Stev. 94. u Ljubljeni, v sredo, dne Z5. aprila 1305. BoaHiiarai Velja po poŠti: za celo leto naprej K 26-— za pol leta „ „ 13'— za četrt leta „ „ 6'50 za en mesec „ „ 2'20 V upravništvu: za celo leto naprej K 201 — za pol leta „ „ 10' — za četrt leta „ „ 5' — za en mesec „ „ 170 Za pošilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. Uredništvo ie u Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod Čez --dvorlSče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74. Političen list za slovenski narod Leto xxm Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . , . . 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. UpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — ■■ Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. UpravniSkega telefona štev. 188. Krasen razvoj morausKe kat. narodne stranke. O l o m u e, 21. aprila. Na Moravskem se gode važne premembe. Posedaj vladajoči Nemci so potisnjeni v manjšino iu Cehi se živahno pripravljajo za prihodnje volitve. Tudi razmerje čeških strank utegne biti bistveno predrugačeno. Le malo moči je doslej imela moravska katoliška narodna stranka, a kaže se, da utegne postati v kratkem vplivna in močna. S spretno politiko so ravno voditelji katoliške narodne stranke zasigurali češko večino v deželnem zboru moravskem brez glasov konservativnih veleposestnikov. Po novem volivnem redu ima namreč češka katoliška stranka v prvi volilni skupini veleposcstva večje število glasov. Zato je sklenila stranka, da postavi v tej volilni skupini lastne kandidate, k i b o d o n a p o d 1 a g i v e I j a v-negaproporčnegasistemanavsak način izvoljeni. To je stranka naznanila konservativnemu veleposestvu in zahtevala od njega, da odobri ta strankin čin s tem. da bodo tudi konservativni volili te štiri katoliške narodne kandidate, ne da bi veleposestvo od njih zahtevalo, da se pridružijo veleposestniškemu klubu. Olomuški nadškof dr. Bauer je posredoval in posrečilo se je, pregovoriti veleposestnike, da so se udali. Tako bo novi mo-ravski deželni zbor tudi brez konservativnega veleposestva imel češko-narodno ve-č i n o. In to po zaslugi katoliške narodne stranke. Ta strankin čin gotovo ne ostane brez odmeva in dobrega vspeha za stranko tudi na volitve v ostalih skupinah. Drug važen dogodek, ki ga ni prezreti, je pa ta: Ko je bilo zaključeno zadnje zasedanje inoravskega deželnega zbora, je bil nazna-nien splošni češki ko m p r o m i s, za katerega so se zavezale vse češke stranke. Ker pa je m 1 a d o č e š k a 1 j u d s k a s t r a n-k a sklenila pri volitvah nastopati samostojni}, in to v pripravah za volitve tudi izvršuje, se je kompromis razbil in v zvezi ostaneta le še staročeška in katoliško narodna stranka. Iz-vrševalna odbora obeh strank sicer še nista storila nobenega končnega sklepa, a razpoloženje med volilci obeh strank je tako, da je proklamacija javnega volivnega kompromisa ic še vprašanje nekaj dni, razun, ako sc v mladočeškem taboru izvrši popoln preobrat. Odločilni voditelji katoliško-narodne in sta-ročeške stranke se kar odkrito izrekajo celo za fuzijo na podlagi programa bivše skupne narodne stranke. Listi poročajo, da je fuzije v kratkem pričakovati. Poslanec dr. Začek je te dni pozval še enkrat vse češke stranke moravske k skupni konferenci, da se doseže skupno češko nastopanje pri volitvah. Odzvala se je doslej le katoliška narodna stranka in narodno-socialna. Mladočehi, naprednjaki in agrarci še niso od- LISTEK. Otvoritev Koprivniške jame na Dolenjskem. In zopet se nam je nudila prilika, zreti v divno skrivnostno delavnico, kjer poveličuje in slavi čudotvorna priroda svojega Večnega mojstra — Stvarnika. Kdo bi si mislil najti kaj tacega na Dolenjskem. Kakor znano, je bilo v zadnjem času po vseh večjih listih čitati o neki novo najdeni podzemeljski jami ob okrajni cesti med Sv. Mavrom in Dobrničem. Med tem pa se jc po marljivem prizadevanju gospoda nadiičitelja in orožništva v Mirni Peči vposlala v Novo mesto mala zbirka krasnih kristalizovanih kapnikov na vpogled, ki po svoji zanimivi sestavi, četudi ne po vna-njem obsegu, celo nadkriljujejo zanimivosti sloveče Postojinske jame. In ta zbirka jc vzbudila vneto zanimanje za to izredno prikazen na Dolenjskem. Okrajni glavar gospod baron Rechbach jc v naglici sklenil, da se te podrobnosti ogledajo na licu mesta. V nedeljo, dne 22. t. m., se jc podalo mnogobrojno število udeležnikov k oficielni otvoritvi. govorili. Vendar pa je skoro gotovo, da bodo mladočehi nasprotovali splošnemu volivnemu kompromisu, če tudi se udeleže posvetovanj. Sicer je v mladočeškem taboru nekaj mož, ki zagovarjajo splošni kompromis, a ta peščica bo s svojimi nazori gotovo propadla, če tudi podpirajo to misel celo iz Prage. Razpor, ki vlada v tem oziru med Mladočehi je velik; povzroča ga pa le strah pred katoliško-na-rodno stranko. Zmedenost je uprav velikanska. Najprvo, ko je prišlo v javnost, da na-rede vse češke stranke na Moravskem kompromis, je glavno glasilo mladočehov sicer podpiralo to misel, a drugi strankini organi so pisali proti in »izvrševalni odbor«, kakor dobesedno pišejo »Nar. Listy«, »je sklenil, da se stranka udeleži volitev samostojno, t. j. brez kompromisa s klerikalci.« Kmalu pa se je mnenje preobrnilo. Glavni organ ie začel pisati proti kompromisu, a obenem so nekateri drugi listi mladočeški začeli zagovarjati, kakor pravijo »N. L.«, »koncentracijo vseh čeških strank — torej zopet klerikalcev.« »N. L.« pozivljejo, naj se takoj skliče strankino posvetovanje, da se razjasni zadeva. Na tem shodu naj se pa mlado-češka stranka tudi reorganizira in na novo okrepi. List toži, da je zavladala med mladočeškimi poslanci neka needinost, ter so nekateri celo »podpisavali interpelacije klerikalnih poslancev; zato je treba iznova in odločno določiti svobodomiselni, demokratični in napredni program stranke.« Te misli je zapisal v praške »N. L.« mladočeški kmečki poslanec. To je precej jasno govorjeno. Tu imamo tudi čisto umeven razlog za omahovanje Mladočehov. Vidijo krasen razvoj katoliške-na-rodne stranke in se boje, da bi katoliško-na-rodna stranka ravno potoni kompromisa nc prišla do moči. Seveda je jako veliko vprašanje. če si bodo s tem kaj koristili. To uvide-vajo tudi treznejši Mladočehi, ki pa bodo najbrže preglasovani. Katoliško-narodna stranka ima na Mo-lavskeni že veliko moč in njen voditelj, dr. Moric H r ti b a n, odvetnik v Olomucu, bo v svojem volivnem okraju, v kmečkih občinah Ogrskega Broda, izvoljen najbrže s o -g i a s n o. Iz malih početkov se stranka razvija vedno krepkejše in postaja vedno močnejša. Bog daj, da bi pod njeno zastavo bil združen enkrat ves češki narod. Resni trenutki. D u n a j, 24. aprila. Danes se zopet snide poslanska zbornica, da nadaljuje in konča svoje delo v zadnjih tednih 17. zasedanja. Prva točka dnevnega reda je: Poročilo bratnbnega odseka o načrtu zakona, s katerim se izpreminja zakon iz 1. 1880 glede vojaških taks. V normalnih razmerah jako važno vprašanje za mnoge dru- Po sestanku v Košakovi gostilni v Mirni Peči smo odrinili po prihodu opoldanskega vlaka z Mirne Peči po okrajni cesti, ki pelje skozi Št. Maver v Dobrniče in od tod proti Žužemberku. Pot je složna in vodi skozi in skozi po divnem hladnem gozdu. Ob složni hoji se pride do »gostilne v gozdu« v vasi Št. Maver ravno v eni uri. Kdor se pelje z vozom, lahko tukaj pusti voz in konje. Od tu namreč se loči pot od okrajne cestc proti novi jami. Pot, ki krene v levo stran, je složna gozdna pot med zelenjem bukovjem in mtiogo-ličnim kraškim svetom, polnim zanimivih vdr-tin in kotlin. Od gostilne v gozdu pa do jame se hodi 20 minut.' Jama se nahaja vzvišeno sredi gozda na takozvanem »Velikem vrhu«, ljudstvo nazivlje to jamo »Koprivniška jama«. Ondotni svet je last dveh kmetov, in sicer posestnika Strajnerja, vulgo Trsten iz Vav-peč vasi, in Mikliča (Lokav). Obdana jc z interesantno skupino velikih skladov snežno-bclega, ponekodi z zelenim mahom poraščenega apnenca. Spredaj na severni strani ima postranski rov, ki pa je vzpričo svoje strmine iu globočinc nepristopen. Kakih deset korakov naprej ob jugovzhodni strani je šele pravi vhod. Le-ta jc izprva lahko dostopen, šele žine, katerih očetje, bratje ali sinovi nosijo vojaško puško. Toda za habsburško državo so ravno sedaj jako resni trenotki. Razni dogodki so ustvarili v državi razmere, ki vzbujajo svetovno pozornost, ker silijo do zgodovinskega preobrata. Prišel je trenotek, ko se pričenja za staro državo nova doba, ko se preraja ustavno življenje in absolutizem lušči iz lupin. Podira in ruši se začasna umetna zgradba dualizma, strohnela sta oba stebra, sloneča na peščenem temelju, ogrski in avstrijski parlament. Od I. 1897 visi avstro-ogrska nagodba v zraku. Liberalna večina ogrske zbornice, ki jc še nosila skupno idejo obeh držav, je zginila s površja in oblast so dobile v roko stranke, ki pripravljajo pot samostojni ogrski državi ali personalni uniji. Ogri imajo močno, »veliko« ministrstvo, katerega večina prisega na Košutovo zastavo. Košut je novodobni Mozes iu Polonyi Aron, ki vodita Madjarc v »obljubljeno deželo«. Vladar je uvidel resnost trenotka, ko ne pomagajo več prazne oblike brez vsebine. Tok časa zahteva reforme v monarhiji, v prvi vrsti pa reformo vol. redov v ljudskem smislu. Iu to vprašanje, splošna in enaka volilna pravica, je od novega leta na dnevnem