:št. 5, MAJ 2004
trzinske občine
Hlađen, a živahen Florjanov sejem
eko.člvstop ropsko zvezo
( BAHNE')
Pmm wo/a i/j im!)
hL/f^irWO/jl-jyJ
âm v&jm^m
ispi^S
'd'jk'I Mïù -IM.
iW'iïi, r-wtítyíhL iim
idimo vam veliko izbiro poročnih in olroških »ort po tujih kalalogih; torte velikosti od 8 kosov naprej, tudi diabetične; domačo potko; ročno izdelane domaće piškote in še vefiko drugega. Ce želite, vam torto naredimo po sliki, ki jo přinesete s seboj. ODPRTO VSAK OAN OD 7.00 DO 21.30. Telefon: 01 564-20-50
CITROËN
TRZIN
PRODAJA NOVIH VOZIL STARO ZA NOVO SERVIS VULKANIZERSKE STORITVE OPTIKA ALARMI
AvtomarkeT
AVTOM ARKET d.o.o.. Drodaino servisni center. Blatnica 5. 1236 TRZIN. Tel. 01 562-33-00 • Prodaia vozil 01 562-34-50 in 562 34-55 ■ Fax 01 562-21
Čistiini servis
Depala vas d.o.o.
Depaia vas 5, Domžale
Tel.: 01/ 72 41 657, 041/ 695 339,01/ 72 42 489
Čistimo: • vse vrste oblačil, tudi perilo • vse vrste preprog • vse vrste zaves (tudi lamelne zavese) • tapisone in tople pode ter marmor Pridemo na dom, po dogovoru lahko tudi ob vikendih in praznikih. Čistiini servis imamo v Depali vasi tik ob cesti z velikim parkiriščem. Odprto imamo vsak dan od 8h do 19h, ob sobotah od 9h do 13h.
Čistiini servis
Hl
TRGOVINA
V0D0TERM
Škrjančevo 8, RAD0MLJE
PRIPRAVITE SE NA PLINIFIKACIJO De Dietrich^ ogrevalna tehnika
PLINSKE PEČI PROJEKT, MONTAŽA, SERVIS
PRIKAZ DELOVANJA BREZPLAČNO SVETOVANJE UGODNI KREDITI
CITROEN PICASSO 1.6i ELEGANCE 3.475.000,00 SIT VSA OPREMA
"V MAJU ŠE STARE CENE ZA VSE MODELE"
VESELIMO SE, PRAZNUJMO, SAJ MLADA NAM JE DUŠA
VîH—J Za'vP™n-
dobju res ni videti konca. Datumom, ki so in bodo vredni praznovanj tudi v prihodnje, smo v tem mesecu dodali še enega- vstop Slovenije v Evropsko skupnost. Gre za dogo-dek, ki bo v prihodnje, ne glede s kakšnimi čustvi srno sprejeli vključitev v zvezo, prav gotovo vplival na naše življenje, verjetno še zlasti na njegovo kakovost. Mogoče so že ali
Slikana naslovnici: S Florjanom gre tradicija naprej.
pa še bodo razočarani tišti, ki so pričakovali, da se bodo raz-inere takoj občutno spremenile na bolje in da bo na lepem do-volj denarja za vse želje in potrebe naše skupnosti. Spre-membeje lažje občutiti pri nekaterih podražitvah in tam, kjer je treba spremeniti doslej uveljavljenc navade. Za drugo moramo dati, kot včasih pravijo, času čas. Treba pa seje za-vedati, da bo tudi v prihodnje naša usoda odvisna predvsem
od nas samih, od tega, kako bomo znali izkoristiti nove pogoje življenja, kot so širše in večje tr-žišče, možnosti dostopa do znanja in drugih dobrin, ki nam jih ponujajo razvitejše države v skupnosti ...
Mogoče bomo znali preseči naše pomanjkljivosti, tned drugim tudi svoj - slovenski - manjvred-nostni kompleks, ki ga ponekod radi prav mazohistično neguje-mo, drugje pa se v isti sapi trka-iiio po prsih in šopirimo kot pe-telini na vrhu gnojišč. Lepo bi bilo, če bi se zavedali, da niso drugi nič bolj vredni od nas in da tudi mi ne izstopamo iz povpreč-ja. Res pa je, da ne bi škodovalo, če bi si prizadevali za to, da bi nas tudi drugi v svojih očeli prištevali k najboljšim. Z vsto-pom v evropsko zvezo je naša država dobila nove možnosti in spodbude, da se razvije v družbo blagostanja, če bomo to izkoris-tili, pa bo precej odvisno tudi od modrosti in poštenja našega vodstva. Če bodo spet prepustili škarjc in platno predvsem tištim, ki gledajo le na svoje koristi in se skušajo kar najbolj okoristiti z še ne povsem dodelanim sistemom, potem se nam ne obeta hitra priključitev najbolj razvi-tim v skupnosti. Občutili bomo, da za Evropo po novem res ve-Ijata dve hitrosti razvoja. Če bodo naši vodilni znali preseči težnje po takojšnjih prilivih v njihove žepe in bodo gledali tudi bolj dolgoročno, pa so naše možnosti zelo dobre. Prav zato bo izjemno pomembno tudi to, kako bomo znali izbirati svoje predstavnike. Volitve se vse bolj bližajo in marsikje, tudi v Odse-vu, to že čutimo. To, daje Slovenija majhna.je lahko pomanjkljivost, lahko pa tudi prednost. Podobno je z dejstvom, da smo mlada država. V obeh primerih moramo to znati izkoristiti. Ni se nam treba učiti na svojih napakah, ampak lahko izkoristinio v stoletjih pri-dobljeno znanje »starejših in večjih«, ki so znanje nabrali na svoji koži. Se še spomnite, kako so Japonci in nekateri drugi
vzhodnoazijski narodi pri svojem razvoju koristno izrabili znanje razvitejših? Tudi Trzin v tem času praznu-je svoj praznik in ludi pri naši občini je to, da smo majhni in kot samostojna občina mladi, lahko prednost. Ko se ozremo nazaj, lahko vidimo, da smo v petih letih dosegli sorazmerno veliko. Menim pa, da smo prav z odločitvijo, da gremo po svoji, lastni poti, naredili naj-već. Prve obilnejše sadove te odločitve bomo lahko želi prav letos. Ko zdaj opazujemo, ko-likšno moč imajo v sedanji državni ureditvi krajevne skupnosti in četrtni odbori, smo lahko samo zadovoljni, da nam je uspelo še pravočasno doseči samostojnost. Če ne bi bili samostojna občina, bi ve-čino odločitev o urejanju živ-Ijenjskih razmer v našem kraju sprejemali drugi. Krajevna skupnost bi imela le svetoval-iio funkcijo, na leto pa bi lahko razpolagala s toliko denarja kot kakšna malo večja trzinska družina. Zdaj je naš občinski proračun primerljiv s proračuni srednje velikih občin, čeprav je naša občina po velikosti in po številu prebivalcev povsem na repu slovenskih občin. Kljub temu da nas in naše ob-činarje čaka še veliko delà, je Trzin komunalno sorazmerno dobro urejen. Ko so mladi ob dnevu Zemlje pisali o pomanj-kljivostih pri varovanju okolja, so lahko našteli le takšne težave, pri katerih bi v nekaterih drugih občinah samo za-mahnili z roko, češ da jih ča-kajo še dosti večji problemi. Že res, da sta tudi problema pasjih kakcev in pomanjkanje parkirišč za prebivalce določe-nega obniočja lahko precej moteča, vendar le ništa tako liuda, da bi morali zaradi tega sklicevati zbore krajanov, pisati peticije in groziti z držav-Ijansko nepokorščino. S takšni-mi problemi se namreč ubada-jo v marsikateri drugi občini.
(nadaljevanje na 7. strani)
ODSEV- glasilo Občine Trzin
Glavni in odgovorni urednik: MiroŠteU; Namestnica odgovornega urednika: Mateja Eriulj Tehnični urednik: EmilPevec Urednik fotografije: Jože Seljak Trženje : Jožica Valenčak
Lektoriranje (razen Uradnega vestnlka): Marija Lukan Ostali sodelavci uredništva: Simon Fink Jugovic,Tone lpavec, Ursa Mandeljc, 1'elra Musić, Tanja PrelovSek, Mirjani Slih, Mojca Triek, Jana Urbas. Andre) Župane
Tisk: Marko Ravnikars.p., Domžale Naklada: I470izvodov
Glasilo Odsev izhala enkrat mesečno In ga dobilo drezplačno vsa gospodinjstva In podletla v Trzinu.
Naslednja številka Odseva izzide 20. junija 2004. Vaše prispevke pričakujemo v uredništvu najkasneje do 10. junija na naslov: Odsev, Mengeška 9, 1236Trzin ali na elektronski naslov odsev_96@hotmail.com
Uradne ure v uredništvu: Vsako sredo od 17. do 19. ure v
prostorih uredništva, v prvem nadstropju stare osnovne šole v Trzinu (Mengeška c. 22/1)
S: (01)564 45 67 (01)564 45 68
(folo: Jože Seljak)
ISSN 1408-4902
: Tehnične zahteve za poslane članke in slikovni material
i Spoštovani bralci! Vse, ki nam pošiljate besedila oz. slike prosimo, I da "poštevate naslednja navodila:
I Besedila naj bodo shranjena v datoteki doc, rtf, lxt (laliko tudi na , disketi, rokopise sprejemanio izjemoma!). Če besedilo pošiljate po I elektronski pošti, ga obvezno priložite kot priponko in ne v tělesu . "«sedila. Izogibajte se vsakršnemu oblikovanju besedila (različne
P'save, tabulatorji in zamiki pri odstavkih,...). I " fotografiranju z digitalnim fotoaparatom slikajte z visoko reso-uc'j° (fotoaparati na mobilnikih zares ne zadoslujejo!).

poštovani občani in občanke, ko boste brali ta sestavek, bo praznovanje letošnjega občinskega praznika že za námi. Tudi najbolj vroči komentarji o letoš-njih dobitnikih občinskih priznanj in nag-rad se bodo bržkone že polegli. S slavnostno sejo občinskega sveta in proslavo ob prazniku bomo potegnili črto pod prvo petletno obdobje delovanja občine Trzin. Gotovo je veliko takih, ki s prvo petletko niste povsem zadovoljni, domišljam pa si, da je tudi kar precej takih med vami, ki pozitivno ocenjujete delovanje občinske politične oblasti (občinski svet, župan) in uprave v tem prvem obdobju. Gotovo ste opazili, da seje v tem času vendarle kar nekaj naredilo, kar zadeva občinske naložbe, in vsakdo, ki je pravi-čen sodnik, mora priznati, da Občina Trzin doslej res ni sprejemala odločitev o kdo ve kakšnih bolečih posegih v prostor in naravno okolje. Res je, da smo z ure-ditvenim načrtom izdelali koncept uredit-ve in izgradnje športnorekreacijskega parka v Mlakah, vendar je splošno znano, da je ta prostor bil, in to v veliko večjem ob-segu, kot ga zdaj ureja ureditveni načrt, za ta namen in gradnjo določen že več kot dvajset let. Na novo je Občina Trzin do-ločila samo prostor za pokopališče in prostor za preselitev dveh kmetij iz urbanizi-ranega delà naselja. Sam sem pravzaprav najbolj zadovoljen z rezultati naših priza-devanj za to, da bi prebivalstvo Trzina, ki
Telefonske številke Občine Trzin so:
5644544, 5644543, 5644550 in 5644549
Fax:
56417 72
Elektronska pošta: info@obcina-trzin.si Domača stran na internetu: http://www.obcina-trzin.si/
seje v tridesetih letih popeterilo (do leta 1972 je bilo v Trzinu nekaj čez 800 prebivalcev, danes nas je uradno okrog 3.700, neuradno pa precej več kot 4.000), v čim večji meri za-živelo kot skupnost. Zato smo zelo veliko energije in tudi sredstev vlagali v društveno, družabno in kulturno življenje in tudi v organiziranje športne rekreacije in v dokajšnji meri uspeli. Res je, da se nam še vedno dogajajo prireditve s kakovostnimi programi, na katerih se nas zbere komaj za peščico, a res je tudi, da so nekatere prireditve že množično obi-skane in da se prebivalci iz starega delà naselja, iz Mlak in v zadnjem času tudi iz OIC in iz novih blokov v centru Trzina vedno bolje poznamo in vedno večkrat srečujemo. Z letošnjim letom se tudi izteka, kot že veste, obdobje, za katerega smo sprejeli prvo Strategijo razvoja Občine Trzin. Temeljila je na konceptu trajnostnega razvoja, torej na konceptu, ki v svetu in še posebej v Evropi vedno bolj postaja tako rekoč edina alternativa, če želimo tudi za příhodnost ohraniti kolikor toliko primerno okolje za člověka (in ne le člověka) vredno življenje.
Zdaj se začenjamo pogovarjati o razvojni strategiji za naslednjih pet, šest let; za čas do leta 2010. Trzin si mora odgovoriti na veliko vprašanj. Tudi na vprašanje, ali želi ostati to, kar je trenutno, ko slovi kot ena najbolj raz-vitih občin v državi z relativno največjim številom gospodarskih družb in podjetnikov (glede na število prebivalcev) in hkrati z zelo ugodno strukturo tega gospodarstva. V Trzinu skoraj ni industrije, ki bi bila nevarna okolju (nekaj večje tovrstne storitvene dejavnosti), veliko je storitvenih dejavnosti, kar precej trgovine itd. Hkrati bo Trzin moral vztrajati pri odločitvi, da ne želi biti oziroma postati podrejen predvsem interesom Ljubljane, kar bi pomenilo, da bi se slej ko prej spremenil v čisto predmestje s funkcijo spalncga naselja, medtem ko bi se vse drugo (službe, izobraže-vanje, kultura, šport...) dogajalo v Ljubljani ali kje drugje. Doslej smo zagovarjali sodob-ni koncept partnerskega razmerja tako z Ljub-Ijano kot tudi z drugimi občinami na tem območju. Zato smo tudi spodbudili (ravno Občina Trzin) oblikovanje t.i. Podjetne regije, ki vključuje občine Domžale, Karnnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče, Trzin in Vodice, ki vsaj na nekaterih področjih že intenzivno sodeluje pri uresničevanju spreje-tega Skupnega razvojnega programa; možnosti za sodelovanje paje še veliko več. Ta podjetna regija sije v okviru Osrednje Slovenske statistične regije, imenovane tudi Ljubljanska urbana regija, ki vključuje 24 občin od Vrhnike do Kamnika in Horjula do Litije oziroma Šmartnega pri Litiji, zagotovi-la posebni položaj ravno zato, da lažje ohran-ja in brani vsaj minimum politične neodvis-nosti od Ljubljane. Ne gre za neprijaznost ali nasprotovanje Ljubljani, temveč ravno za to, da tudi znotraj te širše regije vzpostavimo medsebojne odnose na osnovi enakopravnos-ti in partnerstva.
Letos se bomo, kot rečeno, spet bolj intenzivno ukvarjali z načrtovanjem příhodnosti oz. razvoja v naslednjih letih. \ zvezi s tem menim, da koncept trajnostnega razvoja nima alternative, tudi zato, ker je Trzin po površini dokaj majhna občina in na srečo še vedno dokaj bogate tudi, kar zadeva biotsko raznovrstnost. Glede na stopnjo urbaniziranosti je v Ob čini Trzin še vedno ohranjenega zelo veliko gozda in veliko drugih kmetijskih površin. Menim, daje to potrebno čuvati a daje hkrati smiselno iskati razvojne možnosti zlasti znotraj obstoječih meja naselja Trzin, torej na način kakovosti in intenzivnosti razvoja in ne na način eks-tenzivnosti. Trzin seveda ni več vas niti po številu prebivalcev niti po gostoti po-seljenosti in ne po načinu življenja. Hkra ti pa zdaj dovolj uspešno vzdržujemo in ohranjamo nekatere dejavnosti in običaje ki bi jih lahko označili kot značilnosti vaš kega načina življenja, kar za razliko od izrazito mestnega modela življenju zago-tavlja višjo kakovostno raven. To je vse-kakor potrebno gojiti in načrtno poglab-Ijati. Poleg mnogih drugih, tudi takih, ki veliko več stanejo, bo to nedvomno ena pomembnih nalog tudi v obdobju, za katerega začenjamo pripravljati novo Strategijo razvoja občine Trzin. V duhu te ugotovitve vas vabim: udele-žujte se prireditev, ki jih organizirajo občina in društva za vas, spoštovani občani in občanke. Bodimo družabni!
Tone Peršak
TRNUbcJĚIGA (po Grim mu)
gledališka skupina ORB1TAI.A
Piše se leto 1553 Grad. kralj, kraljica in mlada pnnceska Trnuljćica. Le kdo ne pozna te pravljice? Ko hudobna vila nad princesko ter celotni grad pošlje prekletsi-vo: stoletno spanje. Ta urok se bo izpolnil na Tmuljčin petnajsti rojstni dan Med tem časom se na gradu godijo razne nor-čije. katenh glavni je dvorní norček Uairi-bo Na Trnuljčin rojstni dan grad ovije visoko trnje ter grad zaspi. I'o stotih letih, še zmeraj mlado princesko. zbudi princ iz sedmerih jezer. In živela sta dolgo, do konca svojih dni. V osemnajst članski zasedbi nastopa podmladek KUD Franc Kotar Trzin ter starejši igralci društva.
Predstava bo 4., 5., 6. in 7.
junija v kainnolomu v Trzinu ob 19.30 uri.
V primeru dežja predstava odpade
17. seja občinskega sveta: SEZNANITVENA SEJA
Devetnajstega aprila Je seja občinskega sveta prvič potěkala v nekoliko mrzli dvorani Marjance Ručigaj. A kljub hladu, kl je vel v dvorani, so svetniki zagrizli v delo in se uspešno preglodali čez vseh devet točk dnevnega reda. Za to sejo bi lahko rekli, da Je bila bolj informativne narave, saj so se svetniki več ali manj seznanjali s flnancaml, z nagradami in priznanjl, s poročilom nadzornega odbora, s poslovanjem občlnskih počitniških objektov, z izplačilom avtorskih hono-rarjev sodelavcev Odseva, s poročilom o delu mladinskega kluba in podobno.
Najprej so se lotili obravnave premoženj-ske bilance občine. Občinski svet je nam-reč že na eni od prejšnjih sej izrazil željo, da bi se seznanil z bilanco. Svetniki pa so pri pregledu bilance na posameznih odbo-rih pogrešali seznam z všemi premičnina-mi in nepremičninami, ki so v lasti občine. Ker so dodatni seznam o nepremični-nah přejeli šele na sami seji, seje sprva pojavil predlog, da bi točko prekinili in jo nadaljevali na eni izmed naslednjih sej. Ko pa sta župan in njegov finančni sveto-valec razložila, da se občinski svet zgolj seznanja tako z bilanco kot s seznaniom ter o tem ne sprejema nikakršnega poseb-nega sklepa, seje točka dnevnega reda nadaljevala. Finančni svetovalec je v na-daljevanju povedal, da se premoženjska bilanca pripravi vsako leto ter da obrazec pripravljene bilance roma na višje instance. Takšno premoženjsko bilanco pri-pravljajo vse občine v državi, saj se šele z njimi lahko izdela temeljita premoženjska bilanca države. Ob takšni obrazložit-vi se tudi v razpravi ni pojavilo veliko vprašanj in svetniki so sprejeli sklep o seznanitvi z bilanco. Že vrabčki na strehah čivkajo, da v maju Trzin praznuje. Primerna obeležitev trzin-skega praznika pa so ob številnih prireditvah tudi nagrade in priznanja, ki jih prejmejo zaslužni Trzinci in Trzinke. Ka-kor vsako leto doslejje tudi letos Komisija za priznanja in nagrade v skladu s Statutom občine v Odsevu objavila razpis za posredovanje predlogov. Na naslov komisije je v razpisanem roku pripotovalo 13 imen kandidatov za prejemnike letoš-njih nagrad in priznanj, komisija pa jih je izbrala 6 ter dodatno, posebno nagrado. Občinski svet je s sklepom potrdil odlo-čitve komisije, tako da sta v letošnjem letu Trzinca, ki prejmeta srebrno plaketo, Anton Župan ter Franc Valenčak, bronas-ti plaketi gresta v roke Tomažu Kralju in Branetu Lapu, denarni nagradi pa bosta dobila Turistični podmladek osnovne šole Trzin in Matjaž Erčulj. V letošnjem letu tako ne bomo dobili novcga častnega občana, pa tudi nikogar, ki bi se lahko pohvalil z zlato plaketo. Bo pa župnija Trzin ob tridesetletnici delovanja přejela posebno, jubilejno darilo. Kljub temu da so svetniki konec koncev sprejeli predlog komisije, pa seje v raz-
pravi pojavilo vprašanje, zakaj nekateri od predlaganih kandidatov priznanj niso přejeli in kakšni so kriteriji za podeijevanje nagrad. Na to vprašanje je župan odgovoril z pravilnikom o podeljevanju nagrad, ki komisiji daje pravico, da se odloči, ali nekomu podeli nagrado ali ne. V pravilniku je tudi zapisano, da se lahko podeli nižja ali višja nagrada, kot jo je predlagal predlagatelj. Med razpravo se je pojavila tudi ideja, da bi bil za podeijevanje nagrad primeren nekakšen vrstni red, torej, da bi kandidatu najprej podělili bronasto priznanje, šele nato bi lahko dobil srebrno in potem zlato. Županje ob tej ideji opozoril, da bi bila vredna tehtnega razmisleka, vendar je potrebno vedeti, da bi bil tak mehanizem zgolj omejevalna okoliščina za podeijevanje nagrad. Cilj nagrajevanja pa je v tem, da tišti, ki naredijo nekaj v javno korist kraja, za svoje delo prejmejo priznanje. Ob koncu razpra-ve pa je svetnik Podlogar dejal, da za predloge komisije ne bo glasoval, saj naj bi po nje-govem mnenju nagrajevala ljudi, ki kraju naredijo več škode kot koristi. V naslednji točki dnevnega reda so bili svetniki seznanjeni s poročilom o delu nadzornega odbora, ki gaje podal predsednik nadzornega odbora Franc Lovšin. Dejal je, da nadzorni odbor deluje od lanskega aprila, da so bili vsi člani nadzornega odbora novi, in so se na začetku seznanili z delom prejšnjega nadzornega odbora. Da bi svoje delo čimbolj strokovno opravljali, pa so se člani odbora udeležili tudi nekaj seminarjev. Nadzorni svet je v času od ustanovitve pa do poročanja na seji pridno dělal, saj seje sestál kar na devetih rednih sejah, na katerih so pregledovali gradiva za seje občinskega sveta, največ skrbi pa so posvetili finančním kazalcem. Preučili so proračun občine ter oba rebalansa, pa tudi zaključni račun. Nadzorni odbor je ugo-tovil, da proračun in delo finančně službe
poteka v skladu z zakonodajo, in v njem ni napak. V tem času pa člani nadzornega odbora aktivno pregledujejo porabo proračunskih sredstev Osnovne šole Trzin. Počitnice že trkajo na vrata, svetniki pa so se pri naslednji točki dnevnega reda seznanili s poslovanjem počitniških objektov v letu 2003 ter z načrtom v letu 2004. Občina Trzin je namreč solastnica počitniških objektov v Catežu, Stinici, Novem Gradu ter na Rogli, Krku in Veliki planini. Kot solastnica pa je te objekte seveda dolžna tudi sofinancirati. V razpravi so se svetniki spraševali, koliko Trzincev oziroma delavcev občinske uprave sploh koristi te objekte in koliko možnosti imajo, dajih koristijo v času sezone. Županje odvrnil, da so taki Trzinci trije ali štirje in da seje letos res zgodilo, da so bili vsi termini v juliju in avgustu že zaseděni, ker naj bi prišlo do napake pri pošiljanju obvestil o počitniških zmogljivostih. Vendar, če bo ugotovljeno, daje bila napaka na strani Občine Domžale (upravitelj teh objektov), bodo v Trzinu zahtevali, da se napaka popravi.
Od počitnic pa zopet k našemu Odsevu. Na očitke sodelavcev Odseva, da honora-rji niso redno izplačani, in to povzroča slabo voljo sodelavcev ter zmanjšano motivacijo, je finančni svetovalec pripravil izčrpno poročilo o tem, v kolikšnem času so honorarji izplačani, pa tudi višina ho-norarjev je bila javno obelodanjena. Iz poročila je razvidno, daje finančna služba honorarje izplačevala v roku 14 oziroma 15 dni, le enkrat pa seje zgodilo, da so bili honorarji izplačani šele po 29 dneh. Pri tem pa ne sme biti zanemarjeno dějstvo, da nekateri od sodelavcev Odseva niso priskrbeli vseh podatkov, da bi jim bili honorarji lahko izplačani. Svetniki so nato pozvali glavnega in odgovornega urednika, da zagovarja tezo o neizplačilu ho-norarjev. Stebe je na to odgovoril, da nekateri honorarji resnično niso bili izplačani, čeprav so v finančni službi imeli vse podatke, če pa teh podatkov ni bilo, pa bi uredništvo Odseva na to lahko bilo opozorjeno. Štebeje tudi dejal, daje bil z javno objavo podatkov o avtorskih hono-rarjih kršen zakon o varovanju osebnih podatkov. Razburljiva razprava, v kate-rem je bilo slišati tudi očitek, da pri Odsevu s takšnimi in podobnimi izjavami samo blefiramo, je bila zaključena z besedami, da morata Občina in Odsev skupaj presekati gordijski vozel zamud, iz-plačil in drugih negativnosti in da se morata obe strani potruditi za boljše sodelo-vanje.
In ker pravijo, da na mladih svet stoji, je bila zadnja točka dnevnega reda namen-
jena prav njim. Doktor Albert Mrgole je poročal o dclu trzinskega mladinskega kluba, povedal je nekaj besed o Društvu za zaščito mladosti, svoje ideje, cilje in vizijo za příhodnost. Delo z mladimi naj bi bilo, po njegovih besedah, jasno zasnovano, usposobljeni mentorji pa bi vodili različne mladinske dejavnosti, projekte, skrbeli bi za motivacijo mladih in tudi njihovo vzgojo. Mrgole v svoji viziji vidi Trzin kot center ustvarjanja novega načina delà z mladimi, ki bi z velikim uspe-
hom lahko sodeloval tudi z drugimi mladin-skimi klubi in centri po Sloveniji. Svetniki so po predstavitvi poročila imeli tudi nekaj vpra-šanj o delovanju kluba in o nekaterih nepri-jetnostih, ki so se zgodile v okolici prostorov društva D'ZMT, na koncu pa so sprejeli sklep, daje bilo delo društva in mladinskega kluba uspešno in da soglašajo s še bolj intenzivnim mentorskim delom. Nazadnje pa so bili svetniki informirani še s potekom tekočih naložb. Jemčeva ulica bo kmalu dokončana, v prizidku k osnovni šoli
odpravljajo zadnje pomanjkljivosti, otvo-ritev pa lahko pričakujemo 14.maja ob občinskem prazniku. V ŠRP že nekaj časa potekajo gradbena delà, naročen je projekt za ureditev parkirišč na Reboljevi in Mlakarjevi ulici, teče projekt sanacije mostu na Habatovi ulici, pridobljeno je bilo gradbeno dovoljcnje za nadaljevanje pešpoti ob Pšati. Po nekaj kratkih pobu-dah pa so se svetniki iz mrzle dvorane odpravili v nekoliko bolj toplo noč.
Mateja Erčulj
18. seja občinskega sveta: savne ne bo, parkirne hiše pazaenkrattudi ne
Dnevl red 18. seje občinskega sveta Je obetal kratko druženje s svetniki, a se Je na sami seji izkazalo, da dnevni redi pogosto kažejo napačno sliko o trajanju posa-meznih razprav. Tista vprašanja, ki se zunanjemu opazovalcu zdijo najbolj neprob-lematična, se največkrat Izkažejo kot najbolj konfliktna, ona pa, ki se zdijo zapletena, pa dostikrat ne prltegnejo tollkšne pozornosti svetnlkov.
Dogajanje v dvorani Marjance Ručigaj se je začelo z ustaljeno proceduro, torej z ugotavljanjem prisotnosti ter sprejeman-jem zapisnika in dnevnega reda. Nato je sledila prva obravnava sprememb poslovnika, ki ureja poslovanje občinskega sveta in sprcjemanje občinskega proračuna. Nekateri členi v poslovniku morajo biti spremenjeni zaradi novega zakona o javnih flnancah ter zaradi posamez-nih sprememb v zakonu o lokalni samoupravi, pa tudi zaradi izkušenj, ki sta jih občinski svet in nekatera delovna telesa pridobila v obdobju zadnjih petih let. Pri pregledu starega poslovnika je predlagatelj sprememb ugotovil tudi nekaj slov-ničnih napak, spremeniti paje bilo potrebno še nekaj besed, ki niso primerne za samo delovanje občinskega sveta (na primer besedo »interpelacija« se rabi v državnom zboru, občinski svet pa nima cnakih pristojnosti kot državni zbor, inje v poslovniku namesto nje bolje uporabiti besedo zahteva). V razpravi je svetnik Podlogar predlagal, da bi s poslovnikom bolj natančno določili člene, ki zadevajo svetniške pobude in vprašanja. Namreč, zgodi se, da na nekatera svetniška vprašanja ni nobenega odgovora niti od župana niti od pristojnih iz občinske uprave. Pri tem ne gre za to, kot je poudaril Podlogar, da z odgovorom svetniki ne bi bili zadovoljni, temveč za to, da odgovora preprosto ni ali paje nanj treba zelo, zelo dolgo čakati. Županje na to dejal, daje v poslovniku že zapisano, da se v takih primerih svetniško vprašanje lahko da v raz-pravo na občinski svet, lahko pa se celo predlaga disciplinski postopek za odgo-vornega z občinske uprave ali pa se spro-
ži postopek za odstavitev župana. Poleg tega paje, po županovih besedah, svetniško vprašanje institut parlamentarne demokracije, ki temelji na »fair playu« in bi ga bilo zelo těžko ustrezno sankcionirati. Svetniki so po razpravi soglasno glasovali za spremembe poslovnika.
OBVEZNA RAZLAGA ODLOKA
Dostikrat se zgodi, da se v zakonih, odlokih, statutih in podobno znajdejo členi, ki se jih da razumeti dvoumno, zato se takrat lahko predlaga obvezno razlago takšnega člena ali odloka, kar pomeni, da se mora zakonodaja-lec odločiti, kakšno je pravilno razumevanje odloka, člena, ki je nejasen, dvoumen. Pobudo za obvezno razlago je na občinski svet naslovil BlažZalar, kateremu seje dvoumen in nejasen zdel 2. odstavek 11. člena Odloka o ureditvenem náčrtu T-3. Pri tej točki seje razvila burna razprava o tem, kaj je javni interes in ali ima zasebni interes prednost pred javnim. Pa vseeno, povejmo najprej, zakaj je sploh prišlo do take pobude. Zalarseje zanjo odločil, ker je načrtovani salon za nego telesa iz pritličnih (dokaj majh-nih, 24 nr) poslovnih prostorov želei razširiti tudi v kletne, kjer naj bi bila savna. Koje za to skušal pridobiti gradbeno dovoljenje, so mu prošnjo zavrnili, saj naj njegov morebitni salon (oziroma savna v kleti) ne bi ustrezal določilom prostorskega akta, ki ureja obrav-navano območje. Oblikovanje poslovno-trgovskih, storitvenih in kulturnih dejavnosti naj bi bilo na območju T-3 mogoče zgolj v pritličju, klet pa naj bi bila namenjena le za parkirišča in skladiščenje. Vendar sporni oziroma nejasni 2. odstavek 11. člena navaja, da »spremembe namembnosti zemljišč, objektov in naprav izven s tem odlokom dovoljenih
načeloma niso dovoljena, razen v smislu izboljšav pogojev za bivanje in delo. Spremembe lahko odobri občinska strokovna služba, pristojna za okolje in prostor, na podlagi strokovne presoje in soglasja pristojnih soglasjedajaicev ter pod pogojem, da se ne spreminja glavni namen območ-ja in se s tem ne poslabšujejo pogoji za bivanje in delo na območju posega v prostor.«, kar je Blaž Zalar razumcl, kot da se načeloma lahko naredi spremembe prostorskega akta, če bi pristojni organ to dovolil. Tudi pri utemeljitvi, zakaj razumeti odlok na način, kot gaje razumel on, seje Zalar skliceval na to, da bi njegova dejavnost pripomogla k izboljšavi pogojev za bivanje in delo, da so tudi sostano-valci že dali potrebna soglasja in da z iz-vajanjem dejavnosti v kleti ne bi nikogar onemogočal (na primer dostopa do garaže ali drugih uporabnikov kletnih prostorov). Svetniki pa se v razpravi niso popolnoma strinjali z njim, Dejali so, da z enim poslovnim prostorom v kleti verjetno niti ne bi bilo toliko problemov, konflikti in spori pa bi nastali takrat, ko bi se vsi, ki so kupili kleti, odločili, da bi v njih imeli poslovne prostore ali lokale ali salone. Takrat bi bil onemogočen dostop do garaž, spremenili bi se pogoji za bivanje. Poleg tega pa občinski svet ne more delati izjem in bi z razlago, kot jo je navajal Zalar, v bistvu sprejel, da se v vseh kleteh lahko opravlja podjetniška dejavnost, kar pa je v neskladju s prostor-skim aktom. Poudarjali so tudi, daje potrebno na prvo mesto postaviti javni interes, v javnem interesu pa naj bi bilo, da so kletni prostori resnično namenjeni samo za skladiščenje. Kljub temu da seje Zalarju v bran postavilo kar nekaj svetni-kov in čeprav so nekateri tudi sočustvo-vali z njim glede sredstev, ki jih je že vložil v ta projekt, so se na koncu vseeno odločili, da v primeru, ko gre za odločan-je o javnem interesu nasproti zasebnemu.
zmaga javni, in se ne strinjajo z obvezno razlago, kakršno je predlagal Zalar. Karikirano lahko torej rečemo, da bo v příhodnosti odslej veljalo, da v kletnih pros-torih ni možna poslovna dejavnost, in se bodo morali podjetniki znajti s tistimi 24 kvadratnimi metri, ki sojim na voljo v pritličju.
sprememb zazidalne-ga nacrta v oic ne bo
Pri tretji točki dnevnega reda se ni vnela tako burna razprava kot pri drugi, seje pa pri njej zopet porajalo vprašanje zasebne-ga in javnega interesa. Pri tej točki bi lahko rekli, daje stran zasebnoga interesa zagovarjal Karei lljaž, predstavnik podjetja IMS invest. Iljaž je na občinski svet naslovil pobudo za spremembo zazidal-nega načrta v industrijski coni, kar mu omogoča obstoječa zakonodaja. Iljaž je na seji predstavi! svojo že 5 let trajajočo kalvarijo, ki je povezana s parkirnimi prostori. Leta 1999 je gospod přišel na občino s prošnjo, da bi zgradil dodatna parkirna mesta pri stavbi, kjer ima svoje prostore družba DHL. Zemljišče, na ka-terem naj bi bila postavljena nova parkirišča, je bilo v denacionalizacijskem pos-topku, kar pomeni, daje bilo formalno še vedno v lasti občine. Dogovor z Občino je bil tak, da skupaj z investitorjem (IMS invest) usposobijo prostor (preusmeritev vodotoka in podobno) za zelena parkirišča, investitor pa naj bi po enoletnem moratoriju občini začel plačevati najemnino. Po besedah lljaža naj bi mu na Občini takrat tudi svetovali, da bi bilo parkirišče možno kupiti, če bi se s tem strinjali de-nacionalizacijski upravičenci. Tako seje investitor obrnil še na njih, problemi pa so se takrat šele začeli. Upravičenci so za to zemljišče zahtevali primerno najemnino, na občini pa so ugotovili, daje podjetje kršilo dogovor. Namreč, dogovor ni pomenil, da se parkirišča lahko naredijo v taki obliki, v kakršni so danes. Bila naj bi le začasna, z možnostjo odstranitve. Poleg tega od podjetja IMS invest občina ni přejela niti tolarja za najemnino. Trenutno je zadeva ravno zato na sodišču. Problem na strani investitorja pa je ver-jetno nastal, ker bi za isto zemljišče moral plačevati dvojno najemnino. Vseeno pa investitor skuša rešiti nastale zaplete, saj je v projekt že vložil ogromno denar-ja, spremembo zazidalnega načrta pa je predlagal tudi zato, ker v příhodnosti na-črtuje gradnjo večjega poslovnega objekta, ki bo prav tako zahteval mnogo parkirnih mest. Podjetje IMS invest je ravno zaradi potrebe po parkiriščih pripravljeno graditi tudi parkirno hišo. V razpravi seje pokazalo, daje industrijska cona leglo mnogih problemov in kon-fliktov ravno zaradi tega, ker so se stvari pogosto počele mimo zazidalnega načrta
in ker so bile dopuščene izjeme. Svet seje tokrat (zopet karikirano) odločil, da so bolj pomembne zeleniće kot parkirišča, in pobude za spremembo zazidalnega načrta ni sprejel. Kaj pa se bo zgodilo z že narejenimi parki-rišči, pa se še ne ve.
V nadaljevanju je župan ustno poročal o poteku nekaterih naložb, najbolj navdušen paje bil nad končano Jemčevo cesto, katere otvo-ritev je predvidena 14. maja. Kratka debata se je odprla še ob vprašanju doma za ostarele.
(nadaljevanje s 3. strani)
Ker smo mlada občina, še nimamo povsem izdelanih směrnic našega nadaljnjega razvoja. Nekaj smo jih sprejeli v preteklem obdobju, nekaj smo jih podedovali, vseeno pa lahko prav zdaj bolj na glas razmišljamo in delamo náčrte o tem, kakšen naj bi bil naš kraj v pri-hodnje.
Če bi gledali statistične podatke, bi se naša občina sorazmerno dobro odrezala tudi v družbi razvitejših komun v najmočnejših evropskih državah. Prav bi bilo, da bi takšen položaj ob-držali ali pa še izboljšali. Ravno zato je zdaj čas, da še v večji meri svojo pozornost name-njamo skrbi za kakovost življenja. Ni treba razmišljati o ne vem kakšnih novogradnjah in širjenju naselja, predvsem moramo svoje sile usmeriti v dvig življenjske ravni, v kar najboljše pogoje življenja za kar najširši krog občanov. Treba seje vprašati, kaj še potrebujemo in kako lahko naredimo naš kraj še pri-jaznejši in prijetnejši za življenje. Prav gotovo smo sposobni uresničiti mars i kaj, saj smo, kot se radi hvalimo, bogata občina, vendar tudi denar ni vse. Naš kraj bo lepši in prijaz-nejši, če bomo k temu prispevali tudi sami. To pa nekaterim še vedno ne leži. Kot smo pisali v prejšnji številki Odseva, je spomla-danska čistilna akcija v občini uspela, še vedno pa ni bila zadosti množična. Divja odlaga-lišča se spet bohotijo. Nekaterim ni mar za urejenost kraja in naše okolje. Kraj je lahko lepši tudi, če znajo Ijudje priti drug do drugega. Ravno zadnjič mi je neka občanka poto-
Svetniki so tudi tokrat imeli kar nekaj za-nimivih pobud, naj naštejem le nekatere: možnost nakupa najstarejše hiše (Šuštar-jeva) v Trzinu, ki bi lahko bila muzejsko urejena, pobuda za preučitev varnosti v Trzinu (zaradi vlomov, ropov in tatvine), ureditev športnega igrišča pri KUD-u (ob-novitev žičnate ograje) in ureditev Hri-barjeve domačije.
Mateja Erčulj
M3!
žila, daji ni všeč, ko se Ijudje, ki se sre-čujejo v gozdu in tudi na ulicah Trzina, ne pozdravljajo. Trzin je še vedno sorazmerno majhen, in bi se večina ljudi lahko poznala med seboj in se tudi zavedala, da nas nekaj druži, daje tudi pripadnost ne-kemu kraju lahko vez, ki ljudi povezuje. Vsaj pozdravljali bi se lahko med seboj, da ne govorimo o medsosedski pomoči in podobném.
A to je težko ukazati. Govori pa o srčni kulturi nekaterih in predvsem o tem, kako si Ijudje postavljajo svoje vrednostne norme. Se jim zdi pomembneje, da so povsem svobodni in da jih drugi pri tem pustijo pri miru, ali da so prijateljsko povezani v skupnost, ki jim prinaša tudi toplino in prijazne medčloveške odnose. Na občini so v zadnjem času dali kar nekaj pobud za različne prireditve, ki so bile zanimive in vredne pohvale, paje bilo na njih zelo malo udeležencev. Včasih, pred desetletji, so bile podobne prireditve sorazmerno redke, a so bile dobro obis-kane. Ljudje so prihajali nanje ne le iz ra-dovednosti, ampak tudi zato, ker so tako izkazali svojo pripadnost kraju. Če so gasilci pripravili neko prireditev, so seje udeležili tudi vsi drugi Trzinci, enako je bilo s prireditvami kulturnega društva, šole ali župnišča. Zdaj se takšnih prireditev, če ni zraven še pogostitve, udeležijo le najožji družinski člani nastopajočih ali pa tišti, ki se jih morajo udeležiti po dol-žnosti. Svetla izjema so žerjavčki, pa še ti niso vedno obveščeni in motivirani za udeležbo.
Tudi pri takih stvarehje treba biti pozoren in vedeti, kaj hočemo. Naši predniki so vedeli, mi pa smo še mlada občina in se moramo še marsikaj naučiti. Zato se v teh prazničnih dneh veselimo in uživajmo.
Urednik	~~
	OBVESTILO
	T^tcS?" Začetek plesnega
	l\ tečaja bo 26. maja
) Ij	Tr 2004 ob 20. uri.
hr	VI Zbirališče pred OŠ Trzin.
ni	11 Informacije:
' \ v	" Mitja. tel . (051)228 142.
