St. 31. V Gorici, v torek dne 16. aprila 1907. Letnik IX. Izhaja vsak torek inNobotoob 10 uri predpoldne. Akopade na ta duova praznik izide dan proj ob 6. zvečer. Staue po pošti prejemaii ali v Gorici na dorn pošiljan c«loletno 10 K, pollettio 5 K in četrtletno 2"50K. Prodaja snvGorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in Le- ban na Verdijevern tekalisÖu po 8 vin. Uredništvo in upraynistvo se nahajata v «N a r o d n i t i a k a r n i>, ulica Vetturini h. št. 9. Dopise je nasloviti na urednišlvo, oglase in naročnino pa na upravništvo >Goric<>«. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se večkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavöar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič). Delavski shod. V nedeljo popoludnerje bil pri Gor- janca na Kornju v Gorici delavski shod ob ogromni udeležbi delavskega ljudstva. Shod je otvoril ob odsotnosti g.a pred- sednika č. g. dr. Andrej Pavlica, ki je govoril najprej o prihodnjih dr- žavnozborskih volitvah. Govornik je po- dal mncgo koristnih naukov, katerih naj bi se držalo delavstvo ob prihodnjih vn- litvah. Naj navedemo iz njegovega go- ˇcra le par uporab gled6 izkaznic in volivnih listov. Kdor bi ne dobil v roke vsaj 24 ur pred volitvijo izkaznice, naj gre sam po njo tja, kjer se bodo delile. Kraj, kjer se bodo delile izkaznice se mora uradno naznaniti. Izkaznico bo treba prinesti na volišče in jo pokazati komisiji. Poleg izkaznice bomo dobili v roke tndi volivne liste, na katere bomo morali zapisati ime, priimek in slan go- spoda kandidata. Kdor izgabi ali sam nniči volivni list, dobil bo lahko drug v volivni sobi. Volitev bo tajna. Nihče ne bo vedel, koga smo volili. Zato se ni treba nikcgar bati. Eo bi gospodar koga hotel siliti, naj naznani to delavskemu drašlvu. Ce je kdo zapisal na volivni list ime kandidata, ki ga želi gospodar, naj ne odda ta volivni list, Ishko ga potem vniči in na nov zapiše ime kandidata, ki je po naših mislih in željah. Izkaznico je treba shraniti, ker jo utegnemo rabiti pri ožji volitvi. Dalje naznani govornik, da se je O8noval v Gorici vclivni odbor zmernih meščanov vseh treh narodnosti, kateri misli postaviti za kan^i 'ata vMečislanega in pri vseh priljubljenega %. Jerneja Kopač-a svečarja, moža, ki je vzet izmed ljudstva, izmed delavstva, ki si je se svojo pridnostjo, se svojim razamnim in lepim delovanjem pridobil v mesta pri Slovencih, Italijanih in Nemcih toliko ngleda in tako trdno stališče, da lahko nastopi kot kandidat. Pri teh besedah niso mogli poslu- šavci več brzdati navdnšenja. Borni živio klici so odmevali po dvorani in po Kornjo, na katerem se je nabralo precej občinstva. Zdaj nastopi g. kandidat Jernej Kopač, ki razvije v kratkih potezah 8voj program. Pravi, da bo deloval na krščanski podlagi za Ijadstvo, zlasti za delavsKe sloje, iz katerih je sam. De- Iavci niso odlcčevali do zdaj v politiki, ker jih je volivni red izkljačeval od po- litike, a zdaj, ko so izvojevali sploäno in enafro volivno pravico, naj se te tndi krepko poprimejo, da si priborijo res- ničnih koristi. Po govora g. Kopača, k ateremu je delavBtvo navdušeno pritrjevalo, oglasi se k besedi g. Josip Rovan, ki po- zdravi g. kandidata v imenu svojih so- mišljenikov. Pravi, da moramo vsi složno potegniti proti soc. demokraciji, ki je proti veri in proti narodnosti. Sveta nam mora biti vera in ljubiti mo- ramo svojo narodnost! Č. g. dr. Pavlica se zahvali g. Ro- vanu za lepe besede in postavi na gla- sovanje sledeči predlog: „Slovensko kat. delavsko drnštvo" naj izrazi: 1. zahvalo volivnemu odboru zmernih go- risk i h meäcanov vseh strank, dajeprevzelvse delo za to- litve. Posebna zahvala naj se izreče gosp. d r, Treo-tu, g. Lnki Dagarja in pa nevtrud- ljivi gospici Marici Podgorni- kovi in dragim, ki so se žrto- vali. 2. društvo naj izrazi to- jlivnemu odboru veselje, da j se je postavil za kandidata ; m o ž, ki ga bode volilo vse de- ! la vstvo z navduše njem. (Spre- jeto soglasno.) G. Maknc pravi, naj se