redu kot najnovejša, najvažnejša točka. Vojaška vprašanja so po dogovoru s krono in voditelji madjarske koalicije odložena, a ne pokopana. Ogrska vlada se pripravlja za nove volitve, pri katerih dobi veliko, zanesljivo večino za svoje načrte. Ti načrti pa so v tesni zvezi z gospodarskimi, trgovinskimi, carinskimi in drugimi vprašanji v Avstriji. In pri nas? Sami provizoriji, nezdrave in nestalne razifiere povsod. Parlament je razkosan in razcepljen, oslabel do skrajnosti. Iz znanih vzrokov imamo uradniško vlado, ki se ne more opirati na zanesljivo večino. V vseh vprašanjih skupne monarhije se mora vlada braniti na dve strani. Na eni strani ima neizprosne Madjare. Vsak dogovor z ogrsko vlado pa mora braniti in zagovarjati še pred avstrijskim parlamentom. Da Madjari odje-njajo v vojaških vprašanjih, mora Avstrija žrtvovati gospodarske koristi. Iz tega je jasno, da tudi Avstrija nujno potrebuje močno vlado in močan parlament. V to svrho pa služi volilna reforma po načelu splošne in enake volilne pravicc. Vsaj poslanska zbornica naj temelji na najširši ljudski, demokratični podlagi. Da pa baron Gautseh izvrši volilno reformo, preosnovati mora svoj kabinet, v katerem naj dobe odločilna mesta odlični parlamentarci, ki uživajo zaupanje svojih strank ter ugled v zbornici. Časi so resni, politika ptiča noja, ki v nevarnosti vtika glavo v grm. bila bi za Avstrijo in skupno monarhijo skrajno nevarna. Toda — jc politika vedno na jeziku. Ravnokar se čuje govorica, da je baron Gautseh že izbral nove ministre iz nemških strank, poljskega in češkega kluba. Stvar sama na sebi je verojetna, iznenadijo nas le proti notranjščini je izpočetka malo nevkre-ten. Ko smo dospeli na lice mesta, nas jc že čakala obilica domačinov iz bližnjih vasi. Ker je bilo ravno ob istem času mnogo domačinov na povratku iz jame, smo morali nekaj časa počakati, kajti hoteli smo si stvar brez ovir natanko ogledati. V tem, ko smo si pod prijetnim zelenjem bukovja hladili in pripravljali svetilke in baklje, sc jc pričel izhod cele procesije iz jame vračajočih sc domačinov. Ko je bil vhod prost, smo nastopili mi svojo pot v neznane nam čudokrasne podzemeljske svetove. Od vhoda do prave jame jc prelezti precej obširen, pa nc previsok rov, ki pada v položni strmini kakih deset metrov globoko do prave notranje jame. Ko pridemo na trda tla, nas pozdravi od desne jasna modrina belega dne po onem že preje omenjenem stranskem rovu s severne strani. Enoglasen »Ah!« kot odmev presenečenja in oča-ranja zadoni proti visokemu obokanemu stropu in dalje doli proti obširni notranji votlini. »Kdo bi se kaj takega nadjal v sredini naše Dolenjske!« Noga iu oko kar nehote za-ostaneta precej pri prvi skupini »treh svetnikov«, desno pred glavnim vhodom. Krasen kristalno blesteč steber veže tla z visokim obokom prccej ko pridem z rova nizdoli. Po- poročila v časnikih, da je vlada nemškim strankam ponudila 12 novih mandatov, in sicer 6 za Dunaj in Nižje Avstrijsko, po en mandat za Češko, Moravsko, Šlezijo, K o-čevje in Bukovino. Dalje bi dobila Galicija še 10, torej 98 mandatov, Italijani 2, Cehi še en mandat. Pogajanja sov teku. Ako se stranke zedinijo, za kar pa ni dosti upanja, izvrši baron Gautseh »reformo« sedanje vlade, da si zagotovi volilno reformo. Današnja seja je bila precej živahna. Poslanci so pričakovali, da baron Gautseh takoj pojasni vladno stališče z ozirom na nove ogrske razmere. To se ni zgodilo, pač pa so dr. G r o s s, dr. D e r s c li a 11 a iu P c s c h k a v interpelaciji vprašali vlado: I Ali je vladi uradno znano, pod katerimi pogoji je bila imenovana nova ogrska vlada? 2. Ali hoče vlada v zbornici pojasniti tc pogoje? Enako vprašanje sta slavila s tovariši dr. G e s s m a n n in dr. P a-c a k. Skoraj gotovo že v petek baron Gautseh odgovori na ta vprašanja ter tako da zbornici priliko, da izrazi tudi svoje zahteve nasproti ogrskim. Začetkom seje se je predsednik grof Vetter spominjal umrlih poslancev viteza Berksa in W a 1 z a. Dalje je izražal v imenu zbornice sožalje povodom Vezuvovega izbruha in potresa v San Frančišku. Sežiganje mrličev. Vsenemški poslanci so pričeli z obstrukcijo. da zaprečijo volilno reformo. Danes so nujno predlagali: Vlada naj z naredbo dovoli fakultativno sežiganje mrličev. Stvar gotovo ni tako nujna, da bi morala biti kar čez noč rešena. Dr. Jiiger jc utemeljeval nujnost predloga tako tiho, da ga nihče ni razumel. Nujnost je bila odklonjena. Važnejši je bil drugi nujni predlog, ki so ga podpirali tudi nemški agrarci: Vlada naj na noben način ne sklene s Srbijo trdne pogodbe glede uvoza živine. Ta predlog so zagovarjali Z u 1 e g e r, Iro, P esc lik a, Schachinger, Schraffl iu češki agra-rec Paše k. Proti nujnosti predloga so govorili poljedelski minister grof Buquoi, (i ii n t h c r, Srb in soc. demokrat S e i t z. Razprava jc bila precej burna. Vsenemec Zu-legcr jc posredno Srbom očital surovost zaradi kraljevega umora. Odločno ga jc zavrnil Prašek, češ, da to nc spada v razpravo o strogo gospodarskem vprašanju. Giinther, Srb in Seitz so zagovarjali industrijo, ki bi v Srbiji izgubila ves trg, ako Avstrija zapre mejo srbskim pridelkom. Vsakdo brani najprvo svojo kožo. Nujnost predloga in predlog sani sta obveljala, ker so agrarci raznih strank glasovali za nujnost predloga. Avstrija in Ogrska. Dr. S y 1 v e s t e r in tovariši so predlagali: Ker je končana ogrska ustavna kriza, naj zbornica sklene: 1. Državni zbor naj izvoli r e g ni k o 1 a r n o d e p u t a ci j o , ki naj z enako deputacijo ogrskega državnega zbora tem se vrste razne skupine. Nebroj kot de-maiiti blestečili sterlaktikov in stalagmitov (pravi so apnenčasti kristali, od stropa dol viseči, drugi so kapniki od tal navzgor kipeči) te popolnoma očara, tako da ne veš, kaj bi preje občudoval, v katero stran bi se najprvo obrnil. Posebno velikanska skupina »Orgelj« jc nekaj nad vse krasnega, očarujočega. »Prid' kipar se les učit«, vzklikne človek nehote v Vodnikovem smislu in duhu, ko občuduje to velikansko čarodejno skupino. Tla se med kamenjem vedno znižujejo in poglobujcjo, vendar sc hodi od skupine do skupine popolnoma lahko. Visočina stropu je različna; ponekodi je šc 20 metrov visoka, proti zapadni strani pa se strop polagoma približuje tlom, tako, da jc na več straneh treba postati bolj »pohleven« s svojim hrbtiščem in glavo. No, za ta majhen trud se ti nudi, kamor stopiš, obilo plačilo. V jami ie prostora za najmanje 500 ljudi. Škoda, da jc veliko krasnih kapnikov od domačinov odbitih in raznešenih. Treba bo jamo večkrat preiskovati in posamezne skupine tudi »krstiti«. Tudi je treba jamo v geološkem oziru temeljito preiskati, kakor sploh ves svet tu okrog. Kajti, kakor so mi kmetje in gospodje orožniki pripovedovali, obravnava o vseh skupnih vprašanjih. 2. V to deputacijo naj izvoli gosposka zbornica 6, poslanska zbornica 18 stanov. Rusko posojilo. Hr. Ellenbugcn in tovariši, dr. Of-n e r in tovariši so v jako ostrili interpelacijah vprašali finančnega ministra, zakaj je dovolil avstrijskim bankam, da nabirajo posojilo za Rusijo. Interpelantje naglašajo, da pač banke zaslužijo 10 milijonov kron, Avstrija pa ima le škodo v političnem in gospodarskem oziru. Grof Sternberg je predlagal ona poročila imunitetnega odseka, ki so že gotova, dati na dnevni red prihodnjo sejo. Obvelja. Prihodnja seja v petek. POGAJANJA O VOLILNI PREOSNOVI. Gautsch je naznanil posameznim poslancem, da namerava predlagati v zadevi volilne preosnove sledeči kompromis: Poljaki dobe 10, Čehi 1, Italijani I in Nemci 12 novih poslancev in sicer 1 za Češko, po 1 za Moravsko in Šlezijo, Line, Kranjsko in 7 za Nižje Avstrijsko. Število slovanskih poslancev bi znašalo torej 241, nemško romanskih pa 238. O vspehu soditi že danes, je prehitro. Znano je le, da je nekoliko pomirilo volilni preosnovi nasprotne kroge. Češki Nemci pa še niso zadovoljni, ker ostane še, dasi zmanjšana, slovanska večina. Vsled vladnega kompromisnega predloga so zelo razburjene razne stranke poljskega kola. Konservativci šc vedno nasprotujejo, a pristaši volilne preosnove imajo že večino. Načelnik poljskega kola posreduje v pomirjevalnem zmislu. Če pritrdijo merodajne stranke Gautschevemu kompromisnemu predlogu, namerava Gautsch preosnovati svoje ministerstvo v parlamentarno. In sicer ne bodo imenovani ministri rojaki, marveč nameravajo spremeniti vse ministerstvo. Sodijo, da postane šest do osem poslancev ministrov. Poljsko kolo se še ni odločilo in sc nadaljujejo danes pogajanja med Poljaki in vlado. »Politik« piše, da se bodo morali Poljaki sprijazniti z volilno preosnovo, ako se doseže sporazumljcnje med Čehi in Nemci. Gališki namestnik grof Potočki in gališki deželni maršal Badeni sta se včeraj pogajala z voditelji poljskega kola o Gautsche-vem načrtu o volivni preosnovi. Včeraj so se večkrat posvetovali poljski voditelji z voditelji ustavovernega veleposestva. CESAR ZELI, DA SE UVEDE VOLILNA PREOSNOVA. Listi poročajo o razgovoru Gautscha z nekim jako vplivnim poslancem, ki je rekel, da dvomi o uspehu Gautschevega kompromisnega predloga o volilni preosnovi. Gautsch mu je odgovoril: »Direktna cesarjeva želja je, da postane volilna preosnova tudi postava. Zastaviti h o č e m v s e s v o j e m o č i, d a i z v e d e m to željo.« Ko mu je pa rekel poslanec: »In kaj potem, če se vam to ne posreči«; je odgovoril Gautsch: »Na vsak način nastopim potem drugo pot, da se izvede volilna preosnova.