m GLAS NARODA List stovenskih delavcev v Ameriki. rThe largest Slovenian Daily in the United States. u lamed every day except Sunday* | and legal Hobday*. 3 75,000 Readers. RMJiuib............ I ............. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—3878 No. 24. — Štev. 24. NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 29, 1936.—SREDA, 29. JANUARJA, 1936 Volume XL1V. — Letnik XLIV. ■EN. ROBINSON OČITA SMITHU IZDAJSTVO NARODA "Odpadnika" je porazil z njegovimi lastnimi besedami SOLZNE BOMBE ZA VARSTVO MORILCA Stone priznal, da je u-atrelil dekle. — Bil je obsojen na smrt. — Prebivalstvo ga je hotelo linčati. FRESNO, CaL, 28. jan. — Policija je morala s solznimi bombami in ročnimi granatami zadržavati mlade in stare moške, ženske in otroke, ko je Elton Stone pred sodiščem priznal. tla je ustrelil 14-letno hčerko poznanega odvetnika, kuizo Stammer. Predsedujoči sodnik je Elton Stone-a takoj obsodil na smrt na vešalih, toda še ni določil dn»*va usmrtitve, ker mora biti po postavi države California razsodba v obliki priziva poslana naj višjemu sodišču, da razsodbo potrdi. Ako sodišče razsodbo i>otrdi, bo določen dan za usmrtitev. Obravnava je bila v sled priznanja obtoženca zelo skrajšana. Ko je bil morilec pod močno policijsko stražo zopet od pel jan proti kaznilnici, ga je hotelo okoli 2000 ljudi iztrgati stražnikom. Nek mlad mož je zaklical: "Zgrabimo Stone-a". Trije .stražniki so stopili pred moža, ki je nato izginil v mno-i toi- Stone, inajh«*n, ."JI let stari mož, ki si je kot mehanik v garaži 4uži! kruli, je svojo glavo skril v ovratnik svoje suknje, ko j<» bil pripeljan prt*d sodnika T. TJ. Tliomsona. Stone je v novembru skozi okno ustrelil Luizo Stammer, ko je bila sama doma in pri o-knu brala knjigo. Nato je mori lec vdrl v hišo, je t«*žko ranjeno dekle slekel, in jo zavlekel v zadnjo sobo, toda so ga domači pregnali, ko so se vrnili domov. L0EB USMRČEN V KAZNILNICI Kaznenec je zadal morilcu Loebu nad petdeset ran z britvijo. — Par ur po napadu'je umrl v bolnišnici. JULIET, III., 28. jan. — Richard Loeb, ki je bil zaeno z Nathanom Leopoldom pred enajstimi leti obsojen na do- PODROBNOSTI 0 IZPLAČEVANJU _B0NUSA Za bonus bo vlada izplačala $2,491,000,000.— Izdani bodo bondi, ki se bodo pričeli izplačevati s 15. junijem. WASHINGTON. D. C., 28. januarja. — V naslednjem navajamo poglavitne točke postave, ki določa izplačilo vojaškega bonu s a: Vlada bo izdala za celo vsoto bonusa bonde po $50, ki se bodo pričeli izplačevati 15. junija. Certifikati bodo v popolni vrednosti vnovčeni z bondi. Od cele vsote certifikata pa bo od-tegnjcno dosedanje posojilo in obresti od 1. oktobra 1931. Veterani morejo svoje bonde za celo vsoto ali pa samo za gotov znesek izmenjati v vsakem poštnem uradu. Bonde pa morejo obdržati v svoji posesti in sicer za dobo 9 let. V tem slučaju jim bodo izplačane tudi obresti po 3 od stotke. Veterani, ki še niso prosili za izplačilo bonusa, morejo tu di še sovedal romunskemu prestolu. Karol je vzel svojo prijateljico s seboj, ko je odpotoval v London na pogreb kralja Jurija. Magdo je pustil v Parizu, kjer ga l>o čakala, da se vrne iz Londona. Njegova ma|j kraljica-vdo-va Marija se ž njim ni hotela peljati v istem vlaku in sedaj prihaja tudi poročilo, da se zaradi prehlada ne fnore udeležiti pogreba kralja Jurija, ki je bil njen bratranec. Ob