izreče za- hvala tadi č. g. dr. Pavlici, za ves trud in požrtvovalnost. (Sprejeto soglasno). Č. g. dr. Andrej Pavlica govori I dalje o sklepu goriškega mestnega sveta, ¦ da naj se namreč prekrsti alica „Via ! Signori" v Via „Giosue Carducci". Giosno Carducci je bil nasprotnik ay. vere ka- toliške in zagrizen sovražnik Avslrije. V pesmi Miramar imennje Habsbnržane: Ins ami (Nesramni.), o pesmi: „anche • in Santa Croce" pravi o Avstriji: „In I Austria totto 6 i'inferno" (V Avstriji je • eel pekel), v pesmi: „Sicilia e Rivolu- ! zione" imenaje Habsburžane: Predone (Roparji), v pesmi: „Gli austriaci in Piedimonte" imennje Avstrijce : „Predoni" (Roparji.), v pesmi: „Satana" pravi o hudiču: Sacri a te s'alzano 61' incenai e voti! Hai vinto il Geova Dei sacerdoti. (K tebi, o hudič, naj se zažigajo kadila in naj se vräijo obljobe, ker zma- gal si Bcga duhovnikov), v neki drugi pesmi proklinja Vatikan z besedami: „Prokleta bodi star», krnta vatikanska volkulja"! Proklel te je Dante, prokleta si bila za Tassa"! Tak mož pač ne zaslnži, da bi se 1 mn napravil v Gorici, ki je äe vedno katoliško in avstrijsko mesto, 8pomenik. Proti temu koraku gor. mest- nega sveta smo nabrali dozdaj že nad 600 podpisov, ki smo jih poslali visokemu c. k. namestništvu v Trst. Predlaga, da naj se tern podpisom pridraži tadi dru- štvo. Sklep goriškega mestnega sveta ne I sme obveljati, ker je sramoten. (Predlog ! se sprejme soglasno.) ; K besedi se oglasita tudi še gospo- ' da Kopač in Rovan, ki naglašata, da se mora ta sklep mestnega sveta obsojati tudi stališča trgovcev, ki imajo v Gosposki uliii že dobro vpeljane in povsod zrane trgovine. S to nenmno premembo bi trpeli škodo trgovci v Go- sposki nlici. G. Rovan pove, da so tudi njegovi somišljeniki : poslali v Trst ugovor. Ugovori in shodi naj ae pona- vljajo. H koncu omeni Se g. duhovni vo- ditelj, da se bodo obhajale za slovensko delavstvo in za goriške Slovence sploh \ v tern tednu tridnevne duhovne vaje, katere se zakločijo v nedeljo zjutraj o prcccsiji na sv. Goro. Želeč zmage zbo- rovalcem in vspeha ob državnozborskih volitvah zKključi zborovanje med navdu- šenimi živio-klici. Volilni boj. Lep shod v Cerknem. V nedeljo popoldne se je v pono- vitem „Gospodarskem domu" v Cerknem ^ršil lep voliven shod „Sloge", na ka- terem so govorili ^gg. Abram, dr. Der- mastia, dr. Gregorčič, Premrou, dr. Knavs, žnpan Kosmač in Bevk. Kandidatura dr. Gregorčiča je büa sprejeta med sploänim in velikim navduäenjem soglasno. Bilo je vkljub alabemu vremenu navzo- čih nad 360 volivcev. — Prihodnjič več. Sijajen shod v sempasu. V nedeljo popoludne se je vršil v Sempasu v hiäi rajn. župana pl. Mona- rija številno obiskan shod volivcev iz Šempasa, Vitevelj, Cheka, Oseka, Ozeljana in Št. Mihela. Udeležilo se je shoda 450 do 500 mož. Zborovanje je otvoril od- bornik „Sloge" in dež. posl. žapnik Grča, ki je predstavil kandidata Josipa Fön a ob živahnih pozdravih od strani volivcev. Na predlog župana g. Lebana je bil izvoljen za predsednika shodu dež. po- blanec, župnik g. G r č a, za podpredsed- nike je zbor izvolil sledeče gospode: ža- pana Lebana iz Šempasa, mesarja in po- seslnika Antona K o ž u h a iz Vitovelj in podžupana ozeljanskega Skarabota; za zapisnikarja je bil izvoljen obč. taj- nik g. Ivan B a t i č. Viharno pozdravljen je začel nato govoriti kandidat g. Jesip F o n, ki je povdarjal, da hoče delovati skozi in skozi po „Sloginem" programu. Povdarjal je potrebo sloge, ki pa se ne bo dosegla na ta način, kakor jo hočejo nekateri, namreČ z ustanovitvijo nove kmečke stranke. Taka stranka je nepotrebna, ker po izreku voditelja te stranke bi ne bilo med nami in njo ne v verskem ne v gospoparskem oziru nobenega razločka. Nato je razlagal gospodarski program, posebno povdarjajoč potrebo, »da se raz- bremene kmečka posestva in skrajša vo- jaška službena doba. Govorniku so vo- livci glasno pritrjevali. Nato je urednik Eremžar osvetlil na podlagi dejstev, kakšni ljudski prijatelji so liberalci, ka- teri danes