« Ko je želel poslanec še pojasnil, mu je pa odgovoril: »Nimam pravice, pa tudi nočem dati natančnejših pojasnil o načrtih mojega naslednika. Listi sodijo, da morajo zadevo o Gautschevem kompromisnem načrtu rešiti še pred 1. majnikom. Sodijo, da postane načelnik prihodnjega parlamentarnega ministrstva sedanji bančni guverner Bilinski, ako ponesreči Gautschev kompromisni predlog o volilni preosnovi. ČEHI NEZADOVOLJNI S ČEŠKIM MINISTROM DR. RANDO. Parlamentarna komisija češkega kluba je zahtevala včeraj od ministra dr. Rande pojasnil glede zadnjih sodnijskih imenovanj na Češkem. Dr. Pacak je naglašal, da so Čehi ne-voljni z dr. Rando, ker je dopustil imenovanje. Dr. Randa je izjavil, da prevzame vso odgovornost sam. Sploh pa niso preskočili ie Nemci čeških petentov, marveč je tudi več čeških pe-tentov preskočilo nemške tovariše. Dr. Pacak je v obližju najmanj še pet zanimivih drugih jam, med katerimi se mi zdi najzanimivejša »Globodolska jama« (baje dve uri hoda), in velika propadna »Velika vratarica« na slemenu »Velikega Vrha«. Ta vrh ima podobo ugaslega ognjenika in se nahaja blizo prvega žrela še ena manjša, zvana »Mala Vratarica«, spodaj pa je romantična dolina presihajajočega jezera, ob katerem se nahajajo vasi Globodol (Veliki, Srednji in Mali). Skrajni čas je, da gospodje v Ljubljani tudi za našo Dolenjsko kaj store za povzdigo prometa tujcev. Povsod, kjer je kaka reklama za našo Kranjsko, se čita vedno le o Gorenjski in Notranjski, na nas Dolenjce se nobena živa duša ne spomni. Ni potem čuda, kakor mi je pravil stari mož, ki je bil že pred 30 leti v tej jami, da se Dolenjcev ne spomni nihče, kakor kvečjem kak čifut, da ga prav pošteno oskube. Toda za danes h koncu. Jama ni novo odkrita, marveč že davno poznana med domačini. Zdaj je tudi »oficialno« odkrita. Jama je imela že v davnih vekih svoje obiskovalce, kajti pred leti so ondotni domačini po cele koše najdenih človeških in živalskih koste-njakov razpečavali po mestu in okolici. Dobile so se zraven tudi svetinje, rožni venci itd. Kostenjaki so bili deloma fosilni, deloma iz novejših vekov; dobilo se je šc nekaj preostankov, katere hrani pisec teh vrstic. Najbrže pa je še mnogo nenajdenih v jami. Mogoče, da se ravno tu odpro novi viri nove zgodovine dolenjske zemlje! je prosil končno, naj dela dr. Randa na reme-duro imenovanj. VOLITVE NA REKI. Reka, 24. aprila. Koalicija kandidira na Reki za ogrski drž. zbor profesorja Zavella. Volilni oklic je podpisan od ministrov Košut, Zichy, Daranyi. Protikandidat je Ghizy, ki kandidira na program I. 1848. Volitve so v nedeljo, borba jako živahna. Stari avtonomaši so potegnili s Košutom. ODSEK ZA VOLILNO PREOSNOVO. Odsek ža volilno preosnovo je zboroval včeraj popoludne. Seje sta se udeležila tudi ministrski predsednik in pa minister za notranje stvari. Nadaljevali so glavno razpravo. Poslanec Stcin je obrazložil znano vsenemško stališče proti volilni preosnovi. Grajal je tudi nameravano preosnovo poslovnika, ki namerava omejiti pravice zbornice. Predlagal je, naj sc preide preko predlog o volilni preosnovi na dnevni red, če pa ne obvelja ta predlog, naj pa pozovejo vlado, da odmakne predložene zakonske načrte in naj predloži nov volilni zakonski načrt, ko bo znano besedilo načrta o volilni preosnovi za ogrski državni zbor. Ta zakonski načrt naj bi ne veljal za Galicijo, Bu-kovino in za Dalmacijo, obsegati bi moral določilo, da je razpravni jezik v avstrijskem drž. zboru nemščina in odpraviti bi se moral § 14. Če pa odklonijo tudi to, pa naznanja, da bodo predlagali Vsenemci v podrobni razpravi, naj dobe Galicija, Bukovina in Dalmacija samoupravo, da se odpravi § 14, da se določi nemščina kot razpravni jezik za zbornico in kot državni jezik in da se prenaredi zakonski načrt o volilni preosnovi tako, da volijo polovico poslancev stanovske zadruge, polovica se pa izvoli po načelih splošne, enake in direktne volilne pravice. Odsekov načelnik, dvorni svetnik Marchet, je naznanil, da se bo glasovalo o Steinovih predlogih, ko bo končana glavna razprava. Poslanec Tollinger je grajal, ker so zapostavljene alpske pokrajine za sndetškimi in da se je boli gledalo na meščanske, kakor pa na agrarne stranke. Čas za volilno preosnovo Tii ugodno izbran, ker lahko povzroči nesporazumljenje med strankami in oslabi moč zbornice nasproti Ogrski. Njegova stranka je za razširjeno volilno pravico, a zahteva v varstvo srednjega stanu pluralni način volitev. Končno je zahteval izpremembo volilne preosnove tako, da se pomnoži število kmečkih poslancev. Govorila sta še poslanca Hruby in Byk o zahtevali za Galicijo. Danes ob 9. uri ima odsek zopet sejo. RAZMERE MED OGRSKO IN AVSTRIJO. »Vsenemška dopisovalnica« naznanja, da nameravajo vsenemci v prihodnji seji predložiti dva nujna predloga. Zahtevali bodo, da naznani vlada zbornici vsebino pogajanj z ogrsko vlado in če jamči Ogrska za obveznosti, ki že obstoje dve leti. V drugem nujnem predlogu bodo pa zahtevali, da se odkloni vladni zakonski načrt o prispevanju k skupnim stroškom 1. 1906. Klub centra je sklenil včeraj izjavo, da zahteva, naj zavzame zbornica stališče z ozirom na novi ogrski položaj. Klub sodi iz izjave posameznih članov sedanje ogrske vlade, da nameravajo izvesti na Ogrskem državno pravno ločitev iu da nasprotuje vsaki izpremembi skupnega razmerja z Ogrsko, ki je določa pragmatična sankcija. MAZARSKI POSLANCI REŠITELJI. Neki budimpeštanski list objavlja jako prijazna poročila o raznih poslaniških kandidatih, ki jih je postavila koalicija za poslaniške kandidate. O nekem kandidatu pišejo: Našega prejšnjega poslanca, ki ni plačal svojih računov, že eno leto nismo videli. Zdaj so nam ga zopet postavili za kandidata. O nekem bivšem kandidatu, ki zdaj ne kandidira, pa pišejo, da ni poravnal niti stroškov za prejšnje volitve. Neko drugo poročilo pa slove: Poslali so nam kot kandidata nekega gospoda,, ki je bil vsled poneverbe že v preiskovalnem zaporu in ki je bil že zaprt. Sličnih opisov pa priobčujejo še več. SVOBODNA DRŽAVNOZBORSKA OBRTNA ZVEZA. Včeraj je imela v državnem zboru seja svobodna državnozborska obrtna zveza. Poslanec Erb ie obžaloval, da razni predlogi vedno preprečijo posvetovanje o obrtni in krošnjarski postavi. Predlagal je, naj posreduje zvezin načelnik pri strankah, da zbornica prej ko mogoče prične posvetovanje o navedenih postavah. Poslanci Pacher, Hofmann-Wellenhof, Boheirn, Liharzik in Malik so govorili v Erbovem zmislu. Sklenili so tudi, da se posvetujejo o zadevi tudi s poročevalci Bo-heimom, Htieberjem in s Pacherjem. SOCIALNO - DEMOKRATIČNI PORAZ NA ČEŠKEM. Mestece Brodce na Češkem je skozi 15 let bilo ognjišče soc. demokracije, kjer so imeli v rokah tudi vso občinsko upravo. Sedaj pa, ko je menila soc. demokracija, da vlada že na celi črti, je padla njena najmočnejša trdnjava. V III. razredu so dobili soc. demokratje od 194 volilcev 75 glasov, 119 pa češki agrarci V II. razredu, na katerega so stavili toliko na-dej, si po porazu v III. razredu niti k volitvi niso upali. NARODNI SOCIALISTI PROTI MEDNARODNIM. Češki narodni socialisti širijo pozive na boj proti »rdečemu teroru« in brezvestnemu vsiljevanju stavk. Izjavljajo, da je terorizem v soc. demokraciji še hujši kot v kapitalistu. Obljubujejo sodno postopanje, s katerim bo terorizirano delavstvo dobilo odškodnino za vsled vsiljene stavke izgubljeni zaslužek. Narodni socialisti slednjič naglašajo, da 1. maja ne bodo demonstrirali za vladno volilno reform oz neenako volilno pravico, kakor b o d o t o storili s o c. d e m o k r a t i. NOVI HRVAŠKI MINISTER. D u n a j, 24. aprila. Prihodnji četrtek se pripelje sem ogrski ministrski predsednik We-kerle, da bo prisoten pri prisegi novega hrvaškega ministra Josipovicha. NEMŠKA JUZNOZAHODNA AFRIKA. Iz Berolina poročajo o napadu v nemški južnozahodni Afriki 14. t. m. na konjeniško stražo 4. stotnije 2 polka pri Nurudasu, ki jo je napadlo približno 50 mož. Ubit je bil neki podčastnik, 4 jezdeci težko in 2 lahko ranjena. Kljub temu, da so vojaki koj zasledovali na-padovalce, se je tim posrečilo, da so odgnali del konjev. RUSIJA. V Varšavi je 7 v orožniške obleke preoblečenih prekucuhov osvobodilo 10 političnih jetnikov. Poveljnika so premotili s ponarejenim pismom. ATENTAT NA LOUBETA. Iz Pariza javljajo, da je našel na oknu Loubetovega letovišča, kjer se bivši predsednik francoske republike tačas mudi, neki finančni nadzornik bombo s tlečo užigalico. Nadzornik jo je pravočasno ugasnil in naznanil slučaj policiji. Storilci so dozdaj neznani. KRIZA NA SRBSKEM. Srbski kralj je naročil Pasiču, naj poizve pri posameznih politikili, pod kakimi pogoji bi bili voljni prevzeti ministrska mesta v zmernem ministrstvu. Včeraj jc poveril kralj Pasiču sestavo novega ministrstva. KATOLIČANI NA ANGLEŠKEM. Vplivni angleški katoličani so izdelali že načrt za novo katoliško socialno stranko na Angleškem. Načrt obsega sledeče točke: 1. organizacija vseh katoličanov v medsebojno korist, 2. odprava stanovskih razlik med katoličani, 3. agitacija za obstoječe katoliške delavske organizacije, 4. boj proti poizkusom prisiliti katoliške delavce, da pristopajo proti-katoliškim zvezani, 5. nameščenje neodvisnih strokovnih uradnikov, 6. ustanovitev ljudskih pisaren za katoličane in gospodarske katoliške zveze. STAVKE NA