času*svojega bivanja v Londonu l>o Karol stanoval v hiši earla Granarda. Ta hiša je namenjena za stanovanje kraljevih gostov, kadar Jje Buckingham palača prenapolnjena. Ob priliki kraljevega pogreba so nastanjeni v Buckingham palači naslednji vladarji: norveški kralj Haakon, danski kralj Kristjan, bolgarski kralj Boris, belgijski kralj Leopold, italijanski prestolonasledn i k princ Uimbert, pruski princ Friderik in hanoverski princ Ernst Avgust. Karol je bil zvest Magdi v dobrih in slabih časih. Skupaj sta bila v izgnanstvu v Franciji, kjer sta stanovala v majhni vili blizu Pariza. Romunski državniki so zastonj protestirali proti Karo-lovem prijateljstvu do lepe Magde; organizirale so se jk>-liticne stranke, da izženejo WALLACE IN DAVIS PRED SENATORJI Poljedelskemu odb o r u razlagata agrarno predlogo. — Ne moreta odpraviti dvoma o ustavnosti predloge. WASHINGTON, D. C., 28. januarja. — Poljedelski tajnik Wallace in ravnatelj urada bivše AAA, Davis, sta senatnemu poljedeljskemu odboru pojasnjevala predsednikov načrt za novo farmersko predlogo, toda po konferenei je bil odbor glede ustavnosti predloge različnega mišljenja. Naert ima obliko dodatka k postavi za izboljšanje zemlje in hoče poljedeljstvo podpirati -v taki obliki, da taki farmerji, Ui imajo svoje njive za pšenico, koruzo ali bombaž stalno prazne, redno dobivajo odškodnino iz zvezne blagajne. AAA je dajala farmerjem odškodnino za omejitev posetve, da se je mogla zaradi manjšega pridelka vzdržati tržna cena. Nova predloga pa hoče dajati farmerjem i>odporo v zvezi s postavo za izboljšanje zemlje. Stara AAA je tudi določala davke za pokritje izdatkov za farm-erje. NEMIRI V EGIPTU Dijaki v Kadru so zopet priredili demonstracije. Stavkajo zaradi prekinjenih pogajanj med Anglijo in Egiptom. POHLEP JE PRISPEVAL TRIDESET SREBRNIKOV,STRAST JE PA D0VEDLA DO IZDAJE TEMELJNIH AMERIŠKIH PRINCIPOV' Zvezni senator Joseph T. Robinson, ki je kandidiral za podpredsednika, ko se je leta 1928 pote-zal Alfred E. Smith za predsedniški urad, je odgovoril včeraj po radio bivšemu voditelju demokratske stranke. ZADNJA POT ANGLEŠKEGA KRALJA LONDON, Anglija, 28. jan. V svečanem pogrebnem sprevodu so spremili danes k večnemu počitku angleškega kralja Jurja V. Truplo so položili v wind sorsko grobnico poleg drugih angleških kraljev. Pogreb se je vršil v hudem nalivu, kar pa ni zadržalo radovednežev, ki so jih bile vse u-lice polne. Pogrebni sprevod je bil dolg nad eno miljo. Pogreba se je udeležilo šest kraljev in tri kraljice. Novi angleški kralj Edward VIII., ki je spremljal svojo mater, kraljico-vdovo, je bil oblečen v admiralsko uniformo. Magdo iz dežele, toda Karol se za vse to ne zmenil Karol je dospel s svojim sinom prestolonaslednikom Mihaelom v Dover na rušilcu Montrose, ki mu ga je poslala naproti angleška vlada. Z gradu v Doverju je bilo njemu v počast oddanih 21 strelov iz topa. Iz Doverja se je s posebnim vlakom odpeljal v London. Kralja tudi spremljajo zunanji minister Nikolaj Titules-cu, minister za vzgojo Aleksander Lapedatu in vojni minister general Paul Angliele-scu. ZVIŠANI DAVKI V NEMČIJI BERLIN, Nemčija, 28. jan.— Nemci morejo v prihodnjem fiskalnem letu pričakovati, da bodo davki zvišani na 1,300,-000,000 mark ali približno $520, 000,000. Največ davkov bo šle za izdatke za orožje. KAIRO, Egipt, 28.