VESELIMO SE, PRAZNUJM0, SAJ MLADA NAM JE DUŠA
POGOVOR Z ŽUPANOM OBČINE TRZIN G. ANTONOM PERŠAKOM skušamo uravnotežiti naložbevvseh delih trzina
Pri tokratnem pogovoru s trzinsklm županom enostavno nismo mogli mimo najno-vejšlh prldobltev občine. Še zlasti nam je precej bralcev predlagalo, da polzvemo, kolikšna je končna cena obnove Jemčeve ceste, sllšall pa smo tudi, lahko bi rekli kar nevoščljive pripombe, da je stari del Trzina dobil predrago cesto In da sta druga dva delà Trzina ob tem kar malo zapostavljena.
Končna cena obnove ceste, brez cene obnove vodovoda in seveda brez cene polaganja plinovodnega omrežja, kar gre v breme drugega investitorja, je 65 milijo-nov SIT. Ta cena vključuje tudi davek na dodano vrednost, ki je, kot veste, relativno visok. Obnovo vodovoda smo plačali že lani, saj je bila to lanska naložba, veljala pa nas jel 6 milijonov SIT. Glede neenakomerne razdelitve denarja za naložbe pa moram reči, da so očitki neupravičeni. V starem delu naselja je to pravzaprav, zaradi spleta okoliščin, prva večja naložba. Bilo je sicer nekaj manjših naložb. Pred leti, mislim, daje bilo to leta 2000, smo tam obnovili del javne raz-svetljave, obnovili smo tudi del vodovoda. Sloje še za nekaj manjših naložb, asfaltiranje nekaterih manjših delov ulic, vendar vse skupaj najbrž ni preseglo 30 milijonov tolarjev. Pri tem pa je treba tudi reči, da je šio na primer pri obnovi vodovoda za naložbo, ki je koristila vsem, ne le starému delu naselja. V novem delu Trzina smo v tem času asfaltirali del ulice Rašiške čete, popravili tamkajšnjo kanalizacijo, naredili razbre-menilni kanal, ki preprečuje, da bi iz kanalizacije poplavljalo Kidričevo in druge predele Mlak, obdělali smo precej zelenić, zdaj na tistem območju urejamo športni park. Mislim, da sploh ne gre za neuravnoteženo vlaganje v posamezne dele občine, prej bi lahko rekli, daje bil
stari del naselja po sili razmer celo nekoliko zapostavljen. Načrtovana posodobitev Jemčeve ceste seje namreč vlekla celo desetletjc.
Katere ulice pa bodo zdaj prišle na vrsto za posodobitev?
Zdaj smo naročili projekt za posodobitev delà Ljubljanske ceste od križišča pri Merka-torju do T-3, v Mlakah bodo v kratkem začeli urejati parkirišča.
Kaj pa povezovalne ceste med Jemčevo in Mengeško cesto?
Tudi tište ceste so v načrtih za asfaltiranje in ureditev, vendar pa bo tam potrebno poskr-beti za geodetske odmere, saj praktično v vseh primerih ugotavljamo, da stanje na terenu ne ustreza tistemu, kar kažejo katastrski nacrti. Ti kažejo določeno širino tamkajšnjih cest, v praksi pa parcele sosedov z obeh strani silijo na ceste in jih ožijo. Zasebniki silijo na te občinske ceste. Lahko navedem samo primer, ko naj bi bila cesta široka 4 metre 80, kar naj bi zagotavljalo ureditev neke normalne ceste, v resnici pa so sosedje z obeh strani krepko posegli na to poljsko pot, ki je tako široka največ 3 metre. Žal bo treba počakati še nekaj časa, da opravimo vse odmere in da uskladimo interese. Ne gre nam za to, da bi delali ne vem kako široke ceste s pločniki, želimo le neke normalne ceste z urejenimi bankinami.
Kakšen pa bo zdaj prometni režim na Jemčevi cesti? Kaj bo s tistimi, ki ne bodo upoštevali omejitve hitrosti?
Načrti za cesto so bili oblikovani tako, da bi cestišče samo sililo voznike k previd-nejši in počasnejši vožnji. Ta cesta je prvenstveno namenjena pešcem, vendar pa je po njej tudi dovoljena vožnja avto-mobilov. Vozniki naj bi svojo hitrost pri-lagajali razmeram na cesti in vozili z neko normalno hitrostjo tridesetih kilomet-rov na uro. Cestišče je takšno, da dosti večjih hitrosti ne dopušča, saj vožnja postane neprijetna. Seveda pa bodo nekateri verjetno zavračali takšno namembnost in bodo skušali voziti hitreje. Ob cesti so sicer postavljeni prometni znaki z omejit-vami, vendar je njihovo spoštovanje od-visno predvsem od zavesti ljudi. Kot verjetno veste, policija večinoma ne želi posredovati na takih stranskih cestah. Upam, da bo večina udeležencev upošte-vala předpise in skušala ohraniti Jemčevo cesto v takšnem stanju, kot je zdaj. Žal se srečujemo tudi z ljudmi, ki jim za skupno dobro ni mar, eni so taki, ki ne upošteva-jo nobenih omejitev hitrosti in brezobzir-no divjajo ter s tem ogrožajo sebe in druge, druga skupina pa so tišti, ki nimajo nikakršnega čuta za skupno lastnino in enostavno stresajo gnoj po cesti in jo svinjajo z blatom in podobnim. Cestišče, kakršno je zdaj, deluje prijetno, če je na njem red in ljudje upoštevajo vsaj osnovna merila odgovornega obnašanja. Upam, daje vsaj malo solidarnosti med prebi-valci ob cesti in njenimi uporabniki.
Na koncu ali začetku Jemčeve ceste je most čez Pšato, ki mu pravijo tudi Če-bulov most. Ta ni v najboljšem stanju, ali ga boste dali obnoviti?
Da. Projekte obnove zdaj že delajo. Naročili smo, naj most preverijo in ta pre-
verbaje narejena. Strokovnjaki so ugotovili, daje most v takšnem stanju, da gaje treba obnoviti. Mislim, da bomo náčrte dobili še letos, nadaljevanje pa bo odvis-no od razmer, predvsem od cene. Za letos smo v proračunu predvideli določene rezerve, če nam bo te uspelo ohraniti, bomo lahko z obnovo začeli že letos, v nasprot-nem primeru pa kasneje. Sicer pa je treba povedati, daje tudi sam most zdaj grajen precej neugodno za promet. Na njem je visok rob pločnika in sploh ni najbolj us-trezen za udelcžence prometa.
Kaj pa pešpot od tega mostu na Haba-tovi cesti do šole? Slišali smo, da naj bi jo v krátkém naredili.
Da, zanjo smo že dobili gradbeno dovo-Ijenje in prav zdaj zbiramo ponudbe izva-jalcev. Ker smo slišali pogoste pritožbe zaradi peska na pešpoti, ki vodi od mostu čez Pšato ob Ljubljanski cesti proti šoli, jo bomo zdaj naredili nekoliko drugače. Že urejeno pešpot pogosto uporabljajo mamice z vozički in invalidi, zato se ljudje večkrat pritožujejo, daje gibanje po njej težavno. Da bi se temu izognili, bo pešpot zdaj asfaltna, bo pa ožja, daje ne bi uporabljali kotdovozno pot in bi morali tudi po njej postavljati cestne ovire.
Okolica šole, kjer smo zdaj pridobili dva nova prizidka, še vedno ni ureje-na. Včasih je bilo govora, da naj bi tam uredili otroško igrišče, slišati pa je
bilo celo ideje o parkiriščih. Kako bo ure-jen tišti predel?
Pri Kraškem zidarju zdaj pospešeno urejajo omenjeno območje. Površine bodo uredili kot parkovne, na enem delu pa bo v manjšem obsegu urejeno tudi nekakšno otroško igrišče. Samo na zahodnem delu tega pasu, v bli-žini Pšate, daleč od šole, je košček zemljišča, ki je v zasebni lasti in tam so predvidena parkirišča.
Kaj pa mostiček čez Pšato, ki je bil zarisan v náčrte, ko so začeli načrtovati T-3? Tisto ni bil mostiček, ampak brv. Stanovalci blokov na drugi strani Pšate tej povezavi nas-protujejo. Ne razumem, zakaj, saj bi imeli precej krajši dostop do centra Ivana Hribarja in tudi lokalov, ki bodo na tistem delu še od-prti. Ampak Ijudje imajo včasih svoje mnen-je in njihovo nasprotovanje je odločno. Na občini smo zaradi tega pravzaprav lahko veseli, saj nam odpade ena naložba.
Na pobočju hriba nad Zarebrjo je zdaj zrasla soseska hiš, ob gradnji pa so tisto območje krepko razriii in ob tem uničili dostope do gozda, ki so tam včasih bili. Kolikor vem, so gozdarji dali pristanek za gradnjo tište soseske pod pogojem, da po ureditvi soseske spet vzpostavijo dostope do gozda. Ti zdaj niso mogoči. O tem smo se že pogovarjali. Zdaj je to zasebno zemljišče in kot smo povpraševali pri SGP-ju Gorica, je bilo to, da so zaprli tište dostope, očitno storjeno v soglasju z lastni-
kom. Ker naj bi šio za zasebno zemljišče, kar še ni vpisano v zemljiško knjigo, ni-mamo pravice posegati na tistem področ-ju. Očitno se bomo morali uskladiti z lastnikom. Predvsem pa bomo morali preveriti, če je za tište parcele v zemljiški knjigi zabeležena služnostna pravica za javne poti.
Zdaj je v Trzinu spet veliko najrazlič-nejših prireditev. Med drugim ste na Občini letos prvič spodbudili športne dejavnosti za športno značko Trzina. Kakšno je kaj zanimanje za to? V stiski s časom, kakršno imamo, smo pri tem malo v zamudi, vseeno pa obstaja še dovolj terminov za uresničitev vseh predvidenih dejavnosti. Zbrali smo že prijave za športno značko. Prijavilo seje kar nekaj ljudi, mislim, da tam nekje od 25 do 30. Disciplin, kjer se udeleženci lahko udejstvujejo, je pravzaprav več, kot smo sprva načrtovali, gre pa predvsem za to, da smo te discipline prilagodili tudi zahtevam različnih starostnih skupin. Za upokojence na primer ni najbolj smisel-no, da bi igrali nogomet, lahko pa se po-skusijo v balinanju. Prav možnost bali-nanja je že zagotovljena v novem šport-nem parku. Zaenkrat dejavnost vodimo kar z občine, za posamezne discipline pa so organizatorji trzinska društva. Upam, da bo vse skupaj dobro zaživelo.
Miro Štebe
UGODNI KREDITI, NAMENJENI NALOŽBAM ZA ZMANJŠANJE OKOLJSKIH ONESNAŽENJ
Zob časa načenja tudi riajtrši kamen. Trzinci pa smo tukaj že več desetletij (razen tistih v blokih) Po tem času je v hiši ali stanovanju potrebno marsikaj popraviti in zamenjati. kot npr.
-	svinćene odtočne cevi v kopalnici in kuhinji
-	dotrajano salonitno streho
-	izboljšati loplotno izolacijo hiše( da bi porabili manj plina ali kurilnega olja)
-	zamenjati okna. ki ne tesnijo več dobro ali so dotrajana
-	in drugo
EKOLOŠKI RAZVOJNI SKLAD tudi letos razpisuje ugodne kredite v višim 1,6 milijarde tolarjev za naložbe občanov za enega od naslednjih namenov:
1.	naprave za pripravo sanitarne tople vode in /ali ogrevanje prostorov. kot so toplotne ćrpalke, solarni sistemi ali drugi obnovljivi viri energije.
2.	zmanjšanje toplotnih izgub pri obnovi stanovanjskih objektov, kot je vgradnja zunanjega stavbnega pohištva (okna, vrata, steklene stene) z nizko toplotno prevodnostjo, izvedba toplotne izolacije zunanje lupine (strehe, fasade)
3- ukinjanje greznic in ponikovalnic ter přiklop na javno kanalizacijo
zamenjava strešne kritine. ki vsebuje azbest (na primer salonit) z drugimi ali zamenjava vodovodnih cevi iz azbesta ali svinca, cinka z neškodljivimi 5. zmanjšanje porabe pitne vode z namestitvijo naprav za zbiranje in distribucijo deževnice
Posamezniki lahko dobijo ugodne kredite maksimalno v višini 80% višine naložbe.
Razpisno dokumentacijo posamezniki dobijo na Ekološko razvojni sklad Republike Slovenije,
(Trg republike 3, 1000 Ljubljana, tel. 01 241 48 20, faks:01 241 48 60).
Natančnejše informacije interesenti lahko dobijo na zgornjem naslovu oz. na spletnem naslovu: http://www.ekosklad.si/html/razpisi/main.htmI.
Lilijana Smrekar, občinska svetnica
DRUŠTVO UP0K0JENCEV »ŽERJAVČKI« TRZIN Obvestilo
24. junija 2004 bo 16. srečanje upokojencev v Slovenj Gradcu Za
prehrano bo poskrbljeno na samem prizorišču. Zainteresirane prosimo, da se prijavijo v Vinotoču pri ge. Zvonki Žnidaráič najkasneje do 15. junija - le tako bomo imeli še dovolj časa za rezervacijo avtobusnega pre-voza. Cena prevoza bo odvisna od števila prijavljenih Čas odhoda pohodnikov izpred Mer-catorja ob rednih četrtkovih poho-dih bo poslej eno uro prej, premak-njen bo z 8. na 7. uro zjutraj. Přejeli smo pobudo iz Dolenjskih Toplic za kopalni izlet. Ponudba vključuje predstavitev zdravilišča, kopanje in meni kosilo. Cena aranž-maja je 2.200 Sit na osebo. Poleg tega bo potrebno plaćati še avtobusni převoz, katerega cena bo zopet po-gojena s številom prijavljenih udele-žencev. Izlet bomo predvidoma organizirali 9.6.04, zato naj se vsi naši člani, ki jih predlog zanima, čimprej, najkasneje do I 6.04, prijavijo v Vinotoču pri ge. Zvonki.
Franc Pavlič
pet let trzinske občine
""^v^adnja seja trzinskega občinskega svela je imela le pet točk dnevnega reda in še te so se nanašale predvsem na manjše popravke v poslovniku, reševanje težav posameznikov in tekoče spremljanje do-gajanja v občini. Člověk bi lahko rekel: »Nič pretresljivega!« Res je, in takšna poročila so običajno značilna za poročila s sej občinskih vodstev v tistih občinah, kjer imajo že več ali manj dograjen sistem občinske politike. Lahko bi rekli, da seje naša občina v petih letih že uspela prebiti v skupino »dograjenih občin«. Ob peti obletnici je treba občinskemu vodstvu čestitati za dobro delo pri postavitvi na lastne noge in konstituiranju občine, kot to imenujcjo s tujko. Dosegli so, da se Trzin spreminja v urejeno, dolgočasno občino. Tam, kjer stvari niso dobro ureje-ne, lahko novinarji z veseljem poročamo o prepirih, škandalih in drugih aferah, ki jih potem bralci z veseljem hrustajo kot sveže pečene žemljice. Eden od mojih urednikov vedno pravi: »Dobra novica je slaba novica!« Jaz se ne strinjam vedno z njim, vendar to pri sprejemu novice pri bralcih ali gledalcih prav gotovo drži. Vseeno pa bi Trzinu privoščil, da bi tudi v naprej novinarji poročali predvsem o dosežkih, zmagah in uspehih, pa čeprav to, kot pravi moj urednik, diši bolj po socializmu, tistih časih, ki smojih že pre-segli. Zdaj naj bi bil čas za »raziskovalno novinarstvo« oziroma predvsem poročan-je o polomijadah, problemih, samovolji, kriminalu in podobnih, dobro branih za-devah. Ne rečem, da tega v Trzinu ni. Če malo natančneje pogledam pod preprogo, bi lahko takoj začel bruhati žveplo in ogenj. K sreči pa tega vseeno ni toliko in kar nekako škodoželjno takšno problematiko privoščim tištim kolegom, ki se v večji meri trudijo za svoje »dobro« novinarsko ime. Nekako nazadnjaško menim, daje le dobro, če čio vek poroča tudi o pozitivnih dosežkih in da skuša v Ijudeh vzbuditi pozitivna razmišljanja in čustva. Kar malo me je zaneslo, ampak ob peti obletnici je prav gotovo prav, da vsaj površno poškilimo na to, kaj je Trzin v tem obdobju pridobil. Prav gotovo je ena od najpomembnejših pridobitev iz tega ob-dobja, pa čeprav so krivci zanjo še tišti, ki so imeli škarje in platno v rokah, še predenje Trzin postal občina, trzinska obvoznica oziroma štiripasovnica proti Dobravi. Se vedno se spomnim nekate-rih, ki so obvoznici na zborih krajanov nasprotovali, vendar menim, da so se zdaj vsi prepričali, daje bila nujna in da je krepko prispevala k umiritvi življenj-skih razmer v naselju. Zanimivoje, daje
zdaj nekaj tistih, ki so prej nasprotovali obvoznici, češ da lahko tudi malo počakaš in se potem vključiš v promet, zavzetih zagovorni-kov izgradnje obvoznice tudi mimo starega delà Trzina. Črna pika pri gradnji sedanje obvoznice paje še vedno povezovalna cesta med cono in ostalim delom Trzina, ki naj bi bila zgrajena hkrati s štiripasovnico. Z njo bi bil Trzin precej bolje povezan in cona ne bi bila zgolj privesek, s katerim se včasih radi pohvalimo, drugače pa kar pozabljamo na tamkaj-šnje prebivalce in tudi zaposlene v njej. Izjemno pomembnaje bila tudi odločitev občine, daje odkupila staro osnovno šolo in jo preuredila v vrtec ter v prostor, kjer so dobile streho nad glavo številne trzinske društvene in druge dejavnosti. Čeprav so tudi temu nákupu mnogi ogorčeno nasprotovali, je zdaj le jasno, daje bila odločitev pravilna in daje Trzin z njo več pridobil, kot pa če bi se pravdali in skušali šolo nazaj brez plačila, saj so nam jo odtujili po neki čudni birokratski logi-ki. Nekaj podobnega seje zgodilo tudi s kulturnim domom, in lahko le upamo, da bomo ob naslednjem jubileju lahko zapisali, daje doni končno spet naš.
V preteklem petletnem obdobju je sredi Trzina zrasla skupina blokov in drugih objektov, ki jim še vedno rečemo T-3 ali pa center Trzina. Soseska še ni dokončana, še zlasti odpi-ranje lokalov v njej poteka počasneje, kot smo pričakovali, vseeno paje izgradnja tega kompleksa za Trzin izjemnega pomena, še zlasti koristni pa so prostori v polkrožnem objektu, ki se zdaj ponosno imenuje Družbe-ni center Ivana Hribarja. Čeprav gre za sora-zmerno mlado ustanovo, je že nakazala, da bo pomembno prispevala k višji ravni dru-žabnega življenja v Trzinu. V avli centra se izmenjujejo zanimive razstave in predstavit-ve, v dvoranici Marjance Ručigaj se žc vrsti-jo prireditve in celo sestankovanja, o pomenu knjižnice in zdravstvene ambulante za kraj
pa ni treba izgubljati besed. Še zlasti so lahko zadovoljni mladi, saj so končno dobili prijctne prostore za druženje in njihove ustvarjalnosti.
V	preteklih petih letih je industrijska cona dobila lepši in bolj urejen izgled. Končno so asfaltirali in uredili vrsto ulic, katerih dokončanje je bilo še dolg nekdanje skupne občine. V coni so dobili zmoglji-vejše vodovodno omrežje in kanalizacijo bolje navezali na ostalo kanalizacijsko mrežo. Tudi v Mlakah je ureditev kanalizacije ena najpomembnejših pridobitev zadnjega obdobja. V Mlakah pa so, kljub nekaterim nasprotovanjem, že začeli ure-jati športni park, za katerega zdaj vsi upamo, da bo, ko bo dograjen, upravičil pri-čakovanja. V Mlakah je v preteklem obdobju precej hude krvi mešal problem mirujočega prometa. Na občini so se zdaj previdneje in bolj v soglasju s prebivalci začeli lotevati reševanja tega vprašanja. Na hřibu nad Trzinom je končno začelo dobivati svojo podobo naselje T-5. Soses-ko so dolgo številni imenovali rak rana trzinskega okolja, še vedno paje tam precej nerešenih vprašanj, še zlasti so mote-ni dostopi in povezave soseske z drugimi deli naselja. Z novimi priseljenci v soses-ki T-3 in T-5 Trzin posredno dobiva dru-gačno kakovost, saj vsak novi priseljcnec v kraj prinese nekaj novega, hkrati paje tudi upravičen, da mu občina zagotovi nekatere življenjske potrebe - šolo, vrtec za otroke, možnost razvedrila, športa, trgovine itn.
V	starem delu Trzina je občina najprej obnovila Habatovo ulico, nazadnje pa je po številnih zapletih le uredila tudi Jem-čevo cesto. Pri tem gre za zelo velik podvig, saj je bilo treba premagati številna nasprotovanja in nestrinjanja, nazadnje pa so prebivalci ob cesti dobili tudi bolj-
šojavno razsvetljavo, posodobljeno vodovodno omrežje in drugo komunalno infrastrukturo. Trzinci se že sprašujejo, ka-tera ulica bo zdaj prišla na vrsto za tako temeljito prenovo, nekateri pa še zlasti opozarjajo na težave stanovalcev ob Mengeški cesti. Na občini zatrjujejo, daje zelo veliko možnosti, da bi do naslednjega jubileja uredili vsaj pločnike in prehode za pešce. Stanovalci s tem niso povsem zadovoljni, predvsem pa želijo, da bi re-ševanje te problematike steklo hitreje. Vsak dan namreč prinaša nova tveganja in nova neugodna doživetja. Pri reševan-ju zagat ob Mengeški pravzaprav že krepko zamujamo.
Izjemno pomembna pridobitcv za občino in njene prebivalce paje tudi najdražja investicija přetekle petletke, to je poso-dobitev osnovne Sole in izgradnja njenih treh prizidkov. Prvi prizidek, ki so ga od-prli lani jeseni, je omogočil prehod na devetletno šolanje, prizidka, ki soju slav-nostno predali namenu pred dnevi pa bo-sta korenito prispevala k boljšim pogojem za učenje in delo trzinskih osnovnošolcev in njihovih vzgojiteljev, s prizidkoma pa je začasno urejeno tudi vprašanje zagotav-Ijanja zadostnega števila mest v trzinskem vrtcu.
Med Trzinci je v preteklem obdobju zelo dosti živcev in energije terjala tudi zahteva po ureditvi sistema kabelske televizije. Zdaj je večji del naselja že pozabil na to, s kakšni-mi pričakovanji in s kakšnimi zapleti smo kabelsko televizijo končno pridobili, en del prebivalcev, predvsem tistih v industrijski coni, pa še vedno sprašuje, kdaj bodo tudi oni prišli na vrsto. Na občini zatrjujejo, da bodo tudi njihove težave kmalu rešene. V vrsti pridobitev v zadnjem obdobju nika-kor ne smemo spregledati plinifikacije Trzina. Gre za izjemno pomemben projekt, ki sicer še ni povsem dokončan, vendar kaže, da bo že to poletje kar precej trzinskih gospo-dinjstev prešlo na plinsko ogrevanje. S tem bodo zmanjšali svoje stroške za porabo energije, hkrati pa bodo prispevali tudi k manjše-mu onesnaževanju okolja. Med pomembnimi pridobitvami preteklega obdobja je vsekakor treba navesti tudi novo gasilsko vozilo, ki seje že odlično izkazalo inje zdaj ponos trzinskih gasilcev in tudi Trzina samega.
Seznam pridobitev zadnjega obdobjaje še dolg, omenimo samo ekološke otoke, ureditev igrišča ob osnovni šoli, pešpot ob Pšati, obnovo enega najpomembnejših trzinskih znamenj - mrliškega znamenja, ureditev trim steže in še bi lahko naštevali. Občina je v
preteklem obdobju z nckaterimi investi-cijami res upravičila svoj obstoj, še zlasti pomembno vlogo paje odigrala tudi na področju razvoja društvene dejavnosti in pri obogatitvi družabnega življenja v Trzinu.
Ko se oziramo na prehojeno pot, si ne moremo kaj, da ne bi zapisali tudi, da bi bilo ob peti obletnici le prav, če bi se spomnili tudi tistih, ki so najbolj zaslužni za tako uspešno pot samostojne občine. Čeprav je marsikatera občinska poteza vzbudila nezadovoljstvo in kritike, tudi nasprotovanje, brez odločitev, ki jih je sprejemal ali predlagal gospod župan Anton Peršak, zdaj ne bi mogli govoriti o vseh teh uspehih naše občine. Prav tako ima izjemno veliko zaslug za uresničitev cele vrste naložb v našem kraju g. podžupan Valentin Kolene. Po bitki so lahko vsi generali in vsi veliko vedo, kako bi bilo kakšno stvar bolje izpeljati, le tišti, ki so sami přijeli za delo in poskušali izpeljati podobne zamisli, pa vedo, kaj to pomeni. Če smo pošteni in objektivni, bi bilo ob letošnjem jubileju le prav, da bi na slavnostní akademiji, posvečeni ob-činskemu prazniku, kakšno priznanje dobila tudi g. Peršak in g. Kolene.
Miro Štebe
OBLETNICA S SPOMINOM NA PRVO OBČINO
NI a predvečer trzinskega občinskega praznika, 15. maja, je bila v dvorani sla-vnostna akademija, s katero so počastili spomin na 731. obletnico najstarejše v pisanih virih ohranjeno omembo Trzina in hkrati 5. obletnico nove občine Trzin. V krajšem kulturnem programu so nas-topili pevci moškega zbora Mengeški zvon in člani Kud-a Franca Kotarja Trzin. Pevci, ki jih večina Trzincev pozna po manj veselih nastopih, so marsikoga presenetili z ubranostjo in hkrati bogatim izborom glasov. Trzinski publiki so se predstavili v povsem novi, prijetni in slavnostní podobí. Člani KUD-a: Urša, Simona, Mirjam in Ružko pa so po županovem govoru obudili spomin na prvo občino Trzin, ki je urejala trzinske zadeve skoraj 90 let, od leta 1850 do 1941. Takratno občino so ori-sali z nekaj citati iz starih občinskih zapisni-kov. Tudi župan sedanje občine g. Anton Peršak se je v svojem slavnostnem govoru ozrl v preteklost m na petletno prehojeno
pot. Ocenil je, daje bila trzinska odločitev za samostojnost pravilna, saj je kraj v času, od-kar je samostojna občina, precej več pridobil na področju izboljšanja življenjskih razmer kot prej v celih desetletjih. Po kulturnem delu akademije je župan ob po-moči predsednice občinske komisije za priznanja, prireditve in promocijo občine Lidije Babnik podělil priznanja letošnjim nagrajen-cem, pred tem pa so dekleta iz KUD-a županu izročile darilo Trzincev v znamenje priznanja za njegovo vođenje občinskega krmila od njene ustanovitve naprej. Letos niso
podělili naslova častnega občana, niti zla-tega priznanja, srebrni priznanji občine Trzin pa sta přejela Franc Valenčak in Tone Župan. Tudi bronasti priznanji sta bili letos samo dve, prislužila pa sta si jih Tomaž Kralj in Brane Lap, nagradi občine Trzin sta přejela podmladek turistične-ga društva in Matjaž Erčulj, posebno ob-činsko priznanje paje ob 30-letnici ob-stoja dobila tudi Zupnija Trzin. Podelje-vanje priznanj je bilo tokrat zelo poživlja-joče, saj so se nagrajenci dobro odrezali tudi s svojimi zahvalami za priznanja, člani turističnega pod-mladka pa so pripravili kar krajši skeč. Prav zaradi njih je podeljevanje nagrad tokrat spominjalo že skoraj na podeljevanje oskarjev.
Po izročitvi priznanj in obveznom slikanju so, kot je že običaj, dvorano spremenili v banketno dvorano in ob dobrotah z bogato založenih miz se je praznično razpoloženje potegnilo še pozno v noč.
Miro Štcbe
obrazložitev občinskih priznanj občine trzin vletu 2004
Srebrno plaketo občine Trzin
je za svoje nesebično in požrtvovalno pomoč pri pripravi večine družabnih in društvenih prireditev v Trzinu prejel
Franc Valenčak.
Društvena dejavnost je v naši občini iz leta v leto bolj pestra in živahna. Vse več je prireditev in drugih akcij, pri njihovi izvedbi pa več ali manj srečujemo iste ljudi. Med temi v organizacijskih skupinah skoraj nikoli ne manjka Franc Valenčak. Prisoten je tako rekoč na vseh prireditvah, pri tem pa nikoli ne varčuje s svojo energijo, časom in tudi pri prevozih organizatorji lahko vedno računajo nanj. Franc Valenčak je član večine trzinskih društev in skoraj povsod prevzema naloge, ki se jim drugi radi odrečejo. Naj na-štejemo samo nekaj vidnejših prireditev v zadnjem času, ki bi brez njegove pomoči
prav gotovo ne uspele tako, kot so: bilje eden od glavnih organizatorjev pu-stovanja, pripravljal je prizorišče za kre-sovanje ob sprejemu naše države v Evropsko skupnost, na Florjanovem sejmu bi imeli brez njegove pomoči hude težave, pomagal je pri pripravi srečanja Zveze borcev, rad je sodeloval na akcijah smu-čarskega društva, poskrbel je za pripravo prostora za spuščanje lučk po Pšati ob Gregorjevem, sodeloval je s šahisti pri pripravi njihovih turnirjev, lani je pomagal kolesarjem pri njihovem tekmovanju, tako kot jim bo pomagal tudi letos. Še bi lahko naštevali, a povejmo le, da z veseljem prepeva tudi v mešanem pevskem zboru žerjavčkov in da seje izkazal že tudi kot markacist pri planinskem društvu Onger Trzin, kjer je nekaj časa tudi vodil markacijski odsek. Franc Valenčak je prcprosto mož, ki ne zna reči ne, če ga kdo prosi za pomoč. Za svoj prispevek k bolj prijetnemu družabnemu življenju v Trzinu si prav gotovo zasluži letošnje občinsko priznanje.
Srebrno plaketo občine Trzin je
prejel tudi Anton Župan.
Za Antona Župana lahko rečemo, ne le daje zanesenjak, ampak daje že vrsto desetletij gonilna sila v trzinskem športnem življenju,
še zlasti na področju smučanja. Pred desetlet-ji je z vsem žarom pomagal pri oživljanju športnega društva v Trzinu, pri izvedbi tak-ratnih hokejskih, tekaških in drugih tekmovanj, njegovo ime pa je še zlasti tesno povezano z urejanjem in upravljanjem trzinskega smučišča v Dolgi dolini. Z ostalimi člani smu-čarskega društva, katerega vodi vse od usta-novitve, je opravil nešteto ur prostovoljnega delà, daje smučišče urejeno tako, kot je. Kot smučarski vaditelj in nato učitelj je številne mlade Trzinee uvajal v umetnost spuščanja po belih strminah, izkazal pa seje tudi kot dober organizator smučarskih tekmovanj. V preteklosti je zavzeto sodeloval tudi pri delu krajevne skupnosti in kot član zadnjega sveta Krajevne skupnosti v Trzinu je po svoje pri-speval tudi k ustanavljanju samostojne trzin-ske občine. Antonu Županu razvoj Trzina veliko pomeni, zato rad pomaga tudi pri pripravi različnih trzinskih prireditev. Naj ga ta zagnanost nikoli ne mine, saj Trzin potřebuje takšne ljudi, kot je Tone Župan.
gotavljanju boljših in prijetnejših pogo-jev za družabno življenje v Trzinu, zato ni čudno, da praktično od mladih let tudi on pridno pomaga pri tem. Že zgodaj se je vključil v različna trzinska društva in zavzeto pomagal pri njihovem delu. V mlajših letih je bil odličen telovadec, kasneje pa je rad pomagal pri delu športnega društva, pri planincih, smučarjih in drugih. V zadnjih letih še zlasti dejavno so-deluje pri pripravi različnih prireditev turističnega društva, na njegovo pomoč pa lahko računajo tudi vsi drugi. Tomažu Kralju Trzin veliko pomeni, inje za njegov razvoj pripravljen žrtvovati tudi svoj čas, znanje in energijo.
Brane Lap
Gospod Lap se je v industrijsko cono Trzin priselil leta 1989. Kot mlad in pers-pektiven podjetnik seje takoj vključil v družbeno življenje našega kraja. S svoji-mi idejami, predvsem vizijo razvoja Trzina, je bil med sokrajani hitro sprejet. Leta 1994 je sponzoriral in postavil brunarico na smučišču v Trzinu. S tem je tudi z de-
janjem pokazal svojo veliko naklonjenost mladim in razvoju športnih dejavnosti v Trzinu. V samostojni občini je najprej deloval v odboru za okolje in prostor, od ustanovitve četrtnega odbora industrijsko- obrtne cone pa aktivno deluje v njem, kjer se še zlasti zavzeina za dokončilo ureditev industrijsko-obrtne cone.
Nagradi občine Trzin
Nagrado občine Trzin so si letos prislužili člani Turističnega podmlad-ka Osnovne šole Trzin
Turistični podmladek na osnovni šoli Trzin deluje že od ustanovitve trzinskega turističnega društva. Pod vodstvom men-toric, najprej Anamarije Šilar, sedaj pa profesorice Nůše Slatner in Urše Mandeljc, mladi že vrsto let uspešno sodelujejo na festivalih Turistične zveze Slovenije Turizmu pomaga lastna glava. Zadnji dve leti so se z dvema zaporednima zmagama na območnih tekmovanjih uvrstili na zaključni državni tekmovanji omenjenega festivala in letos so se od tam vrnili kar z dvema zlatima medaljama. V petih letih so člani podmladka pripravili
Bronasti plaketi občine Trzin
sta přejela: Tomaž Kralj in Brane Lap Tomaž Kralj
Gospod Tomaž Kralj izhaja iz družine, kate-re člani so vedno zavzeto sodelovali pri za-
Nagrado občine Trzin podeljujemo za prispevek pri spodbujanju športne dejavnosti mladih in športnemu življenju v Trzinu na splošno tudi
pet raziskovalnih nalog in razstav, ki so jih poživili s kratkimi gledališkimi skeči. Mladi na ta način bolje spoznavajo svoj domači kraj, njegove ljudi in zanimivosti, s svojimi prispevki pa pomagajo tudi pri ohranjanju dediščine, varstvu okolja in vključevanju mladih v življenje kraja. Če sta bila v začetnem obdobju sodelovanja na festivalu Turizmu pomaga lastna glava v ospredju predvsem tekmovalni duh in želja po druženju s sovrstniki iz Slovenije, sta zdaj za naš podmladek značilna tudi pripadnost kraju in hotenje po vključevanju v njegovo življenje.
raznih športnih prireditvah v Trzinu in okolici, med drugim na različnih košarkaških ma-ratonih, že četrtič je organiziral tradicionalni turnir košarkarskih trojk, od leta 2003 pa je tudi predsednik Športnega društva Trzin. S svojim znanjem in zagnanostjo je oživil delo društva in sploh športno življenje v Trzinu, precej njegovih nekdanjih učencev pa že dosega vidne rezultate v različnih športnih društvih v državi.
Posebno priznanje občine Trzin
letos přejme tudi Župnija Trzin, ki je 1 .janu-arja letos praznovala 30-Ietnico ustanovitve. Na praznik Marije matere božje, 1. januarja 1974, je začel veljati odlok Ijubljanskega nad-škofa Jožefa Pogačnika o ustanovitvi Zupnije Trzin. Prvih 19 let joje vodil gospod župnik Jože Tomšič, nato pa je skrb zanjo prevzel gospod Pavle Krt, ki jo vodi še danes. V tridesetih letih je rasla tako, kot raste naš kraj Tr-
zin. Predvsem s prostovoljnim delom in prispevki faranov ter delno s pomočjo najprej Krajevne skupnosti in kasneje Občine Trzin je župnija obnovila famo cerkev sv. Florjana, zgradila župnišče, delno uredila okolico cerkve in nakupila precej opreme, ki jo potřebuje pri svojem poslanstvu. Župniku pri reševanju problemov pomagajo župnijski pastoralni svet, pri vzgoji mladih mladi teologi in animator-ji, verniki pri krašenju cerkve in urejanju okolice, pri maševanju in drugih cerkve-nih zadevah pa v zadnjih letih tudi gospod dr. Bogdan Dolenc. V župniji Trzin delujejo tudi različne skupine, kot so otroški, mladinski in mešani pevski zbor ter molitvene skupine. Župniji Trzin je v zadnjih tridesetih letih uspelo obnoviti in ohraniti najvidnejšo trzinsko kulturno dediščino, v življenju mnogih Trzincev pa župnija s svojo dejavnostjo vsak dan igra tudi izjemno pomembno vlogo.
Matjažu Erčulju.
Matjaž Erčulj na osnovni šoli Trzin že vrsto let vodi treninge košarke dečkov in deklic. Pod njegovim vodstvom so os-novnošolske tekmovalne ekipe na šolskih prvenstvih ves čas dosegale lepe uspehe, najvidnejši uspeh pa so dosegli v lanskem šolskem letu, ko so se dečki letnik 90 in mlajši uvrstili v četrtflnale državnega prvenstva. Matjaž ima zelo razvit čut za športno vzgojo mladih, in med zimskimi športnimi počitnicami v okviru Društva prijateljev mladine že več let vodi košar-karsko delavnico, od ieta 2002 pa v sklopu dejavnosti Športnega društva Trzin ob koncih tednov skrbi za rekreacijo mladih v šolski telovadnici. Z zagotavljanjem redne rekreacije v nogometu in košarki mladim tako omogoča aktivno druženje in koristno preživljanje prostega časa. Kar dve trzinski ekipi sta zdaj že vključe-ni v rekreativno športno tekmovanje Ljubljane (Trim liga), kjer so fantje v košarkaški ligi lani dosegli tretje mesto, nogometaši pa 13. Matjaž redno sodeluje na
PRIREDITVE, 0 KATERIH B0M0 P0R0ČALIV NASLEDNJI ŠTEVILKI ODSEVA
Ta mesec je za Odsev res neugoden, saj se je cela vrsta dogodkov zgodila ravno v času, ko bi moral časopis v tiskamo. Nekaterim poročilom se nismo mogli izogniti, o nekaterih dogodkih pa bomo več poročali v naslednji številki, čeprav se bo tudi do izida naslednje številke v Trzinu zgodilo še marsikaj.
V	soboto, 15. maja, je bilo za kulturnim domu v Trzinu že 6. tradicionalno tovariško srečanje borcev in udeležencev NOB občine Trzin. Slavnostní govornik je bil župan trzinske občine g. Tone Peršak, pester kulturni program pa je duhovito vodil Boris Kopitar. Občina kot pokroviteljica seje tudi tokrat izkazala s tradicionalnim partizanskim golažem
V	nedeljo, 16. maja, se je 21 malčkov v trzinski farni cerkvi prvič udeležilo svetega obhajila.
V	nedeljo, 16. maja, je bilo na krožni progi v industrijski coni Trzin že 2. kolesarsko tekmovanje za kriterij slovenskih mest m veliko nagrado občine Trzin. Tokrat je bila udeležba tekmovalcev še boljša kot lam, saj so sodelovali tudi tekmovalci ljubljanskega Roga in hrvaški tekmovalci, tako da je bilo tekmovanje mednarodno. Tako kot lani pa je zmagal član kranjske Save Rok Jerše.