FRANCOSKEM. Iz Pariza poročajo, da se razširjajo zelo vznemirljiva poročila o i. majniku. Boje se pouličnih bojev in splošne stavke. Družine se že preskrbujejo z živili. Mnogo oseb je zapustilo Pariz. Neki list trdi, da je svetoval policijski prefekt trgovcem, naj zapro 1. majnika trgovine. A ta vest se jc zanikala. Policija v Parizu strogo nadzoruje delavstvo. Republikanska garda, ki je posredovala med stavko poštnih uslužbencev, zopet posluje in straži tiskarne iu trgovine z dragimi kameni. V Len-sit je bilo včeraj mirno. Stavkujoči so bili po svojih stanovanjih ali so pa delali na polju. V Lievinu je bila vržena 23. t. m. zvečer z žreblji napolnjena bomba na neko vojaško stotnijo. Ranjenih je bilo več častnikov in vojakov. V Denainu jc pričelo zopet delati 1500 rudarjev in 500 delavcev za izdelovanje železniških šin. Štajerske noulce. š Kdo bo Žičkarjev naslednik? Kakor se čuje, ima največ upanja do izvolitve g. dr. A. Korošec. Baje je odstopil od kandidature, kakor poročajo listi, tudi dr. Po v a 1 e j, sicer ta vest šc ni potrjena, a če je resnična, potem je g. dr. Povalej vsekakor storil pošten rodoljubni korak. — Priporočilo župana Ur-leba mu ni pomagalo, kajti Urlep je »Štajer-čev« pristaš in je celo podpisal in odposlal sklep, da bi se narodna šentjurska šola ponem-čila. taki ljudje nam ne bodo kandidatov postavljali! — V nedeljo je zborovalo »Pol. narodno gospodarsko društvo pri sv. Lovrencu v Sl. goricah,« ter je sklenilo: naj bo naslednik g. Zičkarja pete kurije v e I e z a s 1 u ž n i g. dr. Korošec, u r ed -n i k v Maribor u.« š Umrla je v Gaberniku pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. od vseh spoštovana kmetska vdova Ana H r g a roj. Klajžar, 82 let stara, zadnja sestra č. g. Klajžara bivšega lacarista v Celju. Znala je marsikatero lepo povedati o bratu dohovniku in svojih pobožnih starišev, tako n. pr. da je prvih pet otrok umrlo, a na obljubo starišev, da bo prvi mladenič duhovnik tedaj Bogu darovan, ostalo je potem vseh šest živili in res je postal prvi mladenič duhovnik in še prestavni misijonar pri Sv. Jožefi v Celju. — Umrl je v Mariboru 42-letni pek Jurij T a u š e k. š Nagla smrt. Predsinočnjim sta našla 2 dragonca na Tržaški cesti v Mariboru ležati mrtvega 45-letnega tesarja Iv. R a k u s c h a. Mož je bil član požarne brambe. Ker je gorelo dotični večer v Sp. Radvini, je hitel na pogorišče peš, ker je voz zamudil. Ker pa je imel srčno hibo, ga je vsled hitre hoje zadela kap. š Dr. Brumen pomiloščen. Dr. Brumen, ki jc bil radi razžaljenja časti obsojen na štiritedenski zapor, jc bil pomiloščen in kazen iz-premenjena v denarno globo. Nemškutarski listi pravijo, da mu je pomiloščenje izprosil njegov tožnik dr. P 1 a c h k i. (?) š Toča je padala v nedeljo okrog Ptuja. Bila je debela ko lešniki. Škode je že precej napravila. š Umrl je v Gradcu v nedeljo popoldne preč. g. Al. S v e r, dušni pastir na c. kr. moški kaznilnici v Mariboru. Dnevne novice. +Shod v Selški dolini. Za nedeljo dne 22. aprila ob 3. uri popoldne je bil naznanjen od čebelarskega društva čebelarski shod v Selcih. Na Frtici zbralo se jc popoldne več mož čebelarjev in kmetovalcev. Ker ni bilo go- spoda od čebelarskega društva, da bi predaval 0 čebelarstvu, otvoril je poslanec Demšar političen shod po § 2. Govoril je o novi vladni volilni predlogi. Kazal na skupnost politike in gospodarstva ter označil čebelorejo kot važen del kmetijstva. G. župnik T o m a ž R o ž n i k je govoril o kupčiji s čebelami. Sklep shoda je bila ustanovitev,čebelarske podružnice, ki naj bi v prvi vrsti posredovala pri prodaji čebel na Nemško. + Motena potresna procesija. Sprožili smo, da sta dve gospodični, hči primarija Bocka, staroste protestantovske občine ljubljanske, in Schvvab, škropili vodo na udeležence potresne procesije na Veliko nedeljo. Poročilo o tem je prinesla tudi »Laibacher Zeitung«. Čez osem dni pa čitamo v »Laib. Ztg.« neko »pojasnilo«, ki očividno kaže, da se hoče vsa stvar potlačiti —če se že ni! — Uradni list izgovarja in brani obe ti »omikani dami«, seveda iz simpatij do nemštva in protestantovstva, trdi, da sta obe le izbrisali neki vodni ostanek, ki je slučajno ostal na oknu. Potem pa trdi uradni list, da se je to takoj policijskemu stražniku pojasnilo. Proti temu pa moramo mi konstatirati, da to pojasnilo uradnega lista nikakor ne odgovarja resnici. Priči g. Fran Zadnikar, Trnovski pristan 14, in hišni posestnik Jak. Bergant, Krakovski nasip 16, kateri je stražnik takoj zapisal, a do danes še nista bili poklicani h kakemu uradu, nam zatrjujeta, da sta videli, kako sta obe brizgali vodo, in sta pripravljeni to s prisego potrditi. Da se je dogodek takoj v istem smislu, kakor trdi uradni list, pojasnil policijskemu stražniku, je neresnično, ker ga takoj niti noter niso pustili, ker so vrata zaklenili, na poziv, da bi izzivalki povedali imeni, tudi nista odgovorili, ampak stražnik je moral čakati, da je procesija odšla, in ko so se vrata odprla, je mogel šele v hišo, da bi izvedel imena izzivalk. Pri njuni izpovedi pa stvar ne bi smela ostati, ampak bi se morala uvesti preiskava. Tose pa ni zgodilo. Trditev, da bi se procesija ne bila namenoma motila s škropljenjem vode, pa je neresnična. saj se je isto zgodilo tudi že lansko leto. Mi pričakujemo to v interesu justice 1 n javne m o r a le. Kako hitro so bile vse oblasti pokoticu zaradi dogodka v K n e ž a-k u, kjer v istini ni bilo namena provokacije, pa so bili izgredniki kaznovani tako, da so cele rodbine gospodarsko uničene. To so bili katoličani in Slovenci. Kako je bilo v Gočah, kjer tudi ni bilo namena provokacije, pa se je grozna pravda nakopala ljudstvu, ki je en del vasi skoro gmotno uničila. Tam so bili seveda na vrsti »klerikalci«. Če pa protestantovske, vsenemške »dame« pobalinsko motijo katoliške može pri javnem bogoslužju s tem, da jih z vodo polivajo, je pa vse mirno in uradni list izgovarja in brani izgred-nice. To so razmere, ki jih bo treba radikalno ozdraviti — če treba tudi z najbolj žgočimi sredstvi. Slovensko katoliško ljudstvo hoče biti enakopravno in zahteva popolne nepri-stranosti oblasti! +Za glavo se še vedno prijemlje sramežljiva tržaška prijateljica naših liberalcev. Ona noče, da bi se pomnožili slovenski mandati v kranjskem dež. zboru, da se ne bi njeni liberalni prijatelji znašli z Nemci v manjšini. Drugače si ni mogoče razlagati njenega pisanja. Ne gre ji v glavo, da je bolje za Slovence, če imajo izmed 46 poslancev stalno slovensko večino 26 glasov, kakor pa da je zdaj nemški grajščak in po svojem mišljenju in teženju ljudstvu popolnoma tuji uradnik v večini nad vsem slovenskim ljudstvom. »Edinost« naj vendar bere poročilo o javnih shodih S. L. S., kjer se dovolj jasno o tem razpravlja. Vsak kmet in delavec na shodih »S. L. S.« razume položaj in glasuje za razširjenje volilne pravice, politiki pri »Edinosti« pa niso tega zmožni. Zato jim pa svetujemo, naj posnemajo zgled »S. L. S.« in naj v Trstu začno tako vneto agitacijo za prebujenje in pravice slovenskega ljudstva, kakor dela »S. L. S.« na Kranjskem! O liberalcih pa naj bo prepričana, da so v največjo škodo slovenskemu ljudstvu in da bo ves slovenski narod še hvaležen »S. L. S. « če reši kranjsko deželo te more. +Vpeljava alpskih vojaških čet v Avstro-ogrski. Vedno sc nadaljujoče obmejno vtrje-vanje Italijanov in preseljevanje in spreminjanje severnih čet kakor tudi pomnoževanje alpskih polkov, takozvanih »Alpinov«, je dalo Avstro-Ogrski končno povod, da je pričela s podobnimi načrti; utrditi je treba mejo in vpeljati nove gorske čete. Če so tudi avstrijske čete kot gorske čete zelo porabne, vendar je to zadnje vredno vsega priporočila. Take čete naj bi porabile ves poletni čas z vajami v gorah, na zimo pa naj bi se umaknile v svoja pre-zimovišča. + »Narodove laži«. »Narod« je te dni napadel g. profesor Keržiča, češ, da je odvzel podporo učiteljiščniku Cerarju, ker je izzival na galeriji. Kakor smo poizvedeli je bila Cerarju odvzeta podpora dva dni prej iz drugih vzrokov. + Zakon proti umazani konkurenci. Vlada predloži poslanski zbornici načrt zakona proti umazani konkurenci. Predpisi obsegajo določila proti trgovskemu hvalisanju, ki ne odgovarja resnici, proti takemu ravnanju, ki lahko povzroči zamenjavo v trgovskem prometu; proti neresničnim podatkom o trgovskem podjetju koga drugega, kar lahko povzroči zmanjšanje kredita itd. Nadalje odločbe so naperjene proti takim prestopkom v trgovski konkurenci, ki žalijo nravnost in dostojnost. Razsodbo v zasebno pravnih zadevah imajo samostojna trgovska sodišča in trgovski senati, včasih pa ludi okrajna sodišča. Pod zakon spada tudi re-tlaina z kolajnami, ki se zlorabljajo. Sicer sc ja zakon naslanja na obrtni red. + Umrl je v Rudniku pri Ljubljani dne I/, t. m. po kratki in jako mučni bolezni obče spoštovani, ljudstvu priljubljeni, pridni zidar 'eter Krnic, star 32 let. Vzrok smrti je, ia se je preobkladal z delom. Naj mu sveti rečna luč! + Iz Idrije se poroča: Ker ni bilo mogoče ia belo nedeljo dobiti dvorane za javni shod, jode deželni poslanec idrijski na javnem ihodu v soboto zvečer ob pol 9. uri v dvorani »pri črnem orlu« poročal o volilni reformi. — Izpreineinbe v obleki domobranskih ješpolkov. V zadnjih svetovnih bitkah se je lokazalo, da je obleka vojakov ob času voj-ike na bojnem polju velikega pomena. Mnogo e namreč