-januarja. — Vsled dijaške stavke je prišlo do velikih izgredov, pri katerih je bilo ranjenih pet o-seb. Pozneje so bili nemiri tako resni, da je bila poklicana ' kavalerija, da bi ustavila 1200 WASHINGTON, D. C., 28. januarja. — Kot znano, je Alfred E. Smith govoril v soboto na banketu "American Liberty League" ter napadal administracijo predsednika Roosevelta. Robinson je imenoval Smitha izdajalca, ki se zdaj bori proti tistim moškim in ženskam, na čijih strani se je svoječasno bojeval. — Governer Smith, — je dejal Robinson, — je vodil leta 1 928 čist in časten boj za narod, zdaj je pa pustil na cedilu svoje nekdanje sobojevnike. Premagala sta ga strast in pohlep. Pohlep je prispeval trideset srebrnikov, strast ga je pa napotila. da je izdal temeljne ameriške principe. — Sedaj stojimo na pragu nove vojne, v kateri sta si nasproti isti armadi. Boji med predstražami sc se že začeli, in v svoje največje začudenje opažamo governerja Smitha v sovražnikovem taberu Sličen je srednjeveškim janičarjem, ki so nastopali proti lastnim bratom. — Smith je presedlal in pozabil, za kaj se je kot predsedniški kandidat tako moško zavzemal. Siromašnemu delu velikega New Yorka je pokazal hrbet. Sedaj plava njegov pogled preko pozlačenih stolpov in palač na Park Avenue. — Smith zatrjuje, da se je velika ofenziva proti depresiji izjalovila. Resnica pa je, da r 'f, pod sedanjo administracijo zmanjšala nezaposlenost za trideset odstotkov, da je cena bombažu, pšenici in koruzi narasla za sto odstotkov, da se je industri-jalna produkcija povišala za 5 I odstotkov, da so akcije narasle za I 34 odstotkov, bondi pa za 22 odstotkov. Sleherni se spominja zadnjega leta Hoov-rove administracije, ko so nezaposleni iskali hra^ ne med odpadki in ko so farmerji pretili z revolucijo, ko so jim hotele oblasti prodati farme na dra- jžbi. In governer Smith pravi, da ni opažati nikjer; (lijakov, ki so iz Gige hoteli prikorakati v mesto. Do spopada med dijaki in -kavalerijo je prišlo v Damanliour. z Dijaki so zastavkali, ker so poganjanja med Anglijo in Egiptom prišla na mrtvo točko. Nacijonalist Nalias paša je pripravljen sestaviti nevtralni kabinet, da nadomesti kabinet Nessim pše. Ko pa je zahteval, da mora večina njegovega kabineta sestojati iz na-cjonalistov, je zadel na ovire. Po nekem nepotrjenem poročilu, je bil en dijak ubit. Mostove med Gize in Kairo so dvignili, da bi bila dijakom pot zaprta. PARIZ, Francija, 28. jan.— List "Paris-Soir" poroča, da je bilo pri demonstracijah na cijonalistov v Egiptu ranjenih 118 dijakov, štirje pa so bili u-biti. nobenega napredka! — Predsednik Roosevelt ni bil niti štiriindvajset ur v Beli hiši, ko so ga bankirji in velepodjetni-ki, kateri so sedaj zbrani v "Liberty League", za božjo voljo prosili, naj vendar nekaj ukrene, da jih reši pred propadom. Predsednik in kongres sta u-slišala te prošnje ter sta rešila banke, zavarovalne družbe, železnice, farme in privatne domove. Ka-korhitro so se pa kapitalisti čutili varne, so se začeli pritoževati nad načinom, po katerem so bili rešeni. Ko so prosili pomoči, ni nobenemu kapitalistu prišlo na misel, da bi vladi, ki se je zavzela zanj, očital socijalizem ali komunizem. —. Smith očita Rooseveltovi administraciji, da trosi denar, — je nadaljeval Robinson, — zamolčal je pa, da bi se noben predsednik ne drznil pre-slišati prošenj za kruh, ki so leta 1933 odmevale po vsej deželi. 