vsiljujejo kandidata, ki se še na shod ne upa; delajo se prijazne kmetu, a njihova preteklost kaže, da niso res. ' Pred vsem so se z vso silo do zadnjega ustavljali volivni reformi, po kateri je prišel kmet do svojih toliko časa ma I odrekanih pravic. Sedaj pa se delajo | kraetu prijazne, da bi aa premotili in bi z njegovo pomočjo izvršili svoje načrte, ki je razporoka in svobodna sola. Ljud- ; stvo pa je dovolj zevedno in razsodno, | da ne bo šlo za njimi, ampak volilo kan- | didata, ki ga priporoča „Sloga". „Slo- ' gini" po8lanci so še vedno potegovali za kmečke koristi in zato naj vsak volivec dne 14. maja glasuje za kandidata, ki ! kandidira na „Sloginem" programu in to je sodni tajnik g. Josip Fon. (Veliko odobravanje). Natoj je ob navdušenem L1STEK. Mefež. Povest g r o f ;i Leva T o I s I o j a. (Dalje.) Dasi me je zelo zanimal konec na- Sega blojenja, vendar sem nevoljno za- krival oči in zdapazdaj zadremal, ker sem potoval že äeststo vrst, ne da bi kje prenočil. Ravno ko Bern zopet odprl oči, me je presenetil, kakor se mi je zdelo prvo minuto, žarek svit, oblivajoč belo ravnino, obzorje se je izdatno raz- Sirilo, nizko nebo je hipoma izginilo, ˇsenaokoli so se videle bele, poševne örle padajočega snega, podobe prednjih irojk ho se videle jasneje, in ko sem ; pogledal naprej, se mi je zdelo prvi hip, | «a so Ee oblaki porazgubili in da zastira aebo samo padajoči sneg. V tern tre- notkn, ko sem se prebudil, je vzäla luna m vfcula skozi redke oblake in padajoči sneg avoj hladen in žarek svit. Edino, kar sem videl jasno, so bile moje sani, fconji, voznik in tri trojke, ki so vozile Bpredaj : prva — kurjerska, v kateri je i - - - ¦ — ! sed6l eden voznik še vedno na robu in I vozil v polnem dim, druga, v kateri sta sedela dva, spustila vajeti, si naredila iz plašča zatišje in neprestano kadila pipo, kakor se je videlo po iskrah, krešočih se ondi, in tretja, \ kateri ni bilo videti nikogar — voznik je brezdvomno spal na sredi. Vendar ko sem se vzbudil, je jel prednji voznik zdajpazdaj vstavljati konje in iskpti cesto. Tedaj, baš ko smo se vstavili, je poatalo zavijanje vetra Bilneje in presenetljivo ogromna mno- žica snega, plešočega po zraku, razloč- nejša. V luninem svilu, radi meteža ne- koliko zastrtem, sem videl, kako se je premikala erednjevisoka voznikova po- stava z bičem, tipajoč z njim po snegu pred seboj, zadaj in spredaj v svetli megli, približala se zopet sanem, skočila po strani v prednji del aanij, in spet se je začulo sredi enolično žvižgajočega vetra živo, zveneče üngljanje in rožljanje zvončkov. Eedarkoli je izlezel sprednji vuznik, da bi poiskal cestnih znamenj ali senenih kopic, vselej se je čnl iz drugih sanij živahen, samozavesten glas enega voznika, ki je kričal sprednjemu: — Cnj, Ignaška, popolnoma na levo smo zablodili. Pa daj, poizvedi kpj na- tančnejšega v takem-le vremenu I — Ali: Kaj iščeSzaman? Za nosom stopaj, kakor leži sneg — enkrat prideš že ven 1 — Ali: Na desno, na desno, brate ! Glej, nekaj se črni — kakor stolp. — Ali: Kaj se mešaš, kaj krotovičiš ? Sprezi onega pegastega, pa pusti ga naprej — enkrat te že privede na cesto ! „A naši konji nočejo prvi v metež — to niso taki konji !" je kriknil. — Pusti me pri miru ! je odvrnil Ignaška in veselo zažvižgal na konje. Drugi voznik, sedeč s klepetavcem v enih saneh, ni govoril ničesar Ignaški, in se vobče ni zanimal za to stvar, dasi ni še spal, kakor sem sklepal po njegovi neugasli pipi in po tem, da sem slišal, če smo se vstavili, njegov miren, ne- pretrgan govor. Pravil je pravljico. Baš ko se je vstavil Ignaška v petič ali žestič mu je postalo očividno sitno, da se moti njegovo veselje do vožnje in kliknil je: — No, kaj stojiš zopet? G!ej, cesto hoče najti 1 Saj vidiš metež! Sedaj še sam zemljemerec, niti on ti ne najde ceste. Vozi, kamor konji vlečejo — brez strahu, do emrti nezmrznemo . . . torej naprej ! — Kako se naj ne bojim, postiljon je zamrznil proslo leto do smrti, se je odrczal voznik. Voznik tretje trojke se ni