v javnost s tako brutalnimi
napadi? Kje je izobrazba, otnika? In tem
Ijudem je 2alibog izročena nasla mladina !
V  Gorici, dne 20. aprila  1903.
JVkia  Vidmftr
Loterijske številke.
Is.  aptil.i.
Trst......:*l     4.'*   35    70    f).">
Line......27    liti     7    +_>    SO
SI.   »•!>().                                                                       '
Razglas!
Pri juMlpi-imem /upiin^tvii u<bla
- due 25. jiprila t. 1. oil 11.
urr   pmlpoludnc   do   poludnc
|mi|oiii zmanjšcvalne diažbo zvisanje
o/ii'oui.i poprava ivrkvr sv. lvana
n;i  \'olrjtMiiiii'atlii.
Dclt) jo conjoiio na 2M00 kron
in vsak poniulnik nmia polo/ili pri
tira/lti ID «»(Motno varšeino piti\ -
ilarjone inn1.
.\airt. piorac'im. dražbeiii po-
uoji in \>o dingo Mi It'llUt» oiilrda \
obOinski pi>avni v Koiiinii oh urad-
nih  nrah.
Xupniistvo v Koiniiu.
dne  I.)   aprila   1903.
Župan :
Š v a i* a.
Na prodaj je
enonadstropna hiša
v Gorh'i,
v ulici Torrione št. 8,
po jako   zinerni  ceni.
Več se poizvp pri lastniku hi>c
i>totaia.
KrojaŠka mojstra
Čufer & Bajt
v Gorici, ulica sv. Antona št. 7
v hiši g. Jerneja Kopača
izdelujeta
vsakovrstrie obleke za mo2ke
po meri, bodisi fine  ali pa
priproste.
PriporocMta sesvojim rojaknm
v Gorici in nu deželi, posebno pa
č. duhov.ščinj za obilna nuročila.
Fani Drašček
zaloga šivalnih strojev
Gorica. Stolna ulica hiš. št. 2.
F'rodaja
stroje tudi
,   na teden-
ske ali
mesečne
obroke.
Stroji so
iz prvih
tovarn tor
najboljže,
kakovosti
Priporoca
se shiv.
občinstvu.
Rojaki! Spominjajte se o vsaki nriliki  .Solskega domakk
r      TISKA:
Časopise   - - -
Knjige.....
Diplome.....
1    Trgovske   račune
,    Cenike    .....
i Vabila za veselice
Pisma s firmo -
Razne etikete - -
NARODNA =
= TISKARNA
v GORICI
prevzema vsa v tiskarsko
stroko spadajoča dela in
izvršuje v moderni in okusni
obliki po tako nizkih cenah
da se ne boji nikake
^     koiikur€kiioe.     ^
TISKA:     Y
Tisk. za duhovnije
Plakate.....
Sprejemnic«! - -
Računske sklepe -
Pobotnice - - - -
Razne posetnioe -
PoroonioH - - - -
Osmrtnice - - - -
I. t. ri.
^        Pri švetem Antonu Padovanskem^*^(<
PRVA ZALOGA
cerkvenih oblek in nabožnih stvari.
Trst. Via Wuda vecchia St. 2 (za mestno hišo)
Dobi se bogata izbira pianct, dalmatik, pluvial, humeral, rokelov
kvadratov, kolarjcv Leo, prsnikov, misalov, brevirjev, ritualov, diurnov in
nest'' "io iiabožnih različno fino vezanih knjig', svecnikov, križev, svctilnic,
kelihov, ciborjev se srebrno kupo.
Jedina zalog-a za celo Priinorje kipov o vsakovrstui vclikosti
in kvaliteti, umetuisko delo v romaiiskeni kaitonu, priporočljivih posebno
za viažne cerkve.
Zaloga sveč iz čistega čebelnega voska kakor tudi mešane
sveče I. in II. vrste, podob, vencev, križoev in svetinj vsakovrstnih.
Lastna izdelovalnica palin iz umctnih cvetlic in vsakovrstnih
drugih del spadajocili k bogočastju, izvršijo se vczenja (ricaini) najfiiiejša
za zastave, pregrinjala i. dr.
Popravlja  se vsakovi'stno   stvari za^ceno, —                           =
—                         =r= pri Kojej je izključena vsaka konkurenca.
Naročitve se izvršijo točno in Intro.
2^"*   Ob nedeljah in praznikih je prodajainica zaprta.   "^pj|
Z odličnim spoštovanjem                          AntQn j   Vogrie#
Tfi^ Mejnarodni panorama
\tf   iz Berolina. odlik. na vseh svetovnih raz^tavah.