8. januarja 1932 je rekel Smith:—-Ce je pravilno, da podpre vlada s svojim kreditont trgovino, je treba porabiti vladni kredit tudi za to, da se resi milijone ljudi pred izstradan jem. (Nadaljevanje na 2, strani.) Iv Združenih driavah Vc^izaTselleto . . • $6.00 | Za pol leta.....$3.00 a Za New York cdoteto^ $7.00 TEUE3T0K: CHelaea 3—3878 Entered • 9 KflEDD'A" New York, Wednesday, January 29, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. 5L KDO BO VODIL REPUBLIKANCE? Ceoljšanje sedanjih gospodarskih razmer. Resnica je, da imajo na svoji strani zvezno najvišje sodišče, toda to jim je bolj v prekletstvo kot pa v blagoslov. Razsodbe najvišjega sodišča, čigar predsednik je republikanec Charles E. lluglies, so bolj političnega, kot pa pravosodnega značaja in naperjene so v prvi vrsti proti demokratskemu predsedniku Rooseveltu. Niti "mogočni" Ogden L. Mills se ne upa kandidirati v f n rmer~kili državah po razveljavijenju AAA po najvišjem sodišču. Farmer se ne briga za to, ako je ustava spremenjena ali ne. Njemu je mar kruh, ki ga potrebuje vsak dan. Iz tega je razvidno, da bo >v juniju v Clevelandu republikanska konvencija velik cirkus, ki bo zabaval vso ameriško javnost, predno bo izvoljen voditelj, ki bo zajalial republikanskega slona. SREDNJA EVROPA IZDELUJE NAČRT Načrt za zhližanje med srednjeevropskimi državami, da se vstavi razširjanje nemškega vpliva proti jugu, je bil očrtan pretekli teden med Čehoslovaško in Avstrijo. O tem načrtu sta razpravljala v Pragi avstrijski kancler dr. Schusnlmigg in čehoslovaški predsednik dr. Beneš. Dunajski list "Die Stundc", ki zagovarja zbližauje s Celioslovaško, poudarja velik pomen sporazuma meni dr. Bene-šem in di\ Sohuschniggom in pravi: "Nemčija hoče skleniti posamezne sporazume z državami v dolini Donave. Toda te države vidijo kot edino sredstvo, da se prepreči razširjenje nemškega vpliva, skupni podonavski blok, ki bo kot ena država vodila pogajanja z Nemčijo." Vse težkoče, kot je madžarska zahteva po premembi meja in nasprotovanje Male autante obnovitvi avstrijske monarhije pod Habsburžani, delujejo proti ustanovitvi podonavskega bloka. Toda vse te zahteve izgubljajo na svoji moči, medtem ko moč Nemčije narašča. Vsled Schuschniggovega obiska v Pragi so avstrijski na-ziji zopet pričeli dvigati glave in nemško časopisje je tako zelo pričelo napadati avstrijsko vlado, da je avstrijska vlada zopet prepovedala nemške li*te v Avstriji. Iz Jugoslavije. RAZBOJNIK ARETIRAN TIK PRED POROKO TRAVNIK, 7. jim. — Te dni Iso aretirali v Travniku razbojnika Mihajla Mariča tik predno se je poročil s hčerko svoljega dclodajca. Bil je o-sumljen, tla ima na vesti več vlomov in res jih je 11 priznal. Obenem je pa priznal, da je lani umoril gostilničarko Terezijo Stanislavčak iz Zenice. V SMRT RADI PO-SILSTVA PETROV GRAD, 7. jan. — V Petro vgradi: si je končal v nedeljo zvečer življenje strojni ključavničar v železniški delavnici Nikola Maksimovič, lep eleganten mladenič star 21 let. Pregovoril je neko 13-letno gimnazijko, da je odšla z njim na dom, kjer jo je posilil. Njene klice na pomoč je pa slišal detektiv Kozovečki, ki je pri-hitel pred stanovanje, kjer pa so bila vrata zaklenjena. Na njegovo zahtevo je Maksimovič vrata odklenil, toda v naslednjem hipu je potegnil revolver in se ustrelil v srce. V njegovem stanovanju so na .