FRANC VALE1XČAK: NI TRZINCA, DA MU NE BI ŠEL NA POMOČ
Navdušen in dolgotra-jen aplavz na slavnostní akademiji objubileju občine Trzin, koje šel po letošnje srebrno priznanje Franc Valenčak, je potrjeval, daje šlo priznanje v prave roke in da ima nagrajenec veliko zaslug in tudi prijateljev. Pravzaprav je malo takih, ki skoraj vedno nasmejanega Franca ali Frančka, kot mu tudi rečejo prijatelji, ne bi poznal. Pa ga ne poznajo le po nasmehu, poznaj o ga predvsem kot moža, ki ga ni strah delà in ki mu je mogoče zaupati. Lani je praznoval 60-letnico, pa bi mu člověk pri-sodil manj križev, saj s svojo živahnostjo prekaša marsikaterega mlajšega moške-ga. To včasih dokaže tudi na različnih trzinskih zabavah, kjer se rad zavrti ob poskočnih zvokih narodne glasbe. Verjetno pa malo Trzincev ve, da seje Franc rodil v Veterniku na Kozjanskem. Leta 1952 seje z materjo preselil v Ljub-Ijano, kjer seje tudi šolal. V podjetju Mo-stovna, enem največjih podjetij v takratni Jugoslaviji, ki je gradilo železniške mostove in kretnice, seje učil za kovača. Tam je délai do leta 62, nato paje šel dělat v Interevropo v Koper. Kasneje seje zaposlil pri beograjskem Jugošpedu in dělal v Ljubljani kot špediter na carini. Kasneje je odprl svoje špedicijsko carinsko podjetje, ki gaje vodil vse do upoko-jitve leta 2001. Tudi po upokojitvi Franců ni dolgčas: »Dela ne zmanjka! Delà je ogromno! Ves čas je treba kaj! Saj rad delam. Imam majhno kmetijo, krave pa osle pa druge živali!« Franc je že od mladih nog vajen trdega dela, zato se mu nikoli ne izmika. Vstaja že navsezgodaj. Je jutranja ptička in kar takoj poprime za delo, roke in telo pa pusti k počitku šele pozno zvečer: »Ja, ko je žival nafutrana in vse urejen,« pojasnjuje v svoji trzinščini in hitro doda: »Včasih poleti, koje treba spravljati seno s travni-kov, pa se delo zavleče tudi v noč. Stvari jc treba opraviti tako, kot je prav! Ampak zvečer grem obvezno pogledat TV dnevnik. Moram pa reči, da sem zelo hvaležen Tonetu Županu, Tomažu Kralju in Dragu Pozmanu, ki mi pridejo pomagat, ko mi gre najbolj za nohte. To so moji pomoč-niki in prijatelji. Smo prav utečen team. Skupaj delamo, koje košnja, pa v gozdu,
1 % "		
		i i 1
pa sploh vse. Ja, dela je u-hu-hu. Toliko, da ga nikoli ne zmanjka!« V Trzin seje Franc prise-lii, koje spoznal svojo ženo Jožico Valenčak, takrat so rekli Tomažičevo Joži, ker seje pri njih po domače reklo pr Tomažič. Franci se zdaj hudomuš-no nasmehne v brado, ko se spominja tistih časov. »Ja, včasih je bilo vse drugače! Spomnim se, kako sem takrat, ko sem gledal za Jožico, přišel prvič k Narobetu, pa sem jih »fasal«. Sem bil tepen, daje bilo hudo, ampak sem se vrnil in sem s sabo pripeljal prijatelje iz savske bande. Takrat je bilo pa drugače. No, ampak potem smo se pa že spoprijateljili!« Franci se še živo spominja takratnih srboritih trzinskih fantov. Tudi sam jim je včasih sto-pil ob bok, ko so pretepali druge. Enkrat je šel z razgreto družbo celo v Cerklje, kjer so hoteli pretepsti drugo skupino razgrajačev, ampak takrat se jim ni najbolje izšlo, saj so naleteli na policaje v civilu. »Ampak to so bili drugi časi! Bili smo mladi in razgreti. Samo nekateri Trzinci so znali presneto hitro udariti! Ni čudno, daje šel okrog tak glas o njih.«
Franček se tudi spominja, kako je bilo, ko se je přiženil k Tomažičevim na kmetijo, kjer jc bilo veliko dela. »Ja, dela pa kar ni zmanjka-lo! Bil sem v službi, ko sem přišel domov, pa je bilo treba kar takoj na njivo ali travnike garat. Tašča in tast sta imela krave, konje in drugo živino. No, jaz pa imam zdaj krave in osle,« se zasmeje Franc, ki konj zdaj ne potřebuje, saj ima traktor. Ampak Franc si letošnjega priznanja ni zas-lužil zaradi dela na kmetiji. Tako kot je zag-nan pri delu domaje priden tudi pri delu v Trzinu na društvenem področju. Skoraj ni društva, kjer ne bi pomagal. »Ja, kamor gre Joži, tja grem tudi jaz !« Njegova žena Joži, ki že vrsto let vodi trzinsko turistično društvo, paje s svojo prizadevnost-jo in zagnanostjo prisotna res na številnih področjih. Z velikim elanom vodi Turistično društvo, k sodelovanju pri posameznih nalo-gah, ki si jih društvo zada, pa skuša pritegniti še druga trzinska društva. »Ja, naša Joži je pa res pridna. Garačica. Ko zjutraj vstanem, jo že dobim za računalnikom ali pri katerem drugem delu za trzinske prireditve. Če Jože ne bi bilo, to mirno povem, bi bilo trzinsko turistično društvo precej manj delovno in uspešno.«
Franc rabi kar nekaj časa, da našteje vsa društva, v katera je včlanjen, na pomoč ga tako ali tako kličejo skoraj od povsod. Franc je zdaj pravzaprav edini v Trzinu, ki je pripravljen s svojim traktorjem in prikolico organizatorjem raznih prireditev pomagati pri prevozih. Franc pa potem tudi prime še za vsa druga dela, saj nima dveh levih rok. Dela se ne boji, najbolj rad pa delà v družbi z drugimi, ko se lahko tudi kaj pošalijo, kakšno rečejo in kaj popijejo. Ko smo ga vprašali, katero društvo mu je najbolj pri srcu, se nikakor ni mogel odločiti: »Vsa, saj se pri vseh tudi vedno srečujemo isti Ijudje. Sploh pa ni Trzinca, ki bi mu rekel ne, če me prosi za pomoč! Vse se da, če člověk hoče! Sploh pa moramo Trzinci držati skupaj, drugače ni nič. Tu sem dobil res veliko prijateljev. V Trzinu se dobro počutim.« Franc in Joži imata dva sinova in šest vnukov. Franc ima rad otroke inje dober oče in ponosen dedek. »Ja, sinova sta oba preskrbljena. Mlajši, Franci, je namestnik poveljnika 15. letalske brigade na Brniku, drugi, Tomaž, pa ima servis za sušilne in pralne stroje. Sem kar zadovoljen, kako sta si uredila.«
Glede življenja v Trzinu pa Franc pravi, daje prav zadovoljen, daje v občini tako razvito društveno življenje in da se vedno kaj dogaja. Res, daje treba za to tudi kaj narediti, vendar ima rad, če se Ijudje dru-žijo in če so prijatelji. »Malo pa pogrešam še eno vrsto druženja. Lahko bi imeli v kakšni dvorani ali kje drugje možnost, da bi se srečevali, da bi bila tam glasba, kjer bi lahko malo poplesali in se tudi tako zabavali. Nekaj takega pogrešam. Sicer pa mislim, daje naša občina kar dobro urejena. Moti pa me vandalizem nekate-rih. Res me pogreje, ko zagledam prometne in druge znake, kako ležijo v Pšati. Zakaj morajo početi take stvari? Takih početij pa ne odobravam! Zakaj je treba uničevati skupno lastnino?« Upamo, da se bo sčasoma tudi zavest tistih, ki se znašajo nad predmeti, ki so v javni rabi, le izboljšala in da se bo Franc manjkrat jezil nanje. Predvsem pa želimo, da bi Franc še naprej tako zavzeto sode-loval pri delu trzinskih društev in organi-zacij.
Miro Štebe

Pridna kokoš si na vsakem smetišču opravek najde.
Nemškl
Tone Župan je bii, kot bi rekli v času podelje-vanj oskarjev in viktor-jev, nominiran za občin-sko priznanje že nekajkrat v prejšnjih letih, ampak po spletu okoliš-čin je vedno moral od-stopiti prednost drugim. Ampak kdor čaka, do-čaka. Ne vem sicer, če je Tone čakal na nagrado, mislim, da se mu za priznanja niti ne gre kaj dosti, da paje bil vesel, da gaje končno dobil. Ko sva se usedla za pogovor, s katerim bi ga představil tudi tištim bralcem, ki ga še ne poznajo, paje Tone govori I predvsem o smučarskem društvu in njegovi zgodovini, tako da sem ga moral kar prisiliti, daje povedal še kaj o sebi, ker paje Tone tako povezan s trzin-skim smučanjem, je zgodba o njem prav-zaprav zgodba o trzinskem smučanju. »Rodil sem se prav na začetku druge sve-tovne vojne, 21.5. 1941. Vojne in tedan-jih razmer se seveda ne spominjam, spo-minjam pa se nemškega zdravnika, ki je živel v naši hiši, kjer je bila ob koncu vojne nemška ambulanta. Moja stara mama je znala nemško, pa sta se pogovarja-la, mama mu je tudi kuhala, no, oče je bil pa v partizanih.«
Po vojni je Tone najprej hodil v osnovno šolo v Trzin, nato pa v Domžale, dokon-čal je tudi tri razrede gimnazije, vendar je bil preveč živahen, tako da seje šel potem učit za elektromehanika in seje že s 14. leti zaposlil v tovarni Jambor v Črnučah. Kasneje je ob delu skušal narediti srednjo tehnično šolo, vendar je ni dokončal. »Takrat je bilo treba delati in ni bilo časa za učenje. Pogoji za kaj takega so bili kar zahtevni.« Tone je 18 let dělal v Jamboru, nato pa še v Avtotehni in Elektrotehni, zdaj pa je že kar nekaj časa upokojenec. Sport mu je bil vcepljen v srce in dušo, še koje bil otrok. »Ja, športnik sem pa že, odkar pomnim!« se zasmeje Tone in pravi: »Kot mulci smo se športno izživ-ljali predvsem tako, da smo se podili kot Tarzani po gozdu. Delali smo si koče, plezali po drevju, se šli vojske in podobno.« Tišti časi bodo Tonetu ostali vedno lepo zapisani v spominu. Tudi kasneje seje s sovrstniki za zabavo ukvarjal z nckaterimi športnimi zvrstmi. »Takrat v Trzinu ni bilo nič organizirane-ga. Nogomet smo igrali z žogo, ki smo jo naredili iznogavic « Tudi pri drugih špor-tlfi so se znašli, kakor je kdo vedel in
znal, prve spodbude za smučanje paje Tone dobil, ko so na podstrešju njihove hiše našli stare nemške smuči z vezmi Kandahar. To je bilo veliko odkritje in tako je Tone že preizkušal smuči. Čeprav je bil star šele 7 let, seje kar sam odpravil na Dobeno, da seje malo spuščal po hribu. Ja, v tistih časih je bilo vse drugače. Vozili smo samo smuk, naravnost. Palice smo dali kar med noge in tako lovili ravnotežje. Tišti z več znanja in po-guma pa so tudi skakali.« Tone je s prijateljem Jožetom Podobnikom začel na različnih strminah po obronkih hri-bov nad sedanjim naseljem Mlake delati ska-kalnice. Svoje skakalnice so imeli tudi drugi fantje, vendar so se nekako skupine držale vsaka »svojega ozemlja«. Tone se spomni, kako so na drugi strani Ongra imeli »skalni-ce« fantje, ki so se zbirali okrog Ivka Ruči-gaja. Tudi Tone je šel včasih poskusit njihove »skalnice«. Tam so leteli kar solidno, tudi po deset metrov daleč. Spominja se, kako so prirejali tekmovanja. »Na pobočju proti kam-nolomu za kasarnskimi njivami smo imeli skakalnico in na tekmi smo merili, s kakšne višine seje kdo upal spustiti na »skalnico« in skočiti. Skakali smo z naprej stegnjenimi ro-kami in potem je bilo pa že bolj vprašanje, kako je bilo pri doskoku pod skakalnico, če je skakalec ostal na nogah in zvozil. Merili smo tudi, kako daleč seje kdo na izteku pripeljal.«
Tako kot drugi, je tudi Tone, ko je prerasel nemške smuči, sam poskušal narediti svoje. Deske izjesenovega lesa so krivili nad paro. Vezi so kar z žeblji pribili na smučke, jih nato zakřivili nazaj ali pa so jih odščipnili. Spomni se, kako se jim je zdelo imenitno, ko je Matevževemu Marjanu oče naredil smuči, ki so imele na spodnji stani dva žlebiča, přemazal pa jih je z lakom, da so bolje drsele. Tonetu je v Domžalah uspelo dobiti širše skakalne smuči, dolge 2,30 m. Bilje izredno ponosen nanje, kasneje paje izvedel, da dobre smuči delajo tudi kolarji v Mengšu. Čeprav ni imel denarja, je šel tja in se změnil za ene. Kojih je prinesel domov, so se drugi ta-koj začeli zanimati žanje in povedal je še enkrat višjo ceno. Čeprav so bile drage, je eden od prijateljev odštel toliko žanje in Tone si je lahko kupil smuči tudi zase. Enkrat je na Dobenu videl domžalske srnu-čarje, kako so vijugali. Odkrili so mu nov svet in tudi sam sije zaželel, da bi znal tako vijugati. Drugim to ni preveč dišalo. Tone pa
je trmoglavil in počasi začel nabirati osnovno znanje o smučarskih tehnikah. Takrat je že začel zahajati na Krvavec, kjer je prihajal v stik tudi z drugimi smučarji, ki so že imeli več znanja. »Smuči sem pripel na kolo, tako da so gledale spredaj in zadaj čez kolo, na rame sem si dal nahrbtnik s tisto nekaj pri-boljški, ki sem si jih lahko privoščil za malico in vsako nedeljo sem se pozimi odpeljal pod Krvavec. Ob sobotah smo takrat delali, počitnic pa tudi ni bilo tako kot zdaj. Z žičnico sem se odpeljal do vrha, potem pa smo smučali na tamkajšnjih terenih. Veliko smo teptali ali »štamfali«, kot smo rekli, smuči pa smo pogosto kar nosili do vrha vzpetine in se nato spuščali navzdol na Njivice. Z drugimi smučarji smo si izmenjavali izkušnje in počasi pridobivali znanje. Na Krvavcu smo videli tudi kranjske smučarje, ki so že znali smučati in so imeli svojega trenerja, vozili pa so že tudi med vratci. Tudi mene je zamikalo, da bi znal kaj takega in da bi se poskusil tudi s tekmovanjem. Vendar kranjski trener ni bil pripravljen kaj dosti prenašati svoje znanje na druge. Vseeno pa smo gledali, kako so vozili Kranjčani, in jih poskušali posnemati. Podstopil sem se tudi tekmovanj, z Domžalčani pa smo skupaj ustanovili tudi Domžalsko srnu-čarsko društvo. Trenirat smo hodili na Velki vrh nad Ihanom in na Pustovko, seveda pa tudi na Krvavec.« Leta 60 je šel Tone za dve leti služit vo-jaški rok. Bil je pri letalstvu na Jahorini. Tam je přišel v stik s še drugimi smučarji in kmalu je tudi sam sodeloval na vojaš-kih tekmovanjih. Na vojaškem tekmo-vanju letalcevje bil v smučanju celo prvi. Tekmovali so v smuku z vojaškimi
smučmi, vsak tekmovalec pa je moral v nahrbtniku nosili tudi po 5 kg peská. Seveda pa so tekmovali s puškami. Ko bi moral nastopiti na vse-armadnem prvenstvu, pa si je zlomil nogo. Vseeno mu je tudi smučanje pri vojakih dalo nekaj znanja, in seje leta 66 udeležil tečaja za va-ditelje smučanja. Leta 74 je naredil še učiteljski tečaj, nato pa je dělal tudi trener-ski tečaj. Izpolnil je vse po-goje za trenerja in pridobil ustrezno praktično zanje, ni pa opravil teoretičnega delà izpita, saj so bili takrat pogoji za to kar ostři. Vseeno je začel v Domžalah učiti pionirje, začeli pa so tudi z alpsko šolo. Toneje v tistem času hodil tudi na tekmovanja. Čeprav je bila konkurenca zelo močna, seje pri slalomu redno uvrščal med 20 in 25 najbo-Ijših, pri smuku pa je dosegal uvrstitve med 15. in 20. mestom. »To so bili časi, koje zablestel Križaj, ko je smučanje pri nas doživelo pravi razcvet. Na tekmovanjih je bilo takrat že samo pri cicibanih po 600 tekmovalcev. Kaj take-ga si zdaj že kar težko predstavljamo.« Toneje tište čase zavzeto délai za dom-žalsko smučarsko društvo. Z opremo ni bilo več takih težav, dobili so tudi kombi za prevoze na tekmovanja, kar jim je precej olajšalo in pocenilo delo, saj so se prej vsi vozili z lastnimi avtomobili. Ustanovili so domžalsko-kamniški odbor in začeli med tekmovalci delati izbore. Naj-boljši so se lahko prebijali na zahtevnejša tekmovanja, a Toneta je motilo, da so se z vrhunskim smučanjem lahko ukvarjali le tišti, ki so imeli denár. Ves čas je raz-mišljal, da bi tudi v Trzinu morali zago-toviti pogoje za smučanje. V sedemdesetih letih seje odločil in po-vabil trzinske otročaje, naj se udeležijo smučarskega tečaja, ki ga bo vodil. Pridobil jc otroke in tečaj so imeli na Vrban-čevem v trzinskem gozdu. Následuje leto je spet pripravil tečaj, vendarje bil tokrat že na Dobenu. Otroci so se zjutraj zbrali na zbornem mestu s smučmi in opremo in se nato peš v vrsti napotili na Dobeno. Tam so kake tri ure smučali, imeli pri Ručigaju enolončnico in se nato spustili nazaj v Trzin.
»Takrat noben od otrok ni pojamral, daje utrujen. da ne bo teptal v hrib ali da ne more. To so bili drugačni časi in drugač-ni otroci! Ko smo imeli tretji smučarski tečaj na Dobenu, mije prijatelj priskrbe! vlečnico, kar seje zgodilo prvič. Zaletelo pa se mi je, ko smo zadnji dan prišli k Ručigaju na enolončnico. Stanko mije takrat rekel: »Danes naj pa otroci kar zunaj jedo, notri so lovci.« Meni to ni bilo všeč; cei teden smo bili stalni gostje in otroci
so bili premraženi in sem Stanku rekel, da naj bodo lovci zunaj, ta pa mi je odgovoril: »Lovci ne morejo, ker so pijani.« To mi res ni bilo všeč in začeli smo razmišljati, da bi drugič tečaje za trzinske otroke pripravili kje bližje Trzinu, da ne bi bil tako naporen dos-top. Vprašali smo gozdarja, ki jc imel na skrbi gozdove okrog Trzina, kje bi bil primeren prostor, pa nam je pokazal pobočje nad Dol-go dolino, kjer je bila ravno poseka. In tako seje začelo. Peter Levec, ki je takrat zelo zagnano vodil trzinsko športno društvo, v okviru katerega je deiovala tudi smučarska sekcija, je takoj sprožil akcijo in začeli smo urejati smučišče. Na roke smo izkopali vse štore in korenine, ki so ostale tam po tistem, ko so podrli drevesa. Zravnali smo teren in pripravili smučišče. Pri deluje pomagalo kar precej Trzincev in tudi otroci so z veseljem hodili na delovne akcije. Z dovoljenji in zaradi lokacije na takratni občini ni bilo težav, saj je bilo vse v eni občini, Dolga dolina pa jc bila že od nekdaj kar nekako trzinska. Ne-nazadnje so bile tam že leta 53 smučarske skakalnice.«
Tam so postavili tudi barako, ki jim je služila za skladišče, in namestili vlečnico. Pripravili so smučarske tečaje in tekmovanja in smučišče je prve tri sezone živahno delovalo. Potem pa je dejavnost zamrla, saj na krajevni skupnosti za to ni bilo posluha, začelc pa so se tudi zelene zime. Šele v zadnjem mandatu krajevne skupnosti, ki joje takrat vodil Tone Ipavcc, Tone Župan pa je bil takrat član sveta KS, so smučarjem spet namenili nekaj več pozornosti. Takrat so za stvar tudi navdušili Braneta Lapa, ki jim je na smučišču zastonj postavil lepo brunarico. V času, koje Trzin postal občina, so se pojavili problemi, ker smučišče leži v sosednji katastrski občini, vendar pa je samo smučarsko društvo doživelo nov zagon. Društvo je najprej delovalo v sklopu športnega društva, vendar seje kasneje osamosvojilo, pod njegovim okriljem pa v zadnjem času prizadevno deluje tudi kole-sarska sekcija.
Tone pa ni le dober smučar. Stari Trzinci se spomnimo, kako je na bajerju pozimi vedno navdušeno učil in igral hokej. »Ja, drsanje je bil že od nekdaj trzinski zimski šport. Težava je bila samo v tem, da so pozimi na bajerju
lomili led za ledenice. Kadar so lomili led, pa ni bilo drsanja, šele ko so pre-nchali žagati ledene kore, kot smo rekli ledenim ploščam, smo lahko drsa-li. V tistem času so delav-ci bajer tudi vzdrževali. S splavi so vsako jesen po dnu počistili podrast, da v ledu ni bilo rastlin, led pa je bil nato boljši in brez zračnih mehurčkov. Ko so lomljenje ledu opustili, so se bajerji začeli zaraščati. V času, koje športno društvo vodil Peter Levec, seje drsanje na bajerju močno razmahnilo inje bilo zelo priljubljeno, na predlog Vilija Kralja pa so športniki vsako jesen na izteku vode iz velikega bajerja postavili ilovnat jez, tako da seje voda dvignila, preplavila vse tri bajerje in tako smo dobili zelo veliko drsalno površino. Takrat je bilo na bajerju zelo živahno in prijetno.« llovnate jezove so vsako pomlad podrli in v jeseni zgradili na novo, kasneje pa so postavili betonsko pregrado, v kateri so bile odprtine za izpust vode, vendar ker tega ni nihče vzdrževal, je zdaj bajer tak, kot je. Tonetu je žal, da bajer pozimi sa-meva, vendar ve, da so mladi dobili druge možnosti za razvedrilo. Vseeno pa se z nostalgijo spominja zagnanosti članov športnega društva pred desetletji. »Takrat smo vsako leto pripravljali spomladanski gozdni tek. To je bilo veliko podjetje. Že dolgo pred tekom smo si razdelili naloge in vsak je vedel, kaj mora narediti. Tek smo res krasno pripravili, za vseje bilo poskrbljeno, in so tekmovalci radi priha-jali k nam. Udeležba je bila vedno zelo množična, tudi zato, ker smo tekmovalce vedno bogato nagradili. Vedno so dobili značke, zastavice, biltene in druge nagrade, zraven pa smo še žrebali nagrade in poskrbeli za družabna druženja. Tišti teki so bili res dobra stvar. Bil sem zadolžen za označevanje prog, nekajkrat pa sem tudi tekel na 12 km. Progo sem zmogel v 55 minutah, najboljši tekmovalec Urh pa je imel rekord proge 42 minut.« Tone ve, da se časi ne vračajo in ponav-ljajo, vendar upa, da bodo smučarji še bolj strnili svoje moči in dajim bo uspelo ustanoviti alpsko šolo, ki bo skozi vse leto vodila treninge smučarjev in vzgajala tudi mlade tekmovalce. Tone ima še več drugih idej in zamisli. V našem časopisu smo že pisali o želji, da bi uredili tudi smučišče nad industrijsko cono, vendar pustimo to zgodbo za naslednjo priliko. Tonetu je res treba izreči priznanje za vse, kar je naredil za trzinski šport. Prav gotovo je tudi ta nagrada šla v prave roke.
Miro Štebe
ob prazniku dve pridobitvi
največja naložba, ki jo je doslej urcsniči-la naša občina. S prizidki so šoli omogo-čili prehod na devetletno šolanje, zagoto-vili dodalne prostore in řešili problem otroškega varstva v našem kraju. S prizidki in posodobitvijo je šolatako pridobila 7 novih učilnic, 2 mali učilnici, 5 ka-binetov, manjšo telovadnico, nove garderobe za učence, dvigalo in sanitarije za invalide, 3 oddelke vrtca s spremljajoči-mi prostori in razdelilno kuhinjo, nove prostore za šolsko upravo, med posodo-bitvami pa je še zlasti treba omeniti gos-podinjsko učilnico in zobno ambulanto, nenazadnje pa so tudi nad že obstojcčo večjo telovadnico dobili galerije, s katerih bo mogočc spremljati tekme in drugo dogajanje v telovadnici. Po slovesnosti v avli so se gostje ob spremstvu zvokov mengeške godbe spre-hodili po novih prostorih, kjer so jih z dobrotami pričakale tudi učenke gospo-dinjskega krožka pod vodstvom mentorja Dušana Gorenca.
Obiskovalci so bili zelo zadovoljni tudi s to novostjo v Trzinu, čeprav bodo prostore, kot so pojasnili predstavniki šole in občine, v celoti začeli uporabljati šele 1. septembra, ob začetku novega šolskega leta.
Miro Štebe
bila to še svetovalka župana za komunalne zadeve Marta Gregorčič Štok in podžupan g. Valentin Kolene. Udeležencem slavnosti so ponujali dobrote in pijačo, ki sojo na lastno pobudo pripravile gospodinje iz hiš ob Jemčevi cesti. Župan seje v spremstvu vidnejših pred-stavnikov občine in gostov, pridružili pa so se jim tudi nekateri prebivalci Jemčeve ceste, sprehodil po ulici. Do konca približno 820 m dolge ulice pa so se morali ustaviti še dvakrat, saj so jih še dvakrat pričakale dobrote gospodinj z Jemčeve ceste. Vseeno je treba zapisati, daje za prvo pogo-stitev imela največ zaslug Jožica Valenčak, za drugo Lidija Babnik, za tretjo pa Maja Breznik izgostilne Narobe. Vse, ki so se tisto uro sprehodili po Jemčevi cesti, je nova pridobitev navdušila, saj je stari del naselja s tem precej prido-bil, nenazadnje pa je postal še prijaznejši in prijetnejši za bivanje. Druga slavnost je bila v osnovni šoli Trzin. Najprej so mengeški godbeniki pred šolo odigrali nekaj svojih skladb, nato pa so učenci in predstavniki osnovne šole v avli pripravili krajši kulturni program, s katerim so počastili otvoritev še dveh prizidkov k šoli. Poleg pevcev in recitatorjev smo lahko videli tudi nastop osnovnošolske plesne skupine, med gosti, ki so prišli čestitat Trzincem, pa smo videli tudi Županjo Moravč go. Milko Novak in mengeškega župana g. Tomaža Štebeta. Trzinski Županje v tokratnem govoru orisal pridobitev in njen pomen za Trzin in šolslvo v njem. Povedal je, daje celotna naložba vredna skoraj 550 milijonov tolarjev inje
H. t.m., dan pred prazni-ifl/OjVj, kom naše občine, bo še dolgo ostal v spominu po dveh zelo potrebnih pridobitvah naše občine. Ob šest-najsti uri seje večja skupina občanov in občinskih veljakov zbrala na začetku Jemčeve ceste iz smeri Loke, pred Kraljevim znamenjem. Veterani mengeške godbe so v lepem vremenu s poskočnimi ritmi dvigovali razpoloženje in tudi govor župana občine Trzin g. Toneta Perša-ka je bil poln optimizma in poleta. Govornik seje najprej opravičil vaščanom za desetletno čakanje na posodobitev ccste, nato paje orisal, kako je obnova
ceste potěkala in kaj vseje Trzin, in še posebej prebivalci ulice, s prenovljeno cesto dobil, Zahvalil seje vsem, ki so kakorkoli prispevali k ureditvi ulice, ki je cna redkih v Sloveniji, urejenih tako, da jeklene konjičke opozarja na počasnejšo vožnjo. Tako bo ulica kraj, na katerem se ljudje ne bodo počutili ogrožene. Obnovljena Jemčeva cesta naj bi dobila spet tisto povezovalno vlogo, kakršno je imela v preteklosti in kakršno so včasih imele vaške ceste.
Ulico so predali namenu tako, da so slavnostní trak přeřezali predstavniki občin-ske uprave, ki so imeli največ zaslug za uresničitev načrtov. Poleg g. župana sta
LEPÚTBCň IN (ali) ZVER?
Kar precej let je mínilo, odkar sva s takratnim predsednikom SZDL g. Mušičem (Johanovim) Francijem hodila po makadamu Jemčeve ceste in nagovarjala stanovalce, naj prispevajo zemljišče in denar za asfaltiranje ozke vaškc poti - Jemčeve ulice. Nekateri so sicer godrnjali, da nimajo že tako nič, drugi so se veselili pobude KS in z veseljem dali oboje, vendar je bila solidarnost in dobro sosedstvo izpričano na najvišjem možnem nivoju in ulica je dobila asfaltno prevleko. Ja, takrat smo bili Trzinci še prijazni drug do drugega in smo se radi srečevali, pomodrovali in kaj popili skupaj. Kako paje sedaj, no, o tem morda kdaj drugič, le da si jaz in z menoj premnogi želimo nazaj odnosov iz tistih časov. Jemčeva je skozi to kratko zgodovino doživljala vse mogoče krutosti; prekopavali sojo enkrat za to, drugič za drugo, vse brez na-črtov in kar na pamet, brez kakršnihkoli dovoljenj. V njeno dro-bovje so trpali vse mogoče komunalne vode, od vode do kanalizacije, pa spet za telefon, pa za...kdo bi se vsega spomnil. Ker je bilo stanje ulice zelo slabo, zamenjati paje bilo potrebno tudi
salonitne vodovodne cevi, ki so puščale kot rešeto, seje KS skupaj z občino Domžale odločila to ulico sanirati že pred letom 19%. Toda Občina Domžale je imela ob potrjevanju proračuna figo v žepu in z obnovo Jemčeve pod Domžalami ni bilo nič. Celo začeli smo, pa seje našlo kar nekaj argumentov, da smo delà ustavili in Občina Domžale je lahko preusmerila sredstva drugam.
LEPOTICA
Samostojna občina Trzin je dolg preteklosti vzela zelo resno in pod odločno taktirko župana pripeljala kar zahteven projekt do cilja. Danes smo vsi Trzinci lahko ponosni, da imamo eno najso-dobnejših krajevnih ulic urejeno tako, kot bi si želeli povsod. So-dobno cestišče, obdano z nivojskim pločnikom, ki ga deli od ces-tišča niz treh vrst granitnih kock, pa pločnik in zaključek z enim nizom kock. Za umiritev prometa pa so še na vseh križiščih in ponekod na cestišču krožni ali kvadrasti odseki kock, ki voznike opozarjajo, daje cona 30 km na uro. Toda najpomembnejšaje notranjost: v cesto so namreč vgrajene vse inštalacije. Županje večkrat s poudarkom povedal, da bodo pod njegovim vodstvom Jemčevo prekopali samo enkrat. Med obnovo smo ulico sicer imeli prekopano večkrat, vendar za različnc potrebe, zdaj pa, kot zagotavljajo, v prihodnje asfalta kar dolgo ne bo treba več prekopavati, Drobovje ceste skriva meteorno kanalizacijo, glavni kanal za fekalije, ki prihaja iz Mengša in se nadaljuje do čistilne naprave, zamenjane salonitne vodovodne cevi, telefon, kabelsko TV, električne vode za hišne priključke (v prihodnje bodo strešne priključke zamenjali z zemeljskimi), električni vodi za ulično raz-svetljavo; ne vem, ali sem kaj izpustil (seveda: skoraj najpomem-bnejše - plin, tako smo naredili veselje vsem, predvsem pa zelenim!). Ampak ali ni že to veliko? Lahko rečemo: majhen korak za občino, toda velikanski za prebivalce ob Jemčevi. V imenu le-teh vsem, ki so kakorkoli pripomogli k temu, najlepša hvala. Tištim, ki Jemčeve ne poznate dovolj dobro in vam je navajanje teh podatkov smešno, naj povcm, daje Jemčeva silno priljubljena rekreativním kolesarjem, rolkarjem (solo, v paru in tudi v skupi-nah), je priljubljena sprehajalna pot malčkov, šolarjev, babic, naj-lepše paje videti mlade mamice, ki v vozičkih vozijo svoje naj-mlajše; verjeli ali ne, tudi dvojčke.
Mogoče zvenijo moje besede malo sentimentalno in preveč čust-veno, vendar zaključek del in rezultati zaslužijo to. Nikdar si nisem predstavlja!, da bom imel na vasi, ki je ta del Trzina še vedno lahko, tak velemestni bivalni standard.
ZVER
Upam, da mi o tej temi ne bo potrebno pisati. Ko mislim na zver, mislim na tište neodgovorne voznike, ki s svojimi dirkaško nepo-tešenimi željami, navzlic omejitvam, ogrožajo predvsem omenje-ne uporabnike te ceste. Mislim pa tudi na tište, ki vodijo svoje kužke na sprehod, da se bodo tudi ozavestili in neokusne ostanke svojih Ijubljenccv sproti pospravljali. Hvala v imenu vseh :otrok, babic....
Tone Ipavec
RTV SERVIS
GORENC s.p., Liparjeva 16, 1234 Mengeš, GSM: 041 644 - 121
Popravila: - TV sprejemriikov, - PC monitorjev, audio naprav.
Montaža klasičnih in SAT anten ter avtoakustike
Cistilno-vzdrževalni servis
-grneralna livcvitja po adaptacija!) -strojno globimko čiiccnje lalnih oblog, obfazinjeiittga pohištva. notr.mjosri vor.
Senćiia
-lamelne xuve pli»x; in rolo ï
oirarjc in zuiiurijc idlucijv, c.lcnde in mai kizr,...
Montiramo termoreflektivne in protivlomne folije
-sungard
-	glassgard
-	SDI distribution
Slikoplcskarstvo
-barvunje ttanovatij, fasad, oken. vrtnih ogr.ij,...
Na podlagi 47.člena Siatula Občine Trzin (Ur.vestnik Občine Trzin, 5t. 2/99 in 4/2000) ter 20.člena Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Trzin (Ur.vestnik Občine Trzin, St. 5/99) izdajam
Odredbo
o razporeditvi delovnega časa in uradnih ur občinske uprave Občine Trzin
Okvirni delovni čas v občinski upravi Občine Trzin (v nadaljevanju: občinska uprava) je za vse delavce razporejen na naslednji način:
ponedeljek torek sreda Četrtek
od 7.00 do 15.00 ure od 7.00 do 15.00 ure od 7.00 do 18.30 ure od 7.00 do 15.00 ure od 7.00 do 13.30 ure
Obvezni delovni čas traja v ponedeljek, torek in četrtek od 7.30 do 14.30 ure, v sredo od 7.30 do 13.00 ure in od 14.00 do 18.00 ure, v petek pa od 7.30 do 13.00 ure.
Delavcem občinske uprave pripada ob sredah enourni odmor.
V občinski upravi je uveden gibljiv delovni čas, vendar ta ne srne posegati v uradne ure, določene s to odredbo.
Uradne ure za neposredno poslovanje delavcev občinske uprave s strankami so:
ponedeljek od 8.00 do 14.00 ure
sreda	od 8.00 do 13.00 ure in od 14.00 do 18.00 ure
petek	od 8.00 do 13.00 ure
Delavci občinske uprave sprejemajo stranke izven teh ur le v izjemnih primerih.
3,člcn
Uradne ure vložišča za poslovanje s strankami in po telefonu so:
ponedeljek, torek in četrtek sreda
petek
od 8.00 do 14.00 ure od 8.00 do 13.00 ure in od 14.00 do 18.00 ure od 8.00 do 13.00 ure
4.člen
Če nemoteno delo občinske uprave in drugih organov občine zahteva drugačno razporeditev, direktor občinske uprave lahko odredi opravljanje delà izven delovnega časa, določenega v 1.členu te odredbe, vendar ne izven delovnega časa, določenega v 2.členu.
Pri neenakomerni razporeditvi delovnega časa je direktor dolžan upoštevati polni delovni čas delavca kot povprcčno delovno obveznost mesečno in v ta namen zagotoviti delavcu kompenzacijo ur, opravljenih izven delovnega časa, razen v primeru, ko kompenzacija zaradi povečanega obsega delà ni možná. V takem primeru lahko odredi opravljanje nadurnega delà.
Ta odredba začne veljati 15.3. 2003, uporablja pa se od i.4.2003 dalje.
Z dnem veljave te odredbe preneha veljati Odredba o razporeditvi delovnega časa in uradnih ur občinske uprave Občine Trzin, St. ž-5/99 z dne 16.06.1999.
OBČINA TRZIN Stevilka: ž-2/2003 Datum: 12.03.2003
1. DIFAR d.a.o.:
SPECIALIZIRANA PR0DAJALNA, STR0K0VNI NASVETI. PREDAVANJA NAJVEĆJE BOGATSTVO JE ZDRAVJE, SKRBITE ZANJI
2. UVOD:
ŽUPAN:
Tone PERŠAK
Spošlovani !
Beseda zdravje je v današnjem času morda največkral uporaOljena beseda. Življenje pa predslavlja iskanjc ravnovesja med želiami, možnostmi in obvezami. Odloćamo se med imeli in biti. PotrošniSka mrzlica nas je polegnila v svoje vode, službe so postale naporne, zelo odgovorne in zahtevaio veliko časa, otroci so vedno boli obremenjem in posiajajo vse bolj odvisni od starScv. Številne zahleve, bili uspešen v službi, bili lep, imeti dober avlo, urejeno liišo. biti zdrav in srećen postajajo obremenjujoče. Prave sproslitve in umirjenosn sploh ne poznamo već Kar za normalno smo sprejell. da nas boli križ m sklepi, da imamo poviSan krvni pnlisk. da so vrednosti holeslerola in sladkota v krvi visoke Se pač staramo Pa ni tako Nekaj posamezmkov. ki živi drugače ie dokazalo, da starost ni nuino sinonim za bolezen Tudi v slarosli si lahko vilalen in zdrav Seme za zdravo slarosl pa poseiemo te mnogo prei. Većina od nas ie imela to srećo, da smo se rodili zdravi Plezanie po oreviu. skakanje ob vodi m brcanje zoge ie nadorneslilo ćakanje v vrstah v trgovini, sedenie pred leleviziio Že olrokom vsak dan lećerno hiuo se umij, hitro se obuj, hitro poiei, ker se mudi Malo ie časa za pnpiavo hrane, Se mani za družinsko kosilo. Vse naredimo čim nnreie Moramo pa biti ćim SoljSi Će ne prej, ob oolezni ugotovlino. da ie zdravie naipomembnejSe. Premalo pa se zavedamo, da smo sami odgovorni za svoie zdiavie in za zdravit svojih oUok. In kar je najpomembnejše. bolje je vzdrževab zdravie kot pa zdravili bolezen Z želio pomagali tištim, ki želijo obdržati m izboljSali svoje zdravje je pred devetimi leti naslalo podjelje Oilar. Z izbiro varnih proizvaialcev. Natural Wealth in Oocteure Nature je slovenske lekáme oskrbeio z izdelki vrhunske kakovosn, ki pomagajo ohranjati zdravje Natura! Wealth je ena izmen največ|ih amenSkih proizvajalcev vilaminov, mineralov In dodalkov hrani. Proizvodnja ie skrbno nadzorovana in podvrzena strogim kritenjem. V devetih letih smo tudi v Sloveniji spoznali izdelke Natural Wealth. Oocteure Nature pa je proizvaialec fitoproizvodov. izdelki iz preíiíčenega p'opolisa, ki se nahaia v izdelkih Apropos, so dobrodošla pomoč. Izboljšajo imiinski sistem, ki igra najpomembnejSo vlogo pn obrambi telesa pred boleznimi. Izdelki Natural Wealth in Docteur Nature se prodajajo samo v lekamah m specializiranih trgovmah Zavedamo se. da samo uživanje dodatkov hrani ne pomeni ludi zdravja Že od samega začetka ima Ditar Vitaminsko svetovalnico In Ijudje nas že vsa lela klićejo po telefonu, da dobe informacijo o naših ođelkih. Marsikdaj pa so pogovori po telefonu ćas, ko se ljudje pogovarjajo o svojih težavah, saj v ambulantah izbranih zdravrakov zaradi preobitce delà dostikrat ni časa za dolgotrainejSI pogovor Za strokovnost v podjetju skrbijo sodelavcl, magistra larniacije. zd/avnica in dipfomuana inženitka živilske tehnologje. Ravno pogovon z (judm m njihove žel|e so pnpeljale do zamisli, da bi skuSali v direktnem konlaktu predajati naíe zdanje m izkušnje. Tako smo pred nekaj mesea v Tronu na Ljubljanski 12 c odprfi speoalizirano prodajalno, ki je namenjena tudi srećanjem. Z messcem majem bomo začeli z (edr.:mi srećanji vsak zadnji četrtek v mcsecu. Na izbor tem lahko vpttvate. Radi bemo upošteva: vaše predloge. Trudili se bomo, da vam bodo predavali ustrezni strokomiaki. Želimo si, da bi z nami preživsli pnjetni in koristni čas. Naslov teme in ime strokovnjakd aoTK redno obiavljali v naši stalni rubnki Odseva	Pa ostanite zdravi.
3. NAPOVED PREDAVANJA:
(tema predavanja!		
DR./vifc-D. <sewi;A ŠeUH		-■/MARXI MfC
(predavaleli)		
cern-TCX, it. oř. 2co«í ob		20, oo h
(čas predavanja)		
4. LOKACIJA:		5. OBVEZNO PRIJAVITI UDELEŽBO:
1 - DIFAR-jev center za zdravo življenje		ri-tel.: (01)564 11 95
2 - L|ubi|anska 12 C		2 - e-naslov. mlo@dilar si
3-1236 Trzin		3 - wwv/.difar.si
		
588100752
KAM PLOVEMO - l(ndustrijsko) O(brtna) C(ona)
-a——,. , •	il .i -^-n.,,..if—«..u-mi.........nm' II.I-IVIHH-- ■ _________________________________
ŠPRUHA, BOROVEC, BRODISCE, BLATNICA, HRASTOVEC, PESKE, PLANJAVA, DOBRAVE... sama milo-zveneča lepa slovenska imena, s katerimi smo poimenovali ulice v kvartu Trzina, ki mu pravimo industrijsko-obrtna cona. Kaklna zmerljivka za lepo ure-jeno in prav niř razmetano tovarniško dvorišče! Ime IOC je bilo dobro, dokler seje predel gradil, danes, koje tako re-koč skoraj zaokrožena in urejena celota, pa bi mu morali najti lepše ime, ali pa, kot je rekel eden od mojih sogovornikov, preprosto Trzin. Poleg tega ime ne izraža vsebine predela, saj ni industrije, obrti v pravém pomcnu besede tudi ne, cona pa zveni tako tuje, nelepo. Morda je preveč zahleva, da se ob vseh drugih teža-vah, ki pestijo mlado občino, ubadamo šez imeni, pa vendar še ni prepozno, dokler se ta grdi naziv ne prime zares. Uredniški odbor Odseva je smatral za potrebno, da se o tem delu Trzina piše tudi malo drugače, kot se to sicer dogaja, zato smo obiskali nekaj ljudi, ki živijo ali samo delajo v tem predelu. In verjemite mi, da sem bil sam presenečen, kaj vse so mi povedali moji sogovorniki. Del tistega, kar sem slišal od njih, bom skušal preko tega članka posredovati bralcem, ki jih to zanima.