odvisno od tega, kdaj zagleda so-,ražnik bližajočo se četo. Pri tem igra vse-(akor veliko vlogo obleka. Naši lovci so v ta lamen zelo dobro oskrbljeni in sklenilo se je, Ia oblečejo zdaj na isti način tudi domobrance. Te je namreč iz daljave kaj lahko opaziti, ker majo na glavi črno kapo, črne hlače spodaj, i v sredi sivo bluzo, ki jc z ostalo obleko v istreni nasprotju. Domobranci bodo dobili po lajnovejših odredbah tudi sive hlače in sive iape. — Cesar je odlikoval za šolstvo in peda-;ogično slovstvo velezaslužnega profesorja n bivšega okrajnega šolskega nadzornika g. Ir. I. Bezjaka s tem, da mu je podelil na-ilov: c. kr. šolski svetnik. Potresno opazovanje. Po kratkem pre-nirju je izstopila magnetna igla včeraj zve-;er okolo 6. ure zopet v izredno nemirje, ki c trajalo skozi cclo noč z malimi presledki, n ki je doseglo ob 9.40 ponoči svoj višek. Zve-!er so se opazovala na jugozaoadnem nebu (s iinerjo proti severovzhodu) vidna potresna :namenja. Šele danes od opoldne sem, se na-laja igla zopet v srednotrajnem nemirju. To leinirje ima v zvezi z drugimi prirodnimi po-avi tudi značaj lokalnega nemirja. — Umrl je v Podragi na Vipavskem gosp. iustav K o 11 e r, oče ondotnega gospoda žup-lika in bivši čevljarski mojster v Ljubljani. i v m. p.! — Ciganska družina Hudorovičev, doma z novomeškega okrožja se že dlje časa klati io tržaški okolici in po Trstu samem. Oče van Hudorovič in njegov sin sta nadlegovala ia Reški cesti nekega gospoda in neko gospo-ično in jim hotela ukrasti nekaj dragocenosti, 'olicija je cigane zaprla. — Velik vihar.. V nedeljo popoldne okoli . ure je razgrajal v okolici Dragatuša tako si-:n vihar, da je bilo groza. Naredil je jako veko škode po strehah in na drevju. V Tanči-ori je vrgel slabotnega 70 let starega Janeza uheka ki se je vračal s paše, s tako močjo na a, da je v nezavesti obležal.. Ker je starček z lavo priletel na oster kamen je smrtno-ne-arno ranjen, težko da bi ozdravel. — Vinski semenj spojen z vinsko po-ušnjo v Postojnski jami. Na nedeljskem se-lanku v Vipavi, so se navzoči posestniki iz-avili, da se vipavski vinogradniki udeleže irav v mnogobrojnem številu dne 6. maja v 'ostojnski jami vršečega se vinskega semnja, er da razstavijo v dovoljni množini svoj iz-orni vinski pridelek. Nekateri boljši posest-iki, ki imajo izbrana vina, t. j. vsako vrsto ase, kakor n. pr. graščina grof,a Lauthieryja, Mayer, »Kmetijsko društvo«, Lavrenčič, 'aučič, J. Schwickert i. dr. razstavijo vse te rste posebej. Pričakuje se torej tudi od druge trani prav velike udeležbe. Vstopnina bo zna-ala samo 50 vinarjev, vkljub temu, da bo ima slavnostno razsvetljena in da bo svirala odba. Otvoritev bo ob treh popoldne. Ker reskrbi ves aranžma dež. vinski komisar g, 'r. Gombač, ki se bo mudil zadnje dni prihod-iega tedna cel čas v Postojni, se vinski zorci v manjših ali večjih množinah lahko že ar dni pred otvoritvijo pošljejo v Postojno, ar bi bilo radi uredbe celo želeti. — Opuščeni in novi vojaški učni zavodi, ojna uprava namerava opustiti letos nekaj ojaških šol in ustanoviti nekaj novih zavo-ov. Na Dunaju opuste artilerijsko kadetno »Io, ker se vrši pouk v vseh letnikih nove arterijske šole v Traiskirchenu. Nadalje nanie-avajo opustiti tudi tržaško kadetno šolo, kjer tos ne bodo več sprejemali gojencev v prvi tnik. Zato pa ustanove v Ennsu vojaško nižjo talko in v Eisenstadtu na Ogrskem višjo vo-Sko realko. — Samoumor. V noči od sobote na netijo so našli na cesti v Peravi priBeljaku le-Hi nezavestnega moža. Na potu v bolnišnico umrl. Pri obdukciji se je pokazalo, da je za-rupljen z arzenikom. Izkazalo se je, da je to istilničar Peter Weber, ki je bil zadnji čas i Gospej Sveti. Vzrok slabe premoženjske izrnere. — Pepelnast dež. Iz Šempolaja na Krasu nam pišejo od 20. t. m.: Dne 19. aprila je tudi tukaj vse predpoldne padal dež pomešan s pepelom in še danes so po ozelenelem drevju znaki, kakor kadar se trte škropi. Najbrže je bil pepel iz Vezuva. — Iz Mengša. Pretečeno nedeljo je predaval v društvu visokošolec č. g. F. Pengov o knjigovodstvu. V celournem govoru je priporočal posestnikom, naj natančno zabilježijo vse svojei dohodke in izdatke. Poslušalcev je bila polna soba, skušnja nas uči, da jih je vedno več. Zato bo predavanje odslej vsaki mesec. Tekoči mesec je bilo že trikrat. Pred in po govoru so svirali naši vrli tamburaši pod vodstvom A. Kompareta. Vse se je čudilo, da je zamogel v treh mesecih tako izborno naučiti tamburaše. Društvo je naročilo in že prejelo prav lepe društvene znake iz kovine s slovensko trobojnico pri tvrdki Weidlich na Dunaju. Taki znaki so za skupne nastope gotovo potrebni. — Z vrhniške železnice. Nova lokomotiva na petrolej se je začasno za svojo namenjeno vožnjo opustila; zato vozi zopet stari stroj. Kaki nedostatki se nahajajo pri omenjeni železnici, nam priča dejstvo, da je železnica pred kratkim imela pri večerni vožnji na Vrhniko na Brezovici triurno zamudo. V javnost to ni prišlo, ker so se tedaj peljali Vrhničani domov, ki pa morajo molčati, da sicer v svojo skledo ne pljujejo. — Za novo šolo na Mirni so začeli kopati temelj. Stala bo na najlepšem prostoru ob potu proti Mirnski graščini. Zemljišče za šolo in vrt je darovala preblag. gospa Hočevarjeva v Krškem. — Za železnico Trebnje-Št. Janž so že začeli inženirji meriti na obeh koncih od Kr-mela in Trebnjega. Stekla bo mogoče že drugo leto. Kaj nam bo pripeljala? Z K O« C/5 B) 3 -n -i 03 3 n. ?r S9 — Umrla je v Kamniku posestnica Apolo-nija C e b u 1 j. — Lova na divje peteline se je udeležil pretečeni teden na Gorenjskem okrog Selc in Žirov tudi nadvojvoda Jožef Ferdinand. Lovil je po lovskem okraju gospoda Adolfa Perlesa iz Ljubljane in vstrelil neko jutro štiri peteline. Skupno je bilo vstreljenih 12 divjih petelinov. Lov je trajal tri dni. — Železniška zveza z Reko. Iz Budimpešte javljajo, da je oddal trgovski minister Košut na ravnateljstvo ogrskih državnih železnic naredbo, po kateri naj bi se ukrenilo vse potrebno za zgrajenje nove železniške zveze z Reko. To je toraj prvi korak one akcije, ki jo namerava izvesti Košut v interesu ekonomskega napredka. — Sneg so dobili včeraj v Celovcu. V Trbižu je padel 10 cm visok sneg. — Železnica na Vezuv je do observatorija zopet otvorjena. — S kuhinjskim nožem se je večkrat zabodel Anton N o v a č i č v Tržiču na Goriškem. Vsled hudih ran je kmalu umrl. Samomorilec je bil nekaj časa sem na umu bolan. — Nad 200 delavskih obitelji, ki so si služile kruh v mornariškem arzenalu v Pulju, se je preselilo v Ameriko. Zadnji čas delavci vedno bolj odpovedujejo delo in gredo v Ameriko. — Huda toča se je vsula na belo nedeljo popoldne nad Sv. Lovrencem na Drav. polju ter klestila od ondot čez Ptuj proti Slov. goricam. Posebno občutna je škoda na sadnem drevju in tamkaj v množini vsajeni semenski repi. — Kranjska podružnica avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih. Podružnica sklenila je v svoji seji z dne 21. t. m. zgraditi zavetišče za otroke. Odbor prišel je tekom opetovanih posvetovanj do prepričanja, "da nameravano pomožno delovanje, ki se ima pričeti v obliki tozadevnega d o m o v n e g a o d v r a č a n j a, ne more obroditi povoljnega sadu, če podružnica nima zavoda, v katerega bi mogla oddajati otroke jetičnih starišev, ki jim doma preti nevarnost okuženja. Kajti z vsakim takim otrokom, ki se ga odstrani iz nevarne okolice in odgaja v zdravju primernih odnošajih, reši se človeško življenje in nikjer se blagodejni vpliv boja proti jetiki ne pojavlja lepše in jasnejše, kakor ravno v takih otroških zavetiščih. Stroški gradbe pokrili se bodejo s posojilom, kajti podružnici dovoljene subvencije omogočujejo ji redno plačevati obrestne in amortizacijske obroke. Za vzdržavanje zavetišča pa bode treba uporabljati prispevke članov in dobrotnikov. Podružnica, ki skuša sinotrovito reševati svojo važno socialno nalogo, se nadeja, da jo bode občinstvo radovoljno in izdatno podpiralo. V zavetišču bo prostora za 24 otrok, 12 dečkov in 12 deklic, ki bodejo v polnej oskrbi. Sprejemali pa se bodejo otroci tudi le čez dan. Ta institucija se je posebno dobro obnesla. Otroci dobivajo v zavetišču zdravju prikladno hrano in se kolikor mogoče gibljejo na prostem in po vrtu. S tem se toliko očvr-ste, da ne zapadejo preteči jim kugi. Posebno plodonosen pa je odgojevalni vpliv. Mali dnevni gostje se v zavetišču redno kopljejo in sploh odgajajo k snažnosti. Kmalu pazijo sami na to, da so dobro in čedno oblečeni, da dobivajo čisto perilo, da si pred obedom vsakokrat umijejo roke i. t. d., ter opozarjajo doma stariše na marsikatero nepriličnost, ki se jim je v zavetišču slikala kot zdravju kvarna. Tako se prične higijenična odgoja iz zavetišča raztezati na rodbine. Z gradbo se bode takoj pričelo, ko dobi podružnica primeren stavbeni prostor. Zavetišče naj se dviga ob periferiji mesta, toda ne predaleč, v solnčni legi, na zdravih suhih tleh. Zdrava pitna voda je seveda neobhodno potreben pogoj, istotako mora biti na razpolago dovolj vode za drugo hišno uporabo. Ce le mogoče, naj ima stavbeni prostor že kaj vrta ali nasadov. Odbor podružnice sprejema ponudbe primernih stavbenih prostorov. — Vihar in strela. Iz Rovt nad Logatcem se nam piše z dne 22. t. m.: Danes popoldne ob četrt na 5. uro prišla je črez Rovte od juga huda nevihta s pevho in sodro. Trikrat je tudi strela udarila na raznih