šli poln kovčeg 1 juham ill pisem, iz katerih je razvidno, da je imel istočasno f!0 ljubic. ZAGONETNA SMRT ZAGREB, 10. jan. — V vasi Gradištu blizu Županje je bila v sredo zvečer umorjena 30 letna Marica Parašilovič, ki je imela zadnje čase ljubavno razmerje s sosedovim sinom. Mož je bil nato opozorjen pa ni verjel. V sredo zvečer, ko jej mož že spal, je šla na dvorišče, da bi se sestala s svojim ljubč-kom. Ker jo pa dolgo ni Jiilo v hišo, jo jo šel mož iskat na vas, pa je ni našel. Šel o zjutraj so jo našli v mlaki krvi na vrtu. Glavo je imela vso raz-sekano s sekiro. Marica je imela v vasi več ljubčkov in bo težko dognali, kdo jo je umoril. SAMOMOR SLOVEN-fch CA V ZAGREBU ZAGREB, 10. jan. — Včeraj si je končal v Zagrebu življenje poslovodja tvornice parketov Ivan Loza»\ star 60 let. Celih .*>.") let je bil uslužben pri podjetju, ki je pa prišlo pod težo gospodarskih razmer v likvidacijo. Mož ni mogel preboleti tega udarca TRAGEDIJA MLADIH ZALJUBLJENCEV BJELOVAR, 11. jan. — V Bjelovaru se je odigrala včeraj pretresljiva tragedija. 19-let-na Matilda Beligman je bila do ušes zaljubljena v 21-letnega brezposelnega brivskega pomočnika Josipa Rukavca. Včeraj zvečer je prišel fant v njeno stanovanje in kmalu je počil strel, obenem so pa zaslišali sosedi klic<* na pomoč. Matildo so našli okrvavljeno na tleh, fant je pa ves zbegan iskal sekiro, da bi jo pobil. Z lovsko puško jo je bil ustrelil v usta in le po srečnem naključku je ostala živa. Nedavno se je hotel Rnka\ee obesiti. Matildo so prepeljali v bolnico, kjer ji bodo skušati rešiti življenje, fanta so pa zaprli. NENAVADNA ROD-BINSKA TRAGEDIJA ZAGREB, 11. jan. — V Siv-cu j«' v 14 dneh izumrla štiričlanska rodbina. Ugledni posestnik Fran jo Wolf je pričakoval rojstvo drugega otroka. Želel si ji- hčerko in tie in nakazilo za 100.000 kron. Kdo pa je ta dama, se ne ve, ker se ni podpisala. !■■ SEn odpravo prsnih tJMB *" pcoMadov HH mM BAtmjtc ivetoTOMotal |SK m_ ' —.. _ _w II ■nro, 9910*1 poioc .SOK '^^^HSIII^nHli^H'vHIi SENATOR ROBINSON ODGOVORIL SMITHU (Nadaljevanje s 1. strani) 4 NANJLEP5E KRAJE SLOVENIJE" knjigo, ki vsebuje nad osemdeset umetniških fotogTafij, smo poslali vsem onim, ki so nam po novem letu pridobili kakšnega novega naročnika. Tozadevna ponudba je veljavna do 15, MARCA. Sieer pa stane knjiga $1.— ter jo ima v zalogi knjigarna: " GLAS NARODA" KAJ ITALIJA HOČE IN KOLI KO ZMORE? in gledale nanjo kot na Benjamina v družbi narodov. Razven Avstrije in Madjarske so se vse države, članice Zveze narodov. 52 po številu, 'izrekle za vojaške odredbe proti Italiji. V zgodovini se je težko kedaj dobila tolikšna soglasnost sveta proti eni državi. Ako se italijanski narod ne /aveda svoje situacije, se jo pa gotovo zavedajo vodilni politiki in sicer no brez neprijetnih občutkov. Splošno se govori, da jp bila Italija uporabljena kot eksperiment za Zvezo narodov in položena nn operacijsko mizo, da jo secirajo. Razumljivo, da j<* gospodarski in finančni položaj vse drugo kakor lahek. Sankcije niso le za italijansko zunanjo trgovino in z:i njeno trgovsko mornarico velik udarec, ampak zelo neprijetn » učinkujejo tudi za državne dohodke. K temu se pridružujejo Še visoki izdatki za abesinsko ekšpedicijo in za mobilizacijo več *to tisoč mož, ki so pod or izjem v gornji Italiji. Od 1. 102« do konca 1. 