Najprej sem se od-pravil k družini Savič. Slavica in Zivko sta me Ijubez-nivo sprejela kar v svojem domu in mi z veliko mero nostalgije pripovedova-la svojo zgodbo. Živko: Ko smo kot mlada družina iskali izhod iz stanovanjske stiske, nam je pogled padel na Trzin, ki seje prav v tem času začel širiti z novo stanovanjsko soses-ko. Od vseh primernih lokacij v bližini Ljubljane naju je prepričal Trzin, saj je imel dobre prometne povezave z Ljublja-no, bil pa je še deviško vaškega značaja in obdan s samim zelenjem. Sam sem bil zaposlen na RTV Slovenija kot računalniški strokovnjak, žena paje sprva delala v Iskracomercu, nato pa v Soči. To nanije tudi pozneje koristilo pri usmeritvi v samostojnem podjetju. Začetki so bili težki. Pri gradnji hiše smo si sosedje pomagali po najboljših močeh in stkali tudi vezi, ki še danes držijo. Spo-mnim se, da so nas, prišleke, domačini gledali malo z nezaupanjem in morda tudi malo manj prijazno, pa sta nas obiska-la Štihov Jože in Štebetov Miro in naju
povabila v Planinsko društvo, ki je imelo takrat še sedež v Mengšu, in led je bil přebit. Kot podjetnik sem začel z malini in se sreče-val s težavami, ko moraš vse storiti sam. Lahko pa zatrdim, da sem zasnoval poslovanje na sodobnih metodah, in s ponosom lahko rečem, da je bil prvi račun, ki sem ga izsta-vil, napisan na računalniku, Takrat sem bil "deklica za vse": nabavni, prodajni delavec, skladiščnik, špediter, raziskovalec trga, raču-novodja, seveda pa mi je pri vsem pomagala tudi žena, ki seje pridružila družinskemu podjetju, ko seje pokazala potreba za to. Iz majhnega raste veliko, seveda le ob trdem delu in z velikim odrekanjem. Midva sva šla zavestno v to in danes že lahko lažje dihava. Podjetje ima preko 40 zaposlenih in so nekako porazdeljeni tako, da jih je tretjina iz Trzina, druga tretjina iz Mengša, potem pa iz Kamnika. Pri tem gledamo tudi na stroške prevoza na delo, saj je ob konkurenci, ki se bo pojavila sedaj, ko smo v EU, tudi to pomembno.
Trzin kot občina nam ne nudi več mnogo manevrskega prostora za širjenje, zato sem si novo prebivališče poiskal v Kamniku, in sicer sem zgradil hišo na Perovcm nad obvoz-nico na lepem kraju in se bomo v teh dneh preselili.
Ali to pomeni, da boste preselili tudi dejavnost, to je podjetje v Kamnik?
To je pa čisto odvisno od ekonomskih dejav-nikov. Če bom dobil dobro ponudbo za ob-stoječe podjetje v Trzinu in sprejemljivo, stroškovno in investicijsko, drugod, potem ne izključujem te možnosti.
Kaj pa trzinska cona, kakšen je poslovni utrip in drugo?
Najprej moram povedati, da imam z Občino dobre odnose in se kar razumemo. Kakšnih večjih zamer ni. Želim povedati tudi to, daje trzinska cona najlepša, kar sem jih videi in tudi lepo urejena. Je razgibana, pestrá in prav nič uniformirana; je kot živ organizem, inje nujnost, da se nadalje razvija v tej smeri. Kaj bi se dalo še urediti in izboljšati? Veliko ali pa tudi ne. Da primanjkuje parkirnih prosto-rov, je jasno že na prvi pogled, to se da delno rešiti s preureditvijo zelenić, kjer je to mogoče. Povezava med cono in ostalim delom občine je nujna in bi ob primerni prcureditvi, recimo po parkovni ureditvi glavne povezo-valne ulice, lahko postala tudi sprehajalna pot in vsestransko uporabna, saj bi privabila večje število ljudi in občanov Trzina. Lahko bi se prirejale zabavne in športne prireditve, takšne, kot je kolesarska dirka, pa tudi večji koncerti na prostém. Vse to bi ob koncih tedna poživilo kraj. Trzin, ki je naslonjen na Ljubljano, bi lahko zaživel tudi bolj pestro. Seveda je odvisno od tega, kaj hoćemo.
Nikakor ne bi smeli dovoliti, da se na tem lepem koncu naseli kriminal. Zna-nec, ki je tudi poslovno nastanjen v coni, mije pred dnevi pripovedoval zgodbo, ko seje iz stanovanja v Ljubljani napotil na kontrolni ogled ob koncu tedna pono-či v svoje podjetje inje približno ob 23h videl skupino mladih ljudi, ki so se mu zdeli sumljivi, kaj ob tem času na lem kraju počno. Pa seje vrnil še nekajkrat. Ker je skupina še vedno nekaj delala, imel paje občutek, da seje številčno spreminjala, je poklical znanca na policiji in mu opisal dogajanje. Znanec mu je svetoval, naj jih kar lepo pusti pri miru in gre domov. Logičen sklep je bil, daje policija za to vedela, da jih ima pod nadzorom in da gre v bistvu za preprodajalce mamil.
Mogoče bi bilo dobro, da bi naročili krajinskim arhitektom, morda samo Studentom arhitekture, da bi zrisali svoje vizije glede razvoja cone in bi se Trzinci na tej osnovi odločili. kakšna naj bo prihodnja oblika in usoda tega predela. O takšnih in podobnih pogledih gospoda Saviča bi lahko še veliko napisali, toda dali smo priložnost še drugim.
LB Banka Domžale d.d. Blatnica 1
Pogovarjal sem se z go. Jožico Rihter, vodjo Poslovalnice Trzin, ki vodi in or-i ganizira delo poslovalnice v IOC, Od-delek za poslovanje s pravnimi osebami in Enoto Mlake, ki posluje pretežno s privátními komitenti pa tudi s pravnimi osebami. Banka Domžale d.d. je prisotna v Trzinu že od leta 1987, koje bila odprta ekspozitura Trzin na Mlakarjevi ulici; kasneje pa sta razvoj in širitev IOC narekovala prisotnost tudi v IOC. Leta 1997 smo tako odprli še poslovalnico v Piramidi, kjer ekipa usposobljenih ekonomistk skrbi za kvalitetno in sodobno poslovanje podjetij v smislu zadovoljevanja njihovih potreb po bančnih storitvah. V Poslovalnici v IOC opravljamo tudi vse bančne storitve za zaposlene v teh podjet-jih, kot tudi za stalne prebivalce IOC in druge občane. Na področju občine Trzin imamo postavljene tudi že štiri bankomate (na obeli poslovalnicah, na Petrolovi črpalki in v Centru Ivana Hribarja) in dnevno- nočni trezor v Poslovalnici v IOC.
Tržni delež naše banke na področju IOC
je zadovoljivo velik, pa vendar je potenciál najbogatejše, kot pravijo, industrijske cone v Sloveniji neizmerna spremen-Ijivka in tako tržni potenciál ni nikoli iz-črpan. Naše delovanje paje seveda us-merjeno poleg širitve obsega poslovanja, se pravi pridobivanje novih strank, predvsem na kvaliteto poslovanja. Razvoj IOC je še vedno zelo intenziven, tako v smislu novih gradenj kot tudi širitve obsega poslovanja posameznih pod-jetij.
Naš poslovni čas je prilagojen utripu in intenzivnosti poslovanja podjetij v IOC. Veliko podjetnikov, ki poslujejo v IOC, prebiva v naselju Trzin, pa vendar je těžko povezovati tako različna segmenta bivanja in delovanja kot sta naseljeni del Trzina in IOC. Menim, da prebivalci Trzina poznajo in se poslužujejo dejavnosti podjetij v IOC. Pred štirimi leti smo že organizirali prireditev, s katero smo želeli bolje predstaviti podjetja v con i tako "prebivalcem" cone kot tudi občanom Trzina. Po ugodnem odzivu smo sklepali, daje taka prireditev dobrodošla, pa nam jo zaradi prezasedenosti posamezni-kov, ki smo prireditev organizirali, še ni uspelo ponoviti. Imamo pa dober namen organizirati v bližnji příhodnosti t.i. spo-znavno srečanje delujočih in bivajočih v občini Trzin - v objektu Piramida.
Kako gledate na nadaljnji razvoj cone?
Težkoje preprečiti širjenje bodisi podjet-niških ali urbanih meja, saj so potrebe v skladu z evolucijo - eno pogojuje drugo; evolucijski krog moramo sprejeti in organizirati življenje in delovanje tako, da je omogočeno sožitje. Pritisk širitve glavnega mesta samega pa ima tudi svoje širitvene tendence, ki jih ni mogoče ustaviti. Razvoj regije, kamor spada tudi naša občina, paje možen le v sožitju z Ljub-Ijano. Kakovost življenja in bivanja v Trzinu je povprečno kar na visokem nivoju. Nesmiselno bi ga bilo za vsako ceno pokvariti z neprimernimi industrijskimi objekti. Kolikor vem, v Trzinu, predvsem v IOC prevladujejo trgovsko usmerjena podjetja ( preko 60 % ), veliko je nepre-mičninskih in nekaj predelovalnih. Značaj IOC je tipično tranzicijski in se stalno spreminja. To so podjetja in tudi banka, katerih prilagajanje na družbene in gospodarske spremembe je in mora biti zelo fleksibilno, da lahko ob tako hudi konkurenci "preživimo" vstop v EU.
Kakšna se vam zdi urbanistična uredi-tev v coni; predlogi za izboljšanje?
Najbolj perece področje IOC so seveda parkirni prostori in prometna ureditev okrog Piramide, kjer bi morali urediti najmanj enosmerni promet, saj pogosto pride do prometnih blokad. Vesela bi bila, če bi vsaj zaposleni v okoliških pod-jetjih ne parkirali svojih avtomobilov na
parkirnih prostorih okoli Piramide. Ta parkirna mesta so namenjena predvsem stránkám in obiskovalcem pošte, bank, Pečjaka, lokala in podjetij, delujočih v stavbi. Veliko prebivalcev Trzina dela v IOC in nujno je urediti povezavo z ostalim delom občine, saj bi tako ostal tudi kakšen avto kdaj doma v garaži.
Ali je povezava z občino dobra; kaj pred-lagate?
Verjetno je zahtevno, tudi s strani občinskih organov, usklajevati interese prebivalcev tako različnih okolij, kot so IOC, naselje in kmetijski del. Odprtje kulturnega centra s knjižnico, zdravstvene ordinacije, izgradnja športnih objektov ... samo po sebi spontano združuje kraj v celoto. Seveda pa gravitira-mo vsak v svojo smer in od širine gibanja posameznika je odvisno, kje in česa se ude-ležuje in zadovoljuje svoje potrebe. Odvisno tudi od razpoložljivega prostega časa in živ-Ijenjskega obdobja, v katerem se posameznik nahaja.
Kako vidite svojo příhodnost v coni in kaj bi želeli sporočiti bralcem?
Postali smo državljani Evropske unije. Kljub nekaterim omejitvam in prehodnim obdob-jem bo prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala občutno vplival na našo prihodnost. Osrednji cilj EU je predvsem gospodarski napredek in razvoj, ki temelji na velikem skupnem trgu. Države članice EU so se združile, da bi skupaj učinkoviteje uresničevale prednostne razvojne cilje. Področja skupnega delovanja so številna. Slovensko gospodarstvo je že sedaj v veliki meri internacionalno. Naloga naše banke in obveza do naših strank je, da temu sledimo s sodobnim in učinkovitim spletom storitev. Pričakujem še večjo konkurenco in pritiske na učinkovitost poslovanja banke. Vsekakor je pričakovati tudi večjo povezanost finančnih trgov, pritiske na zniževanje stroškov, nižje obrestne mere, kar bo banke prisililo v različne oblike povezo-vanja. Naše delovanje bo moralo postati še bolj odzivno. Okrepili bomo odnos med strankami in banko s še večjim prizadevan-jem za stalno razvijanje kakovosti naših storitev. Posebno pozornost namenjamo stabilizaciji in nadaljnjemu razvoju informacijske podpore. Potenciali, kadrovski in finančni, ki jih imamo, nas navdajajo z optimizmom, da bomo zagotovili takšne pogoje poslovanja, kot jih sodobni standardi zahtevajo.
Gospod BRANE LAP je samostojni podjet-nik lesarske stroke in seje že v letu 1987 odločil zgraditi firmo v IOC: V letu 1989 sem se z družino in dejavnostjo preselil v Trzin in prepričan sem, da sem se prav odločil. Predmet proizvodnje in trženja so predvsem tesarska dela, prekrivanje streh, izdelava ostrešij in tudi gotovih izdelkov, kot so naprimer vrtne ute. Takratna odločitev KS in Občine Domžale, da na območju pretežno močvirnatega in
nerodovitnega terena zgradi industrij-sko-obrtno cono, se mi zdi pravilna. Prvotna zasnova je bila precej drugač-na, vendar je tudi takšna, kot je danes cona, dobra. Sam se tudi politično udej-stvujem, kolikor mi čas dopušča. Sodelujem tudi v četrtnem odboru in drugih organih občinskega sveta. S svojo dejavnostjo tudi rad pomagani društvom (SD, KUD...). Z Občino in njenimi organi dobro sodelujem, smatrani pa, da bi za cono morali več storiti, predvsem s predstavitvijo. Dobro bi bilo vsako leto prirejati neke vrste "dneve odprtih vrat", kjer bi se podjetja s tega območja lahko bolje predstavila. Saj je splošno znano dějstvo, da je le gospodarstvo lahko gonilna sila vsa-kega razvoja in blagostanja prebivalcev, in bi v tem smislu morala delovati tudi trzinska občina in sprejemati primerne odločitve. Na taki predstavitvi bi lahko sodelovala domala vsa trzinska društva, predvsem pa KUD, Turistično in športno društvo. S povabljenimi gosti pa bi tako vzpostavili tesnejše sodelovanje, in to v bližnji kot tudi malo bolj oddaljeni okolici.
Skupni cilj Trzincev naj bi bil predstavitev Trzina in njegovih naravnih danosti, kakor tudi možnosti sodelovanja, kar se mi zdi še posebej pomembno glede na bližino Ljubljane.
Kako vidite nadaljnji razvoj?
Najprej bi morali določiti, do kam naj se cona še širi, nato bi izdelali potrebne dokumente in komunalno uredili zemljišče; možnosti naj bi imeli predvsem Trzinci. Dobro bi bilo razmisliti tudi o manjši se-žigalnici, ki ekološko ne bi obremenjeva-la okolja, bi pa služila za sežiganje od-padkov, recikliranje in s tem tudi uporabo sekundarne energije (vzor je lahko tudi Dunaj).
Izkoristiti bi morali izvire vode (Gvajšek) in narediti vrtine za pridobivanje tako pitné kot tudi industrijske in požarne vode. Zavedati se moramo, da voda postaja vse bolj pomembna dobrina in s tem tudi dražja.
Problem parkirnih prostorov bo potrebno prej ali slej urediti. Vem, daje pri urejan-ju parkirišč velik problem komunalnih vodov in zelenić, vendar z odlaganjem problema tega samo povečujemo. "Visoki hrib" nad IOC bi morali izkoristiti za športne namene (smučarska proga, trim steza, gorsko kolesarjenje, letno gledališče...). Ce se Občina za to odloči, bi morali takoj pristopiti k izdelavi potrebne dokumentacije, še prej pa spreme-
niti prostorske akte. Skratka, Trzin ima velike naravne danosti in te bi morali izkoristiti za promocijo podjetništva in s tem v zvezi odpiranje novih delovnih mest, turistično - rekreativne dejavnosti, gostinstva...pri vsem tem pa seveda ne bi smeli pozabiti na varovanje okolja.
BIRING D.O.O.
Gospoda Marjana Tekavca vam ni potrebno posebej predstavljati, saj je poznán kot eden najuspcšnejših trzinskih podjetnikov, upal bi si celo trditi, da naj-uspešnejši. Pred kratkim je kupil Stol na Duplici pri Kamniku, in to kar továrno in blagovno známko obenem, kjer že uspeš-no proizvaja, povečuje promet, izdelke pa skoraj v celoti izvaža na najzahtevnej-še zahodne trge. Zaupal mi je, daje njegova priljubljena panoga trženje z nepre-mičninami, in sem prepričan, da bomo na tem področju še nič kolikokrat presenećeni. Sicer paje bolj malo Trzincem znano, da je bil tudi član zadnjega Sveta KS, ki je znan po tem, da seje močno zavze-mal za samostojni Trzin. G. Tekavec je bil gotovo eden najbolj zagretih zagovor-nikov in akterjev samostojne občine, čeprav mu je to poslovno tudi škodovalo. Marjan je znan tudi po tem, daje odprtih rok za trzinska društva in da pomaga povsod, kjer le more.
Gospod Tekavec, ste direktor in last-nik enega večjih podjetij; kako vidite trzinsko IOC v prostoru in času?
Trzinska cona je že dobila ime v poslovnem svetu inje tudi daleč okoli razpo-znavna, vendar imam občutek, da jo z raznimi birokratskimi ukrepi prej omeju-jemo, kot spodbujamo njen razvoj. Sam se včasih vprašam, ali je bilo vredno truda, da smo se tako zavzemali za samostojnost. Denimo, včasih čakam na kak papir iz trzinske občine bistveno dalj kot prej iz Domžal. To sicer ni tako hudo, le takrat, ko se za kakšno stvar mudi; čas je v poslovnem svetu včasih odločujoč. Z g. Peršakom se dobro razumem in vse ure-diva. Zatakne se pri zaposlenih; recimo, čakaš na lokacijsko informacijo tudi več kot deset dni, odlok o předkupní pravici... Menim, da poslovno populacijo ni smotrno omejevati in se strogo držati nekih norm, ki jih bo čez čas nekdo predru-gačil. Cilj nam mora biti vsem skupaj úspěšnost podjetnikov in tako posredno tudi občine.
Glede nadaljnjega razvoja sem mnenja, daje treba podjetništvo še naprej razvijati, vendar pri tem imeti jasne cilje, do kod področje še prenese pozidavo. Logično je, da umazane industrije in obrti ni smotrno umcščati v ta občutljivi prostor, vendar je ob tem toliko drugih dejavnosti, ki ne škodujejo okolju in zaposlujejo različne profile in poklice. Pri razširitvi cone
se prebivalci Mlak bojijo hrupa in drugih nev-šečnosti, ki naj bi jih širitev preveč približala bivalnemu naselju. Zmota! Sam sem bival deset let v sami coni in moram reči, daje bil tukaj večji mir, kot ga imam v novem biva-lišću v Mlakah.
Ko bomo v prihodnje odločali, kakšno vrsto dejavnosti naj širimo, se moramo zavedati, da samo proizvodnja daje novo vrednost in zagotavlja preživetje. Z vstopom v EU bo mnogo drugih dejavnosti zamrlo. Cona sama po sebi sploh ni moteča, daje pa možnost zaposlitve mnogim Trzincem. Podjetniki vse bolj pazimo na stroške in prevoz postaja kar velika postavka med stroški, zato bo lahko vse več Trzincev dobilo zaposlitev tu. Zavedati se moramo, daje bila cona koncipirana za socialistične razmere; pet delavcev in konec. Danes živimo v drugačnih časih in prej bomo spremenili miselnost, lažje bomo med-sebojno sodelovali in živeli. Za cono je do-ločeno, da se sme graditi do višine 10 metrov in konec in to v dveh etažah po pet metrov. Držati se tega, je ncumnost, škoda je prostora in tudi sicer bi morali omogočiti širjenje firme v višino, kjer to omogočajo razmere. To bi lahko uredili s prostorskim aktom, ta trenutek smo to zamudili. Podjetniki se bodo širili in ker ne bodo imeli možnosti v Trzinu, bodo šli drugam. Sam sem preselil del proizvodnje na Duplico.
Glede imena IOC sem mnenja, daje nepri-merno in grdo, sam ga v dopisih ne uporab-Ijam, ampak pišem čisto enostavno ime firme in Trzin.
Četrtni odbor je dobra zamisel, vendar nima nobene moči, je samo posvetovalni organ; v njem pa bi morali biti tudi večji podjetniki, ki zastopajo večji kapital in imajo drugačne težave kot mali podjetniki. Povezovalna cesta med cono in ostalim de-lom naselja je poseben problem, ki ne bo še kmalu řešen. Sam sem bil in sem še močno angažiran pri tem vprašanju, vendar se po-javljajo vedno novi dědiči, novi lastniki; trenutno iščemo nekoga v Avstraliji. Ta problem je povezan tudi s parkiranjem. Ce bi bila povezava, bi marsikdo od zaposlenih Trzincev raje pustil avto doma. Tako paje problem parkiranja trenutno eden od najbolj pere-čih, saj smo s postavitvijo količkov onemo-gočili kratkotrajno parkiranje ob najbolj iska-nih podjetjih, to je pri banki, pošti... Onemo-gočeno je tudi čišćenje pločnikov, pluženje snega in še kaj. Pravijo, daje cona najbolj zagrajeno področje v Trzinu. Res, coni bi morali v Trzinu posvečati večjo pozornost in prisluhniti težavam, ki jih imamo.
LEKA BAR
Srečal sem se s prijazno lastnico Leka bara, gospo Snežano Vrbos, ki jo Ijubkovalno kličejo kar Sněžka.
Gospa Snežana Vrbos mije potožila predvsem glede parkiranja, ker so najbolj priza-deti, saj nimajo dovolj parkirnih mest niti za sebe, kaj šele za goste. Z dovoljenjem RZ so
pred več kot šestimi leti uredili pred barom parkirne prostore, sedaj pa jih zase-dajo vsi drugi, ki se prej pripeljejo. Najbolj jih moti to, da niti gostje nimajo kje parkirati in vendar je v navadi, da pos-lovneži iz cone velikokrat pripeljejo svoje partnerje na kavico prav k njim.
Moti j ih tudi vhod za invalide, ki je po njihovem mnenju postavljen na napač-nem mestu.
Zeleniće pred Piramido bi bilo smotrno spremeniti v parkirišča, saj obiskovalci pošte in tudi banke nimajo kje parkirati. Z gosti nimajo problemov, ker so njihova ciljna skupina gostov najprej poslovncži.
Kaj mislite, da bi morali poleg parki-rišč še urediti?
G. Vrbos: Povezovalna cestaje vseka-kor ena od stvari, ki jih je potrebno v naj-krajšem možnem času urediti. Informacijska tabla je premalo, obveščanje obis-kovalcev bi bilo nujno tudi drugače urediti. Sedaj prihajajo k nam po razne informacije. Manjka tudi trafika, saj pos-lovneži in delavci prihajajo k nam po cigarete, mi pa ne moremo imeti vseh vrst na zalogi.
Z občino imamo dobre odnose, morda manjka nekaj več povezanosti in reklame za podjetja v coni, gostje pa se tudi pri-tožujejo, da v coni ni kabelske televizije, ki v ostalem delu Trzina je.
Tone Ipavec
16. maja so po cestah v industrijski coni spet vrtěli pedala kole-sarji. O 2, kolesarski dirki za kriterij slovenskih mest in veliko nagrado Trzina bomo več pisali v naslednji številki.
RU na :	SKA RU mengeški	LETA [ cesti	k SENADAUUJE
ODGOVOR DIREKCIJE ZA CESTE
V zvezi z razmerami in urejanjem cest-nih prehodov ter pločnikov na Mengeški cesti smo se obrnili na Ministrstvo za promet, kjer so nas napotili na Direkcijo za ceste, ki upravlja državno cesto G-2-1004, kot se uradno imenuje Mengeška cesta. Posredujemo odgovor, ki so nam ga s tem v zvezi posredovali:
Cestno-prometna ureditev na območju občine Trzin
Ureditev državne ceste G2-104 na odseku skozi naselje Trzin glede na sedanje prometne obremenitve na vsak način zahteva ukrepe, s katerimi se bo izboljša-la tudi prometna varnost pešcev. Na več-jem delu tega odseka ni urejenih pločnikov in javne razsvetljave, ki bistveno pri-pomorejo k varnosti pešcev. V skladu z določili Zakona o javnih cestahje urejan-je pločnikov, javne razsvetljave in prehodov za pešce znotraj naselij obveza občine (32. in 44. člen). Direkcija RS za ceste, kot upravljalec državne ceste, del teh srcdstev zagotavlja, če občina s predpisa-nimi dokumenti za identifikacijo projekta
poda pobudo za rekonstrukcijo državne ceste in je tak predlog uvrščen v plan Direkcije RS za ceste. Zagotavljanje sredstev iz republiš-kega proračuna je mogoče tudi v primeru, če je posamezen obstoječ prehod za pešce ali avtobusno postajališče uvrščeno na prioritetni seznam urejanja teh objektov.
V	okviru analize prometne varnosti, prometnih razmer in urejenosti obstoječih prehodov za pcšce (vseh skupaj je v Sloveniji preko 2200)je bilo ugotovljeno, daje potrebno izvesti semaforizacijo obstoječega prehoda za pcšce v Trzinu na cesti G2-104, odsek 1139, v kilometru 3.912. Prehod, ki se nahaja v bližini vrtca, je označen kot šolski. Semafo-rizacija in drugi potrebni ukrepi za izboijšan-je prometne varnosti pešcev na tem prehodu so bili vključeni v letni program Direkcije RS za ceste. V letu 2004 je predvidena izdelava tehnične dokumentacije. Izvedba del bo uvr-ščena v predlog plana za leto 2005 ali 2006.
V	kolikor obstaja potreba po urejanju dodatnih prehodov za pešce preko regionalne ceste v območju naselja Trzin, predlagamo, da Občina pripravi predlog lokacij s strokovno obrazložitvijo in organizira terenski ogled za
preveritev njihove ustreznosti. Pogoji za ureditev prehoda za pešce so poleg stro-kovne utemeljitve potřebnosti prehoda še naslednji:
■ ustrezna preglednost v območju prehoda,
•	ureditev pločnikov z obeh strani prehoda,
•	ustrezna osvetlitev prehoda (določilo zakona o varnosti cestnega prometa).
V	skladu z določili Zakona o varnosti cestnega prometaje minimalna razdalja med dvema prehodoma 200 metrov.
V	zvezi s povezovalno cesto Želodnik -Vodice predlagamo, da se obrnete na Družbo za avtoceste v Republiki Sloveniji, ki vodi postopke za njeno izgradnjo.
Lep pozdrav,
Tina Bučić, univ.dipl.kom. Služba za odnose z javnostmi Direkcijo RS za ccste
Slaba volilna udeležba Umetov
V nedeljo, 9.maja (na Florjanovo nedeljo), so v prostorih občine Trzin potekale volitve za Svet Kmetijsko- gozdarske zbornice Slovenije (v nadaljevanju KGZS), za svete območnih enot in za odbore izpostav obmoćnih enot. Volitve so potekale po celi Sloveniji, udeležile pa so sejih lahko vse osebe, ki imajo status kmeta (to so tišti, ki se ali aktivno ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali imajo ! v lasti gozdove, travnike. pašnike in podobno in KGZS plačujejo določen znesek. glede na katastrski prihodek). Takih ljudi je v Trzinu 119. volitev pa seje udeležilo 23 volivcev, kar predstavlja 19, 3% volilno udeležbo.
Teh 23 volivcev je imelo možnost glasovati za različne liste kandidatov, in sicer so lahko za svet zbornice izbirali med Kmećko listo. Slovensko kmečko zvezo, Kmečkim društvom Nova Slovenija, Društvom članov sindikata kmetov in združenja govedorejcev i ter Forumom za kmetijstvo in podeželje SDS. Volivci so največ glasov (osem) namenili Forumu za kmetijstvo in podeželje SDS. ! Za volitve v Svet območne enote so volivci lahko glasovali za Slovensko kmečko zvezo, ali za Društvo za razvoj kmetijstva in podeželja, ali za Kmećko društvo Nova Slovenija, za Forum za kmetijstvo in podeželje SDS ter za Društvo članov sindikata kmetov in združenje govedorejcev. Tudi za Svet območne enote je največ glasov (šest) dobil Forum za kmetijstvo in podeželje SDS. Na tretji glasovnici so se volivci lahko odločali med Govedorejskim društvom Domžale, Slovensko kmečko zvezo in Kmečko listo Največ glasov (14) pa je dobila Slovenska kmečka zveza. Naj še povem, da seje za vodstvene organe zbornice in za posamezne območne enote potegovalo tudi nekaj Trzincev.
Vsak volivec je torej svojo voljo izrazil na treh različnih glasovnicah, ob koncu volilnega dne paje volilni odbor ugotovil, da so volivci v skrinjico spustili 3 neveljavne glasovnice in 20 veljavnih.
Tokratne volitve v najvišje vodstvene organe KGZS so bile v letošnjem letu že druge po vrsti. Letošnja volilna udeležba na območju celotne Slovenije je bila zelo slaba, saj seje od 172.973 volivcev (vseh obveznih članov zbornice) glasovanja udeležilo le nekaj več kot 17000 ljudi. Po celi Sloveniji je bilo na voljo 318 volišč (nekaj manj kot pred štirimi leti) in odgovorni slabo volilno udeležbo pripisujejo prav temu dějstvu. Najvišjo volilno udeležbo so zabeležili na območju Gorenjske, najslabšo pa v okolici Maribora. Za 67 prostih mest v vseh različnih organih KGZS seje potegovalo kar 344 kandidatov. Komu so bile volitve najbolj naklonjene, kdo je postal novi predsednik KGZS. kakšna je sestava območnih enot in odborov izpostave, pa bo v dneh, ko boste přejeli Odsev v roke, prav gotovo že znano.
Mateja Erčulj
hlađen, a živahen florjanov sejem
Bolj ko se je bližal maj, bolj so se člani Turističnega društva Trzin tolažili, da je vřeme letos tako nestanovitno In muhasto, ker je pač april, da pa bo takoj, ko bo v deželo zakorakal maj in bomo postali del Evrope, vse boljše, lepše, toplejše in brez nadležnih ploh. A upi so se Izjalovili, v vsej petletni zgodovini Florjanovih sejmov je bilo tokrat vřeme v času sejmarjenja najslabše. V tolažbo je organizatorjem ostalo dějstvo, da bi lahko bilo se slabše. A tudi hladnejše vřeme in občasné plohe, ki so kot sv. Florjan požare gasile zagnanost obiskovalcev, zagrizenih turističnih delav-cev in razstavljalcev, vendar Jih niso pregnali. Sejem Je bil in živahen tudi! Tokrat je na sejmu razstavljalo 48 razstavljalcev, od tega kar 30 takih, ki so přikazovali katero od domaćih ali umetnih obrti.
To je zelo pohvalno, saj sejem že dobiva nekakšno prepoznavnost in kakovosi. Zdaj je že vsakomur jasno, da pri trzin-skem sejmu ne gre za ceneno sejemsko krošnjarjenje, ampak bolj za seznanjanje obiskovalcev s tradicionalnimi obrtmi, kot so pletenje kit, rezbarstvo, lončarst-vo, pletarstvo, kleklanje, izdelava draž-goških kruhkov, slikanje na steklo, izdelava narodnih noš in sploh različna roko-delstva. Trije od napovedanih razstavljalcev so sicer zaradi slabe vremenske nápovědi udeležbo odpovedali, lahko bi namreč imeli težave pri zaščiti in shran-jevanju dragocenih izdelkov, na primer izdelovalci glasbil, a vseeno je bil sejem zadosti zanimiv, daje lahko pritegnil pozornost obiskovalcev. Med razstavljalci so bili tudi prodajalci mesnin, pridelkov ekoloških kmetij, sadja, rož, seveda pa niso manjkali tudi prodajalci tekstila in obutve in drugih vrst blaga. Se posebej dosti je bilo zanimanja za prikaze zmog-Ijivosti in delovanje sesalcev za prah ter plinske opreme. Se zlasti za slednjo so se zanimali tišti, ki v tem času že priklaplja-jo, ali še bodo, svoja gospodinjstva na zemeljski plin.
Predsednica Turističnega društva Joži Valenčak nam je ponosno povcdala, da so tokrat dobili ponudbe za sodelovanje na sejmu praktično iz vseh koncev Slovenije, od Tržiča. Železnikov, do Kopra, Metlike, Brežic, Maribora, Murske Sobotě in drugih prekmurskih krajev. Seveda
paje bilo največ razstavljalcev iz okoliških krajev, ki so se že navadili na sejem in prvi konec tedna po prvem maju radi pridejo v Trzin. Nekateri, na primer izdelovalka narodnih noš Cirila Ules in članice skupine za ohranjanje ljudskih običajev iz Krašnjc, so bili še na vseh Florjanovih sejmih. Joži Valenčak je tudi vesela, ker so bili letos tudi razstavljalci zadovoljni z obiskom.
Trzin so dostojno predstavili
Ko že govorimo o tem, kaj je sejem lahko pokaza! obiskovalcem, ne moremo mimo ponudbe trzinske stojnice. Tudi letos so gostom predstavili tradicionalno trzinsko klobáso -poznavalci so jih hitro pokupili - in seveda trzinsko sekirico. Zraven so predstavili nekatere trzinske spominke, slike žerjavčkom in kopico propagandnega gradiva. Med drugim smo na stojnici tudi tokrat lahko videli Odsev. Letos pa se organizatorji tudi niso mogli izogniti vključevanju v Evropsko skupnost, in je nekaj gradiva, predvsem pa zastavica, spominjalo ludi na to.
V otvoritvenem govoru je trzinski župan po-udaril pomen sejma in druženja ob takšni priložnosti. Spomnil seje skromnih začetkov in ugotovil, da seje sejem že »dobro prijel« in da jih bomo v Trzinu prav gotovo prirejali še naprej. Člani mešanega pevskega zbora Žerjavčki so nato zapeli nekaj pesmi, a tudi najmlajši jim niso ostali dolžni. Kot zelo dober pevski zborček so se predstavili osnov-nošolci pod vodstvom Alenke Markus. Nekateri posamezniki so s svojim nastopom poka-
Za vsakega nekaj
Za najmlajše so v času sejma člani Društva prijateljev mladine pripravili nekaj delavnic, tišti, ki so se želeli seznaniti s pravili vožnje, pa so se lahko z avtomo-bilčki podjetja Jumikar vozili po poligonu, označenem s prometnimi znaki. Se-
zali, da petje v Trzinu še ne bo kmalu zamrlo. Program sta povezovala že uveljav-Ijena trzinska moderatorja Tone Ipavec in igralec Silvo Božič, ki sta v svoj nastop vključila tudi nekaj recitacij, par svojih verzov paje zbrani publiki prebral tudi vse bolj udarni trzinski pesnik Alojz Mu-har. Za konec, ko se je začelo že krepko oblačiti in so prve kaplje napovedovale osvežitev, pa so zaplesali še otroci iz vrtca Žabica pod vodstvom vzgojiteljic Tine in Maje.
Dež seje premislil in udeleženci otvorit-ve so se razkropili med stojnice, še največ paje bilo tistih, ki so pristopili h gostinskemu pultu, kjer so pridni gostinci iz gostišča Narobe znali hitro zadovoljiti vse potrebe po okrepčilu in osvežitvi. Nekateri so se iz previdnosti zatekli pod veliki šotor civilne zaščite, drugi pa so »držali vreme gor« kar za šankom. Gos-tinsko ponudbo so s slaščicaini in drugi-mi dobrotami popestrili tudi gostinci iz sosednje okrepčevalnice Barca.
veda pa so otroci zavzeto vlekli starše za rokave tudi tja, kjer so prodajali balone, sladko peno in pokovko. Pravijo, da tudi tokrat na trzinskem sejmu ni bilo težko zapraviti nekaj ali pa tudi več tisočakov. A prav posebej se zaradi tega ni nihče pritoževal.
V popoldanskem času so obiskovalce za-bavali različni glasbeniki. V soboto sta se najprej s harmonikama izkazala Jure in Grcga, nato so nastopili harmonikarji iz Lukovice, ki so si naděli ime Rokovnjači, zvečer pa jc oba sejemska dneva za ples in za boljše razpoloženje igral ansambel Sicer iz Mengša.
Naslednji dan, v nedeljo, so sejemsko do-gajanje najprej zaznamovali gasilci. Letos jih je k maši v Trzin prišlo spet zelo veliko. Organizatorji so našteli več kot 140 uniformiranih gasilcev iz domačega in sosednjih gasilskih društev. V slav-nostnem sprevodu so, kot je običaj, odko-rakali v famo cerkcv sv. Florjana, družbo pa so jim dělali člani mengeške godbe in narodne noše. Po obredu so se po Men-geški cesti vrnili do gasilskega doma, kjer jih je čakala pogostitev. Po nápovědi bi moral slediti koncert Mengeške godbe, a se organizatorji niso mogli dogovoriti, kdo naj bi se z godbo o tem dogovoril, in godbeniki so se kaj hitro razkropili po sejmišču ali vrnili domov, na koncert pa lahko upamo naslednje leto. Marsikdo je ob tem dejal, da se vidi, da letos pri pripravi srečanja za Florjanovo nedeljo ni sodeloval predsednik gasilcev Jože Kaj-fež. Jože se zdaj že vrača v Trzin in strahu pred neusklajenostjo organizatorjev se bomo verjetno lahko spet kmalu otresli.
Vseh nápovědi niso izpolnili
Organizatorjem pa je sive lase povzročilo še nekaj neizpolnjenih obljub. Odpadel je napo-vedani mimohod oziroma vožnja mimo pri-zorišča kolesarjev, članov kolesarske sekcije smučarskega društva Trzin, iz Sv. Jurija ob Sčavnici pa ni prišla napovedana delegacija gostov, ki so napovedovali tudi kulturni nas-top. Nekaj predstavnikov iz Sv. Jurija je Ie prišlo, predvsem pa so bili nekateri veseli dobre kapljice, ki sojo přinesli s seboj predstavniki vinogradništva Kocuvan iz Sovinja-ka nad Sv. Jurijem. Namesto kulturno- za-bavnega programa gostov iz Slovenskih goric pa so prireditelji obiskovalce potolažili z nastopom narodno- zabavnega ansambla. Prireditev je popestril tudi koncert znanega glasbenika Marjana Novine iz Otočca, ki je postal znan po lanski EMI, koje nastopil z lastno skladbo Vse enkrat mine. Se zlasti za najmlajše je bila dobrodošla po-pestritev nedeljskega popoldncva tudi možnost vožnje z zapravljivčkom in konjsko vprego. Kar nekaj gostov seje z veseljem podalo na ogled Trzina s kočijo.
Priznanja organizatorjev
Tokrat so se organizatorji odločili, da pode-lijo nekaj nagrad nekaterim udeležencem sejma. Spominsko darilo so tako poklonili razstavljalcu pletarju Florjanu Kastelicu iz Doienje vasi, saj je imel na dan sv. Florjana svoj god. Posebno spominsko priznanje za zvestobo sije prislužila Cirila Ules, izdelo-valka narodnih noš iz sosednje Loke, saj je razstavljala, kot smo že omenili, na vseh do-sedanjih Florjanovih sejmih, povrhu vsega pa oblečena v narodno nošo rada prihaja na trzinske prireditve, na katerih nastopajo tudi narodne noše. Ob 120-letnici mengeške godbe so se organizatorji sejma spomnili tudi nje, ki je do zdaj igrala še na vseh Florjanovih nedeljah v Trzinu (tudi v predvojnem času). Kapelnik godbe, ki je v imenu men-geških godbenikov prevzel spominsko darilo, pa je Trzince povabil na bližnji Trdinov sejem, ki ga bodo Mengšani pripravili letos prvič in s katerim želijo obeležiti prav obletni-co svojega najstarejšega društva - Mengeške
godbe na pihala. Posebno priznanje, pletenico iz testa, ki sojo spekli v pekarni priznanega trzinskega peka Alojza Kralja, pa je Turistično društvo poklonilo svoji članici, ki zavzeto podpira većino akcij društva, Maji Breznik, kijoTrzinci in drugi bolj poznamo po tem, da že vrsto let uspešno vodi tudi najstarejše in najugled-nejše trzinsko gostišče Gostilno Narobe.
Nove spodbude in ideje
Ob koncu so organizatorji, ki so ves čas budno sprejemali pohvale, kritike in predloge, ocenili, daje bil tudi letošnji Florjanov sejem uspešen in daje treba njegovo tradicijo nadaljevati. Se naprej so odločeni s sejmom predstavljati Trzin in njegovo turistično ponudbo, hkrati pa ohranjati prikaze starih opravil in izdelo-vanje domačih in umetnih spominkov in drugih okraskov. Obiskovalci so v knjigo pripomb zapisali, da si ob sejmu želijo še več spremljajočih dejavnosti, kot so raz-lične igre in delavnice. Nekateri so zapisali, da so razočarani, ker trzinski podjet-niki niso v še večji meri izrabili sejma za promocijo svojih izdelkov in uslug. Mo-goće bi bilo za kaj takega potrebno pripraviti posebno prireditev? Obiskovalci so precej pohval napisali tudi na račun izbire sejemskega prostora. Ocenjujejo, daje prostor na Ljubljanski cesti kot na-lašč za takšne prireditve, mi pa povejmo, da letos organizatorji niso bili deležni negodovanja s strani okoliških prebival-cev kot prejšnja leta. Nekatere je nekoliko motil Ie hrup električnih avtomobilč-kov Jumikar, vendar je treba v zagovor organizatorjem povedati, daje bil prostor na parkirišču, ki je bil prvotno namenjen za poligon omenjenih avtomobilčkov, ko so poligon želeli urediti, zaseden. Vseeno se organizatorji vsem, ki so jih kakorkoli molili, opravičujejo, ob tem pa so veseli dveh izjav stanovalcev novih blokov, ki so izjavili, dajih prireditev sploh ni mo-tila in da so prijetno presenećeni tudi nad tem, da so prireditelji po končanem sejmu prostor tudi tako lepo pospravili. Dodajmo še to, daje Turistično društvo v času sejma dobilo kar nekaj novih članov.