krajih. Med tem je treščilo tudi pri Rovtah v Špeharjevo hišo v Hudem koncu. Škode je 1000 K. Posestnik je bil zavarovan. Tukajšnjo gasilno društvo je takoj na kraj požara gasit z brizgalno. — Ameriške novice. V Chisholmu je zadela nesreča družino Franca B a v c a . Bil je zunaj z ženo, ki je imela v naročju 9meseč-nega sina. Dve milji stran sta streljala v tarčo dva švedska mladeniča. Ena kroglja je zadela otroka in mu šla skoji glavo. Bil je takoj mrtev. Zena'k sreči ni ranjena. — V Minncapo-lisu so umorili neznani zlikovci 6 Bolgarov. — V Clevelandu je umrl Jakobu Manzarju sin. — Umrl je istotam Karol V a r d j a n , doma iz Cernomlja na Dolenjskem. — V .lolictu je umrl Martin K u k a r. — V Rcadingu je umrla Ana S t u b 1 e r. — Iz Eveletha, Minn., se poroča, da jc rojak Anton M a t e k o v i č , kateri je bil zaprt radi goljufije, ušel zadnji petek iz tamošnjih zaporov. Policaj Kent in drugi so takoj vdrli za njim in ko ga niso mogli dobiti, začeli so streljati; cela ploha krogelj je šla za njim — toda Matekovič je oddirjal kot blisk in izginil med hišami. Dosedaj ga niso še dobili. Matekovič jc osleparil več gostilničarjev v železnem okrožju izdajajoč se za agenta neke pivovarske družbe in je pobiral naročila. V samem Evelethu jc na ta način prisleparil 150 dolarjev. Poprej je bival v Aurori. — Na smrt na vešalih sta bila v Trstu obsojena 371etni čevljar Ivan Tul in 24Ietni Anton Vitez iz Doline, ker sta nekega Andreja Prašeljna vrgla v jarek in ga tiščala za vrat, da se je zadušil. Soobtoženka Antonija Vitez je bila oproščena._ Književnost in umetnost. * Zakon o cerkvenih stavbah. Ravnokar je-v tretjem pomnoženem natisu izšla knjiga: »Zakon o cerkvenih stavbah«, katero je spretno sestavil deželni svetnik v pok. g. Jožef Pfeifcr. Knjiga obsega: Odprava farnih ubožnih naprav. Javno oskrbovanje ubožcev po občinah. Uravnava domovinskih razmer. Red o požarnej policiji in o gasilnih stražah. Cena broširano 1 K 80 h. Dobiva se v >• Katoliški Bukvarui« v Ljubljani. Za čebelarje. Ravnokar je izšla prav dobra knjiga za čebelarje, po kateri se je že delj časa popraševalo: »Antona Janša Popolni nauk o čebelarstvu. Po Jož. Miinzenberg-ovi izdaji prestavil za slovenske čebelarje Frančišek Rojina s 45 podobami« in »Razprava o rojenju čebel«. Poslovenil Avgust Bukovic. Cena 3krone 20 v, vezana 4 krone. Dobi se v Katoliški bukvami v Ljubljani. Iz slovanskega sveta. sl Mažari in Srbi. Mažarski slikarji peš-tanskega »Nemzet salona« prirede o Binko-štih razstavo v Belgradu. Veliko število ma-žarskih umetnikov, novinarjev in politikov pride o Binkoštih v Belgrad, kjer bodo gostje »Srbskega novinarskega združenja.« sl Starčevičeva stranka prava je za prihodnje saborske volitve postavila svoje kandidate v 38 okrajih. V mnogih okrajih bodo šli pristaši »Hrvatstva« skupno s čisto stranko prava. »Hrvatstvo« pravi: »Volimo »čiste« in »nečiste«, samo da so p r a v a š i. Položaj v Kaliforniji. V Oregonu jc prebivalstvo vsled potresa zelo razburjeno. Iz San Frančiška poročajo, da so potegnili izpod razvalin že nad 600 mrličev. Šolski svet v San Frančišku jc sklenil, da zatvorijo vse občinske ljudske šole za eno leto. Učitelje so začasno upokojili. V San Frančišku pogrešajo sina in hčer mehikanske-ga predsednika. Podpor je došlo do zdaj 62 milijonov kron. Roosevelt je pisal kongresu, naj dovoli še poldrugi milijon dolarjev za ponesrečence. Slovenci v San Frančišku. Iz Dragatuša se nam piše: Po natančnem poizvedovanju se je dognalo, da je iz draga-tuške župnije v San Francisko vseh skupaj 28 oseb, Med temi tri družine. V Ameriki sploh jih je iz te župnije nekaj nad 500 duš. Domači so v strašni žalosti in obupnosti — ker ne vedo, ali so njih Amerikanci ostali živi ali ne. Neki gospodar je ravno pred par dnevi pisal iz San Frančiška svojim starišem, da misli s celo družino kmalu priti v staro domovino. Ce bo le res? Celovčan v San Frančišku. V San Frančišku biva že dalje časa najstarejši sin celovške rodbine R e i c h 1. Rodbina je v velikih skrbeh, ker še ni nobenega glasu od sina iz San Frančiška. Svarilo pred potresom. Profesor Kazowsky, ki je član znanostne deputacije za rudarstvo v Moskvi, misli, da je izbruh Vezuva v zvezi s potresom v San Frančišku. Učenjak meni, d ase valovi potresa širijo dalje in je zelo mogoče, da dosežejo ti tudi Rusijo. V ta namen naj se obrača vsa pozornost na to po rudokopih in naj se delavci nemudoma podajo iz njih pri znakih daljnega po-cisku. Učenjak meni, da se valovi potresa ši-za Vladivostok, ki leži skoro na isti zemljepisni širini kakor San Francisko. Ljubljanske novice. Ij Javno predavanje g. kanonika Sušni-k a je včeraj dvorano »Slov. kršč. soc. zveze« popolnoma napolnilo. Poročilo priobčimo v podlistku. lj Andrej Debevec, mestni računski rcvi-dent, je po dolgem bolehanju danes dopoludne umrl, star 39 let. Bil je vzoren uradnik. lj Abiturijentje ljubljanske gimnazije iz 1. 1896 praznujejo dne 7. in 8. julija t. 1. desetletnico. Oni tovariši iz VIII. a in b razreda, ki se nameravajo tega slavlja udeležiti, se naprosijo, da svojo udeležbo čimpreje naznanijo g. Ivanu V o 1 c u, mest. računskemu oficijalu v Ljubljani. — Natančen vspored se pozneje pismeno naznani. Ij Izredni občni zbor »Dramatičnega društva« vrši se v soboto, dne 28. t. m. ob polu 9. uri zvečer v »Narodnem domu«. Dnevni red: a) Poročilo blagajništva in proračun za sezono 1906'7. b) Dopolnilna volitev treh odbornikov. c) Slučajnosti. Ij Slovencem v priporočilo! Te dni je prišla k tukajšnjemu vrtnarju Herzmanskemu neka gospodična kupit cvetlic. Zahtevala je seveda lepo slovensko, saj Prešernove ulice s prodajalno vrtnarja Hertnanskega so menda še na slovenskih tleh. No pa prodajalka jebolje vedela. »Was wiinschen Sie?« je prašala — »Teh cvetlic bi rada!« — »Konnen Sie nicht dcutsch. W i n d i s c h (!) v e r s t e h e i c h n i c h t.« Ker zavedni Slovenci iz tega uvidijo, kako se spoštuje v prodajalni Hcrznian-skega slovenski jezik, zato njegove cvctlice iu njega z njegovo prodajalko vred prav uljudno priporočamo vsem Slovencem in Slovenkam! lj Huda Ljubljančanka je Katarina Škcr. janc, doma iz Ljubljane, stanujoča sedaj v Trstu. Škrjanc je ločena od svojega moža in je v Trstu živela skupaj z nekim možem. Ta se je je naveličal. To je ločeno Katarino tako užalostilo in razjezilo, da je nezvestemu ljubimcu pretila s smrtjo. Ta je stvar naznanil policiji, ki je vročekrvno Ljubljančanko djala na hladno. lj Občni zbor društva »Pripravniški dom« bo jutri v četrtek ob pol 12. uri v konferenčni sobi tukajšnjega c. kr. učiteljišča, na kar zopet opozarjamo. I.i Jagnje, Zajz, Kauka in Jež-ek so se bili pobratili in sklenili, da pridejo na včerajšnji dan skupno na nabor v Ljubljano. Da pa ne bode kdo mislil, da so to živali, naj bode takoj povedano, da so to fantje iz ljubljanske okolice. Po naboru so vsi štirje prišli na Hrade-ckega cesto, kjer so vsak po svojem spuščali prav živalske glasove od samega veselja, ker niso bili potrjeni. Teh glasov pa tudi policijski stražnik ni mogel trpeti iu povabil je celo če-tvorico na policijsko stražnico na liradeckega cesti. Jagnje, Zaic in Kauka so bili še dosti mirni in se radovoljno vdali svoji usodi, edino le Ježek je toliko časa zbadal, da je moral priti zeleni voz, ki je celo menažerijo odpeljal v magistratne zapore. li Ob denar in potni list prišel. Danes ponoči je dal Hrvat Ivo Draganič nekemu Hrvatu svoj potni list in 40 K denarja, češ, da se bode peljal ž njim na Prusko. Ko je pa Draganič v neki gostilni v Kolodvorskih ulicah zaspal, jo je neznani Hrvat odkuril s potnim listom in denarjem. lj Ljubljanski šramelni gostujejo sedaj v Bolcanu pri gosp. Kampošu. I.i Klasifikacija konj. Oni posestniki konj, ki še niso oddali za letošnjo klasifikacijo izpolnjenih naznanilnic, se opozarjajo, da je rok potekel že 20. t. m., da torej iste oddado nemudoma v magistratnem ekspeditu, da se izognejo event. kazni. lj Za delom je šlo pretekle dni okolu 50 delavcev iz Dolenjskega v hrvaške in slavonske šume les žagat in sekat. lj Najdena zlata ura. V »Slovencu« od vel. četrtka je bilo citati, da išče neka oseba zlato žensko uro. Naj se zglasi pri šentpeterskem župnem uradu. li Za kruhom. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 115 Slovencev, 41 Hrvatov in 40 Macedoncev. — Na Dunaj in Gradec se je odpeljalo 180 laških delavcev. I.i Umrli so: Roza Juvančič, usiniljenka, stara 44 let; Ljudmila Hayne, zasebnica, stara 37 let; Antonija Andlovič, tovarniška delavka, stara 29 let. lj Nabor. Pri včerajšnjem naboru je bilo 181 mladeničev iz ljubljanske okolice, izmed katerih je bilo potrjenih 70. Danes so jih pa potrdili 51. Ij Slep ogenj. V soboto popoldne je nagrabil železniški čuvaj na Dolenjskem kolodvoru za čuvajnico nekaj listja in trave in jo potem zažgal. Čuvaj na gradu je menil da gori in je obvestil požarno brambo, katera je naredila zastonj pot do kolodvora. lj V suknjič je zašil Peter Baner iz Zgornj. Radovca 400 kron in jo hotel popihati v Ameriko. Ker pa še ni zadostil vojaški dolžnosti, ga je stražnik na kolodvoru ustavil in aretoval. Ij Vitrih je hotel imeti. V soboto ponoči, je dosedaj še neznan tat vlomil v ključarsko delavnico Ivana Petcrca na Dolenjski cesti in ukradel nekaj vitriliov in eno pilo. Tat je najprvo poskušal priti v delavnico skozi omreženo okno, ker se mu pa to ni posrečilo, je razbil pri vratih okence, skozi katero je potem zlezel v delavnico. Ker je tat pustil vse druge stvari nedotaknjene, si je najbrže hotel preskrbeti satno vitrihe. li Pozor! Po Ljubljani prosjači po zasebnih hišah neka štirinajstletna deklica za podporo podpisani, češ, da je bolna in da si zaradi tega ne more nič zaslužiti. Podpisana izjavlja, da ne pošilja nikogar nikomur, ker ji ui treba, in da obrača neznana deklica na nepošten način pridobljeni denar v svojo korist. Josipina Globelnik. lj Vroča kri. Sinoči so sc v neki gostilni na Radeckega cesti sprli razni pomočniki, kar je povzročilo pretep. Pleskarski pomočnik Franc Zgonc ie udaril mizarja Albina Cirka po glavi, kar ie Cirkovega tovariša Franceta Šinkovca tako razkačilo, da je zgrabil za steklenico in udaril ž njo Zgonca po glavi. Težko ranjenega Zgonca so prepeljali v deželno bolnišnico, Šinkovca in dva njegova tovariša pa v zapor. ----- Darovi. Poslani našemu upravništvu: Mesto venca na krsto f gosp. Janka V r h o v n i k a za družbo sv. Cirila in Metoda gdč. Helena Bavde-kova 6 K. Z a d r u ž b o s v. C i r i I a in M e -t o d a sta darovala : O. Oton B a y r, ravnatelj „Kmetske posojilnice" 5 K in g. Ve-koslav Jenko, kontrolor „Kmetske posojilnice" 10 K. Razne stvari. Umrl jc v RenneSti kardinal Laboure. Iz krogov poštnih uradnikov n a d e ž e 1 i se poroča dunajskim listom, da prično kmalu s stavko, ako se ne zboljša njih položaj. Velik ogenj. V Also Vadaszu jc pogorelo 120 hiš. 25 delavcev ubila je eksplozija v Frinidadu. Ubiti so Indijanci in Japonci. Ruska k n j e g i n j a in jahač iz cirkusa. Ruska kiljeginja poroči v Budim- pešti nekega cirkuškega jahača, s katerim se je bila seznanila v Parizu. Njegovo ime je Fontana, a njeno kneginja Ana Marija Pe-troff. Telefonska in brzojavna poročila. PARLAMENTARNI POLOŽAJ. — GAUTSCH V NEVARNOSTI. Dunaj, 25. aprila. Situacija je postala kritična. V kratkem se izvrši (iautschevo prerokovanje, da z volilno reformo zmaga ali pade. V par dneh se mora odločiti, ako bodo vspešni Gautschevi kompromisni predlogi, da se nemški in slovanski mandati enakomerno pontnože za 12 ali 14. Ako se to zgodi pri Cehih in Nemcih, tudi Poljaki ne bodo mogli stati na popolnem odklonilnem stališču. Gautsch poizkuša s parlatnentariziranjem kabineta za slučaj, da se kompromis posreči, da tako enakovredna vlada vodi obravnave z ogrsko vlado. Rešitev je težavna, ker Poljaki odklanjajo vsak vstop v kak rekonstruiran Gautschev kabinet, ministerstvo, v katerem bi bili sami Nemci in Mladočehi, bi bilo pa nemogoče. Na poljski klub se pritiska, da bi vstopil kak njegov član v rekonstruirani Gautschev kabinet. Situacija je za Gautscha vsak dan bolj komplicirana, ker že v četrtek aH petek mu ogrski ministerski predsednik VVeckerle natoči čistega vina o zahtevah Ogrske. Obžalovanja vredno je, da se pri parlamentariziranju kabineta pušča Jugoslovane popolnoma na strani. Vlada in Mladočehi ne vprašajo za njihovo mnenje in razdeljujejo portfelje brez ozira na Jugoslovane. Jugoslovani so vsled tega jako razburjeni, k temu se pa pridružuje še ogorčenje, da poročilo o novem mandatu za kočevske Nemce ni bilo uradno dementirano. Naznanilo o novem mandatu za kočevske Nemce so včeraj uradno prinesli v nemške klube poslanci, ki so konferirali z Gautschem. Ako se kočevskim Nemcem hoče dovoliti en mandat, temu Jugoslovani ne pritrdijo pod nobenim pogojem in bodo odločno zahtevali pomnožitev mandatov za štajerske in koroške Slovence. Dunaj, 25. aprila. Situacija je v rokah Poljakov. Ako se Poljaki ne udajo, Gautsch p a d e. V slučaju, da Gautsch pade, se imenuje za njegovega naslednika guvernerja avstro-ogrske banke B i 1 i n s k e g a , ki je ljubljenec Mažarov in ki bo volilno reformo tako napravil, da bo Poljakom prav. Dunaj, 25. aprila. Nemške stranke se o kompromisu in rekonstrukciji kabineta odločijo danes popoludne. Čuje se, da pritrdijo. Tudi Čehi skoro gotovo pritrdijo. Poljaki se izreko jutri. VOLILNA REFORMA. D u n a j, 25. aprila. V seji odseka za volilno reformo je izjavil Kramar, da so Čehi pripravljeni skleniti pravičen kompromis, ne puste pa, da bi se jih smatralo za manjvredne. Kramar je v svojem govoru zagovarjal parla-mentariziranje kabineta, ker proti močni ogrski vladi je treba močne avstrijske vlade, močnega avstrijskega parlamenta. Vsenemec Iro ie izjavil, da bodo Vsenemci nastopili proti vsaki volilni reformi, v kateri ne bo izločitve Galicije. Nemški liberalec Gross je pritrdil Kramaru, da proti Ogrski le tedaj Avstrijci kaj opravimo, če bomo edini, kakor so Mažari proti nam. Pritrdil je Kramaru, da edina mogoča politika bodočnosti je sprava med narodi z idejo splošne volilne pravice. Gross je izjavil, da bodo Nemci glasovali le za tako volilno reformo, ki popravi »Nemcem storjene krivice«. PREPOVED SOKOLSKE SLAVNOSTI V BREŽICAH. Dunaj, 25. aprila. Dr. Š u s t e r s i č je danes interviniral pri Bylant Rheidtu radi prepovedi sokolske slavnosti v Brežicah. LAŠKI PESNIK IZGNAN. P u 1 j, 25. aprila. Italijanski pesnik Ratti je izgnan iz Pulja zaradi nekih protiavstrij-skih izrazov pri predavanju. Pred odhodom so mu iredentisti priredili slovesen banket. VOLITEV ŽUPANA V TRSTU. Trst, 25. aprila. Za župana v Trstu je izvoljen dr. Sandrinelli, za podžupana pa Ve-nezian in Valerio. NOVO SRBSKO MINISTRSTVO. Beigrad, 25. aprila. Sestava novega kabineta je poverjena P a s i č u. Ministrstvo bo z malo izjemo sestavljeno iz članov starega Pasičevega kabineta. Skupščina bo razpu-ščena in razpisane bodo nove volitve. ANGLEŠKI KRALJ V ČRNI GORI. C e t i n j e , 25. aprila. Angleški kralj pride prihodnji teden v Črno Goro. MOBILIZACIJA NA RUSKEM. Peterburg,, 25. aprila. »Voss. Ztg.« poroča iz Petrograda, da je grol Witte predlagal sedem in pol milijonov rubljev za mobilizacijo nekoliko armadnih zborov koncem meseca aprila. 6000 OSEB POMILOŠČEN1H. Peterburg, 25. aprila. Kronski svet je sklenil, da se pomilosti 6000 oseb. SAN FRANCISKO. San Francisko. 25. aprila. Častniki sodijo število žrtev na 1000. Listnica upravništva. P. n. gg. naorčnike opetovano opozarjamo, da traja pošiljatev denarja po položnici dva do tri , da tudi do štiri dni, torej ne morejo takoj drugi ali tretji dan po odpošiljatvi denarja prejeti svojega lista. — Mnogim gg. inserentom: Pošiljajte svoja pisma in naročila samo upravništvu. Zahirala. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam o priiiki neizprosne smrti predragega brata in strica, gospoda Josipa Rodeta meščana ln posestnika v Kamniku izrazili svoje sočutje, in posebno še velč. gospodu dekanu I.avrenčiču za dušno skrb in tolažbo rajniku, častitim sestram usmi-Ijenkam za vzorno postrežbo, gospodu Slabajnetu, ki se mu je vedno izkazal kot pravi edini prijatelj posebno pa v njegovi dolgi, mučni bolezni, slavnemu pevskemu društvu „l.ira" za tolažilno vznosno petje, slavni ^Čitalnici", ki ga je spremila z zastavo, in veteranskemu koru, ter vsem, ki so mu izkazali častno spremstvo do groba izrekajo svojo udano zahvalo 925 žalujoči sorodniki. V Kamniku, 23. aprila 1906. ** Zahvala. Za izredno številne dokaze ljubeznivega sočutja povodom bolezni in ob smrti svojega dragega, nepozabnega soproga, gospoda Avgusta Novak-a tovarnarja in veleindustrijca izrekam, ker se, potrta najgloblje žalosti, ne morem vsakemu posamezniku zahvaliti osebno, tem potom svojo najglobokejšo zahvalo; posebno se zahvaljujem za ginljive nagrobnice, občinskemu zastopstvu, železniškemu, gasilnemu ter bralnemu društvu v Selcih in vsem onim, ki so izkazali zadnjo čast dragemu pokojniku z udeležbo pri pogrebu ter darovanimi krasnimi venci. 930 Železpiki. 23. aprila 1906. Marija Novak roj. Ahatschitsch - Globotschnigg. Zadruga gostilničarjev, kavaruarjev, žganjetočnikov itd. v Ljubljani razpisuje službo zadružnega uradnika slovenskega in nemškega jezika zmožnega. — Plača po dogovoru. — Prošnje je vložiti do 10. maja pri zadruznem načelstvu, — Kavcije zmožni imajo prednost. 932 3—1 Sprejme se na deželi blizo mesta Ljubljane v veliko specerijsko trgovino učenec 14—15 let star, poštenih starišev, zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. — Nadaljna pojasnila daje f rane Cerar v Domžalah* 928 3-1 Šivilja in učenka se takoj sprejme. Mestni trg 3 II. nadstropje. 921 2-1 Žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo našega dragega očeta, ozir. soproga, gospoda Gustav=a Koller=ja bivš. čevljarskega mojstra v Ljubljani po kratki hudi bolezni, v 72 letu življenja, včeraj ob 9. uri zvečer k sebi v bo\jše življenjfe poklicati. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek zjutraj ob 7. uri. V P o dragi, 24. aprila 1906. Jožefa Koller roj. Mlakar, soproga. Gustav Koller, župnik, sin. Jožefa Koller, hči. 926 Mesto vsaeega posebnega obvestila. Ob prebritki usodi, ki nas je dohitela povodom izgube naše iskreno ljubljene soproge, oziroma matere, sestre, svakinje in tete, gospe Marijane ZORC Tavčar sprejeli smo toliko tolažbepolnih dokazov srčnega sočutja, da si smatramo v dolžnost, izrekati tem potom vsem sočustvujočim najiskrenejšo srčno zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo visoko-častitemu gospodu prelatu Janezu Rozmanu, župniku pri sv. Jakobu, za mnogobrojne tolažilne obiske ob bolezni rajnice, preblag. gosp. dež. glavarju pl. I") e t e 1 i in gg. deželnim odbornikom, gg. obč. svetnikom, gosp. predsed. tajniku E. I.ahu in gg. magistratnim uradnikom, dalje sl. zastopstvom različnih društev in gg. uradnikom sploh, kakor tudi „Slov. ženskemu društvu", ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izredno mnogobrojno častno spremstvo drage pokojnice k večnemu počitku. Dalje bodi iskrena zahvala sl. pevskemu društvu „I.jubljana" za ginljivo petje, ter vsem darovalcem prelepih vencev, osobito pa še g. dr. Fr. Zupancu in g. dr. E. Slajmarju za mnogobrojne obiske. se sprejme za nizko ceno takoj samsk gospod ali gospodična. — Naslov pove upravništvo „Slovenca". 