vz Ira mil ves čas. Le včasib, ko smo obstali, je zaklical klepetavec : — Filip, ej... Filip ! In ker ni dobil odgorora, je dostavil: kaj je že zmrznil? Ignaška, poglej vendar. Ignaška, ki je pazil na vse, je stopil k sanem in jel tresti spečega. — Giejte, kako se ziblje na Bedežu. Zmrznil je — gani se*, no! je govoril, medtem, ko ga je odpenjal. Speči je zamrmral nekaj in zaklel. — Živ, bratei! je dejal Ignaäka in vozil znova spredaj, znova smo se pre- maknili in celo mali rjavčena desni strani moje trojke, tepen neprenehoma po repu, je poskočil parkrat v nerodnem teku. (Dalje pride.) odobravvnju g. vikar Franke opo- zarja kandidata na potrebe volivcev iz tega kraja. Posebno naj He zavzame za cesto od Šempasa v Trnovski gozd, potem za prvaško cesto ter naj sploh oskibi za krnečke potrebe. K tklepa po- zivlje navzoče, naj vsi brez izjeme volijo dne 14. maja g. Foa a. (Navduäeno odobravanje). G. žapnik G r č a pozivlja, da liberalni posianci niso nie delali, ampak äe celo ovirali „Slogine" po-ilance T delu, kadar 60 kaj koristnega hoteli storiti za kmeta. „Slogini" posianci so dosegli, da je prejela ažitnino v hvojo upravo dežela oz. država, vsled čeaar ima dežela na leto oad 100.000 kron do- bidka, med tem ko je ta denar äel po- prej v žep liberaluega bogataia. (Ogor- čenje.) Žapaii g. L e b a n pozivlje nav- zoče, naj se izreko za kandidalaro g. Josipa F o n a. Ko je predsednik dal kandidaturo na glasovanje, je bila s o- glasno in z veli kirn navda- šenjem sprejeta. 1 Kandidat g. Fon se zahvali za za- npanje ter povdarja, da hoče ostati v vednem atika z volivci, ker bo ie tako mogel zaznati njih želje in se potegovati za nje. (Odobravanje). Nato g. žapnik 6 r č a se navaja, kako so liberalci de- lali v Gorici proti „Krojaäki zadragi" in „Šolskemu domu", iz česar se vidi, da oni niso pravi narodnjaki. G. vikar Fran- ks naglaša, da je g. Fona postavil za kandidata zbor zanpnih mož iz celega okraja. Na tem zbora pa so bili le 3 da- hovniki; vsi dragi so bili kmečki možje. Laž je torej, če kdo pravi, da so ga po- stavili dnhovniki. Zato naj 14. maja vsak gre z vol. listkom v roki na volišče za kandidata, ki ga je postavil zbor kmeč- kih zaupnih mož, in to je sodni tajnik Fon. (Navdušeno odobravanje). Nato je g. predsednik ob navdušenih živijj-klicih na kandidata zaključil sijajni shod. GabrsÖeJcov shod na Veliki Otavi v Ozeljanu. Izvrševalni odbor narodne napredne Btranke je sklical in imel volilni shod dne 14. aprila na Veliki Otavi. Iz Gorice flo dosli : Gabršček, Levpušček, Šarli in Drejcev brat, Vabila na ta shod so raz- našali po Ozeljanu in sv. Mihela. Agi- tato rji skranke so tadi po popoldanski službi božji v Šempasu pred cerkvijo vsiljevali vsakomur, ki jim je prišel pred oči. Večinoma so pa listke takoj raztrgali. Olede na veliko agitacijo pa je bila ude- ležba iz Šempasa sramotno pičla; ceio priznani naprednjaki se niso odzvali. Iz Ozeljana in sv. Mihela je došlo vkljab vsej veliki agitaciji ogromno ätevilo — komaj 80 poslušalcev Koncem sboda je došlo še nekaj Ozeljancev in sv. Mihelcev, vračajočih se domov iz šempaskega shoda. Ta dohod je liberalnega generala jako prijetno dirnil, misleč, ti so tudi naši. Nekoliko po 3. uri je g. podžupjin Franc Špacapan, voditelj liberalnega gi- banja v Ozeljanu otvoril shod. On, kot predsednik krajnega odbora napredne stranke, je, posnemajoč svojega Giulaj- fikega generala se kratkomalo sam itne- - noval predsednikom shoda ter dal prvo besedo Gabrščeka. Znani liberalni junak hitro pograbi priložnost ter začne udrihati z velikira batom po naših zaslužnih možeh. 