Ob koncu se Turistično društvo zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pomagali pri pripravi in izvedbi sejma, še zlasti pa gos-podinjam, ki so pekle dobrote za sejem, in sicer Meri, Rezki, Majdi, zahvaljuje se pekarnama Krejan in Kralj, Gostilni Narobe, Okrepčevalnici Barca, podjetju Biring d.o.o., Osnovni šoli Trzin, družbi G-7, podjetjem Marjan Habat s.p., Zoran Rink s.p, Cvetličarni Ciklama, Motorino baru, Franciju Županu za neutrudno skrb za ozvočenje in glasbeno spremljavo, vsem sosedom prizorišča ter še številnim drugim, ki so sejemsko prireditev tako ali drugače podprli.
Miro Štcbe
podmladek turističnega društva dvakratzlatin enkrat srebrn
Letos je bilo že peiič, da smo se podmlad-karji Turističnega društva Trzin udeležili regijskega tekmovanja Turizmu pomaga lastna glava. L.ansko leto smo bili zlati, zato smo se v nadaljevanju udeležili dr-žavnega tekmovanja. Nismo pričakovali zmage, ker smo menili, da stvari nismo izpeljali tako dobro, kot bi jo lahko. Prav to se je potem pokazalo na državnem tekmovanju, ko smo si srebrno priznanje dělili še z eno šolo, vsi ostali pa so bili zlati. Letos smo stvar zastavili veliko bolj profesionalno'. Najprej so učenci napisali raziskovalno nalogo z naslovom Mladi za mlade. Nato smo iz naloge potegnili nekaj ključnih stvari ter začeli z izdelavo desetminutne predstave. Iz tegaje izšla še ideja za razstavo. Na koncu seje stvar resnično prepletala, izhajala ena iz druge, tako kot zahtcvajo pravila za tekmovanje. Potem, ko smo cele dnevc dělali razstavo in vadili predstavo, smo se zamislili: 'Čemu ves ta trud?' Ali sploh lahko zmaga-mo na regijskem tekmovanju dvakrat za-poredoma? Se ko smo stali v zaodrju, tik pred začetkom naše predstave, smo se spraševali isto. V očeh nastopajočih sem viděla že vnaprejšnje razočaranje, ker
smo vedeli, da smo letos stoodstotno boljši. Po končanih gledaliških nastopih seje vse umirilo in vsi so nestrpno vsak zase čakali na rezultate. Po tistem sem jaz odšla, otrokom pa naročila, naj me takoj pokličejo, ko bodo objavljeni rezultati. Po dobri uri jc zazvonil telefon. Slišala nisem drugega kot kričanje histeričnih otrok. Na koncu sem iz neskonč-nega navdušenja razbrala, da gremo na državno tekmovanje, za dva dni v Celje. Pričakovanja so rasla in rasla, želje so bile visoke. Vedeli smo, da smo dobri! 15. aprila smo se z avtobusom skupaj z učenci osnovne šole Brdo odpeljali čez Trojane v Celje. Najprej smo kot oslički iz avtobusa znosili pre-nosno ozvočenje, reflektorje, razstavni ekran, ekran za predstavo in mnogo, mnogo težkih stvari. Nato so se začele generalke, kjer smo se že lahko primerjali med seboj. Sledil je večer v kinu in nato so nas z avtobusi razvozili po hotelih. No, če temu lahko tako rečemo. Naša skupina je spala v domu sv, Jožefa; temu bi na neki način lahko rekli tudi samostan. Za nekatere se je noč vlekla pozno oz. zgodaj v jutro. Za nas tri mentorje, Nušo, To-maža in mene, paje bila noč mirna. Naši otroci so igrali tarok do treh zjutraj, nato pa so se potihoma spravili spat. Sledilo je na-
porno jutro. Predstave so se začele ob devetih in se vlekle do okoli dveh popold-ne. In ne boste verjeli, za našo skupino sem izžrebala številko 13, ki je bila zadnja po vrsti. Konec je bil uspešen. Dobili smo osebno pohvalo režiserja gospoda Militarovega. S tem priznanjem je v nas začela rasti nestrpnost po rezultatih. Ta mučna tišina in čakanje seje vleklo v ure. In končno je komisija stopila pred mikrofon. Najprej so podělili priznanja za najboljše razstave. Naj omenim, da so z razstavami tekmovale tudi šole, ki se drugače niso uvrstile med najboljše na regijskih tekmovanj ih. Tako je za najboljšo razstavo tekmovalo kar trideset šol. Trzin je dobil zlato priznanje. In nato še eno zlato, za najboljšo med vsemi podeljeni-mi zlatimi priznanji. Dobili pa smo tudi srebrno priznanje v skupnem seštevku: raziskovalne naloge, razstave in predstave. Čeprav smo zelo veseli zlatih priz-nanj, smo tudi malo razočarani, saj bi želeli še več. Čeprav si tega nismo hoteli priznati, se nas je razočaranje res malo lotilo.
Kakor koli že, ravno to razočaranje nas žene v drugo leto, da še v tretje zmagamo na regijskem tekmovanju ter da osvojimo zlato državno priznanje v tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava!!!
Urša Mandel jc
RAZSTAVA »VOJNA ZA slovenijo 1991c« v trzinu
V avli Centra Ivana Hribarja v Trzinu smo veterani vojne za Slo-venijo iz Trzina s Centrom za vojaško zgodovinsko dejavnost (CVZD) slovenske vojske 03.05.2004 odprli razstavo »Vojna za Slovenijo I99l«. Razstava je posvećena 5.obIetnici delovanja naše sekcije, lS.maju, dnevu slovenske vojske, prazniku občine Trzin, dnevu odpora, 17.maju, dnevu veteranov in vstopu R Slovenije v Evropsko unijo.
Ob otvoritvi je trobilni kvintet orkestra slovenske vojske s fanfa-rami naznanil pričetek programa in zaigral himno. Predsednik
sekcije VVS Trzin Jože Kosmač je v uvodni besedi pozdravil vse navzoče veterane, občane in goste, še posebno mamo, hčerko in ženo Edvarda Peperka, v trzinski bitki padlega teritorialca iz Kamnika, načelnika štaba poveljstva sil SV polkovnika Milana Obrezo, vodjo CVZD podpolkovnika Karla Nanuta in župana Antona Peršaka.
V svoji besedi je predsednik sekcije izrazil misel, ki ga preveva ob vstopu R Slovenije v EU: »Slovenci, ne pozabimo Maistrovih borcev, slovenskih partizanov in veteranov vojne za Slovenijo 1991, katerih boj je uresničil stremljenja mnogih rodov Slovcn-cev po samostojni Sloveniji.«
Nato seje zahvalil vsem, ki so sodelovali pri postavitvi in organizaciji razstave, nastopajočim trobilcem ORK SV in recitatorki Urši Mandele, donatorjem, ki so s svojimi sredstvi podprli posta-vitev, še posebno pa CVZD SV in avtorju razstave stotniku Albinu Mikoliču, kateri je v nadaljevanju predstavi! vsebino in kratek potek zgodovinskih dogodkov od leta 1989 doma in v svetu in katerih posledica je bila vojna za Slovenijo 1991. Ta razstava je prvič postavljena v taki obliki na 20 panojih.
Ob koncuje v svoji besedi župan občine Trzin Anton Peršak poudaril pomen takratnih dogodkov demokratičnih sprememb v naši družbi in sama dogajanja v času vojne za Slovenijo 1991, nazadnje paje poudaril tudi pomen vstopa R Slovenije v novo evropsko združenje. Za zaključek paje odprl razstavo » Vojna za Slovenijo 1991 » in prisotne povabil na ogled.
Jože Kosmač
VSI SE NE VEDO
Vsak dan lahko slišimo ali beremo vsaj o ducatu najrazličnejših razslav. Nekateri, ki jih take stvari zanimajo, lahko izbrskajo še precej več podatkov, skoraj v večini pa so tišti, ki te informacije kar preskočijo. A da imajo takšno razstavo? Ja fino, ampak je predaleč in nimam časa! Kaj pa če je zanimiva razstava v domaćem kraju? Ah, to pa že ne more biti kaj posebnega! Saj veste, kaj je Trzin? Spalno naselje, malo večja vas! Tiste, ki se še vedno trudijo tako razmišljati, bi jaz najraje prav grdo pogledal. S takš-nim odnosom sami prav gotovo ne bodo nič izboljšali, lahko pa le širijo neko zmotno prepričanje. Trzin namreč že nekaj let ni več mrtvo naselje, kjer bi se dalo samo spati. V njem se marsikaj dogaja, in to ne le neke »brezvezne« zadeve! Že če se potrudite in preučite program letošnje trzinske pomladi, boste odkrili, daje v njem tudi nekaj dogodkov, ki se jih ne bi sramovali niti v »veli-kem svetu«.
Če bi spraševali prebivalce Trzina, ali vedo, kaj je zdaj v avli Centra družbenih dejavnosti Ivana Hribarja, bi jih bilo prav gotovo več kot polovica od tistih 4000 ali več glav, kolikor naj bi jih hodilo spat v Trzin, verjetno v zadregi. Mogoče bi povprečje re-ševali člani društva upokojencev in tišti, ki imajo opravka v ambulanti ali pa v krajevni knjižnici. Vendar je avla centra gosti-la že nekaj prav vrhunskih razstav. O razstavi rezbarjev smo pisali v prejšnji številki. Na ogled so bile stvaritve, ki se jih ne bi sramovali pokazati tudi v precej uglednejših razstaviščih.kot je trzinsko. Sredi aprila paje avla Centra Ivana Hribarja gostila še eno izjemno razstavo, ki je po svoji kakovosti prav gotovo prese-gala trzinske okvire.
Tisnikarjeva razstava vredna ogleda
V četrtek, 15.4. zvečer, so slavnostno odprli razstavo del znanega slovenskega slikarja samouka Jožeta Tisnikarja. N'a prireditvi so se zbrali nekateri vidni predstavniki občine, umetniki, kar števil-na paje bila tudi delegacija gostov iz Tisnikarjevega domaćega
kraja Slovenj Gradca. Nekaj vljudnostnih besed o pomenu Tisnikarja in o razstavi sta uvodoma izrekla župana Trzina in Slovenj Gradca, umetnika in njegovo delo paje představil znani umet-nostni kritik dr. Mirko Juteršek.
Tisnikar je postal znan po svojih slikah z otožnimi prizori, pove-zanimi z umiranjem in smrtjo. Doživetje smrti je, kot je poudaril g- Juteršek, eno najmočnejših človeških čustev, turobnost in žalost paje blizu slovenskému člověku. Tisnikarjeve slike govorijo o nemoći člověka, njegovi žalosti, obupu in praznini, v spomin prikličejo podobe nekdanjih obredov ob izgubah najbližjih in opominjajo, da čas beži. Čeprav Tisnikarjeve slike niso ravno take, da bi jih vsak želel za polepšanje stanovanja, je bila predstavitev njegovega delà v Trzinu zares vredna ogleda in dogodek, ki ne bi smel kar lako mimo tistih, ki dajo kaj na kulturo. Ob odprtju
	": MIMiPB
	***** _ —
	
razstave smo pogrešali kar nekaj tistih, ki se imajo za vidnejše Trzince. Res, daje skoraj istočasno v dvoranici Marjance Ručigaj potěkalo zanimivo potopisno predavanje o alpinistični odpravi v Afganistan, a tudi tam, razen nekaj planinskih zanesenjakov, ni bilo pretirane gneče. Razstava in predavanje si ništa »odžirala« obiskovalcev.
Več bralcev me jc že opozorilo, da občinski svetniki iz sedanjega sklica zelo redko prihajajo na prireditve v občini, kot da so vzvi-šeni nad tem in nad svojimi volivci. V prejšnjem mandatu seje većina bolj trudila obdržati stik z bazo in živeti s Trzinom. Zdaj sta, poleg župana, na občinskih prireditvah v povprečju le dva od dvanajstih svetnikov. Mogoče bi morali v občinskem svetu kdaj spregovoriti tudi o tem. Noja, občinske volitve so še daleč. Kakor koli že, otvoritev razstave Jožeta Tisnikarja je bila po-memben dogodek, ki je udeležencem obogatil in olepšal tišti večer. Nenazadnjeje bilo prijetno poslušati tudi veselo in ubrano prepevanje sopranistke Agate Šumnik Zgonec, kramljati z znanci in okušati dobrote, ki sojih pripravili v gostišču Narobe.
Kako je nastala sedanja država
Druga zelo zanimiva in ogleda vredna je bila razstava Vojna za Slovenijo, ki sojo odprli v ponedeljek, 3. maja. Razstava je ce-lovito prikazala dogodke, ki so pripeljali do osamosvojitve Slovenije in nato do vojne za lastno državo. Razstavljene slike, dokumenti in predmeti so marsikomu obudili spomin na čase pred desetletjem, verjetno paje lahko vsak na razstavi izvedel tudi kaj takega, kar še ni poznal. Trzinci smo še zlasti z zanimanjem gledali za naš kraj kar preskopo poročilo in fotografije, ki so nastale ob zgodovinski bitki v Trzinu, ker paje šli za celovit prikaz zgo-dovinskih dogodkov tistega časa v Sloveniji, smo to pomanjklji-vost radi oprostili. Razstava je bila odprta tudi v času Florjano-vega sejma, vendar bi bil obisk na njej vseeno lahko večji, kot je bil. Razstava je bila res vredna ogleda. Organizatorji se torej trudijo, vhodná dvorana v Centru Ivana Hribarja jc že opravičila svoj namen, slabše pa smo se odrezali Trzinci. Smo res za spalno naselje?
Miro Štebe
flffiSIran&TVOVIDMfiR
'^jjljLĚsA Nudimo vse avtolićarsks rWm^ în avtokieparske storitve
Hmotová 7B, 1236 Trzin, TeL 01/564-20-27
civi lna zaščita: vaja dela mojstra
Zoran RINK & Andrej GRIL sta mnogim Trzincem dobro poz-nana, saj sta nepogrešljivi člen med gasilci, planinci, pri zaščiti prometne varnosti in seveda pri občinski civilni zaščiti. Za svoje delo sta v aprilu přejela republiško priznanje civilne zaščite, o čemer smo v Odsevu že poročali. Tokrat pa nekoliko več o nju-nem delu ter delu civilne zaščite.
Pred kratkim sta dobila republiško priznanje na področju civilne zaščite. Najprej vama zanj čestitam, zanima pa me, kako se tako priznanje dobi, kaj je potrebno narediti zanj? RINK: Za priznanje te mora nekdo predlagati. Verjetno je župan čutil- vsaj mislim, daje bil on, da dobro delam, in me je zanj
CRIL: Hvala za čestitko. Kolikor mije poznan protokol, sile, ki sestavljajo civilno zaščito, posredujejo občinskemu štabu civilne zaščite predlog prejemnikov za priznanja. Občinski štab predloge pregleda in jih lahko zavrne, dopolni in/ali pošlje županu. Predlog vsebuje osebne podatke, obrazložitev ter stopnjo priznanja, za katerega se posameznega prejcmnika predlaga. Župan predlog lahko zavrne, dopolni in/ali posreduje naprej na Civilno zaščito Republike Slovenije oziroma državno komisijo za priznanja in odlikovanja, ki dokončno odloči o primernosti podelitve posameznega priznanja prejemniku.
V gasilski organizaciji, katere pripadnik sem, ne delamo za priznanja. Največje priznanjeje rezultat minulega delà, hvaležnost pomoći potrebnih in kolegov za tovariško pomoč in nenazadnje osebno zadovoljstvo, da smo delo, ki smo si ga prostovoljno naložili, opravili kakovostno, na visokem nivoju.
Kaj vama to priznanje pomeni?
RINK: Jaz še vedno čutim, da nisem naredil veliko, sem pa vesel, da sem to priznanje dobil. Sicer ga nisem pričakoval, niti nisem imel posebne želje, da bi ga dobil, je pa verjetno župan čutil potrebo, da bi mi podělili to priznanje. Je pa res, daje to neke vrste zadoščenje za vse tište ure, ki jih prostovoljno narediš in za delo ne zahtevaš nobenega nadomestila.
GRIL: Mogoče se bo slišalo nekoliko nenavadno, ampak do priznanj in odlikovanj sam osebno nimam ravno najboljšega rnnenja. Danes smo glede na obsežnost in kompleksnost organizacije po-sameznih projektov primorani sodelovati z večjim številom članov, ki vsak po svoje prispevajo h končnemu rezultatu. S podelit-vijo priznanja posamezniku se iz skupine članov poudari posa-meznika, ki pa mogoče včasih, v nekaterih primerih, vseeno ni najbolj zaslužen za skupinski uspeh oziroma takšno ali drugačno vrsto priznanja.
Zato osebno veliko bolj odobravam skupinska priznanja, kjer praktično ni nihče prikrajšan, in pa seveda ustne pohvale na samem mestu, ki dostikrat na kratek rok dvigujejo moralo, na dolgi rok pa zavest oziroma pripadnost prostovoljnemti gasilskemu društvu. Od nadrejenih, ki so ponavadi zadolžcni za pohvale, to seveda zahteva veliko gibanja med člani, organiziranja, koordiniranja in sodelovanja pri skupinskih akcijah.
Vseeno pa se priznanje ne dobi kar tako. Oba sta prav gotovo veliko naredila na tem področju.
RINK: Včasih na področju civilne zaščite v Trzinu resnično nismo imeli ničesar. Pred leti, koje v Trzinu delovala še krajevna skupnost, je za civilno zaščito skrbel poverjenik civilne zaščite, zagotovljena so bila tudi določena sredstva, vendar mislim, da Ijudje preprosto niso vedeli, kako naj bi se civilna zaščita razvijala, in so denarna sredstva razdelili med društva. Kar niti ni tako narobe, saj so tudi društva tište sile civilne zaščite, ki se pridruži-jo reševanju v primeru nesreče. Ko sem spreje! funkcijo poveljni-ka civilne zaščite (po ustanovitvi občine), smo bili vsi v civilnem
štabu mnenja, daje potrebno sredstva in opremo iz domžalskega skladišča prenesti v trzinsko skladišče, ki je zaenkrat v še neizde-lanem zaklonišču na Kidričevi.
V skladišču imamo odeje, šotorske plahte, spalne vreče, plinske maske in podobno. Sedaj pa se trudimo, da s pomočjo proračunskih sredstev dokupimo potrebno opremo, vendar pa ne težimo k temu, da bi proračun bremenili z velikimi stroški, tako da počasi dokupujemo vsako leto nekaj. Tudi novi gasilski avto je bil, na primer, kupljen s pomočjo sredstev, namenjenih za civilno zaščito.
Andrej, kakšno je tvoje sodelovanje na področju civilne zaščite in kako je povezano z gasilci?
GRIL: Na področju zaščite, reševanja in pomoči sodelujem kot član prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Trzin. Predstavnik PGD Trzin v občinskem štabu CZ je predsednik PGD Trzin. Zaradi zmanjšanja stroškov, boljše koordiniranosti in sodelovanja sil za zaščito, reševanje in pomoč smo v naši občini operativni gasilci hkrati tudi člani »udarne« enote CZ, saj smo opremljeni z osebno in skupno zaščitno opremo ter s posebnimi napravami -pozivniki za tiho alarmiranje, ki omogočajo, da se v primeru požara, naravnih ali drugih nezgod zberemo in odhitimo na kraj nezgode v relativno zelo krátkém času. V povprečju se naši časi izvozov gibljejo okrog 6 minut od prejema poziva iz Regijskega centra za obveščanje Ljubljana (112).
Hkrati sodelujemo z občinsko CZ tudi pri nakupu zaščitno-reše-valne opreme, na področju izobraževanja oziroma usposabljanja članstva, vaj in drugod.
Se boljše sodelovanje s CZ pa pričakujemo z izgradnjo novega gasilskega doma, v katerem bi bile nameščene vse sile s področja sistema varstva pred naravnimi in drugimi nezgodami v občini Trzin, kar bo vsekakor pripomoglo k boljši usklajenosti delovan-ja teh sil.
Kakšno je delo civilne zaščite in občinskega štaba? RINK: Civilna zaščita je v Sloveniji včasih zelo slabo delovala. Sele zadnjih nekaj let se vzpostavljajo novi okvirji za delo, sprejemamo nove náčrte za različne nesreče. V njih je navedeno, kako se ravna v primeru nesreče, katera materialna sredstva so zagotovljena, sklic moštva, aktiviranje sil za pomoč in zaščito ljudi ter imovine. Včasih je bil enoten načrt za vse vrste nesreč, sedaj pa so načrti posamezni, torej eden za poplave, eden za potrese in eden za nevarne odpadke. Načrt za potres smo Trzinci že pripravili, ostali pa so še v delu. Vsi ti načrti bodo kmalu objavljeni na naši spletni strani, vezani na stran Občine Trzin. Tako se bodo občani lahko seznanili o tem, kako naj v primeru nesreč delujejo in ukrepajo. Na vseh načrtih je navedeno tudi, kakšni bodo ukrepi civilne zaščite ter vseh njenih sil (to so vse
j
enote, določene z zakonom, pa tudi različna društva, na primer gasilsko, jamarsko, planinsko...).
In ker vaja delà mojstra, civilna zaščita organizira različne vaje, podobne reševanju ob morebitnih nesrečah. Ljudje, ki vidijo take vaje, potem bolje vedo, kako naj se orientirajo v primeru nesreće. Mi, ki vadimo, pa lahko potem ob nesrečah hitreje in bolj stro-kovno pomagamo.
Sama civilna zaščita je drugače organizacija, katere delo je urav-navano z zakonom in podzakonskimi akti. V Trzinu deluje civilni štab z devetiini člani ter enote civilne zaščite (enota za tehnično reševanje, prvo pomoč, za sanacijo). Sam nagibam k temu, da so posamezniki v enote vključeni prostovoljno in ne pod prisilo, da jih delo v enotah zanima in da so pripravljeni na različna uspo-sabljanja ter da vsak posameznik ve, zakaj je enota potrebna. Ker med starejšimi nisem našel toliko posluha, sem potem poskušal v osnovni šoli. Sedaj imamo že dve leti krožek civilne zaščite, na katerem se otroci učijo vse o tem. Kaj vse znajo, pa so pokazali na Florjanovem sejmu.
GRIL: Za delo civilne zaščite in občinskega štaba nisem ravno najbolj primeren sogovornik, lahko pa zato na kratko naštejem naloge poveljstva PGD Trzin, ki ga vodi poveljnik PGD Trzin. Poveljstvo organizira in izvaja naloge za operativno pripravlje-nost gasilske enote, organizira vaje, nastope in tekmovanja v društvu, opravlja analize gasilskih intervencij v občini, organizira strokovno usposabljanje, preverjanje gasilskih spretnosti ter druge operativne naloge. Skratka, poveljstvo je najvišji organ društva na strokovno- operativnem področju.
V zadnjem času želimo v PGD Trzin dati poleg stalnemu in načr-tnemu usposabljanju operativnega članstva poudarek tudi delu z mladimi, saj se zavedamo, daje društvo brez mladine kot drevo brez korenin.
Poleg delà z mladimi je tu še delo z ženami ter starejšimi gasilka-mi in gasilci.
Osebno sem mnenja, daje član ali članica z znanjem, ki je obo-gateno z izkušnjami, kar pomeni delavnega člana, saj sije z de-lom najlažje pridobiti izkušnje, največja vrednost za društvo. Te vrste člani so tudi neke vrste motor gasilstva ne samo v Trzinu, ampak širom po Sloveniji, saj bi bilo drugače 1292 prostovoljnih gasilskih društev le skladišča drage opreme, ki jo z nepravilnim rokovanjem hitro pokvarimo ali paji močno skrajšamo življenj-sko dobo.
PGD Trzin je z 98-letno tradicijo najstarejše društvo v Trzinu in je stabilno. In ta stabilnost, ta rdeča nit gasilstva je nesebična pomoč sočloveku v nezgodi. To humanitarno načelo nas, prosto-voljna gasilska društva, ločuje od ostalih društev v Sloveniji, zato ni čudno, da smo najbolj množična organizacija, imamo najdaljšo tradicijo in največjo podporo in razumevanje pri Ijudeh. Naše članstvo se črpa predvsem iz naših občanov, gasilci pa smo Ijudje, ki se dokazujemo z delom, zato bomo veseli vsakega no-vega člana ali članice, ki bo zavestno in prostovoljno pripravljen/ a pomagati pri uresničevanju našega humanega poslanstva.
Ali celotno delo civilne zaščite temelji na prostovoljstvu? R1NK: Več ali manj. Vendar pa so nekaterc stvari plaćane, na primer različna izobraževanja, potni stroški za prevoz do kraja izobraževanja...
Kdo pa se civilni zaščiti lahko pridruži?
RINK: Civilni zaščiti se lahko pridruži vsak, ki ima željo pomagati ljudem in ki ga zanima reševanje v nesrečah. Z znanjem in vëdenjem lahko namreč vsak član civilne zaščite v veliki meri po-maga Ijudem.
Mateja Erčulj
»Žerjavčkom« posijalo sonce
Rimljani so dejali »Kogar bogovi Ijubijo, mlad umre«. Žerjavčki imamo svojo razlago: »Kogar bogovi Ijubijo, ima na svojem izletu lepo vreme!«
Že pred nekaj meseci smo določili 21. april za dan, ko se bomo podali na ogled naše morske obale s pogledom z morja. V ne-verjetnem deževnem aprilskem vremenu smo izbrali najlepši dan preteklega meseca, kljub temu da smo bili še nekaj dni pred izletom močno zaskrbljeni, kakšno bo vreme. Res smo imeli srečo in v lepem sončnem vremenu smo se od-peljali proti našemu morju do Portoroža, kjer smo se vkrcali na ladjo »Burja« in popeljali na ogled Sečoveljskih solin in školj-čišč z morske strani. Nato smo se usmerili proti nedoločeni meji s Hrvaško, se obrnili in odpluli proti Izoli. Tam smo imeli kra-tek postanek, med katerim smo si ogledali mesto. Po ponovnem vkrcanju smo se odpeljali proti Luki Koper, si z morske strani ogledali naše pristanišče in nadaljevali plovbo proti Ankaranu in naprej do italijanske mejc. Tam smo obrnili proti Piranu, se izkrcali in sprehodili po mestnem jedru. Vrnili smo se na ladjo in odpluli nazaj do Portoroža.
Ves čas našega izleta nam je lastnik - kapitan Burje g. Franjo predstavljal znamenitosti in zgodovino lepe razgibane male obale našega morja. Da bi bilo naše potovanje po morju popol-no, so nam postregli s kosilom. Ljubitelji morskih specialitet so si privoščili ribe, ostali pa hrano z žara. Med vračanjem domov smo se ustavili še na gradu Socerb in si z njega ogledali Tržaški zaliv še s ptičje perspektive, nato pa smo se dobre volje po lepem dnevu vrnili domov.
Franc Pavlič
Podmladek CZ ne miruje
Na letošnjem dnevu odprtih vrat v Osnovni šoli Trzin in na Florjanovem sejmu jc bilo prvič nazorno predstavljeno oživlja-nje nezavestnega ponesrečenca. Izvajali so ga člani podmladka civilne zaščite OŠ Trzin. Obiskovalcev je bilo veliko in posamezniki so preizkusili svoje znanje. Člani podmladka so jim pri tem z veseljem priskočili na pomoč in opozarjali na pravilno izvajanje umetnega dihanja in masaže srca. Opozorili so jih tudi na pravilno ravnanje s ponesrečencem pred in po oživljanju.
Zoran Rink
my7
BELOKRANJSKO OBARVAN DAN ODPRTIH VRAT
obola, 8. tega meseca, je bila v Trzinu res živahna, saj se (csi/ je začenjal Florjanov sejem, za prijetnejše vzdušje in ne-kakšen uvod pa so v dopoldanskih urah poskrbeli učenci in učitelji osnovne Sole, ki so pripravili dan odprtih vrat. Tokrat so za nosilno temo predstavitve izbrali Belo krajino. Učenci vseh razre-dov so pri svojem pouku obdělali katero od značilnosti ali zani-mivosti naše najjužnejše pokrajine in jih ob dnevu odprtih vrat predstavili obiskovalcem.
Kot se spodobi, so v šolski avli najprej pripravili krajšo sloves-nost, na kateri so učenci, predvsem tišti iz petih razredov, ki so pri pouku prav letos obdelovali pokrajino belih brez in pisanic, zapeli in recitirali nekaj pesmi, značilnih za deželo ob Kolpi. Niso se mogli izogniti razigranim Mehurčkoni Otona Župančiča, ki so jih sproščeno zrecitirali ob spuščanju milnih mehurčkov. Žu-pančičeve pesmi so kasneje obiskovalci še večkrat srečali ob og-ledovanju razstavljenega v učilnicah. Po krajšem uvodnem govoru gospoda ravnatelja Franca Brečka so se starši in drugi obiskovalci z veseljem razkropili po učilnicah in drugih prostorih šole. Povsod so jih čakala najrazličnejša presenečenja in zanimivosti.
V	razredih nižjih letnikov so malčki ob pomoči učiteljic in seveda staršev izdelovali najrazličnejše okraske in izdelke, značilne za Belo krajino. Iz papirja so oblikovali petelinčke, čebelice in pika-polonice, iz stiropora so izdelovali tamburice, v eni od učilnic so na podobě zelenega Jurija lepili bršljanovc liste, drugje pa so iz gline oblikovali živalce in druge igračke, kakršne so in jih poznajo njihovi vrstniki iz Bele krajine. Iz enega prostora so se širile poskočné belokranjske melodije, drugje pa so obiskovalci lahko viděli, kako so včasih tkali blago, poskusili narediti pajacka ko-pitljačka ali so se spoprijeli z ugankami.
V	učilnicah predmetnega pouka so šolarji pod skrbnim mentorstvom učiteljic in učiteljev predstavili resnejše, a zelo zanimivo prikazane teme v zvezi z Belo krajino. V eni od učilnic sije bilo tako mogoče ogledati, kaj seje v deželi med Gorjanci in Kolpo dogajalo v preteklosti, v drugi so poskrbeli za njen geografski oris, pri tem pa so poseben poudarili belokranjske gradove in cerkve. Spct v drugi učilnici so se učenci ukvarjali z zanimivost-mi iz belokranjskega naravosiovja, v tretji pa z belokranjskimi šegami in navadami. Precej pozornosti je pritegnila skupina učenk in učencev, ki so pod vodstvom mentorja Dušana Gorenca obiskovalcem ponujali nekatere narodnejedi Bele krajine. Mamice so spraševale tudi za recepte, njihovi malčki pa so se navduše-vali predvsem za sladoled, ki pravzaprav ni značilen samo za Belo krajino. Ogleda so bile vredne tudi jedi, ki jih je pri svojih po-grinjkih uporabila skupina pod vodstvom mentorice Ive Dolenc. Za podlago oziroma pregrinjala so uporabili značilne belokranjske tkanine in vezenine, jedi, ki so jim pridali pažljivo izbrane in
razpostavljene okraske, predvsem zelenje in cvetje, pa so kar vabile k pokušini. Na pravih starinskih statvah je možak, oblečen v pravo belokranjsko platno, přikazoval, kako so včasih tkali blago iz različnih materialov, zelo zanimiv paje bil tudi prikaz krašenja belokranjskih pisanic. Mamice so z zanimanjem spoznavale, kako so belokranjske ženske včasih škrobile in negovale platno. Seveda so učenci poskrbeli tudi za podrobnější
prikaz belokranjskih šeg in navad, domačih obrti, znanih oseb-nosti dežele Petra Klepca, narisali pa so tudi risbe z belokranjskimi motivi.
Zanimive so bile tudi predstavitve nekaterih krožkov, ki delujejo na šoli. Planinci so predstavili alpinistično in planinsko opremo, planinsko literaturo in dejavnost trzinskega mladinskega odseka, střelci so s ponosom opozorili na nedavne vidne uspehe njihovih članov. Moški del obiskovalcev, nercdko pa tudi predstavnice nežnejšega spola, so pritegovalc različne puške in pištole ter oprema, ki jo uporabljajo střelci, modelarji so predstavili najrazličnejše makete in modele letal, ladjic in drugih vozil, mladi pa so z navdušenjem tipkali na tipkovnice računalnikov, iskali računal-niške igrice ali pa se udeleževali računalniške igre, ki sojo pripravili prav za to priložnost. Marsikdo seje ustavil pri članih civilne zaščite, ki so přikazovali oživljanje ponesrečencev. Pred šolo so taborniki pokazali nekaj svojih spretnosti, zelo zanimiv paje bil tudi prikaz o tem, kako se širi ogenj, ki so ga pripravili gasilci. Nikakor ne smemo prezreti tudi živahnega dogajanja v šolski telovadnici, saj so se tam vse dopoldne vrstili različni prikazi, šaljiva in zaresna tekmovanja. Prav vsi, ki so tako ali drugače povezani s trzinsko šolo, so se tega dne izkazali in za obiskovalce pripravili res zanimiv dan odprtih vrat.
Miro Štebe
22. april - mednarodni dan zemlje DO ZEMLJE NISMO PRIJAZNI
Vsako leto se zvrsti cei niz dni, ki so posvećeni različnim temati-kam, od materinskega dneva, dneva otroka, dneva knjige... pa vse tja do dneva zemlje, ln ravno slednji jc še prav posebej po-memben, saj naj bi z njim opomnili ljudi na okoljsko problematiko našega planeta. Tematika, povezana z zemljo, ki v tem primeru simbolizira predvsem člověkovo naravno okolje, naravo kot tako in življenje, je namreč zelo tehtna in zaskrbljujoča. Toda po številu obiskovalcev prireditve, posvećene dnevu zemlje, ki joje organizirat in tudi vodil župan občine Trzin g. Tone Peršak, že ni bilo čutiti tako. Saj seje prireditve udeležilo Ie šest ljudi, poleg tistih, ki so v njej tudi sodelovali.
Na začetku je spregovoril župan in povedai nekaj stvari, ki se ti-čejo zemlje in etičnih vprašanj, povezanih s človekovim okoljem, ki, kot pravi g. Peršak, pravzaprav odražajo človekov odnos do sebe; ko npr. zastrupljamo vodo, zemljo, zrak..., se očitno ne za-vedamo dovolj, da sami pijemo to vodo, jemo od te zemlje in di-harno ta zrak... Tisto, kar uničujemo, nato sami užijemo in s tem škodujemo sebi. Omenil je tudi še posebej za zahodno civilizacijo zelo značilno t.i. antropocentrično držo, pri čemer je bistveno to, da člověk vse stvari meri po sebi in se razglaša za gospodarja vsega drugega (okolja) in na podlagi tega meni, da z vsem lahko ravna tako, kot njemu godi. Posledice takega ravnanja pa so zelo hude, npr. porušeno ravnovesje v okolju. Zanimivo je tudi to, na kakšen način izražajo Ijudje svoj odnos do zemlje; le-ta se razlikuje od posameznika do posameznika. Kot je dejal g. Peršak, pa prihaja tudi do stereotipov, med katerimi je najbolj pogosto primerjanje zemlje z materjo. Z materjo, ki nam daje kruh, ki nas ohranja pri življenju in nam na koncu življenja nudi pribežališče v svojem objemu, v grobu. Še posebej v zahod-ni družbi se je izoblikoval izrazito problematičen odnos do zemlje kot lastnine, kar lepo ponazarja primer osvajanja Amerike. Indijanci namreč niso mogli razumeti tega, da si nekdo sploh hoče polastiti zemljo. Zemljo so smatrali za nekaj skupnega, tudi živa-lim. Zemljo so imeli le v uporabi. Zahodna civilizacija pa vidi v zemlji (mišljeno je okolje kot tako) zgolj sredstvo in v skladu s tem je naš odnos do zemlje tak: neusmiljeno uničevanje, neusmi-Ijeno prilagajanje le-te sebi. Ta odnos seje razvil v pridobitniško smer. Gre za ideologijo ekonomske rasti in potrošništva, ki teži samo k nenehni produkciji, sc ne obraća na posledice in na koncu vodi v popolnoma nemogoče pogoje za življenje. Tukaj pa jc tudi poveličujoč odnos do domaće zemlje, ki je še posebej pri Slovencih zelo izpostavljen. Kar spomnite se Prešerna, Cankarja, Kuntnerja ... V svoji poeziji zelo radi opevajo zemljo. Ob tej priložnosti sem navzočim z recitalom treh pesmi, in sicer Zemlja Jožeta Šmita, Kamen Toneta Pavčka in Seme zemlje Da-neta Zajca, oživila njihov odnos do navezanosti do zemlje.
Skratka, kot je ugotovil župan, so odnosi do zemlje zelo ambivalentni. To je bilo razvidno tudi iz različnih stališč, ki so jih predstavili gostje prireditve. Najprej so se predstavile učenke OŠ Trzin, ki so nam s svojimi prispevki poskušale dopovedati, da se moramo zavedati, da smo tudi sami del narave. Da moramo naravo varovati, kajti v nasprotnem primeru se bo obrnila proti nam. In da si ljudje z odnosom, kot ga imamo do narave, sami koplje-mo jamo, v katero bomo slej ko prej padli! Svoj prispevek k to-vrstnemu razmišljanju je v nadaljevanju, kot profesorica zemlje-pisa, dodala tudi Tatjana Tonin, ki je še posebej izpostavila problematiko širjenja puščave, krčenje deževnega pragozda, problem erozije in navedla nekaj primerov tega, kako se narava zaradi pre-velikega izkoriščanja in poseganja vanjo lahko obrne proti člověku. O tem, kako gledajo na zemljo kmetje, predvsem kot na vir preživetja, pa smo nekaj malega lahko slišali od Damjana Jemca. Piko na i pa je s svojim prispevkom o odnosu do zemlje z vidika oblikovanja prostora in okolja dodala Sida Valentinčič, univ. dipl. krajinska arhitektka, trenutno zaposlena na Občini Trzin. Njen glavni poudarek je bil ta, daje potrebno krajino varovati preventivno s pomočjo premišljenega prostorskega planiranja, kamor spada: varstvo kakovosti bivalnega okolja, varstvo virov (potrebnih za življenje) in varstvo narave. Skratka, ko stremimo k razvoju, je potrebno gledati tudi na varstvo okolja in ohranjati harmonijo med Ijudmi in zemljo oz. njihovim naravnim okoljem. Ja, kar zanimivo je bilo prisostvovati na tej prireditvi. Saj je bilo vzdušje kar se da sproščeno, pa tudi zelo poučno je bilo! Niti tre-nutek mi ni bilo dolgčas in še manj žal, da sem bila tam. Pa še os-veščenosi o varovanju in ohranjanju okolja se mi je nekako bolj prebila v ospredje. Zato se že veselim naslednje podobne zadeve, ki bi se seveda vrtela okoli kake druge tematike. Pa še to: nič zato, če tokrat ni bilo kaj prida obiskovalcev, s pripravljanjem še novih takih in podobnih prireditev se bodo sčasoma žc privadili prihajati nanje tudi drugi. Nenazadnje je tudi kakovost in zanimivost dobra reklama. Pravijo, da dober glas seže v deveto vas. Zatorej, Ie tako naprej!
Osnovnošolci so ob dnevu zemlje izdelali tudi plakate, povezane z okoljevarstveno tematiko. Najzanimivejši je predvsem plakat 4.a razreda z naslovom Skrb za domaći kraj, preko katerega opozarjajo na tisto, za kar je v Trzinu dobro poskrbljeno, in na tisto, kar je vredno graje:
•	premalo poskrbljeno: smeti v Pšati, neurejena smetišča, divja odlagališča, pasji iztrebki, polni zabojniki, polomljeni koši, premalo parkirišč, preveč pozidano, premalo igrišč, neurejena igrišča in postajališča.
•	dobro poskrbljeno: tedenski odvoz smeti, čistilne akcije, kosovni odvoz odpadkov, zbiranje vejevja, ekološki otoki, trim steza, vrečke ob smetnjakih, plin.
Mirjani Štih
Ob dnevu knjige: Kje ste Trzinci?
meti in kulturno izmenjavo, ki je nujna za preživetje in blagostanje naroda.
Zanimivo, boste mogoče rekli. Toda ne toliko, da bi si stvar prišli pobližje ogledati Kajti čisto majčkeno, ampak zares čisto majčke-no je manjkalo, da ni vsa zadeva zgrmela v prepad. Ob napoveda-ni uri pričetka recitala namreč poleg župana in še ene gospodične ni bilo nobenega drugega poslušalca. No, potem pa nanije izpred centra Ivana Hribarja le uspelo privabiti še štiri poslušalce, sredi programa pa so solidarno pristopili še člani Žerjavčkov, ki so v sosednji dvorani ravno končali vaje za sledečo prireditev. Ja, kaj hočemo, ljudi ne moremo na silo, kot čričke s travnato bilko, zbezati iz njihovih luknjic.
Kmalu zatem je bila v dvorani Marjance Ručigaj naslednja prireditev. Šio je za. večer trzinskih pesnikov žerjavčkov (Nežka Andrejaš, Anka Jurše, Emil-Milan Kuferšin) in predstavitev zbirke pesmi z naslovom »Venček pesmi za razmislek« Alojza Mu-harja. Kot recitatorka njegovih pesmi je sodelovala še O. Stopar. Recitálu je prijetnejši in bolj žlahten pridih dodal še nastop meša-nega pevskega zbora »Žerjavčki« pod vodstvom Alenke Markus, v katerem pojejo tudi vsi omenjeni pesniki. Uvodoma je priložnosti primerno nekaj besed, navezujočih se na dan knjige, prispeval tudi trzinski župan Anton Peršak. Poudaril je predvsem to, kako je knjiga pomembna pri oblikovanju ljudi, česar pa se dandanes vse premalo zavedamo. Zdi se celo, daje knjiga v današnjem času ogrožena, predvsem zaradi elektronskih medijev, ki vedno bolj prihajajo v ospredje, poleg tega pa Ijudem, v vedno bolj tekmovalnem in hitrem ritmu življenja, zmanjkuje časa za branje. Kot pravi župan, se veliko ljudem branje zdi celo neproduktivno. Malo jih pri tem pomisli, da branje člověka še kako oblikuje, saj knjiga za razliko od ostalih medijev pri branju terja intenzivno sodelovanje, v toku katerega si bralec ustvarja predstavne zmožnosti, s pomočjo katerih si lahko predstavlja tudi stvari, ki jih ni. In če si člověk ne bi bil sposoben domišljati stvari, ki jih ni, tudi ne bi mogel izumljati novih stvari.Tudi zato je zelo važno, da beremo!