924 2-1 Kupi se ceno 926 3 1 zemljišče blizo mesja Ljubljane. — Ponudbe pod ,»Zemljišče L." na upravništvo Slovenca Bolniško in podporno društvo po močnih in zasebnih uradnikov za Kranj sko v Ljubljani, broječe 85 članov, raz p i s u j e mesto 927 3-1 društvenega zdravnika, Reflektanti blagovolijo svoje, zahtevani letni honorar obsegajoče prošnje poslati društvenemu načelstvu do 15. maja 1906. V Ljubljani, dne 23. aprila 1906. Dovoljujem si je sedaj opozarjati slavno občinstvo, da bom te^om meseca maja na Ustnem trgu itev. 19 otvoril svoje najelegantnejše opremljene 4 %ajtr^ovalne sobe; istodobno bom oskrbel svojo delikatesno trgovino 3elo bogato s fvejim blagom, da bom mogel z Zmernimi cenami in reelno postrežbo ustreči vsem Zahtevam p, n. občinstva. 2a častite obiskovalce zajtrfavalnih sob je na razpolago ele^trij^i pianino. 2a številni obirt; je Je naprej priporola 944 3-1 J. C. Praunseiss• Priloga 94. Stev. »Slovenca" dnč 25. aprila 1906 * Nov antikvarijat. »Katoliška Bukvama« v Ljubljani jc ustanovila antikvarijat in izide še ta teden prvi katalog, ki obsega kakih 1100 raznih knjig in brošur v približno 1500 zvezkih. Imenik bomo izdali v 3500 izvodih in ga priložimo prihodnji številki »Dom in Sveta«, dotedaj ga pa pošljemo le onim, ki ga naročijo. Ker so mnoge knjige v zalogi le v enem izvodu in bodo morda hitro prodane, opozarjamo že naprej, da ne bomo mogli odgovarjati na naročila, ki bodo došla prepozno. Omenjamo tudi, da moremo oddajati antikvarične knjige le proti takojšnjemu plačilu, ker imamo za antikvarijat poseben račun. Splošen pregled kataloga je sledeč: I. Enciklopedična dela. — Zbirke. II. Biblična in patristična dela. III. Cerkvena in svetna zgodovina. IV. Socialna in politična dela, mnogovrstne druge knjige za razne stanove, izobraževalna in druga društva, kongregacije itd. V. Modroslovje, cerkveno in zakonsko pravo, pastoralka. VI. Naravoslovje in zemljepis. VII. Homiletika iu drugo govorništvo. t VIII. Pedagogika in katehetika, liturgika in podrobno. IX. Ascetika in premišljevanja. X. Umetnost in glasba. XI. Apologetika, moralika, dogmatika, liturgika. XII. Leposlovje. XIII. Jezikoslovje. XIV. Biografija. XV. Razno. XVI. Dodatek. * Nove Šmarnice za leto 1906 niso izšle. Iz prejšnih let se dobe še: Ladislav, Marijine čednosti in dobrote, — Vole, Marija v pred-podobah in podobah, — Kerčon, Salve Re-gina ali razlaganje molitve Ceščena bodi Kraljica, — Kerčon, Marija podoba pravice, — Lassere, — Godec, Nove lurške šmarnice, — Škufca, Romanje v nebeško kraljestvo, — P. Ladislav, Premišljevanja o Srcu Marije. Toliko na mnoga vprašanja! Katoliška Bukvama v Ljubljani. Borzna poročila. (Kreditna banka1 v Ljubljani. i Uradni kurcl dunajske borce 24. aprila 1906 Koloibenl papir)!. 4'/, majeva renta H " _ srebrna renta . . 4•/, avstrijska kronska renta . 4'/, , elata renta . . . 4•/. ogrska kronska , ... 4 •/. , »lata , • • • 4'/, posojilo dežele Kranjske . 4V/, posojila mesta SpHet . . »V/. » » Zader ' ' 4 V/, bosn.-herc. iel. pos. 1902 . 4•/. Češka dei. banka k. o. . . 4*/, , , , ž. o. . . 41/,*/. zast. pisma gal. d. hip. b. . 4V/, pedt. kom. k. o. z 10*/, pr. 4V/, zast. pisma Innerst. hr. . 4 V/. . . ogr. cen. dež. hr. 41/.'/. . n , hip. banke. 4V/, obl. ogr. lokalnih žel. d. dr. 4V/. obl. Češke ind. banke . . 4*/. prior. Trst-PoreC lok. . . 4•/. prior. dol. žel...... 3•/. , juž. žel. kup. '/,'/, • 4V/, avstr. pos. za žel. p. o. . Br • 8 k •. SreCke od 1............. ■ . » 1864 ...... „ tizske....... zem. kreditne I. emisije . . . . H- . , ogr. hip. banke . . . . „ srbske S frs. 100 - . . , turške ....... Basilika srečke . . . Kreditne > . . . Inomoške , . . . Krakovske , . . . Ljubljanske . . . . Avstr. rud. križa , . . . Ogr. ...... Rudolfove , < • ■ Salcburške , . . . Dunajske kom. , . . . Delnici južne železnice...... Državne železnice...... Avstr. ogrske banCne delnico Avstr. kreditne banke . . . Ogrske , , . . . Zivnostensko . . . . Promogokop v Mostu (Brtlx) Alpinske montan..... Praške žel. indr. družbe . . Rima-Mur4nyi...... Trbovljske premog, družbe . Avstr. orožne tovr. družbe . Češke sladkorne druibe • . ▼ •loto. C. kr. cekin....... 20 franki........ 20 marke........ Severeigns....... Marke........ Laški bankovci..... Rublji......... Dolarji......... Dcaai 9945 99 30 99 60 11790 95 60 114-26 99 50 100-50 100--100-55 9985 100-05 100 23 105-70 10020 100 — 100-— 99-50 100-50 99-90 9950 31140 100-70 197'-28525 159"— 293 50 300 — 264-— 101--152-50 24 — 471 — 78"-91-59 — 51--31-25 66-71-— 822 — 12845 685 25 1644- -688-817— 242-50 657-573-50 2700-— 572 — 279 — 590'--160 50 11-3-1 19-13 23-46 2398 117-30 95 80 253 25 4-84 Blago 99-65 99-50 99-80 118 10 9580 11445 101-— 101-50 101-55 100-30 100-30 101 20 10670 101-20 100 20 100-65 100-50 101-50 100— 313 40 101-70 200 — 287 25 161 — 303 60 309"— 272 50 109 70 163 50 26-481-— 84"— 97-— 65 50 63— 33 2 S 62 -76— 532— 129 45 686 25 1653 -689 — 819 -24350 660 — 674-50 2720— 673— 283— 594 — 162*— 11-38 19'16 23-54 24-06 117 50 96— 2:4— 6- Žrebanje 13_4 nepreklicno 858 17. maja 1906 Glavni dobitek kron 30*000 kron SrečKe cesarice Ellzabetlnesa doma po 1 krono priporoča LIubllansH. kreditna banka j;"C. Mayerru Ljubljani. Zahtevajte zastonj in Iranko moj veliki, bogato llustrovan glavni cenik z nad 100 slikami vseb vrst nlkeln.stlh, srebrnih in zlatih ur z znamko Boakopf, Habn, Ornega, NcbaBhausen, (ilashiitte kakor tudi vseb vrst solidnih zl.tnln in arebrnln po IzrirnlU torarnUklh cenah. Nikel. remont, ura*......K 3 — list. Roskopl patent ura .... , 4 — , , trna |ekl.'rem. ura , 4-— Ivic. Izvir. Roskopl pat. ura . . » 5-— Ooldln rem. ura .Luna" kolesje . 7 50 srebr. , , .Olorla* , , 7-60 „ . , dvojni plaič . . 1 '50 , oklep, veriilca z rlnčlco na pero In karab., 15 gr. težka , 2 50 ruska Tula nikel. rem. ura s sidro z .Luna" koleBjem , 9-50 ar. ■ kukovlco K 8-50, budilka K 2 90, kuhinjska ur. K V— ivarcvaldska ura K 2'—. Z. vsako uro HletnO pismeno Jamstrol Hlk.k rl.Ikol Z.men. dovoljena, .11 denar nazaj 1 Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1077 (Brux) št. 843, Češko. 100—83 Organisf ^ dobi službo v frančiškanskem samostanu v Samoboru na Hrvaškem. 872 3—3 Nastop takoj. — Plača po dogovoru. Predstojništvo samostana. Za celi tamburaški zbor: inštrumenti, knjige, partiture, žice, železna stojala itd., vse v najboljšem stanju, večina skoraj novo, se po ceni proda. 836 5—4 Več po upravništvu našega lista. Mednarodna panorama Ljubljana, Pogačarjev trg. —— Podružnica iz Berolina. —— Lepa stanovanja po dve sobi in kar zraven spada, v I. nadstropju, oddajo se v hiši štev. 26 na Krakovskem nasipu za termin maj odnosno avgust« 891 3—2 Pogoje daje »Ljudska posojilnica« na Kongresnem trgu št. 2 ob uradnih urah. Spominjajte se »Družbe sv. Cirila in Metodo". Gostilna popolnoma na novo renovirana, z velikim hlevom, svinjakom, 28 sobami, plesno dvorano in pritiklinami, se radi družinskih razmer v prijaznem trgu vipavske doline takoj proda. Na razpolago je tudi kak vinograd. Ponudbe na uprav. „Slovenca". 922 4-2 Od nedelje ZZ. aprila do vitete sobote 28. aprila 1906: 880 2-2 Zelo zanimivo potovanje po ^ umu Španiji. Pomočnik ki je dobro izvežban krojaškaga obrta se takoj sprejme v trajno delo. J. Mikolič, Rudolfom 908 3-2 853 6-3 Oddam in pripravne za vsako obrt krasna skladišča (transito) |(leti z vodovodom in hlev Za dva konja po primerni najemščini v neposrednji bližini juž. železnice, t. j. na 5v. Martina cesfi Jf. 20. Pojasnila pri lastniku Jo S. PefrIČU ravnotam. Prodam dobro kontrolno blagajno (Kontroll-Kasse National) Prodajalna Kat. tiskovnega društva (prej H. Ničman) rio 10-3 v Ljubljani, Kopitarjeve ulice 2 priporoča iz svoje bogate zaloge raznovrstnih podob in devocljonallj za pobožnost prve spovedi in za slovesnost prvega sv. obhajila razne spominske podobice n. pr.: Za prvo spoved: navadne oblike 100 komadov po K 2 —, 240, 4-— itd.; večje oblike (10X15 cm itd.) 100 komadov K 1 20, 5'—, 7-— itd. Za prvo sv. obhajilo: navadne oblike 100 komadov po K 2' —, 240, 3-—, 4 —, 440; večje oblike raznih predstav v velikosti 10x14 cm 100 komadov.......K 5 — 11X16 „ .............T— 14X22 „ „ „ .........10 — 19X28 ............... 20- 22X30 „ „ .......... 30 — 32X44 „ „ „ ........ 40 — mm Vsako naročilo se izvrši točno, mm 100 104—14 Leopold Tratnik Ljubljana, Sv. Petra cesta 27 priporoča visokočastiti duhovščini in cerkvenim predstoj- "Sjjfc ništvom svojo najstarejšo tvrdko za izdelavo cerkvenih posod in orodja. Vedno velika zaloga. Prečastiti gospod! Ako kaj potrebujete ali nameravate napraviti prosim Vas, blagovolite mi pisati in takoj pošljem vsorce. Stare reči popravim, poslatim itd. Velika zaloga elektr. svetil In kiparskih del. CV. CJ »N Rj a M t/1 '-3 2 o M M nI ca u c 01 > O » _ a W b v- 1) n * M N h . I-H