7 svoji predrzno&ti priäel je tako daleč, da je očital poslancu Gregorčiču šest letno brezdelnoBt terjzrabljal v to staro, oga- Ijeno irazo, da ima Gregorčič na dan 25 prostih ur in da se je Pajerju do- brikal. Povdarjal je, da ako pride na- rodno napredna stranka v državno hišo, bodo narodu priborili zlate čase. Precej na to pa je trdil, da je naä narod že ves prihodnji rod potlalen in uničen. Čudno, kako to štima? Rekel je nadalje ako pride „Slogina" ßtranka v državni zbor, bo zopet v prihodnji 6 letni dobi vladala suša, zato priporoča voliti na- prednjaškega kandidata Miha Gabrijelčiča. Na to je dobil besedo g. Levpušček. Ta je potrjeval Gabrščekovo govoričenje ter poslušalce nagovarjal, naj obrnejo hrbet dr. Gregorčič-u. K besedi se je ogla8il domač nadučitelj g. L. Likar. Po- vedal je, da je bil tadi on svoj čas za- upnik napredne stranke. Spoznal pa je, da ta stranka je sicer postavila lep, ide- alen program, ali vod^tvo samo se je svojemu programu izneverilo. To je do- kazal s tem, da ljudstvu ne paste se prosto izraziti, temveč, da mu gwnerali po svoji glavi »ami določujejo. Hočejo biti demokrati, dejansko da se skazajejo antokrate. On toraj ne more priporočati vsiljenega kandidala, zdi se mu, da bi bilo primernejse voüti strankint-ga ge- nerala Drejca. S tem jih je podučeval kako bi prav za prav morali svoji stranki pomagatt do veljave. Po tem govora je zopet nastopil Gabršček, ter izjavil, da on ima preveč dela sam za se in njegovo rodoljabje nesega tako daleč, da bi Be on žrtvoval za svojo stranko ter zopet priporočal svojega Mihelna. Mi pa ne Gabršček za- hteval, todi ne predsednik dal na gla- sovanje kandidature, češ, saj ti malo- številni glasovi itak izgineje pred mno- žino nam nasprotnih glasov. — Drejca so tudi prašali, če bo Miha res delal po Hberalnem prograrnu. Drejc je odgovo- ril, da je dal Miha nato častno be- sedo. M ha se je torej ljudem dal v zobe. Vse je radovedno, če se bo kot poslanec (?) opal slovensko govoriti in s kako končnico se bo podpisoval. Mokraški shod v Kanalu. Ž^Iezničarji kanalskega okraja so sklicali v Kanalu „mokraški shod" v ne- deljo pop. 14. t. m. Prihitel je neki Zu- panc iz Gorice, ki je držal svoj povor v dvorani gostilne A. Križničeve. Zbraio se je veliko ljudi iz zgolj rado- vednosti, da bi sliäali tudi ta novi nauk. Zupanc ni bil niö kajdobre volje. Koj a početka se mu je videlo, da čuti, da ta ni polje za seme njegovih naukov. Čve- kal je o kravicah, o krompirju, korazi in sličnih rečeh, o gOBpodi v mesta, ki vse to kmetu slabo plačuje... Priporočal i je organizacijo delavcev-krnatov. Save, da so ma možje tadi ugovarjali, ker take reči boljeumejo, kakor Zapanc. Nastal je nemir. Zapanc je hotel vteči. Untavil se je vendar še malo. Udaril je še čez mi- litarizem in nepričakovano zaključil svoj govor. Zapanc ni žel pohvale. Obljubil je, da se o priliki vrne. Ljudje pa so ma jasno dovolj dali umett, da je bolje ako ostane doma. Težak porod ali: Kako je GabršČe- kova „ljudska volja" postavljala kandidate. Gabršček je menda končno vendar našel kandidata za tolminski volilni okraj. Bil je težak porod ! Krošnjaril je z man- datom okoli raznih gospodov. Vsak se je ustrašil Gabrščekove firme. Najbolj je nadlegoval dr-ja Frankota ter ma silil kandidaturo. Pestinil ga je ,äe pretekli petek ob treh popoldne. Toda zamanj. Dr. Franko je ostal mož beseda ter od- klonil Gabrščekovo ponudbo. Kot mož ni mogel drugače ravnati, ko je že enkrat izjavil, da noče nastopati kakor strankarski kandidat in proti dr-ja A. Gregorčiču ne kandiduje. Ko ni Gabršček nič opravil pri dr. Frankota, se je lotil dr-ja Gruntarja. Kaj je Dolse vse predial ! V tej stiski mu je priäel na pomoč dr. Treo, „se žrtvoval" ter sprejel z obema rokama ponujeno kandidaturo. In res je postavil Gabr- ščekov „izvrševalni odbor" dr. Treota v petek zvečer osicijelno za kandidata v hribih. Značilno, kako se dela pri ,,li- ralcih „ljudska volja", je sledeče dejstvo Dr. Treo bi bil rad kandidiral v goriäki okolici, a Gabršček ga je zavrnil, češ da v goriški okolici Treota preveč poznajo, naj zato kandiduje v gorah, kjer ga skoro nihče ne pozna. Gabrščekova „ljudska volja" je zmagala nad pobožno željo dr. Treota, ki je tako srečno postal kandidatav hribih. Pa glej smolo ! Ra- j zumnejsim članom „iztrrševalnega od- boia' se je začelo bržkone že po noči svitati, da so napravili veliko neamnost s tem, da eo dekretirali