Osrednji mož predstavitve, trzinski pesnik Alojz Muhar, je že kot osnovnošolec rad veliko prepeval in pisal pesmi. Kot pravi sam, ga pri skladanju verzov vodi predvsem misel in želja, da poda slovensko pesem ter da vzbudi veselje in radost Ijudem, ki jim prisluhnejo. S tem namenom je med leti 2001-2003 tudi nastala njegova zbirka pesmi; k izdaji le-te gaje spodbudilo predvsem povabilo Radia Ljubljana, da nastopi v oddaji Besede, besede. Ob prireditvi ob dnevu knjige pa seje prisotnim, tudi tukaj se obis-kovalci niso ravno prerivali za sedeže, představil z desetimi pes-mimi, izmed katerih je štiri představil sam, druge pa so přebrali njegovi prijatelji žerjavčki.
Tokrat so se na Občini odločili, da bomo Trzinci dostojno obele-žili kar dva posebna dneva ob koncu aprila: najprej dan zemlje (22.4.), potem pa še dan knjige (23.4.). Obakrat je šlo za zelo pomembni temi, na kateri so želeli opozoriti prebivalce, žal paje bil odziv vse prej kot dober.
Prazniku knjige so posvetili kar dva dneva in ob tem pripravili več prireditev, ki naj bi prebudile, po izkušnjah sodeč, zelo zas-pan Trzin. Na ploščadi pred Kulturnim centrom Ivana Hribarja je bil sejem novih in rabljenih knjig, razstavljena paje bila tudi planinska literatura (v organizaciji PD Onger Trzin). Še eno razstavo knjig, in sicer starih knjig bivše trzinske knjižnice pa sije bilo mogoče ogledati v Knjižnici Tineta Orla Trzin. Zvečer prvega dne so v avli centra Ivana Hribarja najprej člani KUD-a Franca Kotarja Trzin pripravili recital z naslovom Martin Krpan in Evropska skupnost. Prireditev je skušala najti povezavo
med slovenskim knjižnim in hkrati nacionalnim junakom in vsto-pom Slovencev v EU. Vse skupaj je bilo zasnovano kot zabavna predstavitev Krpana iz različnih zornih kotov, z vmesnimi dialogi med Krpanom in cesarjem ter odlomki pesmi Andreja Rozmana-Roze o Krpanu. Rdeča nit nastopa je bilo razglabljanje o tem, kaj seje pravzaprav skrivalo v vreči, ki jo je Martin tihotapil čez mejo, in za kar je Levstik uporabil izraz angleška sol. Izkazalo se je, da o tem lahko obstaja kar nekaj interpretacij. Kajti angleška sol je bila nekdaj lekarniško ime za odvajalo, utegnilo pa bi biti celo ime za solitér. Ali paje šlo v resnici zgolj za navadno kuhinjsko sol? Vse skupaj lahko razumenio tudi kot prispodobo, ka-tere simboini pomen se nanaša na znanje, modrost in knjige, zaplete pri tovorjenju soli pa kot metaforo nacionalnega kulturnega boja. V tem primeru lahko sklepamo, daje Krpan tovoril metaforo alternativnega kulturnega vpliva na Slovence oz. uvoz tuje pa-
OMVOZNAMfKJf
DOCWM
"""H» annotail •
mziKSucattv (priietsk poli) g ŽHHM&A POSTAJA TISI i
STOM2580 t»£l£ŽJE CfNfTlI ÎTUPAÎJU
STÏAklVRH
Moram reči, daje bilo zelo zanimivo prisluhniti Alojzu Muharju, kako z vsem zanosom in pogumno pozo podaja svoje verze. Že iz same barve glasu in z žara podajanja pesmi je bilo čutiti, kako njegova poezija prihaja iz globine njegove duše, iz srca - kakor pač hočete. In kako se verzi prepletajo z njegovim občutenjem svela, z njegovim življenjem, z njim samim. Pri tem pogosto omenja spomine, predvsem na tisla srečna mladostna leta, ki so velikokrat navdih njegovih pesmi. Nenehno prihaja na površje relacija med minevanjem in ostajanjem, kajti življenje počasi premine, tisto, kar ostane, pa je spomin. Vprašanje eksistence je torej še kako prisotno.
Da bi knjige približali tudi tištim najmlajšim, je naslednji dan, 24. aprila, Krajevna knjižnica Tinela Orla Trzin v dopoldanskih urah organizirala pogovor z mladinsko pisateljico Tatjano Kokalj. Toda bolj kot za pogovor je šio za predstavitev njenih knjig in branje pravljic otrokom. No, najprej je povedala tudi nekaj stvari o sebi in svojem delu. Da uči na OŠ, piše učbenike, knjižne recenzije, sodeluje z mladinskimi revijami in objavlja članke s področ-ja vzgojc. Za pisanje pravljic pa so pri njej namenjene tište bolj večerne ure, ko v hiši vse potihne. Poudarilaje tudi, daje tišti čas, ko se otrokom prebirajo pravljice, ponavadi najlepši dan dne-va. In tudi nam je bilo prijetno prisluhniti simpatični pravljičarki, ko nanije iz svojega pravljičnega opusa prebrala dve pravljici, eno iz knjige Naježene prigode, drugo pa iz knjige Pravljice iz mišje luknje. Žal mije le, da ni bilo več otrok, kajti pravljicc so bile konec koncev namenjene njim. Pravljice se pripoveduje otrokom! No, čeprav lahko tudi otrokom po duši. Po končanem pripovedovanju le-teh paje sledilo risanje junakov iz pravljic, lahko pa tudi česa drugega...
Ob koncu bi rekla samo to, da si v Trzinu z različnimi prireditva-mi kar precej prizadevamo za popestritev vsakdanjega življenja prebivalcev občine in oživitev ter popestritev kulturnega dogajan-ja nasploh. Žalostno je le to, da se Ijudje v večini na to sploh ne ozirajo in ne odzovejo, in potem pride do situacij, v katerih se ne ve, ali zadevo sploh izvesti ali ne. Kajti saj veste, konec koncev je čisto vseeno, pred katerimi stěnami je prireditev izpeljana -pred tistimi doma ali pa pred tistimi, kjer naj bi se imela le-ta (prireditev namreč) zgoditi. Toliko v razmislek.
Mirjani Štih
29. in 30. maja - Predstavitev občine Trzin na Trdinovem sejmu v Mengšu - ob 120-letnici Mengeške godbe - TD
29. maj - Pohod po mejah občine Trzin (za športno značko občine Trzin); začetek ob 7 uri za celoten pohod pred trzinsko cerkvijo, ob 10. uri na križišču na Dobravi za pol poti.
25.	junij - občinska proslava ob dnevu državnosti in kresovanje v kamnolomu - OT, KUD, SVVS, TD
26.	junij - Mednarodni folklorni festival TD, OT
SPET PO MEJAH OBČINE
Turistično društvo Trzin bo tudi letos v sklopu prireditev ob ob-činskem prazniku pripravilo pohod po mejah občine Trzin. To-kratni, že VI. pohod, bo letos veljal tudi za eno od pohodniških akcij v sklopu prireditev za športno značko občine Trzin. Celot-na pot je dolga 18 kilometrov in pol, vsi, ki jo bodo želeli pre-hoditi v celoti, pa se bodo v soboto, 29. maja, zbrali ob 6.45 na parkirišču pred famo cerkvijo sv. Florjana v Trzinu. Pohod se bo začel ob 7. uri. Pohodniki bodo najprej krenili po ravnem delu poti skozi stari del Trzina in nato na trzinsko polje. Po tamkajšnjih stezah se bodo usmerili proti Depali vasi in nato proti trzinski železniški postaji. Od tam se bodo čez travnike podali proti posestvu Pšata in med potjo tudi přečkali istoimen-ski potok. Od kmetijskega posestva se bodo napotili proti Dobravi, kjer se bodo ob 10. uri na križišču sešli s tistimi, ki bodo želeli prehoditi le polovico poti.
Od križišča, kjer naša občina meji na Mestno občino Ljubljana, se bodo povzpeli na greben, porasel z gozdom, ki vodi proti Ra-šici. Mimo Straškega vrha in spomenika na městu, kjer je med vojno pádel narodni heroj Cene Štupar, se bodo usmerili do tromeje med občinami Trzin, Mengeš in MOL v bližini naselja Rašica, od tam se bodo počasi spuščali pod Dobenom preko Ovčjega brda do Ongra in se od tam spustili k brunarici smučarskega društva v Dolgi dolini. Tam bodo približno ob 12.30 pohod zaključili z malico, vsi, ki se bodo pohoda udeležili zaradi športne značke, pa bodo tam lahko uredili tudi vse potrebne formalnosti.
Pohod bodo vodili vodniki turističnega društva. Vse dodatne informacije lahko dobite po telefonu na št. Turističnega društva Trzin (564 45 28) ali v občinskem informacijskem središču (Center Ivana Hribarja) tel. št.: 564 47 30.
^MIiřimKáSL^Tj'
NAPOVEDNIK DOGODKOV TURISTIČNEGA DRUŠTVA
DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE
NATEČAJ ZA OBLIKOVANJE LOGOTIPA
Namen natečaja
bile la va logotipa Društva prijateljev mladine TRZIN (v nadaljevanju DPM Trzin)
Vsebina natečaja
I Idejni predlog (risbica) logotipa DPM Trzin
Pretilog (risbica) naj vsebuje následuje elemente: oblikovana na formatu A4 r barvni ali ćrnobeli lehniki CD zapis : datotekami logotipa ali znaka-logotipa
NI POGOJU!
Pogoji za udelelence
\atečaja se lahko udeležijo vsi prebivalci občine Trzin, ki do roka uddaje ne smejo bili starejši od 16 let Na natečaju ne smejo sodelovati člani ocenjevalne komisije (kot avtorji ali mentorji) in njihovi ožji družinski člani i sak avtor lahko odda le en natečajni projekt, tudi v primeru, će sodeluje pri skupinski oddají (razred, skupina v vrtcu)
Roki
Oddaja predloga je možna osebno pri ge Ani Mušič (Osnovna šola Trzin) ali po pošti na naslov DPM Trzin. Mengeška 9, Trzin. najkasneje do 31 8 2004 Ob predlogu naj bodo še naslednji podatki ime in priimek natečajnika naslov natečajnika
telefon, na kalerega je dosegljiv on ah njegovi starší
I prašanja lahko oddajate na luiiasa. u/tidek ti amis ud vse do 15 avgusta 2004.
Ocenjevanje Kriteriji ocenjevanja
ustrezna sporočilnosl oz simbolika glede na dejavnost
in pomen Dl'M
estetska vrednost
izvirnost oziroma razpoznavnost
uporabnosi
Ocenjevalna komisija:
Renata Bedene prof likovne vzgoje Majda Ipavec član DPM • Jane Mušič, član DPM
Komisija bo objavila rezultate v lednu otroka, to je v mesecu oktobru 2004
\atečajne rešitve bodo predstavljene v preddverju Centra Ivana Hribarja
Cas razstave bo objavljen naknadno l'redlogov z logotipi ne vračamo
Nagrade
Naročnik bo podehl
! nagrado v znesku 5.000,00 SIT
2	nagrado v znesku 3.000.00 SIT
3	nagrado v znesku 2 000,00 SIT
\aročnik si pridržuje pravico da nagradni sklad razdeli drugače. če ocenjevalna komisija oce ni, da nohen predlog ne ustreza kakovosti za podelilev prve nagrade S podelin ijo prvih treh nagrad nagrajencem naročnik odkupi vse materialne avtorske pravice Nagrade bodo podeljene na onoritvi razstave
OTROK ZA ZDRAV RAZVOJ POTŘEBUJE LJUBEZEN IN VZGOJO
II. OTROKOV SVET
Otrokov svet je poln domišljije, močnih čustev, številnih vprašanj, dvomov, trditev - to je svet, ki ga otrok preslikava v pogovor, pri-poved, igro, likovni izraz, gib, in to z namenom, da bi razumeli in verjeli, daje to povabilo staršem in vzgojiteljem ena najbolj zane-sljivih naložb v otrokov razvoj in učenje.
1. Svet, ki ga vidi otrok
Majhen otrok namreč vidi svet vendarle drugače kakor mi. Zanj imajo zavest vse stvari, ne le ljudje. Zelo majhni otroci pojmujejo svet podobno, kakor so ga pojmovali naši daljni predniki in kakor ga nekatere nemehanizirane šamonske skupnosti vidijo Se danes. Veter, sonce, gora, plišasta igrača, hišna mačka ali domači zajček, rdečelični škratek ali nagajiva pikapolonica, dobra vila ali hudobna čarovnica ... se jim zdijo čisto enako živi kakor oni. Ker imajo sami zavest, jo pripisujejo tudi vsemu drugemu, kajti ne morejo si predstavljati, kako bi sploh lahko bilo drugače.
Zaradi tega žive majhni otroci v čarodejevem svetu, v katerem se lahko zgodi karkoli - bodisi čudovitega ali straSnega.
Majhni otroci ne dvomijo o tem, da so jih ponoči obiskali škratje. Prav lahko in prijetno se pogovore tudi s stensko uro, verjamejo, da se dež lahko pogovarja z oblaki in da sončni žarki božajo cvetlice. Njihovo zavest, da živijo v čarobnem svetu, še krepi dějstvo, daje vse podvrženo navidezno čudežnemu procesu spreminjanja in transformacije.
Tako si otroci svoj osebni videz spremenijo z oblačenjem in slačen-jem, verjamejo v noč, ki jo pričarajo z lastnim premikanjem urinih kazalcev in zelo uživajo v igri, v kateri se igrače preobrazijo, oživi-jo, se skrijejo in so jim čudovite soigralke. Otrok zlahka verjame v magijo, kajti zanjo je v veliki meri značilna ravno transformacija. Za otroka magična dejanja čarodeja v slikanici niso nič drugačna, kakor čarovnija matere ali očeta, ko prižge luč v sobi. In v tako ma-gičnem svetu ni prav nič těžko verjeti, da v vrtu plešejo vile, da v krošnjah dreves živijo prijazni strahci in da igrače komaj čakajo zvezdnate noči, saj se takrat splazijo iz omare in se gredo svoje igre.
To so resnično čarobna leta otroštva, koje otrok še dovolj majhen, da vidi svet z očmi pravljičarja, in hkrati dovolj velik, da drugim lahko prenese svoja doživetja s pomočjo jezika in drugih oblik sporočanja.
Srečna tista mati ali oče, ki se zmore med igro s svojim otrokom znova vživeti v njegov čarobni svet. Ce se nam to posreči, lahko ne le bolje razumemo svoje otroke, temveč ponovno spoznamo nekaj o nas samih, nekaj, kar smo že zdavnaj pozabili: po dolgih letih od-krijemo opuščeno izbo na podstrešju in pod prašnim snopom sonč-nih žarkov spet ugledamo tište knjige in igrače, ki so nam nekoč lepšale življenje. Med tistimi stěnami vnovič doživimo prešernost, ki izhaja iz pustega občutka, da smo živi. In če imamo srečo, uteg-nemo za trenutek podoživeti majhnega otroka, kakršni smo bili nekoč - otroka, ki se brezskrbno zleknjen na preprogi očaran predaja svoji najljubši igrici.
2. Otroška domišljija
Vnovično odkritje otroškega pogleda na svet je za odrasle pomembno, kajti v njem se skrivajo naše lastne in domišljije naših otrok, ustvarjalne sile. Način, kako odrasli, starši, obravnavajo ta otroški pogled na svet, je bistvenega pomena, kajti nerazumevanje utegne
otrokova obzorja tako omejiti, da se mu bo to poznalo vse življenje. ZAKAJ? Domišljija je tista lastnost, ki nam omo-goča, da si predstavljamo ali prisluhne-mo stvarem, ki niso fizično navzoče. Po-navadi jo imamo za samoumevno; le red-ko se poglobimo v njeno pravo naravo. A v bistvu je silno nenavaden, čudovit dar. Čudovit zato, ker nam omogoča, da po-zabimo na sedanji trenutek in stopimo na neko drugo raven, kjer se lahko npr. pre-dajamo spominom, vizijam in načrtom, pišemo zgodbe, rešujemo probleme, slikamo, se igramo, plešemo... Domišljija je v veliki meri pot v našo notranjo razsežnost. Skoznjo lahko pro-diramo vse globlje v ta prostor. Skoznjo se v snu srečamo s sanjami. Skoznjo vidimo příhodnost. Vsa velika duhovna in mistična izročila so gojila tehnike za razvoj, krepitev in uporabo domišljije.
Če otrokovo domišljijo omalovažujemo ali jo skušamo brzdati, s tem krnimo njegovo notranje življenje in pohabljamo njegove ustvarjalne moči. Stališče, daje otroštvo obdobje, v katerem se člověk pripravlja na »zaresno« življenje, otroštvo moćno podcenjuje. Otroška leta imajo enako legitimen smisel, kakor jih ima odraslost.
Domišljijaje tista, ki otrokom in nam odraslim dopušča, da preizkušamo in ures-ničujemo stvari, ki smo si jih želeli ali namenili narediti. Če domišljijo gojimo že na samem začetku, je lahko trdna opora za vse življenje.
Kje je še več domišljije kot med otroki? Prav zato se moramo zavedati pomena pravega otroštva!
Domišljija in bogat fantazijski svet daje-ta otroku osnovo za rast in slednjič za življenje v zunanjem svetu.
Prisotna je v vsakem času in na vsakem koraku, kjer so otroci, le da jim je potrebno prisluhniti.jih videti, slišati, spoš-tovati in upoštevati.
Otroci so neizčrpen vir domišljije, ne samo domišljije, tudi veselja, resnice, poš-tenosti, prijateljstva, iskrenosti, stvari, ki jih nam odraslim primanjkuje. In morda je prav zato med otroki še vedno tako lepo.
Se nadaljuje..-
Mateja Chvatal
Društvo prijateljev mladine
Mojstru so rekli: »Učenci se te ne bojijo.« Pa je odgovoril: »Tudi jaz se ne njih.«.
Perzijski
■
potrjemi v veri
25. aprila ob treh popoldan so učenci letošnjega sedmega razreda věrouka přejeli dar sv. Duha, sv. birmo.
Za večino otrok je bil to velik dan, katerega se bodo spominjali še dolgo. Nekateri zaradi tega, ker so prvič oblekli srajeo in kravato oziroma krilo, drugi zaradi daril, ki so jih dobili od svojih birmanskih botrov. Vsi pa se bodo spominjali dogodka, ko so v procesiji vstopili v cerkev, kjer jih je nagovoril škof birmovalec Andrej Glavan. Po pridigi so v procesiji stopili skupaj s svojimi botri pred oltar, kjer so izrekli svoje ime, škof pajim je podařil zakrament sv. Duha ter jih s tem mazilil na čelo. Vsak birmanec je ponosno v pričakovanju stopil pred škofa in z nasmehom pokazal, da se veseli današnjega dne. Celotno mašo so polepšali birmanci sami ter njihovi starši, saj so se s svojimi prispevki domiselno vključili v obred. Najprej je ena od marnic s prečudovitim uvodom začela mašo, nadaljevali pa so birmanci z branjem berila, s prošnjami, uvodom v Očctovo mo-litev ter uvodom v pozdrav miru. Veliko je seveda k obredu dodal tudi sam škof, ki je z lepo pridigo nagovoril starše, botre ter birmance.
Vse to dogajanje je spremljal velik nasmeh vseh, tako škofa kot domačega župnika, ponosnih staršev ter birmancev samih. Po skupinskem in samostojnem slikanju so vsi odšli svojo pot, to je na kosila oziroma proslavljat kako drugače.
S tem so se razccpile tudi poti udeležencev svete birme. Nekateri ne bodo več prestopili cerkvenega praga, drugi so dobili še večji zalet, da bodo še naprej obiskovali Jezusovo hišo in se učili njegovega nauka, nekateri pa bodo postali le nedeljniki ali pa cerkev obiskali le ob največjih praznikih.
Za konec pa misel: Jezus vedno sprejema odprtih rok, tudi če ljudjc včasih pozabimo nanj ali pa mu po človeški krivici zapremo vrata za vstop!
Urša
Pozdravljeni, ljubitelji kulture!
Pomlad je že z vso milino prišla tudi v Trzin, čeprav letos z nekoliko bolj mokrimi čevlji. Vse okrog nas se prebuja, brsti, cveti, raste, tekmuje, živi in se radosti. Deležni smo bili že tudi prvih toplih dni, četudi samo za vzorec.
Pred nekaj leti smo v KUD-u, ob Prešernovem prazniku, pripravljali recital vesele slovenske poezije. Verjemite mi, da smo v ce-lotnem obširnem opusu vseh slovenskih pesnikov takrat komaj našli toliko optimističnih pesmi, ki opevajo veselje do življenja, da smo sestavili polurni program. Smo pa takrat naleteli na pesem Pomlad, avtorja Ervina Fritza, ki mi še vedno pride na misel ob prvih toplih pomladnih dncvih:
Nenadoma v deželo je prišla in brezice že kuštra kuštrav jug, na strehi vrabci: vsi po dva in dva, dekliške sobe: polne nežnih muk.
Še mene. zrelega moža, ima, da bi na zid skrivaj napisa//....
Ne ne, Trzinci, ne pozivamo vas k čečkanju besed na f po javnih površinah. Saj veste, kako to gre: začne se s preprostim umorom, nato sledijo ropi in tatvine, konča se pa s pisanjem grafitov po zidu in z neodstopanjem sedežev na avtobusu starejšim osebam ... (povzeto prosto po Hitchocku ).
Ravno tako vas ne pozivamo k večji dejavnosti med osebami različnih spolov (ali pa zaradi mene tudi med osebami enakih spo-lov), čeprav to, glede na slovensko nataliteto, niti ne bi bilo tako slabo.
Se pa KUDovci trudimo, da bi nekaj teh pomladnih občutkov in veselja do življenja v Trzin prišlo tudi skozi kulturo. Občinska komisija za organizacijo festivala Trzinska pomlad, KUD in Turistično društvo že nekje od marca skupaj pripravljamo program te prireditve.
S festivalom želimo poživiti in popestriti dogajanje v našem kraju ter Trzincem ponuditi kvalitetno, kulturno zabavo. Prireditve bodo potekale šest sobot zaporedoma, začenši z 22. majem. Vse se bodo dogajale na različnih lokacijah v Trzinu, večinoma na prostém, v večernih terminih. Ogled vseh dogodkov bo brezplačen. Poleg tega se bo možno okrepčati še s kakšnim prigrizkom, kozarcem vina ali piva, za kar bo poskrbela gostilna Narobe.
Program smo zasnovali univerzalno. Vanj so vključene tako gle-dališke predstave, ulični teater, koncerti, literarni večer kot tudi folklora in otroške predstave. Vsega skupaj pctnajst različnih iz-vajalcev s preko sto nastopajočimi.
Letos lahko s ponosom trdimo, daje Trzinska pomlad postala mednarodni festival. Najprej bomo 29. maja v dvorani Marjance Ručigaj gostili literate iz celega sveta, udeležence srečanja pisate-Ijev PEN. Morda bomo od blizu videli ali se celo lahko rokovali s kakšnim svetovnoznanim pisateljem ali celo Nobelovim nagra-jencem za literaturo. Čez dva tedna, v soboto, 12. junija, nas bo zabaval pravi angleški cirkusant, klovn, žongler in čarovnik Co-reo Balfour, potomec dveh generacij pravih cirkuških klovnov. Za zaključck festivala, v soboto, 26. junija, pa lahko pričakujemo Lent pred Lentom, atraktivni folklorni^festival s profesionálními skupinami iz Makedonije, Romunije, Švice in Slovenije. Kdor si je folkloriste ogledal lánsko leto, ve, o čem pišem.
Pozabili nismo niti na otroke. Začelo se bo v soboto, 29.05.04, v kamnolomu. Gledališka skupina Orbitala, v kateri se pod vodstvom Urške Mandeljc združuje podmladek in nekateri bolj izkuše-ni člani našega KUD-a, nam bo v osemnajstčlanski zasedbi, z nekaterimi gosti od drugod, premierno uprizorila Trnuljčico, veliki pravljični spektakel na prostem. Teden dni za njimi bo nastopil že prej omenjeni Coreo Balfour, 19.maja pa si bodo naši najmlajši lahko ogledali največjo uspešnico lutkovnega gledališča Uš, duhovito predstavo Kužek in muca, ki nam bo dokazala, da se da tudi s skromnimi animacijskimi sredstvi narediti zelo kvalitetno predstavo.
Tudi glasbeni del bo pester. V soboto, 22.5., nam bo godel pravi prekmurski, romski pogrebno- poročni band Halgato, za katercga besedila pišeta pisatelj Feri Lainšček in Mue Horvat. 12.6. nam bo brenkal sedemnajstčlanski tamburaški orkester Vrhpolje, ki se na vsakoletnih tamburaških revijah vedno uvršča v sam vrh slovenskih tamburaških orkestrov, njihov repertoar pa sega od domaćih do sodobnih popularnih skladb. Zadnji bodo dne 19.6. na vrsti primorski brass band Dej še n litro. Dvanajstčlanski orkester sestavljajo tako formalno izobraženi kot tudi glasbeni samouki iz obeh strani meje. S svojo mešanico latino, jazz, pop in ex jugo-slovanske glasbe so obredli in zabavali že kar precejšen del Evrope.
V gledališkem delu se vam bomo najprej 22.05. predstavili člani domaćega KUD-a, Teater Cizamo s premiero absurdnega ulične-ga varieteja Kafe EUropa. V novoodprtem lokalu bomo skupaj z vami in gosti iz celega sveta obeležili vstop v EU na pravi, slovenski varietejski način.
Gledališče Bohinjska Bistrica bo 12. junija odigralo svojo nadre-alistično predstavo Mamagorka in njen Plejamo. Krstna izvedba te predstave v Sloveniji je predlanskim neformalno obveljala za najboljšo predstavo na Linhartovem srečanju. Eden od vrhuncev festivala pa bo prav gotovo dne 19. junija, in sicer solonastop priznanega slovenskega pesnika, pisatelja, scenarista, režiserja in igralca Andreja Rozmana Roze, z njegovim »kabaretejem«, kot ga sam imenuje. Običajno svoj nastop začne z venčkom abstinenčnih narodnih pesmi, ki so v bistvu na njegov humoren način prepesnjene slovenske pivske narodne pesmice, potem pa se vse skupaj nadaljujc še kakšno slabo uro pevsko-verbalnega humorja, ki mnogokrat pripravi gledalce, da se dobe-sedno nasměj ijo do solz.
Program posameznih večerov je sestavljen tudi tako, da se najde nekaj za vsako generacijo, vse prireditve so primerne za vsa sta-rostna obdobja.
Prireditelji in organizatorji Trzinske pomladi bomo prav gotovo najbolj zadovoljni, če boste na lepo, toplo spomladansko soboto zvečer v družinskem krogu prišli na prireditev, si ogledali kakš-
nega od zgoraj naštetih zanimivih dogodkov, malo pokramljali s sosedi in prijatelji, morda popili ali prigriznili kakšno malenkost in se nato po lepo preživetem večeru zadovoljni vrnili domov. Zato ne odlašajte, naredite veselje sebi in nam.
Andrej Župane
NOVA GLEDALIŠKA PREMIERA -
TRNUbcJGIEA
Še malo in zopet bomo na oder postavili novo otroško igro -Trnuljčico. Veliko smo že napisali o tem, pa vseeno ne še vsega. Vied zadnjimi vajami in pripravo na premiero smo spremenili prizorišče predstave. Iz gradu smo se preselili v trzinski kamno-lom. kjer bomo postavili prave kulise. Andrej Ručigaj je že zrisal načrt scene, slikar gospod Marjan Gabrilo pa bo strokovno posli-kal platno, ki ga ne bo pra\ malo. Naš že stalni mizar I one Kralj nain bo naredil leseno ogrodje, ki se bo dvigalo v dve nadstropji. V predstavi tudi ne gre brez glasbe. Naš že kar nekajletni glasbe-nik Igor Razpotnik ml. nam snuje orkestralno glasbo, ki bo po-pestrila predstavo in ji dala njeno veličino. Prav tako v predstavi kostumi opravi jo svojo nalogo. Mnogo jih že imamo, nekaj jih bodo předělali iz starih, nekaj pa nam jih bodo naredili po naro-čilu. Na koncu naj omenim še tisto, brez česar predstave ne bi bilo: igialce. Gledališka skupina, podmladek KUD-a, ki se je poimenoval ORBITALA, bo pokazala svoje že večlelno znanje. Zraven bodo predstavo dopolnili še starejši člani društva, studenta iz Kranja ter najmlajša članica naše skupine sedemletna Tjaša. Vaje, ki jih imamo večkrat na teden, potekajo prav zabavno. To ni samo garanje in učenje na pamet. Vaje spremlja veliko smeha, zanimivih in norih idej ... Saj veste, kako je delati pravljico z ot-roki. Imamo pa veliko problemov z obnašanjem (hoja, sedenje ...), kakršnega so poznali v srednjem veku. Dekletom, ki že celo življenje hodijo v supergah, ni lahko obuti čevljev s pětkami. In kako grozno je nositi dolga krila, ki se zapletajo med nogami. in tudi književna slovenščina delà probleme. A ko na koncu pomislimo. kako lahko to v življenju tudi koristi, se splača potruditi, ln največji užitek bo. če bo trud poplaćan s številnim obiskom na predstavah. Lani smo na predstavi Kekec viděli, v zakulisju se nam je kar smejalo, da so se vsakodnevne vaje na vročem soncu obrestovale,
Upajmo, da bo letos tudi tako. Da smo izbrali pravi naslov, ki bo obiskovalce pritegnil. in da bodo vsi, od starih do mladih, uživali ob prav Ij i ci s srećnim koncem Predstavo bomo odigrali v sklopu Trzinske pomladi ob večernem času, kajti v predstavo bodo vključeni tudi svetlobni efekti, ki pridejo do izraza šele, ko se začne mračiti
Urša
Festival TRZINSKA POMLAD 2004
sobota, 22.maj.2004
KUD FRANCA KOTARIA. TEATER CIZAMO: Kafe EUropa. ULIČNA KOMORNA PREDSTAVA
Radostno-otožni absurd v varietejskem stilu oziroma otožno-radostni variété v absurdnem stilu na temo pridružitve. zmage, poraza. kapitulaci|e, iluzije. V zasedbi so: dedek Mraz. Heinrich Himmler, Fidel Castro. Romano. Judy Garland, Mata Hari, Britney Spears, Slovenka, Slovenec in Hary Houdini. ki vam jih pričarajo člani Teatra Cizamo v ulični komorni predstavi Kafe EUropa. 22.05.04 ob 19. uri premiera na dvorišču kulturnega doma (v pri-meru slabega vremena v dvorani KUD-a Franca Kotarja).
sobota, 29.maj 2004
MEDNARODNO LITERARNO SREĆANIE
Slovenski center PEN organizira v dneh od 26. do 29. maja 2004 mednarod-no konferenco, ki se je bo udeležilo okrog 50 pisateljev, pesnikov in esejistov iz vse Evrope, Afrike, Azije in Amerike. Gre za mednarodno konferenco. ki se je že več kot štirideset let redno udeležujejo mnogi pomembni avtorji. med drugimi tudi nobelovci. Na njej razpravljajo o ključnih vprašanjih moder-nega sveta. Letos bodo razpravljali o dveh temah:
1.	Evropske kulture ali evropska kultura?
2.	Mir: dober ali slab kompromis?
Po dogovoru s Slovenskim centrom PEN se bo literarnega večera v Trzinu udeležilo pet ali Sest aveorjev iz različnih držav in kultur. Vsekakor edinstvena priložnost, da se v živo srečamo z nekaterimi najpomembnejšimi ustvarjalci svetovne književnosti.
29.05.04 ob 18. uri v dvorani Marjance Ručigaj
sobota, 05. junij 2004
KUP FRANCA KOTARIA. GLEDALIŠKA SKUPINA ORBITALA: TRNULIČICA (PO GRIMMU). GLEDALIŠKA PREDSTAVA
Piše se leto 1553. Grad, kralj, kraljica in mlada princeska Trnuljčica. Le kdo ne pozna te pravljice? Hudobna vila nad princesko in celotni grad pošlje
prekletstvo, stoletno spanje. Ta urok se bo izpolnil na princeskin petnajsti rojstni dan. Med tem časom se na gradu godijo razne norčije, glavni je dvorní
norček Bambo. Na Trnuljčičin rojstni dan grad ovije visoko trnje, v njem pa vse živo zaspi. Po sto letih še zmeraj mlado princesko zbudi princ iz sedmerih jezer. In živela sta dolgo. do konca svojih dni.
V osemnajstčlanski zasedbi nastopa podmladek KUD-a Franca KotarjaTrzin ter starejši igralci društva.
05.06.04 ob 19.30 uri v kamnolomu. premiera (predpremiera 04.06., itvi 06.06. in 07.06.04 v orimeru slabega vremena predstava odpade)
KULTURNO -UMETNIŠKO DRUŠTVO FRANCA KOTARJA TRZIN Gledališka skupina ORBITALA
vabi na predstavo TRNULJČICA,
ki bo 4. 5. 6. in 7. junija v TRZINSKEM KAMNOLOMU ob 19.30 uri.
VABLJENI!

COREO BALFOUR: COREO HAZZARD. ULIČNA PREDSTAVA
Prava ulična predstava za otroke in odrasle. Videli boste čarovniške veščine in klovnske šale, milné mehurčke in cirkuške spretnosti, žongliranje s klobukom in z diabolom... Coreo Balfour je Anglež, ki izhaja iz cirkuške družine, njegov oče in ded sta cirkuška klov-na. Do sedaj |e nastopal v Angliji, Spaniji in Franciji, sedaj pa ga bomo videli še v Trzinu.
12.06.04 ob 19. uri pred centrom Ivana Hribarja (v primeru slabega ' Centru Ivana Hribarja)
sobota, I2.junij 2004
HALGATO BAND: KONCERT	HfllfiflTOIffiNh
Halgato band je prava slovenska romska skupina. 1 '-1'11 v u',lu' Simpatične molovske melodije spominjajo manj na Šukar ali na Kreslina, bolj na kakšne starogradske komade. Za besedila skrbita Feri Lainšček, ki si je v literaturi Halgata tudi izmislil, in Mue Horvat. Izvirna prekmurska poezija. Na zadnjem festivalu narečnih popevk je Halgato band pobral vse nagrade strokov-ne žirije.
22.05.04 ob 20. uri na dvorišču kulturnega doma (v primeru slabega vremena v dvorani KUD-a Franca Kotarja)
ROZINTEATE R*
ANDREI ROZMAN ROZA & RIMOKULTURNI OBRAT: KABARETE SIMPLOZII Z IZBOROM PESMI VEČERA. STAND UP VARIETE
Kompliciran naslov zagotavlja slabo uro zabave, v kateri Andrej Rozman Roza predstavi najboljše iz svojega več kot dvajsetletnega gledališkega nastopanja -od venčka abstinenčnih narodnih in načina petja iz časov, ko slovenska beseda ni smela biti glasno izgovorjena, preko sodobne motoverzije pesmi o Urški in povodnem možu. prvič objavljene najkrajše verzije Krsta pri Savici z eno zelo svinjsko, ki se je v Dagarinovi zapuščini tega Krsta držala - do
preizkusa zbranosti s pomočjo zelja. Vse skupaj je zapakirano v okvir čisto pravega tekmovanja za pesem večera ter oplemeniteno z vsak teden nanovo napisano aktualno popěvko tedna. Beseda "kabareté" je v gledališki terminologiji nova, pomeni pa kabaré v skrajno obubožani obliki, v kateri je konferansje z zelo samosvojim glasbenim posluhom hkrati tudi glavna pevska in igralska atrakcija.
19.06.04 ob 19:30 uri, pred Centrom Ivana Hri-barja (v primeru slabega vremena v dvorani KUD-a Franca Kotarja)
Vstop na vse prireditve je prost!
S prigrizki in pijaco nas bo razvajala gostilna Narobe.
sobota, 26.junij 2004
MEDNARODNI FOLKLORNI FESTIVAL
V sodelovanju s JSKD RS Ol Domžale o dogodku iziđe še posebna zložen-ka.
26.06.04 ob 19.00
uri na športni ploščadi OŠ Trzin
Tudi letos bomo, na zaključku festivala Trzinska pomlad, priča nastopom številnih folklornih skupin iz tujine in domovine. S svojimi tipičnimi plesi nas bodo razveselje-vali plesalci iz Makedonije. Romunije in Sviće, pridružili pa se jim bosta še folklorna
skupina Tine Rožanc iz Ljubljane in naš domaći podmladek, folklorna skupina OŠ in TD Trzin.
GLEDALIŠĆE BOHINISKA BISTRICA: GERARDO MANCEBO DEL CASTILLO TREIO: MAMAGORKA IN N|EN P LE I AMO. GLEPALIŠKA PREDSTAVA
Gledališče Bohinjska Bistrica se loteva iger vseh žanrov -od ljudskih, klasičnih, otroš-kih do znanstvenofantastič-nih, in sicer domaćih in tujih avtorjev. V zadnjih letih na-daljuje smer, ki jo je začrtalo že pred leti, da uprizori čim-več del domaćih avtorjev in del tujih avtorjev, ki v Sloveniji še niso bila uprizorjena (ne na profesionalnih ne na Ijubiteljskih odrih). Tako je v zadnjih sedmih letih na oder postavilo 7 krstnih izvedb iger, ena od zadnjih je tudi pričujoča Mamagorka in njen Plejamo...
In tam, v deželi razdejania, je gorovje, kjer menda živijo velikani. Tam živijo tudi vile, ki se poročajo s palčki, nikoli pa z velikani. Mamagorka je bila vila, čudna vila, ki se je nekoć v onem kraljestvu, proti vsem zakonom, poročila s pošastnim Pantagruelom.
12.06.04 ob 19:30 uri pred Centrom Ivana Hribarja (v primeru slabega vremena v Centru Ivana Hribarja)
TAMBURAŠKI ORKESTER VRHPOLIE: KONCERT
Tamburaški orkester Vrhpolje je pričel z de-lomvletu 1987. 17članski orkester je nastopal na koncertnih prireditvah po vsej domovini kot tudi na samostojnih koncertih in revijah tamburaških orkestrov Slovenije. Pri nastopih se povezuje tudi z drugimi instrumentálními in vokalnimi skupinami. Tokrat se nam bodo predstavili z venčki domaćih in dalmatinskih pesmi ter s koncertními (Kondorjev let. Pesem ptic trnovk) in ostalimi skladbami.
12.06.04 ob 20:20 uri pred Centrom Ivana Hribarja (v primeru slabega vremena v Centru Ivana Hribarja)
sobota, I9.junij 2004
LUTKOVNO GLEDALIŠČE UŠ: KUŽEK IN MUCA.
LUTKOVNA PREDSTAVA
Lutkovna skupina UŠ je bila ustanovljena leta 1991. S predstavo Kužek in muca so avtorji mlajše generacije lutkovnih ustvarjalcev pokazali izjemen smisel za preprosto a učinkovito animacijo roke - lutke, ki s skromnimi sredstvi in duhovito domišljijo od-stirajo pogled v svet otroške igre, polne bogate fantazije. Pingpong žogica pade na domaće dvorišče... Vsa perjad je na no-gah... Le čigavo je to jajce? Na dvorišču je preplah: Je mo|e? Je tvoje? Je moje ali tvoje?
19.06.04 ob I 9. uri pred Centrom Ivana Hribarja (v primeru slabega vremena v dvorani KUD-a Franca Kotarja)
DEI ŠE'N LITRO: KONCERT BRASS BANDA
Glasbeniki (Litraši) prihajajo iz obeh strani meje in s seboj pri-našajo glasbene tradicije iz Primorske regije in celotnega ob-močja bivše Jugoslavije. Poleg tega izvajajo tudi latino, jazz in pop skladbe.
Skupina je do sedaj nastopala v Sloveniji, Italiji, Grčiji, na Hrvaš-kem, Irskem in v Franciji. V letošnjem letu so vabljeni na festival etnične glasbe v Srbijo. Ne gre Ie za koncert, temveč za pravi žur, kjer je soudeležena tudi publika!
19.06.04 ob 20:30 uri pred Centrom Ivana Hribarja (v primeru slabega vremena v dvorani KUD-a Franca Kotarja)
STRELSKO DRUŠTVO TRZIN
spet zelo uspešnastrelska sezona
Za nami je ponovno zelo úspěšná strelska sezona v streljanju z zračnim orožjem. Zastavljeni cilji so bili celo preseženi, saj smo ob spoznanju, kako močni smo, celo nekoliko povišali svoje želje. Če smo si pred sezono predvsem želeli obstati v 1. ligi s puško, smo kasneje spoznali, da lahko ciljamo ludi na višja mesta in tako dvakrat osvojili 4. město. Tudi v disciplini s pištolo so naši střelci kljub nekaterim spodrsljajem uspešno obstáli v ligi, zelo dobro pa so se borila dekleta v 2. ligi s pištolo, saj so rutinirano obstale v 2. ligi. Uvrstitev v ligo višje je uspela drugi ekipi s puško, ki sojo brez poraza uvrstili v dodatne kvalifikacije za uvrstitev v višjo ligo in tudi tu z zmago opravili z vso konkurenco.