19.U Peter Zgaga PISMA IX POŠILJKE Iz vsegu početka je v Italiji bila abesinskn vojska nepopularna. Šele poseg Anglije in pa Zveze narodov v nadaljni razvoj dogodkov je abesinsko vojsko napravil v notranjosti Italije za stvar narodne časti. Gotovo je italijanska propaganda nazven odpovedala. Toda v notrajnosti je imela popolen uspeh. Kakor po vojni napovedi 1. 1015, se je tudi tokrat zbralo okr -g voditelja vse italijansko ljudstvo: fašistična stranka, kralj, veleposestvo in duhovništvo. Italija se namreč čuti od svojega nekdanjega vojnega zaveznika, kateremu je v svetovni vojni, kakor pravijo tu v Rimu, žrtvovala <>50,(KM) svojih mrličev, s katerimi je Italija po nj'-nem mnenju zmagovito odločila svetovno vojno — Iionižai-o :n izdano. Ves tisk brez izjem«" napada Anglijo in Zvezo nar-;dov in poudarja, da je krivično, ker s«' ne dovoli Italiji, ki je preobljudena, da zase«le nekaj boljših kolonij, minltem ko so jih bile deležne v obilici države, ki jih niti ne rabijo. Splošno označuje tisk gospmlarslri pritisk na Italijo "kot zločinsko in bojazljivo postopanje FiVrope." Nacionalna edinost s«* j«' pokazala ob priliki velikih shoflnv 3. oktobra in predvsem sedaj pri oddaji zlata za vojne namene. Seveda j«' treba takoj povedati, lik«» časa bo javno mnenje tak«i ugodno razpoloženo za vojno v Abrsiniji, je seveda vprašan ie bodočnosti. Večina prebivalstva se komaj zaveda, da se je svr lavno javno mnenje postavilo ».roti Italiji. In to celo v tistih državah, ki so skozi desetletja ljibkovah* z Ttalijo 3 00 SVETIH MAS sto deležni letno r-Ianf "Maine zveze za Afriko", članarina enkrat za vselej: 2."»c za vs^ko itsebo. živo ali umrlo. Naslov: SODALITY OP ST. PETER CLAVER for the African Missions. Dept. S. 3624 W. Pine Blvd.. St. Louis. Mo. se je itali jansko zlato kritje od 12 milijonov znižalo na 4 milijone. Xi še ugotovljeno, koliko je vrgla s«>adnjn zbirka zlata. Ogr«>m«*n vojaški aparat, ki ga vzdržuj«4 Italija v vzhodni Afriki, požir« silne vsote. Dnevno računajo, da stane vojska v Abesiniji !2o milijonov. Skoraj četrt milijona ton trgovske mornarice j-- v stalni zaposlenosti za prevoz čet in materi-jala. Vsaka ladijska tona, tudi je prazna, stane (» vsak mož S zlatih lir ori prevozu skozi Sn«*ški kanal. Ker so bili vsi tri,i«» pomirjevalni predlogi od-klonjeni. ri videti nobenega iz-lurda iz krize. Anglija ni 1«' veliko denarja porabila za svoje sredozemsko oboroževan je, ampak je od dneva do dneva bolj aktualno vprašanj«* celega njenega drža vnemi prestiža. Dejstvo. da ie Eden postni zunanji minister, je bolj zgovorno, kot vse «lru h•■■•••• $ 9.7B m- m - .......... $ioji $i$— " - ......... $ie.— Ola » ■ Ml _ • SH^™ •»» $41JM •NI— " " ..........HLM Prejemnik dobi t starem kraju isplaClk. t dolar J in. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO fO GABtZ LUTER ZA PRISTOJBINO $L— SLOVENIC PUBLISHING COMPXNY Glaa Naroda SM WRST 1M STRKBT NEW YORK, N. I. Pred nekaj tedni si je nekdo privoščil neumestno salo in poslal raznim velikim ameriškim korjioraeijam sledeee ime in naslov: Dr. Peter Zgaga, 216 Wf>t 1 !St!i Street, New York City. Petra Zt^a^o, ki mu ji- po krivici pritaknil doktorsko čast, je označil kot morebitnega kupea in odjemalca, nakar so začeli prihajati na gornji naslov eeli kupi magazinov, ča-sojmsov, zemljiških prospektov, cenikov in dim^e take ro-potijc. Agentje s<> -i