za tolminski okraj ravno dr-ja Treota za kandidata, ki je še pred malo tedni na j^hndu y Komnu Kraševce nekako šuntal proti Tolmincem. Posledica tega spoznanja je bila ta, da je bil Gibržček že zopet brez pravega kandidata. Kaj se je potem zgo- dilo, nam ni iß povsem jasno. Dejstvo pa je, že dr. Gruntar v soboto dopoldoe brzojavno naznanii, da sprejme kan- didataro in da je „Soča" v soboto po- poldno objavila kandidaturo dr.ja Gran- tarja. Zt danes ga le pomilajemo, da se da izrabljati od političnih komedijantov, ki jih je zbral okoli sebe — Gabršček. Zgodovina te tolminske kandidatare nam jasno dokazuje, kako slepji naäe Ijuddtvo pod firmo „ljudske volje". Ko bi se bil vdal dr. Franko Gabräceku, bi bili proglasili njega za reprezentanta ,ljudske volje". Ker je on odklonil kandidaturo, so postavili seveda na podlagi „ljudske volje" za kaniidata dr. Treota, katerega ni nihče maral. I n zdaj predatavlja „Ijadsko voljo" dr. Gruntar. Ziaj piše v nedeljski štovilki „Eiinosf4 neki goriäki fdrbar : V hribih so se nekateri oglašali za dr. Frankota, drugi za dr. Treota, vsi pa so se strinjali, da bi bil najboljši kandidat dr. Grantar. Farbanje je oči- vidno ! Če so se nekateri oglašali za dr. Frankota, drugi za Treota, potem ni mogoče, da so se vsi strinjala, da bi bil Gruntar najboljši kandidat. A za taka protislovja se seveda fdbrikanti Gabršče- kove „Ijadske volje" ne zmenijo. Gabršček govori in piše, mi bomo pa volili. Dopis /. Vipavskcga. Vsi pripoznajo, tudi tisti liberalci, ki agitirajo za „kandidata" Streklja, da Štrekelj ni zmožen in sposoben za dr- žavnega poslanca. To pa ve tadi „Soča" še najbolje in njen unoazan sinček „Pri- morec". Pripoznala sta tadi to oba. Pi- sala sta namreč, da bo ž*» izvrševalni od- bor liberalne stranke v Gorici skrbel za to, da bo Strekelj v državnem zboru de- lal in kaj in kako bo delal. Bam ! Ta je lepa ! Torej mi naj volimo poslan- ca, katerega bo moral še le izvrševalni odbor naprednjaške stranke drezat, da bo kaj delal. L^p poslanec to ! Kako pa bo ta izvrševalni odbor to napravil? Morda pojde z Štrekljem v parlament kar eel izvräevalni odbor. Elen odbornik bo Streklja dregnil, da naj ustane, drugi ma bo asta odprl, tretji pa ma bo v aho trobil, kaj naj kriči. Ti ubogi Štrekelj, saj ga še zmešajo! Sicer pa, kako zna ta izvrševalni odbor svoje poalance nad- zorovati, se je jasno pokazalo pri ime- nitn.ema bivšem „kmečkem poslanca" iz Tolmina. Kje je bil izvrševalni odbor naprednjaške stranke, ko je ta poslanec doma kimal in se prav nič ni brigal za svoje poslanske dolžnostl, ko je vendar ta odbor tega žalostnega poslanca z raz- nimi slepili volivcem asiilil! Kar je pa storil, je storil proti ljudskim pravicam. Šel je na Danaj glasovat proti sploäni inenakivolivnipravici. In sedaj nara hoče liberalni odbor, nsi- liti še slabšega moža za poslanca, Stre- klja! Gotovo, Štrekelj je v vsakem oziru veliko slabäi in veliko manj zmožen za poslanca kot tolminski Gabršček. la ta- kega moža nam vsiljuje izvrševalni od- bor napredne stranke za poslanca I Kdo pa je tisti izvrševalni odbar? Kobariški, znani Andrej Gabršček, ki živi samo od prepira. Ta človek ima vso napredno stranko pod svojim bičem. On je general in komandant goriških liberalcev ! Rivno on pa je še pred kratkem govoril na shodu socialnih dsmokratov vG)rici da kmetu ni ničveč pomagatilln od tega človeka naj bi bil odvisen na5 poslanec! ? Nikoli ! Kaj mislijo g)riški liberalni frakarji, da smo kmetje re3 ttko „zabiti", kakor nas oni imenujejo, kalar nas ne potrebujejo. Gabršček govori po goriških shodih, da kmeta ni pomagati, v svoji „Soči" in „Primorca1* pa nam z največjo sarovostjo zapovedaje, da naj volimo Štreklja, češ, da bo odrešil kmeta. To se pravi delati se z nami norca in če bi Gabrščeka ubogali bi bili res veö kot zabiti. Pa tadi to povemo liberalcem resno, da mi smo katoličani in hočomo ostati pri stari veri in zato pošljemo na Dunaj poslanca po svoji vesti. Ta je dr. Peter Laharnar. Oo je mož, ki bo delal cast