Zadnje dejanje sezone je bilo državno prvenstvo, kjer smo ponovno upali v kakšno medaljo. Že prvi dan sta se Jernej Adlešič v disciplini s puško in Andreja Blažič v disciplini s pištolo uvrstila v finale najboljših osmih strelcev in bila do zadnjih stelov v boju za medalje. Na koncuje Jernej dosegel 7. mesto, medtem koje An-
dreja končala na 6. mestu. Najboljšo ekipno uvrstitev na državnih pr-venstvih so dosegli člani s puško, ki so kljub spodrsljaju tretjega člana zasedli vrhunsko 4. mesto. Po uspešnem prvem dnevu so se drugi dan v boj pognali mladinci. Samo v sanjah bi si želeli kar 4 uvrstitve v finale in 2 medalji, a to je bila realnost. Medalji Špele Mušič med mladinkami s pištolo in Urške Ber-lič med mlajšimi mladinkami s pištolo, finale Anžeta Blažiča in Denisa Kosmača pa so uvrstitve naših mlajših strelcev, ki so zelo motivirano nastopili na državnem prvenstvu.
V naslednji mesecih bomo prevetrili dogodke preteklega leta, pregledali spremembe na tekmovalnem področju ter začrtali nove smernice za prihodnjo sezono. Verjetno bo v društvu prišlo do nekaterih sprememb, saj nekaterih zadev ne uspemo premakniti z mrtve točke. Verjetno bo več znanega v naslednji številki Odseva, saj se bo pred družinskim piknikom Strelskega društva Trzin najverjetneje sestal tudi Upravni odbor, ki bo ocenil dosežke minule sezone in podal mnenje za delo naprej.
Damijan Klopčič
TÁ1CA
Kolikim Trzincem izven kroga strelcev je znana zgodovina in aktualni uspehi naših strelcev? Da bi dosegel cilj današnjega pisanja, moram nekatera dějstva vseeno ponoviti.
Trzinski střelci nizajo uspeh za uspehom in se sploh ne čudimo več, ker je tega toliko, da bi bilo čudno, če ne bi tako pogosto poslušali o novih uspehih. Z zračno puško trdno stojijo v prvi slovenski ligi, kar jim je uspelo tudi s pištolo. Zelo dobra so dekleta, ki so rutinirano ostale v drugi ligi, druga ekipa s puško paje na dodatnih kvalifikacijah preskočila oviro in se uvrstila v višjo ligo.
Imamo dve državni podprvakinji!
To, kar si vsak, ki tekmuje, želi in se veselije osvojitev katere izmed kolajn. Trzincem to uspeva, saj so na nedávnem državnem prvenstvu osvojili kar dve drugi mesti. Podprvakinji sta postali Urška Berlič med mlajšimi mladinkami in Spela Mušič med mladinkami, in to s pištolo. Poleg nj iju so se na vsesloven-
skem državnem prvenstvu imenitno odrezali še Jernej Adlešič in Andreja Blažič, ki sta se uvrstila v finale med osem najboljših v državi. To je kolektiven uspeh, in naj mi ne zamerijo tišti, ki jih v tem članku ne bom imenovai. Opazno je tudi delo trenerja Aleša Kosmača, ki je tudi »krivec« za dosežene uspehe.
Morda samo še nekaj podatkov: trzinski střelci so poleg Olimpije edino društvo, ki tekmuje na vseh nivojih slovenske lige, v preteklih štirih letih so uspeli kategorizirati kar 5 športnikov, v širšem izboru je kar sedem trzinskih strelcev državnih reprezentantův. Střelci Trzina se udeležujejo meddržavnih tekmovanj v
inu mU
Den Haagu, Zagrebu, Zenici, Miinchnu ... v slovenskih ligah sodeluje najvišje število tekmovalcev. Poleg lega so poznani kot eni od izredno urejenih društev (enotna oblačila, spletna stran na internetu, kolektivnost...). Tekmovanje za Pre-hodno skirco Borisa Paternostra je poznáno kot eno najbolje organiziranih. O uspehih strelcev bi se dalo še veliko napisali, vendar namen današnjega pris-pevka ni v tem, pač pa bolj kritično opisati odnos do tega edinega res uspešnega športa v Trzinu. Ti uspehi niso kar od Boga dani, ampak so rezultat ure in ure treningov, kondicijskih priprav in ne nazadnje tudi samih tekmovanj. Prav v tem paje težava, saj njihovi prostori ne zado-voljujejo niti najmanjšim pogojem, ki jih urejeno SD nujno potřebuje. Stisnjeni so v kleti občinske stavbě, ki ji niti »temna luknja« ne moremo reči. Od Občine in župana imajo zagotovila, da bodo v izp-raznjenih garderobah v šoli dobili svoj proslor pod soncem. To, kar jih sedaj najbolj vznemirja, je dějstvo, da projekt kar miruje in se okrog lega tako rekoč nič
ne dogaja. Radi bi vedeli vsaj približni »vozni red« ureditve novega strelišča, saj bi potem lahko k sodelovanju pritegnili tudi spon-zorje. Zavedajo se, daje občina trenutno investicijsko izredno obremenjena, zato tudi niso preveč nestrpni, vendar pa opozarjajo, da predolga negotovost lahko močno vpliva na nadaljnji razvoj tega športa pri nas, saj morajo dati podmladku, ki gaje vedno več, vsaj kolikor toliko vzpodbudno perspektivo. Zato střelci, ki jih ni lako malo, in tudi drugi, ki sledijo razvoju tega športa v Trzinu, javno pozivamo vse svetnike OS, uslužbence OU Trzin, predvsem pa gospoda Peršaka, župana naše občine, in tudi podžupana g. Valentina Kolenca, da storijo vse, kar je v njihovih prislojnostih in moči za rešitev lega problema, čeprav postopoma, tako da bo znan vsaj, kot že rečeno, »vozni red« investicije.
Sam sem bil slučajno navzoč na tekmovanju v Malinski, ki je po prihodkih mnogo šibkcj-ša od Trzina, vendar njihovo SD razpolaga poleg urejenega strelišča še z dodatnimi prostori, kot so WC-ji, garderobami, manjšo te-lovadnico z nekaj orodji za fitnes in računal-
niško opremo. Ko sem primerjal z raz-merami v Trzinu, mi je ostal nekak gre-nak priokus, kajti střelci iz Malinske niso niti približno tako množični in uspešni, kot so trzinski.
Še lo bi zapisat: skoraj ne mine dan, da střelci ne bi vadili in njihovi prostori so vedno dobro zasedeni med 18. in 20. uro. Ko sem bil neki dan pri enem od strelcev, mije pogled nanj přivábil hudotnušni nasmešek na lice. Sedel je za računalni-kom, z eno roko je izpisoval račune za storjene usluge, z drugo roko paje telo-vadil z utežjo. Gor-dol, gor-dol, pa klik faktura na tiskalnik. Koje bila ena roka utrujena, je utež prenesel na drugo, pa spet... Popoldan ob 18. uri pa na trening na strelišče. To je samo drobec iz vsak-danjika naših strelcev. Morda bi bilo dobro, da bi ob začetku investicije stopila vsa društva skupaj in rekla:«Letos dajmo střelcem, drugo leto smo pa mi na vrsti.« Lepa bi bila taka solidarnost med člani društev, saj nas vseh skupaj ni veliko, in bodimo vsaj mi solidarni in prijatelji!
Tone Ipavec
6 ^ ■PRTTíTíHlB	cw ' j<yL LI JMMBM^l ^ unqrw
	rm w ^ *
mm\c\ mmoNeo mou šmep
Že kai nekaj časa nismo nič slišali o trzinskem triatloncu Antonu Škrlepu, zato je prav, da mu spet namenimo nekaj vrstic. S triatlonom se aktivno ukvarja že 16iet. Tekmovanje jeklenih, kol triatlon tudi imenujejo, je sestavljen iz treh športnih disciplin ločimo pa kratki, srednji in dolgi triatlon. Naš sokrajan je večkratni državni prvak in pokalni zmagovalec v svoji katego-nji v uiatlonih vseh treh vrst. Njegov največji uspeh je bilo 3. mesto na evropskem prvenstvu v srednjem triatlonu leta 1994 \ zadnjih sedmih letih pa ves svoj napor vlaga predvsem v najdalji triatlon IRONMAN. Na teh najzahtevnejših tekmovanjih morajo tekmovalci přeplavali 3,8 km, piekolesariti 180 km in pieteči maraton 42,2 km. Za uvrstitev šteje seštevek časov vseh ti eh disciplin L.eta 1997 je na evropskem prvenstvu na Dánskem zaseděl 6.mesto, leto kasneje v Avstriji paje bil prvi v svoji starostni kategoriji ter 28 v končni razvrstitvi. Ker je cilj vsakega triatlonca uvrstitev na svetovno prvenstvo IRONMAN na Havajih, seje po dobrih rezultatih odločil poskusiti na kva-lifikaeijah /a uvrstitev na to prestižno tekmovanje Tako je leta 1999 na kvalifikacijah v Avstriji zasedel 1 mesto s časom 9 ui 47 min 1er se uvi stil na svetovno prvenstvo. Njegov rezultat je še danes sedini na svetu v kategoriji veterani od 50 do 54 let V letih 1999 do 2001 se je vsako leto kvalificira! na svetovno prvenstvo in tam tudi uspešno nastopil.
Po enajstih uspešno opravljenih tekmah IRONMAN in trikratni udeležbi na svetovnem prvenstvu sije za letošnjo sezono postavil cilj, da se ponovno kvalificira na svetovno prvenstvo na eni izmed evropskih tekem in postavi nov rekord v svoji starostni kategoriji 1er na svetovnem prvenstvu izboljša dosedanjo uvrstitev
Trenira praktično vse dni v lednu. Vsak dan opravi dve disciplini kolesari ali teče. kolesari ali plava. . Tedensko preplava 9-10 km. piekolesari 300 km in preteče 60 km.
Da bi lahko uresničil zastavljene cilje in se kosal s tekmeci, bi mu bila dobrodošla kakršnakoli pomoč.
Tanja Prelovšek
Priče smo bili: izvrstnemu predavanju Iržiške alpinislkc Irene Mrak o Afganistanu (15.4.), 6. srcčanju borcev in udeležencev NOB občine Trzin (15.5.), na predvečer 1. maja (praznik delà in vslop v EU) pa lepemu křesu v trzinskem kamnolomu.
PLANINSKO DRUŠTVO ONGER TRZIN
Planinci delovno naprej

,o\
»sao^
IZLET NA KOROŠAŠKE SLAPOVE
B. N. - Brezmejna navkreberlazenja
Brezmejno dolgo je trajalo, daje letošnji BN prikukal na piano. Saj veste - dolga zima, pomanjkanje sončnih žarkov in podobni zelo verjetni izgovori ... ©
Kakorkoli že - BN tudi letos prinaša pregled planinskih dogodkov na mladinskem odseku v letu 2003 in - za ude-ležence tabora Drežnica 2003 -težko pričakovani taborni časopis.
Za nastanek BN-ja so krivi Irena Mučibabić (urednica
pregleda dogodkov), Tomaž Kocman (urednik tabornega časopisa) in Emil Pevec (lepotni kirurg BN-ja).
Nekaj podrobnosti o letošnji knjižici: Rubrika 'Kaj pa, če je vse res?' prinaša še vroče izjave o MO, 'Skozi 2003' nas popeljejo slike in kratki članki, naslovnica tabornega časopisa pajasno dokazuje, da je najboljša paprika mrtva paprika.
Yam zdaj ni nič jasno? Kar BN v roke pa veliko užitkov ob branju. Člani planinskih skupin ga boste dobili na srečanjih, ostali rado-vedni pa si boste morali svoj izvod 'priboriti' kako drugače. Mogo-čc pri 'ta glavnih' v mladinskem odseku? Vprašajte in če si ga boste zares želeli ...
Tobofnl óoyoplf 9003 i Wt} = '>
Planinski pohodi v okviru Športne značke občine Trzin
Vse občane, ki so se odločili, da v okviru tekmovanja za športno značko Trzina opravijo planinske pohode, obveščarno. da imajo na izbiro še naslednje možnosti v organizaciji PD Onger Trzin:
nedelja	23. maj 2004	Velika planina	
petek	28. maj 2004	Rašica	(za upokojence)
četrtek	10. junij 2004	Rašica	(za upokojencc)
petek	11. junij 2004	Šmarna gora	
četrtek	09. September 2004	Šmarna gora	
petek	17. September 2004	Rašica	(za upokojence)
sobota	25. September 2004	Kamniško sedlo	
V primeru slabega vremena si PD Onger Trzin pridržuje pravico, da spremeni datum določenega pohoda.
Tabor in torkijade
Za mladinski planinski tabor na Dovjem imamo še vedno nekaj prostih mest. Prijavnico lahko najdete v prejšnji številki Odseva. Prav tako opozarjamo, da bodo tudi letos potekale »Poletne torkijade«. Za obe akciji si lahko »snamete« program na naši splet-ni strani http://onger.org/menu.php (poglejte pod »Aktualno«),
Znani slovenski pregovor pravi, da se »po jutru dan pozna«. Na občnem zboru so nam naši člani povedali, da bi si kdaj želeli tudi kakšen popoldanski izlet. Tokrat smo 14. maja izpeljali prvega. Šli smo si ogledat Korošaške slapove v vznožju Kamniškega vrha. Zbralo se nas je kar 16.
Z avtomobili smo se odpeljali do Bistričice pri Stahovici in jo od tam mahnili proti potoku Korošaku. Ogledali smo si prvi in zadnji (Koštarjev) slap, ostale pa si bomo ogledali kdaj drugič, ko bo pot suha in bo v strugi manj vode. Izlet je odlično uspel. Udeleženci so bili navdušeni nad njim, in si v příhodnosti želijo še kakšnega podobnega. Hkrati pa je to tudi vabilo, da se nam pridružite še vsi ostali.
Boštjan Kralj
Dan odprtih vrat
Tudi letos smo se planinci predstavili na dnevu odprtih vrat v OŠ. Razstava planinske opreme, fotografije s tabora, predstavitev planinskih skupin - to je bilo za opazovalce. Za tište bolj dejavne pa je Irena pripravila ustvarjalno delavnico, kjer so izpod spretnih rok nastajala orlova gnezda, iz katerih je nato pogumno kukal orliček - decembra 'rojeni' znak mladinskega odseka. Našega junaka - govorimo o orličku - pa so planinsko izobraženi lahko tudi opremili za planinski izlet - v računalniški igrici, seveda. Z njo seje potrudil Tomaž.
pripravi^^j^jjjS^i^^
razstavo planinske llfératui^
ŠAHOVSKE NOVICE
Lep šahovski pozdrav!
V zadnjem mesecu seje zvrstilo kar nekaj prireditev, kjer smo šahisti lahko pokazali svoje znanje in bojevitost. V soboto, 24. aprila, smo imeli v stari šoli prvenstvo občine Trzin. Nanj so bili povabljeni vsi Trzinci in člani našega kluba. Žal smo nad udeležbo nekoliko razočarani, saj seje na ta turnir prijavilo samo 10 igralcev. Trzince vabimo, naj se prireditev bolj množično udeležujejo, saj je klubsko življenje v zadnjem času res pestro, kar ne velja samo za šah. Rezultati prvenstva občine Trzin pa so naslednji:
mesto	igralec	točke
1.	Jukan Nesib	8
2.	Mihelič Mitja	7,5
3.	Jukan Damir	7,5
4.	Rojs Igor	7
5.	Štefe Janko	4,5
6.	Koštič Kasim	4
7.	Mlakar Slavko	3
8.	Banko Franci	2
9.	Kesič Borut	1
10.	Samobor Bojan	0
V soboto, 8. maja 2004, smo		igrali :
tantke Jure Borišek, Jana Krivec in Ana Srebrnič.
Reprezentantov sicer niso poslali v Trzin, kljub temu paje bila njihova ekipa zelo močna. Na prvih deskah sta zmagala Vojko in Marko Srebrnič, na nasled-njih dveh pa sta zmago slavila dva igralca iz Trzina: Mitja Mihelič in Igor Rojs. Za ta podvig zaslužita iskrene čestitke! Rezultat dvoboja med ŠD Trzin in ekipo Nove Gorice je bil presenetljivo ugoden za nas, saj smo izgubili samo z 2:4. Z nekaj več spretnosti pa bi lahko iztržili celo rezultat 3:3! V nedeljo, 16.5.2004, smo ob prazniku občine Trzin organizirali odprti turnir v pospešenem šahu. Prijavilo seje 60 igralcev, čeprav smo jih glede na lanski obisk pričakovali vsaj 80 ali več. Turnir je bil organiziran na zavidljivi ravni, tako da so bili tekmovalci s prostorom v osnovni šoli, s postrežbo in z nagradami zelo zadovoljni. Za pomoč se velja zahvaliti Osnovni šoli, Občini Trzin, Okrep-čevalnici Barca in podjetjema Bucsotrade ter Avto Mlakar. Hvala tudi prizadev-nim članom Šahovskega društva Trzin, da so z veseljem poprijeli za delo. Z veseljem vam lahko pokažemo rezultate Turnirja v pospešenem šahu ob prazniku občine Trzin, tabela je nekoliko skrajšana. Igrali so 9 partij.
	igralec	kategorija lokalni		klub	točke
			rating		
1.	Palac Mladen, CRO	GM	2635	Branik Maribor	8
2.	Nikolov Sašo, BUG	IM	2407	Sveta Trojica	7
3.	Rogulj Branko, CRO	IM	2459	NKBM Kovinar MB	7
4.	Podlesnik Bogdan, SLO	IM	2368	Mctalka Trgovina	6,5
5.	Črepan Marjan, SLO	FM	2281	Branik Maribor	6,5
6.	Krumpačnik Domen, SLO	IM	2232	ŠK Griže	6,5
7.	Zečevič Dean, CRO	IM	2338	Mladost Zagreb	6
8.	Kastelic Marjan, SLO	MK	2342	ŠD Novo Mesto	6
9.	Jukan Ntsib, SLO	III	1885	ŠD Trzin	6
31.	Bajec Borut, SLO	III	1841	ŠD Mengeš	4,5
32.	Mihelič Mitja, SLO		1648	ŠD Trzin	4,5
35.	Miklavec Jože-Tomaž, SLO	MK	1834	ŠD Trzin	4,5
39.	Koštič Kasim, SLO	1	1759	ŠD Trzin	4
-16.	Jukan Damir, SLO		1729	ŠD Trzin	3,5
47.	Skok Vladimir, SLO	II	1719	ŠD Trzin	3,5
50.	Hozdič Idriz, SLO		1632	ŠD Trzin	3,5
55.	Banfi Gregor, SLO	III	1739	ŠD Trzin	3
58.	Štefe Janko, SLO	III	1803	ŠD Mengeš	2,5
60.	Mlakar Slavko, SLO		1500	ŠD Trzin	0
Čestitamo Jukan Nesibu, ki seje v močni konkurenci uvrstil na 9. mesto! Ob koncu maja nameravamo organizirati šolsko prvenstvo v šahu. Še naprej bomo sodelovali tudi v celoletni ligi in na lokalnih turnirjih v okolici Trzina.
Franci Banko
m
SODOBNE PLINSKE OGREVALNE NAPRAVE
Sodobni ogrevalni sistemi so v zadnjih letih doži-veli hiter razvoj, k čemur jc največ prispevala uveljavitev kondenzacijske tehnike. Razvoj spod-bujajo zlasti /ahteve po zmanjšanju emisij toplo-grednih plinov in strah pred naraščanjem cen fosilnih goriv Z gotovostjo lahko zapi-šemo, daje na področju ogrevanja nastopil čas kondenzacijskih naprav. Tehnologija, ki izrablja tudi toploto zgo-revalnih plinov, skrito v vodni pari, je postala z najnovejšimi izdelki podjetja DE DIETRICH dostopna piav vsem Pri navadnih plinskih napra-vah dosega temperatura dimnih plinov od 120-140 stopinj Celzija. zato veliko dragocene energije uhaja v okolje, njihova posebna zgradba pa kondenzacijskim napravam omogoča. da dimne pline ohladijo do temperature, nižje od 60° Celzija (v idealnih piimerih celo na 30° Celzija) Izkoristki naprav iz serije Domoplus so tako kar 109 %, ob gospodarnosti pa zagotav-Ijajo tudi tiho in učinkovito oskrbo doma s potrebno toploto. Pri navadnih plinskih napravah največje izgube energije povzročata izklapljanje in ponovno vklapljanje, hlađen zagon pa poveča tudi emisijo škodljivih snovi v okolje V kondcnzacijske plinske naprave De Ditrich Domoplus so vgrajeni go-rilmki, ki se prilagajajo trenutnim potřebám po to-ploti, zato je število izklopov kar najmanjše. Toplotni izmenjevalnik v napravi je ulit iz posebne alu-minij-silicijeve litině, kar mu zagotavlja najboljši prehod toplote ter dolgo življenjsko dobo Serija Domoplus združuje naprave različnih naziv-nih moči, in sicer
Domoplus 3-15 (3,2 - 15 K W). Domoplus 3-25 (od 4,5 do 25 KW) in Domoplus 3-35 in 3-50 z večjo močjo. Možne so izvedbe z različnimi grelni-ki sanitarne vode (prostomina 50. 80 ali 130 lit-rov), zelo zanimiva paje tudi izvedba 3-25 CS, \ katere enotno ohišje jc vgrajen 55- litrski grelnik sanitarne vode. Ta naprava za\ zema samo 60 cm. ponuja pa najvišje udobje ogrevanja in tople vode Posebna odlika kondenzacijskih plinskih naprav De Ditrich je njihova popolna združljivost s sonč-nimi kolektorji. Takšni sestaví omogoćita uporab-niku še dodatno zmanjšanje stroškov za porabljeno energijo, saj v poletnih mesecih vso potrebno toploto zberejo kar sonćni kolektorji Naprava Domoplus tedaj deluje v varčevalnem programu in se vklaplja le ob večji porabi tople vode.
NOVICE IZ ŠD TRZIN (1)
Trzinski malonogometaši pa so s svojim tekmovanjem že začeli. V skupini Bežigrad so sicer začeli slabo, a to pripisujemo trenutni slabi formi. Odigrane tekme: 13.04.2004: MND Trzin - Samba Team	2:5
20.04.2004: Metropol - MND Trzin	5:2
04.05.2004: MND Trzin - Mergrad	1:4
Več, in seveda bolj tekoče informacije s komentarji lekem lahko dobite na spletni strani http://\vww.kapodol.com
PRIPRAVE OBČANOV NA ZEMELJSKI PLIN V TRZINU-V
Najprej nekaj za lisle, ki sle prezrli. pa vas to vprašanje zanima: Distributer zemeljskega plina v Trzinu PF.TROI. D.D. je v ap-rilski šlevilki Odseva občane obvestil, da bo prehod na zemeljski plin za objekte v stanovanjskem naselju Mlake predvidoma v drugi polovici maia 04
Po terminskem planu PETROLA je nredvideno, da se bodo delà, potrebna za prehod na zemeljski plin, izvaiala dva dni! Istočasno je občane obvestil, da moraio pravočasno obvestiti serviserie zaradi neobhodne meniave šob na plinskih troSilih.., Dodatno je poslal že 2. obvestilo (prehod na plin predvidoma Tiidnii teden v maiu in poeodbe).
Naše podjetje iTZiníenirine je v letu 2002 pregledavalo obsto-ječe plinske instalacije v naselju Mlake. Iz podatkov, ki smo jih takrat pridobili, je razvidno, da so obstoječe plinske instalacije večinoma neustrezne za prehod na zemeljski plin zaradi trenutno veljavne zakonodaje oziroma dotrajanosti naprav in opreme.
Izsledki pregledov pooblaščene dimnikarske službe pa so pokazali, da je ludi većina obstoječih dimnikov in sislemov za dovod zraka za zeorevanie neustreznih za prehod na zemeljski plin.
I- navedenega izhaja. da bo precei občanov v naselju Mlake moralo izvesti večii obsee del na obstoieći plinski instalaciji ob uvedbi zemeljskega plina, npr. sanacijo dimnikov in dovoda rrnka za zeorevanie in morda ustrezno zatesnitev navoinih spoiev plinske instalacije 1er meniavo dotrajanih plinskih Irošil-prelnikov in štedilnikov in še kai bi lahko našteli. Predvidevamo pa, da bodo preudarni občani zaradi optimalnih stroškov investiranja tudi modernizirali oziroma razširili sisteme ogrevanja (npr vgradnja plinskih greinikov z neodvisnim za-jemom zraka od prostora oziroma ekološko prijaznejših plinskih
greinikov zvečjimi izkoristki itd...).
I'osledice modernizacije sislemov oerevania bodo manjši stroški za porubljeno enereijo, čisteiše okolje in nenazadnje ludi opit malm stroški investiranja zaradi sočasnosti de! in večjega ob-sega del na plinskih instalacijah.
Občani, ki ne bodo že pretl nrehodom na zemeljski plin uredili, plinskih instalacii. bodo potrebna delà težko realizirali v predviđenih dveh dneh.
I.DEL:
NASVETI OBČANOM ZA USPEŠEN ZAČETEK PUNIFIKACIJE V NJIHOVIH OBJEKTIH
ODLOČITVE O VRSTI IN PROIZVAJALCU PLINSKIH NAPRAV IN OPREME
Prav gotovo bo občan izbiral med opremo in napravami, ki so cenovno najdostopnejše.
V nadaljevanju dajemo nekaj splošnih napotkov :
•	O IZB1RI PROIZVAJALCEV
Občani naj izbirajo le med na tržišču uveliavlienimi proiz-vajalci naprav, torej tislimi, ki so jim poznani. Slednji imajo dobro organizirano servisno mrežo in zagotavljajo primerno kvaliteto proizvodov.
•	O CENAH NAPRAV
Naj občane ne zavede neobičajno nizka cena naprav. Ta praviloma vodi h kasnejšim težavam pri obratovanju naprav (nezanesljivost delovanja ali okvare oziroma slabi izkoristki-zato večji stroški porabljene energije za ogrevanje).
•	O PLAČILNIH POGOJIH
Občani naj se izogibajo nedefiniranim pogojem odplačevan-ja. Pri odloženih plačilih naj bodo previdni. Občanom svetujemo, da se pred sklenitvijo pogodbe pozani-majo, koliko bodo plačali več zaradi odloženega plačila oziroma kakšni bodo obroki odplačevanja. Občanom svetujemo najetje namenskih kreditov pri bankah v Trzinu. Z SK.B banko v Trzinu naše podjetje poslovno so-deluje, zato vam v nadaljevanju (Poglavje o FINANCIRANJU) navajamo informativne podatke o namenskih kreditih te banke (glej poglavje F1NANS1RANJE v nadaljevanju). Občani pa bodo lahko kredit najeli tudi pri Banki Domžale, kot je že bilo objavljeno v Odsevu.
•	O IZBIRI IZVAJALCEV
Glede na obširnost in zahtevnost del na plinski instalacije svetujemo:
POSVET s serviserjem v primeru menjave šob pri plinskih trošilih (plinski grelnik, štedilnik...).
Za večje zahtevnejše investicije plinskega ogrevanja pa grk poročamo pred izvedbo posvet občana s trgovcem oz. doba-viteliem, projektantom oziroma inženiringom. ki spelje investicijo od zasnov do zagona plinskih naprav oziroma financiranja.
•	VSEBINI PRLMERNE PONUDBE IZVAJALCEV
Za dobro in optimalno ponudbo je potreben ogled ponudnika. Primerna ponudba vsebuje: Izdelavo potrebne projektne dokumentacije,
vsa demontažna in montažna delà, spremljajoča gradbena delà in zaključna delà ter zagon,
plačilne pogoje, lahko pa tudi specifikacijo materiala ter del, izdelano na osnovi projektov.
STROŠKI INVESTIRANJA
Na manjše stroške lahko občani vplivajo s preudarno izbiro pro-izvajalcev in dobaviteljev ter izvajalcev plinifikacije v njihovih objektih.
Občanom želimo pomagati v največji možni meri, in sicergoe; notiti naprave in opremo (zaradi količinskih popustov). Organizirati želimo optimalno število proizvaialcev in dobaviteljev ter kvalitetnih in usposoblienih izvajalcev (projektantov, monterjev in serviserjev plinske opreme).
Tako bodo tudi storitve, ki so za brezhibno obratovanie bistve-neaa pomena (vzdrževalna delà na plinskih instalacijah in servi-siranje naprav in opreme) ceneiše, hitrejše in optimalne. Pri dobro vzdrževanih in servisiranih napravah bodo tudi stroški porabliene energije za ogrevanje optimalni, manjši.
NEKAJ NAMIGOV OBČANOM
Občani naj na naš naslov, objavljen na koncu uvoda tega članka, čimprei sporočijo podatke.
Pomembno: Podatki občanov so informativni (niso obveza za naročilo oziroma izvedbo plinske instalacije). Na osnovi teh podatkov bomo ueotavliali predvideno-informa-livno količino naprav in opreme za plinifikacijo in informativen obseg del na plinskih instalacijah ter nenazadnje (kar je v naselju Mlake še posebej pereče) število potrebnih sanacij neustreznih dimnikov.
Z dobavitelji in izvajalci so naši razgovori že v teku. Prepričani smo, da bomo v primeru dobrega odziva občanov dosegli manjše nabavne stroške naprav, opreme in materiala. Prav tako bomo tudi dosegli manjše stroške za izvedbo plinifikacije v objektih občanov.
Potrebni podatki so:
•	Ime, priimek in naslov interesenta-investitorja za izvedbo plinifikacije v objektu,
•	kdaj bi želel občan realizirati notranjo plinifikacijo objekta, morda v kakšnih fazah,
•	kakšen obseg del predvideva oz. želi v I. fazi ali kompletno;
Primeri: samo menjava plinskega grelnika, sprememba vrste grelnika (z dodatnim eksternim boileriem za toplo vodo, prisilni vlek grelnika namesto naravnega), boliše krmilienie-reeulaciio ogrevalne naprave, kondenzacijski grelnik, morda menjava dotraianih radiatoriev. armatur-pip za toplo in hladno vodo, menjava sanitarnih elemen-tov v kopalnici, zamenjava keramike-stenskih in talnih ploščic, sanacija dimnika oziroma dovoda zraka, ipdb.). h kateremu proizvajalcu naprav oziroma opreme se občan nagiba oziroma kakšen grelnik namerava vgraditi;
•	kakšne vrste plačilnih pogojev želi;
drugi podatki, ki niso navedeni, pa občan meni, da so za plinifikacijo njegovega objekta pomembni.
OCENA PREDVIDENIH STROŠKOV INVESTICIJE
Glede na obseg del plinifikacije in izbranega proizvajalca naprav in opreme ter vrsto naprav so stroški plinifikacije različni. Za boljšo predstavo investitoriev o velikosti investicii ter lažio grobo flnančno konstrukcijo v nadalievaniu navaiamo informativne stroške glede na predviden obseg plinifikacije objektov. in sicer:
•	Za zamenjavo šob pri plinskih trošilih naj se občani obrnejo na njihove serviserje.
•	Interesenti se lahko obrnejo za dodatne informacije na naše podjetje (konkretni stroški na podlagi ogleda objekta občana), in sicer za naslednje vrste investicij glede za podatke, s katerimi razpolagamo.
INFORMATIVNI STROŠKI PO TRENUTNIH PODATKIH ZA NAVEDENO VRSTO DEL:
Menjava dotrajanega plinskega grelnika z ureditvijo plinovodne instalacije: od 350.000 do 500.000 SIT
Menjava dotrajanega plinskega grelnika in sanacija dimnika ter sistema zraka za zgorevanja: od 500.000 do 750.000 SIT
Razširitev sistema plinskega ogrevanja z dodatnim trošilom-z vgrajenim ali zunanjim bojlerjem za toplo vodo oziroma menjavo dotrajanih radiatorjev: od 750.000 do 1.000.000 SIT
Razširitev sistema plinskega ogrevanja z dodatnim trošilom z vgrajenim ali zunanjim bojlerjem, zamenjavo armatur - pip za toplo in hladno vodo ter sanitarnih elementov v kopalnici vključno z novo keramiko-talnimi in stenskimi ploščicami: od 1.000.000 do 1.300.000 SIT
Opomba: Stroški so različni glede na predvideno opremo različnih proizvajalcev!
FINANCIRANJE
Osnovne informacije o namenskih kreditih smo pridobili na SKB banki v obrtni coni, Blatnica 1 v Trzinu (Piramida).
INFORMATIVNI PODATKI
•	SKB banka bo odobravala namenske kredite v skladu s svojo poslovno politiko ne glede na poslovno sodelovanje občanov z banko, torej za komitente in nekomitente banke enakov-redno.
•	Stroški kredita bodo manjši kot sicer, ker z banko poslovno sodelujemo.
Obrestna mera bo subvencionirana.
•	Kako do kredita?
Stranka-občan(ka) bo praviloma lahko izpolnila potrebno dokumentacijo na domu, lahko pa bo urejala vse potrebno za namenski kredit tudi na banki. Na osnovi te dokumentacije, ki jo stranka prinese na banko, bo le-ta preverila pravilnost dokumentacije in kreditno sposobnost stranke. Pogoje za kreditno sposobnost bo stranka dobila ob izpolnjevanju potrebne dokumentacije za odobritev kredita.
•	Doba odplačevania kredita
Glede na višino investicije bo možna doba odplačevanja 1 do 6 let.
•	Informativni izračuni odplačevania kredita
Mesečni obroki so odvisni od dobe odplačevanja in višine investicije.
Doba odplačevanja -2 leti INVESTICIJA / OBROK
350.000 SIT / 15.700 SIT 500.000 SIT/22.700 SIT 750.000 SIT/33.600 SIT 1.000.000 SIT/44.800 SIT 1.300.000 SIT/58.300 SIT
Doba odplačevanja-3 leta INVESTICIJA / OBROK
350.000 SIT / 10.800 SIT 500.000 SIT / 15.500 SIT 750.000 SIT/23.200 SIT 1.000.000 SIT/31.000 SIT 1.300.000 SIT/40.300 SIT
Doba odplačevanja - 5 let INVESTICIJA / OBROK
750.000 SIT / 14.900 SIT 1.000.000 SIT / 19.900 SIT 1.300.000 SIT/26.300 SIT
II. DEL:
SANACIJA DIMNIKOV, PRIPRAVE NA SANACIJO, NAJPOGOSTEJŠE NAPAKE IN REŠITVE IZ PRAKSE
NAJNUJNEJŠI NAPOTKI OBČANOM ZA SANACIJO Sanacije so potrebne pri prehodu na drugo vrsto goriva (v našem primeru na zemeljski plin) in s tem povezano sodobnejšo izvedbo kotla oziroma plinskega grelnika.
Praviloma obstoječi dimnik ne ustreza bodisi zaradi dotrajanosti, zahtevnejših predpisov oziroma standardov. Gre za tehnične lastnosti dimnika (presek, odpornost na kondenzat inp.) ali poškodbe dimnika, katerih posledice so uhajanje dima, neprijeten vonj.
1. Varianta sanacije
Praviloma je najcenejša torej optimalna rešitev vgradnja ustrez-ne nove dimne tuljave v obstoječi dimnik. Pod določenimi pogoji pa (z ogledom jih preveri projektant) lahko izvedemo izpust dimnih plinov na fasado).
7 Varianta sanacije
Kadar nam prostorske in estetske možnosti dopuščajo, pa lahko opustimo obstoječi dimnik in zgradimo troslojnega (v praksi pri nas manj uporabljena rešitev za stanovanjske objekte, zato se bomo omejili na 1. varianto).
PRIPRAVE NA SANACIJO
•	Pogoj za optimalno in uspešno rešitev sanacije je projek-tantov ali izvajalčev ogled dimnika.
Na podlagi danih pogojev kot so stanje obstoječega dimnika in obstoječi gabariti objekta, se predvidi način sanacije.
•	Osnova za sanacijo dimnika je izračun potrebnega prese-ka in višine glede na vrsto kotla oziroma plinskega grel-nika ter glede na moč kotla in vrsto goriva.
NAJPOGOSTEJŠE NAPAKE PRI SANACIJAH DIMNIKA
•	Najpogostejša napaka je napačna izbira oziroma lokacija kotla oziroma plinskega grelnika.
S pravilno izbiro vrste grelnika (odloči strokovnjak projektant) je lahko sanacija dimnika enostavnejša in cenej-ša ter estetsko sprejemljivejša.
•	Druga napaka je nepravilna razvrstitev čistilnih odprtin na dimovodih, ki je odvisna od višine dimnika.
Pri izvedbi oziroma sanaciji je potrebno posvetiti pozornost tudi horizontalni dolžini in pravilnemu naklonu dimniškega priključka (zahteve poda praviloma že proiz-vajalec kotla).
•	Pomembne so tudi dimenzije teh odprtin za kontrolo in čiščenje, ki so določene glede na premer dimovoda.
•	Izjemno pomembna je vgradnja dimne tuljave, le-ta se ne sme dotikati-drgniti ob plašč dimnika.
•	Neprimerno je izoliranje tuljave s sipkim materialom.
•	Uporaba diletacijskih elementov je obvezna.
•	Tuljava mora biti nameščena v zadostni (predpisani) razdalji od gorljivih materialov.
REŠITVE PROBLEMOV PRI NEUSTREZNIH OBSTOJEČIH DIMNIKIH
Podališcvanie dimnikov
V	praksi pogosto na osnovi izračuna potrebne višine dimnika ugotovimo, daje obstoječi dimnik prenizek, torej neustrezen.
V	takih primerih je potrebno povećati višino dimnika, vendar le z zato primernimi elementi-deli.
Zamiki dimnikov
Obstoječi dimniki so pogosto bodisi neravni oziroma iz različnih vzrokov celo vertikalno zamaknjeni, kar je na videz nereš-Ijiv problem, če odmislimo z večjimi stroški povezana gradbena delà (odpiranje dimnikov in vzpostavitev prvotnoga stanja). Praviloma so takšni primeri rešljivi s posebnimi vmesnimi deli (fazonskimi kosi za zamik dimnika). Kadar je zamik večji in zato kot vmesnega kosa glede na vertikalo večji od 30°, moramo omogočiti čiščenje dimnika na tem delu z dodatnimi kontrolními vrati. iTZinženiring
'S: Občani naj za vsa dodatna pojasnila POŠII.JAJO VI'RAŠANJA '■> ZELJE PRAVOČASNO NA:
"" 'TZinženiring C.A.Bitenca 68, 1000 Ljubljana (lahko na dopisnici
ali v pismu)
-	po faksu na FAX/TEL (01) 51 99 033 (kratko sporočilo lahko
pustijo na tajnici)
-	ali pokličejo na tel. (041) 636 977
BREZFLAČMi HY®ipark||
Pravijo, da fotografija lahko povc več kot nekaj tisoč besed. Res je, toda slika brez komentarja lahko ne pove ludi nič. Tako sem se odloćil, da bom pisal brezplačne komentarje ob fotografijah. V prejšnji številki so bili na udaru prometni znaki s tablami ali brez njih. Dobra dva meseca nazaj so menjali obcestne svetilke na cesti Rašiške čete. Prometni znak z oznako neprednostne ceste paje přivit na steber, kot kaže pričujoča fotografija. Kako površno delo! In če napišem še, da so bile pri računu zagotovo
obračunane štiri matice. Ob tem se vprašam, kje je občinski nadzor nad izvršenimi deli, pa tudi nad denarjem, s katerim se plačuje nekaj, kar ni bilo narejeno.
Res, da bom lahko če z nekaj mesecev spet brezplačno pisal o prometnih znakih, ki ležijo na tleh. Gre za začarani krog.
EVROPA
TRADICIJA
Če lepo zapišem, je v Trzinu res tradicija, da vse zaniuja: od Od-seva pa do izgradnje ali obnove šol, vrtcev ali cest. Res pa, da raz-pravljajo o razrešitvi uredništva, ker zamuja nekaj dni, za večme-sečne zamudc pri naši, za nas najdražji cesti, Jemčevi aveniji, pa vse lepo in prav. Tudi o ceni ene granitne kocke vesta le Bog in sv. Peter.
Končno so našo najdražjo cesto odprli. Brez rdeče preproge, po kateri bi se sprehodil naš poglavar, in brez pionirjev, ki bi mahali z zastavicami. Ob otvoritvi in tudiobčinskem prazniku je bila naša najcesta brez cne same zastave. Čestitamo! Naša Jemčeva je pa res velika umetniška stvaritev. Med seboj se preplctata granitna kocka in asfalt. Vclcmojstri arhitekture, tudi naši, pa so pri svojih slorit-vah uporabljali vsaj tri materiale. Da se v Trzinu ne bi izneverili tradiciji, so kot portal na avenijo naredili lepo leseno ogra-jo, in to na Čebulovem mostu čez Pšato.
PS: Mogoče je zmanjkalo de-narja za nekaj metrov obnove ograje. Čez eno leto bomo presenećeni.
vse: Jožc Seljak
Doživeli smo, Slovenci, res največji dan v zgodovini. Prišli smo v Evropo. Okoli leta 1958 sem se učil, daje Jugoslavija na Balkan-skem polotoku, ki leži na jugu Evrope. Ne razumem: ležim na jugu Evrope in sem přišel v Evropo. Toda kaj mi pomaga Evropa, če tudi tam kradejo, kot so kradli pri nas, na špici Balkana, v Sloveniji. Prišli smo v Evropo in že prvi dan so nam Evropejci ukradli zastavo EU na najbolj bogati Občini v evropski Sloveniji. Prav tako ne razumem, da najbolj bogata občina nima toliko denarja, da bi kupila še eno zastavo te države, v kateri kradejo evropske zastave. Pravzaprav pa bi lahko kupila še nekaj zastav za rezervo. Tako pa na naši občinski zgradbi visijo le neugledne, neprepoznavne zastave.