K<kstavra<'ijii „LA 15OIIi:>N>% («orica, tokalisn»
•losipa V<knli.ja s(. :{s.
Fotovaiije po svelu, r.n vseh zaniiiiivo.
Vsiik todon iiov program!
Od    Ml do 25. a pri hi
iesaii' Fra>*c Joxef pi'i   zii<hijili  avstri-
skili   vajali.   SptiHČaiiJe bro<la  v   inorjo.
Prizori  ix poiiiorskili  vojuili  m\\.
NMo naj n zanAi oiledati si tek krasnih naravnih lepot.
Odprto vsak dan od 9. zj. do 9. zv.
Vstopnina 40 fin., otroci in vojaki lo narednika 20 vin.
Anton  Pečenko
Vrtriu   ulica S (iOHM'A Via Gianlino 8
priuoriK-u
pristnn    bela
in 6rna   vina
\r   vipawskih,
furlanskih.
nmskiti, dal.
matinskih in
isterskih v i -
nooradow.
DiimUvIjh  n;i Horn in   r."-«p<»-4ilja   po   žclc/.
.lii-i   na   vhi-   kr;ijc   avslro ij.'Tskc    nioiuirhijc   »
»'»'III) "»'I   i><>   litrov   naprcj.   Nil  zahtcvo   |><>Aiijr«
tuili iizorrc.
Cene zmerne. Pofttrežba po&tena.
Ivan Bednarik
pri|>ororH svojo
knjigoveznico
v (iorici
ulica  Vetturini  št.  3.
15".
pod navadno ceno
razimnlaja
radi poznega zimskega 6asa
J. Zornik
Gorica. Gosposka ulica 7,
vso zimsko blago, kakor n. pr.
krasne volneno šerpe. rute,
podoblc'ke, vsakovrstno Jaoger-
porilo, rokavico, nogavice, blu-
se, volno, kožuhovino, ziinske
čevlje itd. — Nikdo naj ne
aamnefi te lepe prilike sa
ceni nakuh!
Odlikovana delavnica!
ANT. KRUSIČ7
krojaški mojster v vrtni utici 26.
Priporoča se si. občin-
stvn v mestu in na deželi,
posebno čč. duhovščini. —
Ima bogato zalogo blaga
vsak« vrste in za vsaki stan,
ter opozarja na ravno došlo
svože pomladansko blago,
I»slni izdeIek gotoznh oblek
in površnih sukenj. Cene
prtw solidne!
Podpisani priporoea slavnornu   ob-
("insivu    v   Gorici   in   na   deželi    svojo
prodajalnico jestvin.
V zalogi ima kave vseh vrst, raz-
ličnemoke iz Majdičeve^a mlina v Kranju,
nadiilje ima tudi raznovrstne pijače na
primer: franco ski Cognac, pristni
kranjski brinjovoc, domači tropinovec,
fini rum, različna vina, goršice (Sens.)
Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Melodove
užifjalice. — V zalogi se dobe, tudi te-
stenine tvrdke Žnideršič & Valencia v
llirski Bistrici, ter drugo v to alroko
spadajoče blago. — Postre/.ba toi'aia in
po zmornih cenah.
j           Z odličnim spostovanjem
|           Josip kill in,
ii'^ovec v Sfincniski ulici li. štv.  1«
Cv iHslni hiši)
„Krojaška**
###zadruga"
Gorica,
(josnoskci iiliCii  st. 7
Ravno došle
so zadnje novosti raznega krojnega
blaga za spomladansko in letno sezonu.
kakor: Volne, perkal, Oksfort, Batist,
satin, Zefir, svilo za prati, Tennis,
Pique bele in barvane. — Moška sukna
po vsaki ceni in veliki izberi. — Nada-
ije ima b.gato zalcgo platna, Chif-
tona in prtenine, hlačevine, volnene
odeje, kovtrov, bombaževine, žepnih rut,
robcev, ovratnikov, naprsnikov in raznih
I*re|)roi»o, za^rinjala in po-
i;rinjala i/ volne in boinba-
ZCVilH'. Tu(Ji so so iiazujjiiiJM
sli'iviifinii obcinsf vii. <];i se rsiK-
produ v^e od projsnjili
sozon zjioslailo l»la^;o pod
laslno <*eiio.
WF Na zahtevo stranke
pošiljajo se uzorci poštnine
Konečiio ne naziiaiija
slaviicimi občiiiHtvu, da
so cene tudi vhchiu no-
veiiiu lila^u tako nizke,
da   ne   11 i   bati   nikak©
konkurence!
Cene so stalne!
Zdaj so nudi rojiikoin v mestu
in    na    de/eli   prilika.   za   poslenu