in korist svojim volivcem in vsem Slovencem bo gotovo eden najuglednejsih sloven8kih poslancev. Zraven tegst je pa mož odkrit kaloličan, ki ne bo nikdar glasoval za razporoko, brezversko solo in kar je äe enakih liberalnih divjačen. Zato pošteni volivci, krepko skapaj, da po 14. maja zadovoljni in veseli pore- čemo ! Živio dr. Peter Laharnar, naš dični držuvni poslanec! Proč z liberalno surovostjo! Dopis z Vipavskega. Glavno lastnost, h katero kaže li- beralec svoje liberalstvo je uprav pre- drzna surovost. Obnašanje zlasti liberalne mladine je mnogokrat neču- vena sarovo. Liberalca spoznaš najprej po njegovi sarovosti. Zmerjanje, zaničo- vanje in zasramovanje tega, kar je proti liberalizmu, to je njihovo opravilo. Po- sten in dostojen človek mnogokrat ni varen pred surovim zaničevanjem libe- ralnih kričačev. Od kot izvira ta nuro- vost liberalcev ? Iz njihove vzgoje in sole. Sola za liberalce pa je „Soča" in „Primorec." Koliko ostudne surovosti sta že ta dva litta, spravila med slov. ljudstvo I ! Koliko dobrth mladeničev in tadi mož sta ta dva libta posarovila in podivjala! V ^Soči" in „Primorcu" se teden za tednom prav pobalinsko-surovo blati in zmerja vse osebe, ki delajo proti grdim namenom liberalcev ali ki ne tro- bijo v Gabrščekov rog. Z Jaj so ne z vso silo vrgli liberalci na poštenega ljuiskega kandidata dr. Petra Laharnarja. Tema izredno nadarjenema in visokoačnemu moža, sina slovenske kmetčke hiše, ne morejo liberalci ničesar očitati, kar bi moglo vzeti zaupanje pri zavednih in poštenih vipavskih in kraških volivcih, zato na lop po njetn z zmerjanjem in falotskim zabavljanjem. Iz njegovega pri- imka Laharnar so naredili psovko „Pla- hajnar." In sedaj kriče „Plahajnar", „Plahajnarji"! kakor hudobni in smrkavi poglavci. Fej! AH je to spoiobno, ali je to olikano napredno? Tadi mi bi lahko iz Strekelj napravili štrukelj, štekelj" ali kaj drugega. A to ni naše orožje. Mi gremo v boj proti pravemu „Štreklju" dostojno in poštono, ker vemo, da Stre- kelj ni sposoben in zmožen prav čisto nič za državnega poslanca in pa ker ima protiverBki program in protiverske osebne nazoie. On je namreč po programa in po lastnih nazorih za 8 v o - bodno solo in za razporoko. Z eno besedo: Strekelj ni za nič za državni zbor. Zuto bodimo vsi volivci na Vipav8kem in na Krasu edini in dajmo svoj glas 14. maja, za poätenjaka dr. Petra Lnharnarja! Vsak slovenski poätenjak je dolžan delati na to, da ne pride na površje v naši deželi surova in pobalinska Gabrščekova banda, ampak da bo popolnoma poražena. Zakon v varsfvo volivne in zborovalne svobode. II. Varstvo zborovalne svobode. § 15. Preprečba shodov. Kdor namenoma sam ali pa v zvezi z drngimi volivni shod, kateri se je sklicul, dn bi se čalo volivne kandidate, ali pa shod, ki se jo sklical v svrho vo- litvenih rargovorov ali pa posla5anjft poročila poslancev, ali pa shod, ki spada pod društveni in shodni zakon in se je pravno pravilno sklical v svrho razmo- trivanja javnih zadev, prepreči s tem da zabranjuje k udeležbi opravičenim osebam pristop, ali da neopraviöeno vdre k zbo- rovanju ali da navzoče ali za vodstvo in vzdrževanje redu poklicane ose^eiz- podriva, ali da se formalnim na ta zborovanja nanašajočim se odredbam teh oseb siloma upira, se radi prestopka kaznuje z zaporom od enega tedna do treh mesecev. Pri obteževalnih okolnostih, osobito proti napeljevalcem in deležnikom pre- precbe shoda, ako se je preprečba za- počela od več oseb v dogovorjeni zvezi) je spoznati 8 strogim zaporom do Sestih ' mesecev. Pri shodih, ki ne spadajo pod dru^tveni zakon, ho sklicateJji k vodstvu in vzdrževanja redu poklicane osebe, dokler shod drug©ri«'i Solsha ulica st. <». V zalogi ima in prodaja nioko prvc vrste z Majdifevt'ga nilina. Naznanilo. Pcdpif»ni n mojfcin Mzmnjati, da sem pre\zel goetilno IMT „Tiiglav < ^H (prej pri ,.