Trzinci, za Evropo bo treba delati več, saj imajo tam nekaj sto po-slanccv. Pljunimo v roke!
lojze peterle
(p/ačan článek)
Politična pot Lojzeta Peterleta je slovenska in zanimiva. Naj samo naštejemo nekaj njegovih najvažnejših funkcij: soustanovitelj slovenskega krščanskosocialnega gibanja, predsednik slovenskih kršćanskih demokra-tov. predsednik prve demokratično izvolje-ne vlade, ki je Slovenijo popeljala v samostojnost, večkratni minister za zunanje zade-vc RS in predsednik komisije DZ za evropske zadeve, prvi podpredsednik Evropske zveze kršćanskih demokratov, soustanovitelj Nove Slovenije krščanskoljudske stranke, predsednik Komisije DZ za evropske zadeve, član predsedstva Konvencije o příhodnosti EZ kot edini predstavnik 13 članic kandidatk v predsedstvu ter član delovne skupine za trajnostni razvoj pri prcdsednikii Evropske komisije Romanu Prodiju, opazo-valec v Evropském parlamentu (poslanska skupina EPP-ED) ter podpredsednik Zveze evropskih federalistov. Kaj vam osebno pomeni politika? Politiko razumem kot prizadevanje za skupno dobro.
Kaj varn pomeni Evropa? Čudoviti svet različnosti, ki tolikokrat ni znal živeti v skladu z njimi. da se jih je lo-teval z vojnami. Enkratni projekt, ki svo-bodnim narodom omogoča, da živijo v med-sebojnem spoštovanju in miru, se demokratično odločajo in prostovoljno sodelujejo.
Najlepši spomin iz vašega zdaj ze več kot petnajstletnega političnega clelovanja.
Najmočnejši je proglasitev slovenske države. najlepši pa je povezan z edinim »političnim« pismom nepolitičnega delà družine. »Ali, kakorkoli se bo danes zgodilo, mi sma s teboj.« Saj ni treba veliko ugibati, kdaj se je to zgodilo...
Ste bili kdaj sodelavec Udbe? Ste kdaj pomislili, da hi postali član konmnistične partije?
Ne. Nikoli, pa tudi vprašali me niso. Na kaj ste v svojem življenju najbolj po-
Na svojo družino in na osamosvojitev Slovenije.
Pred kratkim ste dejali, da so tudi v Sloveniji časi zreli za temeljile spremembe. S tem v z vezi se tudi veliko govori o določeni razklanosti bivših pomladnih strank. Ali mislile, da je bila izkušnja preteklosti dovolj poučna?
Ne vidim še ravno prepričljivih dokazov za to. Zgubil seje smisel za bistveno in skupno. Nekateri celo trdijo, da velikih slovenskih političnih tem ni več. Vsak skupen na-stop - podlag in potřeb za to je vsak dan več - je prispevek k ozračju, ki lahko omo-goči spremembe. Ne vidim možnosti za uspeh. če ne bo prišlo pravočasno do skupne vizije, strategije in projektov. Dvanajst let liberal(istič)ne vladavine je v marsičem razvojno zabetoniralo Slovenijo, pa ne mislim samo na vse večje razlike v razvitosti med slovenskimi pokrajinami. Novega razvoj-
nega cikla v Sloveniji ni mogoče začeti samo s pragmatičnim povolilnim pristopom. Potreben je po vertikali in horizontali zelo usklajen projektni pristop, čc ne lahko prva leta mandata stečejo brez pravih reform. Poudarjam še eno: uspeha ne more zagotoviti seštevek resorskih politik, ampak nov pogled na celoto slovenske vladne politike. Problemov zdravstva ne more rešiti ministrstvo za zdravje, problemov kmetij-stva pa nc samo ministrstvo za kmetijstvo. Fev-dalno razporejanje stolčkov in pomanjkanje medresorske sinergije v več mandatih seje iz-kazalo za škodljivo.
Posebno na Primorskem, pa tudi v celi Sloveniji, je bilo v zadnjih časih veliko govora o novem dnevu spomina sosednje republike Italije: 10. februar se zgodovinsko poklanja vsem tištim /stranom, ki so po vojni zapustili tedanjo Jugoslavijo. S tem v z vezi so se v Italiji tudi ponovno pojavili ostřejši očitki na račun Slo-vencev glede povojne preteklosti (brezen). Ob vsem tem pa radi poiabljamo na zgodovino Primorskih Slovencev. Tudi župani primorskih občin so pred kratkim zahtevali, da Slovenija s svojim dnevom spomina obeleži njihov doprinos pri razvoju slovenskega nucionatnega vprašanja. Kako uskladiti vse te tako različne in zelo občutene potrebe in hkrati ne skulili dobrososedskih odnosov in prizadevanj za skupno dobro v zgodovinskem letu, ko meje izginjajo?
Za dobre odnose in za dobro příhodnost jc potrebno vsaj naslednje: glede preteklosti resnico-ljubnost in pravičnost, glede sedanjosti in příhodnosti pa najprej medsebojno spoštovanje brez ideoloških očal preteklosti in skupni interesi.
Problemi v zvezi z zgodovino nastopijo vedno, ko pogled nanjo ni uravnotežen in je interesno omejen. Ravno zato sva pred leti z italijanskim ministrom za zunanje zadeve Emiliom Colom-bom prišla do soglasja, naj se o zgodovini najprej izrazijo strokovnjaki - zgodovinarji, potem pa naj se oglasi politika s správními dejanji. Po petdesetih sestankih mešane zgodovinsko-kul-turne komisije so zgodovinarji našli skupen jezik o vseh treh totalitarizmih: fašizmu, nacizmu in komunizmu, tudi o fojbah. Žal so rezultati skupnega delà omenjene komisije zlasti v Italiji ostali javnosti skoraj nepoznáni, politika pa jih ignorira. Stanje pred 1. majem ni razveseljivo. Čeprav smo člani iste EZ, z istimi vrednotami in načeli, tekmujemo v novih praznikih, v katerih bo malo spomina na skupno prihodnost. Nacizem je v Niirnbergu doživel tudi sodni epilog. Fašizem, ki so ga Slovenci izkusili prvi (slovenščina je bila prepovedana celo v cerk-vah), in komunizem pa takšnega epiloga ništa doživela. Potreben je načelen odnos do vseh totalitarizmov in do vseh fojb: na Krasu, v Emilii Romagni in v Rogu. Če bi ležali v kraških fojbah Italijani zato, ker so bili Italijani, bi v roških breznih ne ležalo več kot 10.000 Slovencev. Kriterij je bil ideološki, ne nacionalen. In v breznih Emilie Romagne ni bilo Jugoslovanov! Enostranskosti in poenostavitve nam ne bodo pomagale naprej. Dokler bo tako, bo govora o boljših in slabših totalitarizmih in bazoviške žrtve bodo še naprej za ene narodni heroji, za druge pa teroristi, namesto da bi bili deležni spoštljivega spomina. Katere vrednote so temeljne za sodobnega evropskega politika?
Tište, ki so omogočile uresničitev doslej najbolj
uspešnega mirovnega in političnega projekta v svetovni politični zgodovini. Evropska skupnost seje začela tako, da so se njeni očetje Schuman, Adeanuer, De Gasperi in drugi zedinili za temeljne vrednote in načela bodoče skupnosti. Na sam začetek in vrh so postavili dostojanstva člověka in naro-dov. Od tu izhaja spoštovanje identitet in politika enotnosti v različnosti. To je trajno izhodišče EZ. Tudi načelo solidarnosti in sociálno- tržne ekonomije je povezano s tem. EZ jc bila uspešna in privlačna, ker je bila pozorna do tistih, ki so imeli manj. Temeljnih vrednot in načel zaradi širitve ni treba spreminjati, pač pa jih dosledno upoš-tevati v EZ 25 držav članic. Vsak evropski politik je od nekjc. Evrops-kost ne pomeni odpovědi lastnemu, nacio-nalnemu, identiteti, ampak uresničevanje lc-tcga v širšem okviru, v večji skupnosti. Zato mora evropski politik, če hoče svoji državi dobro, želeli dobro vsej skupnosti. Evropsko je tisto, kar vsem pomaga k nap-redku, drugo so stari nacionalni egoizmi.
VKonvenciji ste kot edini zastopali vse države kandidatke. Znana so vaša prizade-vanja za enakopravnost vseh držav članic ter delo v posebni kontaktni skupini za kulturo. Pomemben je vaš prispevek pri nastajanju ustave na potlročju odnosa tlo civilne družbe, s tem v zvezi za sestavo 51.čtena, ki urejuje vprašanje otlnosa do Cerkve in do nekonfesionalnih organiza-cij. V kolikšni meri ta izkušnja dograjuje politično pot predsednika prve slovenske demokratično izvoljene vlade? Najprej - brez te izkušnje ne bi bil izvoljen v predsedstvo Konvencije. Drugič - odnos do civilne družbe. Zelo sem vesel, daje Konvenciji v naslovu VI. »Demokratično življenje Unije« uspelo opredeliti odprt odnos do civilne družbe, v členu 51. pa še posebej odnos do Cerkve in nekonfesionalnih organizacij. Sleduje se mi zdi pomemb-no zato, ker presega ideološki pristop (žalostni zgledi iz evropske preteklosti) in vzpostavlja odprt. reden in prcgleden dialog s Ćerkvijo in nekonfcsionalnimi organizaci-jami, hkrati pa jim priznava identiteto in poseben prispevek. Gre za to, da na osnovi medsebojnega spoštovanja prispevamo h kakovosti sožitja in sodelovanja v združeni Evropi iz različnih duhovnih izhodišč. Prepričan sem, da lahko uveljavljanje načela participativne demokracije močno okrepi kakovost delovanja predstavniške demokracije.
Kakšen je profil idealnega evropskega po-slanca? Znanje jezikov, strokovna pottko-vanost, sposobnost komunikacije, umešče-nost v neki zgodovinski prostor, jasni cilji? Prvo je: biti to, kar si. Evropo bogatimo s svojo različnostjo. S ponosom in samoza-vestjo, brez manjvrednostnih in večvred-nostnih kompleksov.
Ne poznam idealnih, poznam pa precej zelo dobrih evropskih poslancev. Vsi imajo jasno identiteto, izrazito osebnost in izražajo jasno politično voljo. Interese narodov in držav, iz katerih izhajajo, umeščajo v evropski okvir in so z njimi uspešni tako, da mislijo na celoto.
Podkovanost v temah in dobro znanje vsaj dveh delovnih jezikov spada v predpostavke.
Kaj naj Evropa najprej prinese Sloveniji? Samo listo, kar ji je desetletja pomagalo naprej. Otroke pa bo treba naročiti doma.
Kaj bi slovenskega ponudi1 vsem evropskim državom in kaj je tislo, kar bi najraje skrili?
Slovensko pesem in podjetnost, veliko le-pote, dober cviček in neoporečen med. Kakšno preočitno pritlehnost in kakšno nepotrebno stokanje bi pa res skril. V intelektualnih krogih je Se veliko pomis-lekov o Evropi. Znova in znova sepojav-Ijajo strahovi o tem, kako težko bo v prihodnje ohraniti narodno samobitnost. V čem bi lahko bil tak strah upravičen? Podobne strahove so imele ludi druge manjše države članice, ki so vstopile v Zvezo pred nami. Druga za drugo so izkusile in dokazale, da njihova identiteta ni ogrožena zaradi vrednot. načel in pravil same Zveze. Pravzaprav so svoje identitete okrepile -tudi s pomočjo gospodarskoga razvoja. Drugo paje vprašanje, kakšen je odnos do naše~idenlitete doma, kakšna je recimo naša domovinska in državljanska ter narodna vzgoja. Nekaterim je tuje in odveč vse naš-leto, čeprav bi glede identitete potřebovali prav to. Z identiteto bomo vzdržali, če jo bomo doživljali kot vrednoto. Tudi tega ne moremo naročiti v Bruslju. Zakaj strah? Del odgovora vidim v strašen-ju listih, ki jim naša odločitev za vstop v EZ ni všeč, drugi del bi bil lahko povezan z nepoznavanjem kulturnih temeljev, iz katerih živi EZ z enotnostjo v različnosti. Vtis pa imam, daje Strahov vse manj.
Kako hosta urejena zdravstvo in izobraže-vanje? Bomo imeli v vseh državah Unije enake pravice kot doma?
Šolstvo, vzgoja, kultura, večina sociálně politike, zdravstvo, šport in javna uprava ostajajo na ravni nacionalne politike. Nihče iz Bruslja nam ne bo rekel, kaj se morajo otroci učiti V šolah. To je naša stvar, obstaja pa volja, da bi imeli nekaj skupnih vsebin v zgodovini, ne da bi bili prizadeti naša suverenost ali identiteta. Potem so še skupni projekti, kot je Erazem, ki na primer pomeni, da začneš Studirati v Ljubljani, nadalju-jeS v Berlinu in končaš v Londonu. Milijon Studentov v Evropi so lani sestavili Studij z več univerzami.
Vas lahko lorej vprašamo, kdaj se bodo začeli v Bruslju tečaji slovenščine? Seveda, septembra 2004.
Pred kratkim ste ponovno přejeli dve laskavi nagradi: mednarodno nagrado Josef Krainer so vam v Gradcu podělili 19. marca, 21.marca pa ste bili na kongresu Zdru-lenja evropskih federalistov v Genovi izvu-Ijeni za podpredsednika. Kakšni občutki vasprevevajo ob takih priznanjili? Nikoli nisem dělal zase. Delam za Slovenijo, za združeno Evropo, za mir v svetu. Nagrade so potrdilo tega delà.
/Va novinarski konferenci v Dolenjskih Toplicah ste se v lednu boja proti raku zavzeli za celostno in celovito reševanje vprašanja zdravja, ki postaja tudi v naši družbi eno izmed osrednjih vprašanj. v mojem boju za zdravje sem po številnih srečanjih z bolnimi in zdravími oz. ozdrav-
Ijenimi ter po branju obsežne literature poglobil oseben pogled na vprašanje zdravja in přišel do prepričanja, daje rešitev tega ključnega družbe-nega vprašanja odvisna predvsem od tega, kako bo najprej vsak sam skrbel za svoje zdravje. Očitno je, da bo državna zdravstvena blagajna še dolgo prekratka, da bi lahko pokrivala vse večje potrebe zdravstvenega sistema ob znanih trendih bolezni, ki jih verjetno ni mogoče zni-žati na kratek rok. Vprašanje bi bilo enostavno, če bi ga lahko rešilo ministrstvo za zdravje oz. denar.
Potreben je celovit in dolgoročno naravnan pri-stop, v katerem bodo sodclovali vsi glavni de-javniki po liniji države, stroke, civilne družbe. Vprašanje zdravja bi moralo postati skrb vse vlade, ne samo ministrstva za zdravje, Se pose-bcj resorjev za šolstvo in znanost, socialo in družino, gospodarstvo, kmetijstvo in okolje. Veliko vlogo pri tem imajo: družina, mediji ter cerkve in druge verske skupnosti. Ne samo v Sloveniji, tudi v celi Evropi (z razli-kami sicer) in v Ameriki je zdravstveno stanje slabo. Vse bolj se utrjujc prepričanje, daje za tako stanje kriv napaćen način življenja, še posebej napaćen odnos do hrane. Veliko je mogoče storiti za zdravje že s sprc-membami v osebnem načinu življenju, ki niče-sar ne stanejo - ne posameznika, ne države. Državi bi se dolgoročno zelo izplačalo, če bi drugače kot doslej podprla programe s področja preventive.
Tega vprašanja ne kaže gledali v predvolilni luči, niti nc skozi teden boja proti raku. Potrebna bodo desetletja trdega delà, da bomo z združe-nimi napori lahko trende obrnili v smeri več zdravja. Želim si, da bi ta cilj podprli močno in na široko, rekel bi plebiscitarno, vsaj tako, kot smo podprli našo pot v Evropsko zvezo. Nekateri pravijo, da je velikih slovenskih tem zmanjkalo. Ne bo držalo, zdravje je gotovo eno izmeď njih in tako ali drugače zadeva sleherne-ga med nami.
Le zakaj bi moral umreti bolan in v trpljenju, se je pred nekaj stoletji spraševal sloviti Benečan Carncro, ki je bil pri šliridesetih na tem, da umre. Po oďločitvi za spremembo življenjskega stila in odnosa do hrane je ozdravěl in živel Se 62 let!
Torej na kratko troje načel za utrjevanje zdravja?
Za zdravje si odgovoren sam. Viri zdravja so v tebi.Preglej čimprej odnos do sebe, do Absolut-nega, do bližnjih in do narave. (Svetujem, da čimprej začneš, v državni zdravstveni blagajni je vse manj denarja.)
Največja vrednota danes?
Člověk od spočetja naprej.
Kakšno dimenzijo imata v vašem osebnem
življenju smeh in ironija?
To je absolutno nujno. Humor je včasih edini
način, da preživimo. Ločujem med ironijo in
cinizmom. Z ironijo si lahko na žlahten način
pomagamo naprej, cinizem pa nam ni v kakšno
posebno pomoč.
Kaj pa glasba? »Če boste prihodnje poletje v Bruslju, nikakor ne bodite presenećeni, če bo bradati možpred vašim najljubšim barom mno-žici igral evropsko himno na orglice, nato pa se bo izkazalo, da je to nekdanji slovenski premier in morda prihodnji predsednik Evropske-ga parlamenta«, je o vas zapisal European Voice.
Glasba mi je od nekdaj posebno pri srcu. Že kot otrok sem se sam naučil igrati orglice na paši, v Studentskih letih_pa so seveda prišli na vrsto tudi ansambli. Ze kot študent sem začel peti v APZ sv. Cecilije pod vodstvom dirigenta Tomaža Tozona, nato pa vrsto let v zboru Anton Foerster, ki sem ga tudi soustanovil. Vmes pa sem, ker so se pojavile neke posebne težave na glasilkah. opravil pri prof. Jasni Sfiligoj Spiller še šo-lo solopetja. Moj priljubljeni instrument? Harmonika, da o orglicah, ki tako vznemir-jajo nekatere v Sloveniji, ne govorim. Z veseljem pa posežem tudi po drumelci. enem najstarejših evropskih inStrumentov.
Avgusta lani ste našo kranjsko sivko pope-Ijali v areno svetovnega čebelarstva in... spet uspeh! Kje so skrivnosti tega uspeha? Morda prav pri enostavnem dějstvu, da če-belarstvu pravimo poezija kmetijstva. Med Slovenci je bila od nekdaj posebej spošto-vana gospodarska dejavnost. Čebelarji so pri nas zelo cenjeni zaradi dobrodejnih će-beljih pridelkov. A vi sprašujcte po svetov-nem čebelarskem kongresu v Ljubljani: Apimondijo je obiskalo čez 6000 čebelar-jev iz 94 držav vsega sveta inje močno promovirala Slovenijo, Se posebej pa našo čebelo - kranjsko sivko, ki slovi po svoji kakovosti v svetovnem merilu. Kaže, da se bo zaradi Apimondije začel v Sloveniji razvijati posebni ćebelarski turizeni. Mimogre-dè - prvi strokovni učitelj čebelarstva v nekdanji monarhiji je bil Anton Janša iz Březnice na Gorenjskem. Postavila ga je ccsarica Marija Terezija. Malo za šalo, precej pa zares - slovenski (svoj) med sem promoviral ludi v Bruslju, ko sem ga razdelil članom predsedslva Konvencije o příhodnosti Evrope. Predsednik Konvencije in bivši predsednik Francije - Valéry Giscard D' Estaing je tudi sam čebelar, redki pa vedo, da tudi on ćebe-lari s pridnimi kranjskimi sivkami. Z njimi gaje oskrbel v Franciji živeći slovenski čebelar Lojze Ivanec.
hi ob vsem lem res ostaja čas za kolo ? Drži, tla hoćete peš po romarskipoti v Santiago de Compostela?
Ah, kolo! Desetletja že, od Studentskih ča-sov naprej, praviloma v začetku avgusta, opravim daljšo turo po Sloveniji ali po sosednjih pokraj inah Avstrije, Italije in Madžarske. Leta 1994 sem kot zunanji minister z mlado slovensko kolesarsko druščino pri-kolesaril tudi do Krakova, Auschwitza in papeževega rojstnega kraja Wadovice. Večkrat sem se odpravil v Dolomite, v posebno zadovoljstvo pa so mi poti po slovenskem zamejstvu. S prijatelji sem večkrat obvozil slovensko severno in zahodno mejo, skočil na Djekše, na Matajur, se zapeljal do Gra-deža, do Ogleja, na Učejo... Posebno rad se vozim za Ziljo in Dravo. Pa ne gre samo za utrjevanje in mučenje mišić. Leto za letom so nas kolesarje pozdravljali v Režiji, kjer smo pokosili kar nekaj bregov - Da se ne bi Sli samo zijajoči lurizem! Hoja pa mi je v posebno veselje. Rad imam daljše pešpoti. Na Brezje grem najrajši za konec kakšnega daljšega posta, na Svedskem sem se predlanskim čez noč, ob polárném siju, odpravil od Stockholma do Upsale.. Res si želim, da bi vendar kdaj doživel tudi
čas, ki bi mi omogočil romanje v Kompo-stelo.
Priznajte - ste pomislili, da bi na prvo zasedanje novega evropskega parlamenta prileteli kar ...sami? Saj ste pilot?! Vsakemu, ki sc odloči za politiko, bi svetoval, da vsaj poizkusi s tečajem letenja - to je dobra Sola zbranosti, koordinacije, upošlevanja različnih dejavnikov naenkrat...S to razliko, da lahko med letenjem pride do nesreče, če sam narediš napako, v politiki pa tudi, če jo naredi kdo drug. Še raje kot zaradi napak pa vas spravijo na tla, če uspevate. Kar se pa tiče prihoda na prvo sejo evropskega parlamenta - pustite se presenetiti! Morda pa ...
Po čem si želite, da bi se vas Ijudje spominjali?
Po poštenem delu za slovensko stvar.
V	nedeljo, 6. junija 2004, gremo v
Mostec
DAN SLOVENSKIH IZGNANCEV
V	društvu izgnaneev Slovenije 7. junija vsako leto zaznamujemo dan slovenskih izgnaneev, katerega namen je, da bi iz roda v rod ohranjali zgodovino in tako prispevali k temu, da nikoli ne bo obledel spomin na trnovo pot, ki sojo od leta 1941 do 1945 přehodili tisoči slovenskih izgnaneev.
Krajevna organizacija Društva izgnaneev Domžale, ki združuje nekdanje žrtve vojne z obrnočij občin Domžale, Mengeš, Moravče in Trzin, bo tudi letos pripravila brezplačen prevoz na osrednjo slovensko prireditev ob dnevu izgnaneev. ki bo v nedeljo, 6. junija 2004, ob 11. uri v Rekreacijskem parku v Mostecu. Prvi avtobus bo ob 9.3(1 odpeljal z avtobusne postaje Vloravče in bo nanj mogoče vsiopiti na vseh avtobusnih postaj ah do Domžal. Drugi avtobus bo ob 9.30 odpeljal z avtobusne postaje Krašnja in bo nanj mogoče vstopiti na vseh avtobusnih postajali tudi Količevo, Radomlje, Preserje. Mengeš, Rodica, do Domžal, od koder bosta oba avtobusa odpelja-la ob 10.15 in vmes ustavila v Trzinu. Organizatorji bodo zagotovili prijeten kulturni program ter družabno srećanje, s katerega bosta avtobusa odpeljala po dogovoru.
Prireditev bo ob vsakem vremenu. Dobrodošli!
Krajevna organizacija Društva izgnaneev Domžale
Intervju z Aurelijem Jurijem
Aurelio Juri, ste prvi na listi kandidatov za Evropski parlament v Združeni listi social-nih demokratov. Zakaj ravno vi? Kako dolgo ste v politiki? Kako bi sebe opisali?
Najbrž zato, ker sem se že izkazal. V politiki sem poklicno že dolgih 14 let, že od mladinskih delovnih brigád na začetku 70-tih dalje. Trenutno sem poslanec v Državnem zboru RS. Delovno dobo sem začel leta 1969 kot carinik, nato sem bil 18 let novinar, pa 7 let župan občine Kopcr, od leta 1996 sem parla-mcntarec. Pravijo, da sem včasih ježen in strupen. Jaz pa pravim, da sem prijazen mediteranski levičar, vedno odprt za dialog. Tudi ob zoprnili vprašanjih.
Za kakšno Evropo sc zavzemate?
Zavzemam se za tako Evropo, kjer lahko živiš od svojega znanja in delà, kjer imaš povsod prijatelje, kjer si lahko brez zadrege tudi dru-gačen, kjer te nihčc ne izbriše ali ti z referendumom jcmlje pravice, se ti nihče ne čudi, ko v Bruslju ali Rimu spregovoriš slovensko ali v Ljubljani italijansko. Za tako Evropo, kjer boš naše vino in pivo, naš sir in pršut, naš gospodinjski stroj in Murino obleko ter še druge slovenske artikle našel tudi v Parizu in v Helsinkih, kjer boš dihal čistejši zrak in poleti ne trpel ali cclo umíral zaradi ozonske luknje in tople grede. In ne nazadnje za tako Evropo, kjer se ne boš čutil ogroženega in v kateri ne bo izvoza demokracije in napredka s silo.
Slovenskih poslancev bo le sedem. Kaj lahko naredi sedem poslancev v skupini, ki šteje 732 poslancev?
Hu, sedem ljudi je že za košarkaško ekipo. 5 na igrišču, 2 na klopi. Jaz sem pripravljen. Oni, ki mc poznajo, vedo, da najraje in najbolj učinkovito igram na levem krilu. In levi-co moramo okrepiti. Vabim vas. da se nam pridružile.
Kaj pa lahko naredi 7 poslancev v Evropi, je pa enako vprašanje, kot kaj pa lahko naredi mala Slovenija v Evropi? Izkazati se mora s svojo odličnostjo, kakovostjo, vrhunskimi iz-delki z visoko dodano vrednostjo in znati mora lobirati. Imamo odgovornost do državlja-nov, do dclavcev. Zagotovili moramo nova delovna mesta, tehnološko bolj razvila, bolj
zdrava. Morali bomo istočasno razmišljati o našem lastnem domačem razvoju in o razvoju Evrope kot celote.
In pri lem se vprašajmo, po kakšnem modelu naj se Evropa razvija. Po Iiberalnem, ameriškega tipa, kjer velika riba žre male? ... Konservativnem, kjer so marginalne skupine vse bolj marginalizirane ali cclo izbrisane?... Ali socialdemokratskem, ki seje doslej izkazal kot edini, ki lahko zgradi Evropo enakih možnosti, solidarnosti in gospodarske rasti?! Za nas dileme ni. Zato se tudi povezujemo. ZI.SD jc iz Slovenije edina članica Evropske soci-aldemokratske stranke, danes druge najmočnejše formacije v Evropském parlamentu, ki pa računa, da 13. junija znova prevzame vodilno mesto.
Pa vam bodo Ijudje zaupali mandat? S čim vstopate v volilno bitko?
Z jasno socialdemokraisko vizijo družbenega razvoja, s konkretnim programom in, nenazadnje, z refcrencami, ki jih imamo v stranki: bili smo prvi, ki smo že pred osamosvojitvijo spregovorili "Evropa zdaj". Sposobni smo sobivati tudi z razlićni-mi pogledi na posamična, tudi bolj zahtevna vpra-šanja, kot v primeru vključevanja v NATO; znano je. da sem nasproloval. Imamo akliven odnos do politike miru in mirnega razreševanju mednarod-nih sporov. Obsodili smo ameriško agresijo na Irak, ki je izigrala in diskvalificirala OZN in zane-tila kaos, ki smo mu priča danes in smo ga nekate-ri napovedovali in ki je vse težje obvladljiv. Imamo načelno držo do spoštovanja človckovili pravic, ludi ko vemo, da nam del javnosti lahko obrne lirbet. Naj spomnim na izbrisane, na islamski kulturni center v Ljubljani, oploditve z biomedicinsko pomočjo in partnerske skupnosti. Naši pomembni referenci sta tudi vztrajanje na vrednotah in pridobitvah antifašizma in narodno-osvobodilnega boja. Dobro opravljamo delo v vladi in državnem zboru. Naša ministra ili ministrica ter poslanke in poslanci so izpeljali kar nekaj velikih projektov, većino povezanih s sociálními pravicami ter s primemimi zakonskimi rešitvami, na primer v šolstvu, zdravstvu, slanovanjski, prometni in okoljski politiki ... Imamo predsednika državnega zbora, ki seje pri opravljanju te funkcije, izmed vseh dosedanjih predsednikov, najbolje izkazal... DZ je bolje organiziran, bolj učinkovit in bolje zastopan tudi izven državnih meja. Še kako referenco bi lahko naštel, a menim, daje to dovolj.
Aurelio Juri (27.7.1949)
Carinik, novinar in politik so poklici, kl označujejo Aurelijevo profesionalno pot. Novinar na začasnem delu v politiki, kot se rad sam požali, je brezkompromisen, a praviloma prijazen -mediteranski lev ki se ne počuti manjšinec, čepravbi to bil. Označen je bil tudi za oporečnika. ker je podpíral alternative, bodisi v kulturi bodisi v politiki. Demokratizacija sistema je bila vodilo njegovega delà. Poleg politike se je v mladih letih ukvarjal tudi s teatrom, slikarstvom in športom ... sicer povsod bolj za zabavo in sprostitev kot zares.
SOAP NADALJEVANKA - 3., z moje strani zadnji del
Na članka ge.Šimenčeve in g.Cerarja odgovarjam istočasno, ker se - vsaj v žaljivkah, podvajata in ker sta vendarle izvenzakonska partnerja. Ni mi jasno, kje je v mojem članku, na katerega se članka navezu-jeta, zaznati nevoščljivost in zlobo. Ampak vsak obrne in razume tako, kot je njemu prav.
Res, veliko Trzincev pozna mene in moj temperament in vsak ima pravico do svojega mnenja, da paje bil kdo »žrtev tovrstnih pisanj« in »žrtev mojih frustracij«, pa nisem vedela vse do danes. 1 ovrstne »pisarije« namreč niso v moji navadi, pa tudi nisem opazila, da bi kdo pod mojim imenom objavljal kaj takega. Bi mi lahko v pisni obliki te podatke posredovali?
Za razliko od nekaterih imam spoštljiv odnos do soljudi, svojo energijo trošim na delovnem městu in ne na »uničevanju vsega
dobrega«.	......
Kakorkoli že, ne bom se spuščala na vajin nivo, ki je skrajno nizek, ne bom se spuščala v vajino zasebno življenje, kakor tudi ne v to, koga vidva obiskujeta, ker je to izključno vajina izbira, prav tako paje izključno moja stvar, koga obiskujem jaz. Poudarim pa naj, da sem glede obiskov in izbire prijateljev, ki so vredni te besede, zelo izbirčna, in v ta krog nikakor ne sodita vidva.
V	vajin i maščevalnosti in želji po uničevanju vsega dobrega sta prekoračila vse meje dobrega okusa, zato bosta ostala »dejstva« in trditve v zvezi z mojim temperamentom dokazovala na za to primernem mestu.
Zdaj pa bi komentirala nekatere vajine »preverjene in resnične« navedbe:
•	»tista« oseba (ne bom navajala imena, ker je ne želim tlačiti v blato - če izberem lepši izraz) je že 2 leti član SMD Trzin in redno plačuje članarino (ta oseba je plačala tudi članarino za letošnje leto), kar za vaju ni možno trditi (čeprav je g.Cerar celo član UO SMD). Na seznam kupčev bund gaje uvrstil upravni odbor SMD Trzin.
•	Poleg tega »ta oseba« ni obljubljala clektričnega priključka, temveč dogovor sestanka z državno sekretářko na kmetijskem ministrstvu glede možnosti najema zemljišča v Dolgi dolini za daljše obdobje in ugodnejše pogoje najema. Obljuba je bila izpolnjena, na sestanku z državno sekretářko so bili prisolni: trzinski župan g.Peršak, občinski svetnik g.F.Mušič in predstavnik SMD Trzin.
Glede nedosegljivega seznama pa bi vama pojasnila še način dela društev, ki jc tak, da se zadeve, ki se tičejo društva, obravnavajo na sestankih društva in ne med naključnimi srečanji na ulici oziroma preko telefona. Tako bi moral biti seznam predložen UO, kar pa se ni zgodilo.
Kar se tiče vašega sponzoriranja smučarskega društva, pa bi verjetno morali imeti »pogodbo o sponzoriranju« ali pa vsaj blagajniški prejemek SMD, v kar pa dvomim, da ga imate. Vendar je to že stvar UO SMD in ne več moja.
V Trzinu, 7. maja2004 Nuša Biškup
PS:
V	podkrepitev svojih izjav prilagam zapisnik o primopredaji bla-gajniških poslov SMD, ki je bil opravljen 24.4.2003, kjer je med drugim uradno zapisano tudi sledeče:
»Na UO SMD Trzin je bilo dogovorjeno, da se bunde nabavijo samo za delovne člane društva (sestavljen seznam). Pred tem skle-pom je bilo dogovorjeno. da morebitne izjeme plačajo bunde po ceni 35.000,00 Sit, razlika (od 22.500,00) pa gre v dobro društva.« Ker je bilo nabavljenih bund več in meni ta razlika do danes ni bila predana, predlagam, da to razliko v ceni g. Cerar preda g.Pestotni-ku, ki prevzema moje posle.
Pri pregledu poslovne dokumentacije za preteklo leto smo ugoto-vili, da v zvezi z nakupom bund in omenjenima podjetjema, ki sta prodali bunde nekaterim članom društva in ostalim v Trzinu, nismo imeli nikakršnega poslovnega odnosa. Kakršnokoli omen-janje društva pri tem je brezpredmetno, in prosimo, da se ga v tej povezavi ne omenja več, ker smatramo, da so bili nakupi stvar posameznikov.
UO SMD Trzin
Smučarsko druâtvo TRZIN
ZAPISNIK O PRIMOPREDAJI BLAGAJNIŠKIH POSLOV SMD TRZIN Sastavljen dne 24.04.2003
med
Nušo BiSkup, blagajnltarko SMD (prodaja blagajnlikih poslov) Hadom Peslolnikom, lajnlkom SMD (prevzemnlk blagajnlSkih poslov). Nuša Blikup predaja blagajnlèko dokumentacijo In sicer
Na UO SMD Trzin |o Mo dogovorno, da sa bunde nabavio samo za delovne Clane dr,jSIva (seslavion le bn seznam). Preo lem sklepom je bilo dogovoreno, da morebitne Izjeme p'aïXnie PO ceni 35 000.00 SIT, razlika (od 22.500.00 SIT) pa gre v doto drutoa Ker le bilo bund nabavljenih već In mem la razkka do dan.s n, b,la predana, predlagan, da lo razliko v ceni g. Cerar preda g. Peslolniku. ki prevzema moje posle
Želim vam uspoSno dslol
V Trzinu, 24.04.2004
7 tf'u-îX

NOVICE IZ ŠD TRZIN (2)
V marcu smo zaključili z zimsko ligo v košarki. Hkipa Trzina jc dosegla 5. mesto v konkurenci 19 ekip. Zadnjo tekmo zaključnega dela smo odigrali s prvouvrščenimi iz skupine 1. Tekmo smo po dramatičnem zaključku igre sicer izgubili za eno točko, vendar smo premoč nasprotni-kom priznali šele po treh podaljških. Trzinci smo v ligi stopnjevali formo in najboljše predstave pokazali ravno v zaključku. Skupno razmerje zmag in porazov paje bilo: 8 zmag in 4 porazi. Z doseženim rezultatom smo sicer zadovoljni, a vemo, da smo sposobni več. Zato bomo že v maju začeli nastopati v letni ligi. Vse skupaj torej vabimo na tekme trzinske košarkaške ekipe, ki so si s svojimi rezultati prislužili igranje v drugi ligi. Tekme se bodo igrale ob torkih zvečer. V skupini je 11 ekip, ki se bodo med seboj borile najprej za prvaka v skupini, v nadaljevanju pa za prvaka Ljubljane. Lestvica zaključnega dela zimske lige v košarki:
1.	BOJLERJI	7	6	1	337	287	50	13
2.	BISTRO ORHIDEJA	7	6	1	319	249	70	13
3.	MILÉNIUM	7	5	2	308	276	32	12
4.	HERMES SOFTLAB	7	5	2	259	233	26	12
5.	ŠD TRZIN	7	3	4	301	285	16	10
6.	THE ROOKIES	7	2	5	250	297	-47	9
STFtAN
KAJ SE BO DOGAJALO V TRZINU V NASLEDNJEM MESECU
ker v uredništvu Odseva ne vemo /a vsako prireditev, ki se bo dogajala v naslednjem mesecu, vabimo vse. ki pripravljaju kako zanimivo prireditev. da nas o tein obvestijo. Vročo stran iireja Tanja Prelovšek. zato ses svojimi podatki obraćajte nanjo (tel.št. 564 18 73). I'okličile Tanjo in za vaSo prireditev bodo izvedeli vsi Trzinci!
29.5.	6.45 TD Trzin	Po mejah občine Trzin
4.6.	19.30 KUD Trzin	Trnuljčica (v kamnolomu). Ponovitve 5., 6. in 7. junija. Več na str. 37.
13.6.	16.00 Športno društvo Trzin Tek Petra Levca
18.in	Športno društvo Trzin Maraton v košarki 19.06.
25.06.	TD Trzin in Občina Trzin Občinska proslava ob dnevu državnosti s kresom
26.06.	Pohod na Košutno
OBVESTILA IN SPOROČILA POSAMEZNIH DRUŠTEV SI TOKRAT OGLEJTE NA STRANEH:
Društvo upokojencev »Žerjavčki (str. 9) Turistično društvo Trzin (str. 33) Festival TRZINSKA POMLAD 2004 (str. 37 in 38) Planinsko društvo Onger Trzin (str. 41 )
NOVICE IZ ŠD TRZIN (3)
5. junij-športne igre
Popoldne od 17.00 naprej bomo igrali košarko in nogomet, v ŠD bomo poskrbeli za osvežilno pijaco.
13. junija ŠD Trzin organizira tradicionalni Tek I'etra Levca. S tekom bomo začeli ob 16.00 z najmlajšimi kategorija-mi, zadnji pa bodo tekli člani. Prijavite se lahko najpozneje uro pred začetkoin teka. Obe prireditvi štejeta za športno značko.
Opozorilo! V času Teka Petra Levca, 13. junija, bo od 16.00 - 18.00 zaprt del Habatove ulice in del ceste za Hribotn. Vabljeni vsi tekmovalci in navijači.
SVEČANI MOST
Ledeni možje so mínili, občinski praznik (15. maj) je tudi mimo, otvoritev ceste ludi, le Čcbulov most je ostal tak kot prejšnje leto Tudi nosi Ice za rože so pozabili odstraniti. Brez cvetja pa je skoraj tudi mínil letošnji najlepši mesec v Trzinu. Ni mi jasno, kako je s temi rožami. Enkrat so, enkrat ne Mogoče pa enim teče čas počasneje in bodo rože přinesli novembra!
Jože Seljak
NOVICE IZ ŠD TRZIN (4)
Naknadno objavljamo posne-tek, ki je sodil k članku: »Zajci lahko pomagajo pri spremem-bah« iz prejšnje številke Odseva.
Čeprav se zajci niso ravno z navdušenjem pustili fotografirati, je v hlevu pri gospe Ivu Šuštaršič vseeno nastalo nekaj posnetkov teh prisrčnih živali. Mi pa tokrat objavljamo pos-netek družinske idile.
Foto: Jana Urbas
Člani športnega društva smo šli navijat na odprto prvenstvo v slaloma za kajak in kanu v Solkan, kjer je tekmo-val tudi Jošt Zakrajšek iz Trzina. Prvenstvo je bilo sicer sestavljeno iz štirih tekmovanj, kjer so se udeleženci borili za nastop na olimpijskih igrah in za mesto v slovenski reprezentanci. Reprezentanca bo sestavíjena iz treli najboljših Slovenccv. V Atene bo sicer odšel le najboljši, a tudi nastopi v svetovnem pokalu in prvenstvu, ka-mor bodo polovali vsi trije, so prestižnega pomena. Jošt je na prvih treh tekmah osvojil dvakrat četrto in enkrat tretje mesto. V Solkanu je sicer dosegel 5. mesto izmed Slovencev, a ima še vedno realne možnosti za uvrstitev v reprezentanco, saj sta prvi dve mesti oddáni, za tretje pa sc boj nadaljujc 8. maja v Bov-cu. Navijači smo prireditev popestrili s piknikom, kjer smo z jedini iz žara, pripravljenim! na trzinski način, pogostili tudi marsika-terega tekmovalca in obiskovalca. Seveda pa smo med Joštovimi spusti po Soči zanj bučno navijali in pokazali trzinski temperament. Joštu želimo v nadaljnjih boj ih za uvrstitev v reprezentanco veliko športne sreće in uspeha.
PESTRÁ IZBIRA
11 UGODNE CENE
al wagi
ZASTOPNIK ZA PLINSKE GRELNIKE
Seretta
Telefon : 01 / 723 09 00 ww,hp-commerce,si

Pot za Bistrico 67,1230 Domzale Tel.: 01/722 56 SO Fax: 01/721 61 88
Serve: ELEKTRO JERETINA JarCeva ï. Domzale CSM 031/652 733
iTZ inženiring, Ljubljana
C.A. Bitenca 68, Tel/Fax: (01) 519 90 03
• S VET O VA NJE * PROJEKT/VA' NADZOR" IZVEDBA """""
Uživajte v objemu ... poletja
ščite si svoj prostor pod soncem. i pa Vam nudimo ugodne potrošniške ; édite za plačilo turističnih storitev.
Banka za vas