Ž«garjuk) na Pokopnlski ccsti (Via Cferr.po i-anto). Priporoča se svojim rojakom vine- elu in na dtželi za obilf n obisfc. Jamčim za dobro postrežbo. S ppoštovunjem Franc Ciber. Ivan Bednarik priporoca svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št 3. AltOli čevljar g^ v Semeniški ulici 1 v Gorici priporoča se za raznovrstna naročila po meri zri fjospi1 in gospodo. Naročila se izvršuje hitro. Trst M Ral Goricu Corso 4 111« UUl CorsoUerdiVS Elastični ovitki črni ali \it\ za trtne cepiče !;a vrstta K «IS! za kil°9ram- II.a vrsta „ 23*50 ( b Posilja so tudi na deželo po postnein povzctju. Fani Drašček, zaloga švalnih strojev Gorica, Stolna ulica hi. št. 2. Prodaja- stroje tudi na tedon ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti. Priporoča se slav. občinstvu. Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposka L lica št. 25 priporuča častiti duhovščini in slav- nemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgoviiio jedilncga blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoiiko itd. Olje: Lucca, St. Angolo, Koifit, istrsko in dalinatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. V«č vrst riža. Miljsvečo prve in druge vrste, namreč ob '/s kila in qd cnega itinta. Testenine iz tvoinice Žnideršič & Valenčič. Žvcplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega nilina iz Kranja in iz Jocli- mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. I Bnton Ivanov Fečenko X Gorica \ 9 priporoča. svojo veliko zalogo pristnih ff belih in ßrnib vin iz lastnih in drugib | priznanih vinogradov; plzenjskega piva P >j)raxdroj« iz sloveče češke »Meščanskc , B vovarne«, in domačega g steklenicah, kojoga pristnosi st: .,;ur, . | Zaloga ledu katorega se oddaja lo na $ debelo po 50 kg naprej g Vino dostavlja na dorn in razpošilja | po železnici na vso krajo avstrijsko-ogrske t« države v sodih od 66 1 naproj. l Cene zmerne. Postrežba poš- I te^a in točna. *a m m /a m m V mizar in ** lesni trgovec v Pcdaori, na oilii noveaa 1 železiišlep mosta (na cesti, ki pelje proti GradiSki) o o o Trgiije tiuli z opeko, ima ve- liko zalo^o vnsikovratnega trdc- git in mekhega lcsa dumačcga in tiijega, veliko zaloj;o pohiHt- va, vinskih poHod, Ktinkaluir itd. I Goriški Slovenes! 0 dnevnih dogodkih ste naj- hitreje in najboije poučeni po dnevniku „SLOVENEC". „SLOVENEC je najboljši slovenski dnevnik! „SLOVENEC" ima poleg velezanimivih novic vedno tudi najzanimivejše podlistke. „SLOVENEC" se prodaja v Gorki: r.Krebelj, trafikant v^ Kapnrinski ulici. .1. Schwarz, traiikant v Solski ulici. lv. Howänski, tra- fik:mt riva 4!orno. il. Kodrič, irafikant via Teatro. Tcr. Lcban, trak. pii Ijudskcm vrtu. T. 31arek,dri.kolndvoi'. Schelzcr juž. kolod vor. RojaHi! hupujtc narodni koleh Jolskega Oomo". Krojaški mojster V Goriei, pod Kostanjevico št. 10, sc pripoloča slavnonm občinslvu in čč. duhovsčin v niesLu in na dožoli za obila naročila. Posebno se priporoča za izdclovanje talarjev. Ivan Kravos priporoča svojo sedlarsko delavnico v Gorici na Kornju št. II. Delniška družba združenih piuoflnrn Žalec in Lašhi trg priporoča svoje izbomo pivo v sodcih in v steklenicah. Zaloga v Gorici na Kornu St. 13. Jakob •lernn, zastopnik. , Kupiijte ecFfcvenc oblekc edino od na$e slovanske tvrdke Josef Neškudla, protokolirani zavod za cerkvene obleke v Olomueu, ziloga cerkvene oprave z 20 edsto cen je kot druge avstrijske tvrdke in sicer: kasule, pluviale, dalmatike vela, nebesa, barjake, ahove, čilime, pokrivala, albe, roehete, kaliže, ciborium, monstrance, sveenjake, lustere itd. Zalagatelj Njene c. in kr. Visokosti nadvojvodinje Izabele na Danaju in 16 avstro-ogerskih kapiteljskih cerkxä,. Odvetnišho pisarno je otvoril due 8. t. in. oWt dr. Ivan Sket V Borici ulica Tre Re 19., I. n. ' ,CeatFaIna posojiluiea' rcgistrovana ^adruga v Qoriei, uliea Yctturini St. 9. Posojuje svojim clanorn od 1. novembra 1905 no mesBčno adplnčila v pefih Ictih in sicer v obrokih, ki zna&ijo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na niesec. Posojuje svojim clanom od 1. januarja 1907 no meniCB po B°|Of na uhnjižbo po Ij1^! "w Obrestna mera za hranilno vloge je nespremenjena.