podajali kljuke Ln mi ponujali kare, liise, obleke, čevlje, neveste, zlatnino, posojila in sploh vse, kar je v Ameriki za denar naprodaj. Dotičnenm neprevidnežu o-ziroma zlobnežu -o postne oblasti na sledu, in 1k> imel kmalu priliko prepričati se, kaj se pravi izrabljati pošto v nepoštene namene. Sedaj pred pustom so se za-č»'b* zopet odlašati moje neznane prijateljice iz raznih slovenskih naselbin in me na vse krlplje snubijo in vabijo v sveti zakonski stan. V pismih so rdeči pankeljčki in spreŠano cvetje, vabeče besede kur plavajo v dušečem parfumu. Pismonoša se je že hotel spuntati, češ, da mi ne bo nosil tega smradu. Imeti hoče *lolge klešče, e je začela snubitev s tako vnemo, da bo meseca septembra in.oktobra precej krstov, in če bodo matere znale držati očete na vrvi, u-tegne biti prihodnjo zimo tudi kakšna poroka. Poleg dišečih pisem in posušenih rož sem dobil iz gornjega dela newyorške države sko-ro tri funte težko pošilja te v, kakršne nisem bil v vseh teh letih še nikdar deležen — škatl jo palec debelih ocvirkov. In Mike Bradelj mi piše: — — Zadnjič si omenil, da sta ajdova moka in kuhavnica bolj slabi brez ocvirkov, zato ti jih pa jaz pošljem, da se bo v jemalo. — Svetoval si nam tudi, kako bi izdelovali suho robo brez tovarne, pa veš. Zgaga, ni šlo in ni šlo. Na vse načine smo u-krepali in konju menjavali naočnike, enkrat zelene, drugič druge barve, pa ni vse >kupaj nič pomagalo. Žlic ni bilo od nikoder. — Zdaj bomo poskušali z oslom. — Ce se nam posreči primernega dobiti, pridi tudi Ti, Zgaga, in .Joe Štefan?ič naj pride iz Pennsvlvanije, da bomo vsi enega kalibra skupaj... __*_____ m£!M9 nzevda**__ j| "Glas Naroda" |j Owwd ema PnbHrtnfl Vf HOTENIO PUBLISHING COMPANY _ _ _ CA OKpontk«) >3**> B*Ja*r' Praelde*i L. BeneClX Trea«. __Sf.!* tš me eeepeeetkm ud iMnm ot »bor« otttam: 8treet. Bomrt ot Utmbrnite*. Vem Tetk City. N. I. "•118 NARODA" fWOtee ot PmpA*) 1—* Rroy Day Rxcept Snndayii d Holiday ► ••J*** ■ l»wr1fco tm New York ee eeko teto MMW 97410 WemmOo ———————90.00 Sa pol lata .............f&00 f gj«« HJ0 2a Inoaeautro aa ealo lato $7.00 la ftttt k«a ........m—.ww tU> P^ ................ M ffJQ _____BatoaLiljUlop Yearly >0.00_ _________Adyertleemept DA " New York, Wednesday, January 29, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN V. GRAZIA DELEDDA: KAKO NASTANEJO KRATKI STIKI? Kadar kje začne goreti, navadno pravijo, da je požar povzročil "kn.tki stk." To j«- pa navadno h* izgovor. Nest roki) vnjak bo s svojim ravnanjem precej težko povzročil požar s kratkim stikom. Zato so pri električni napeljavi varovalke, da preprečijo morebitno nesrečo. — Vzroki so navadno d miri- Med vojsko jo prebivalcem Carigrada trda predla za prc-mog. Zato so si ljudje nakupili električnih peči, katere pa so bile za šibko napeljavo pretežke. Varovalke so večkrat odpovedale. Toda nenki ljudje so si znali pomagati in so po-škodbe po svoje popravljali. To je za nekaj časa pomagalo, toda končno so preobremenjene naprave odpovedale in hišne varovalke zgorele. To ni bil ni kak "kratki stik", ampak le preobremenjenost. Ko je car i grajska < lektrama na te množeče s^ slučaje postala pozorna, je krepko posegla vmes s tem. da takim naročnikom spfloh ni hotela več popravljati električne napeljave. Sedaj so bili Cari.^rajci v temi in hladnem. V tropskih krajih se večkrat dogaja, dc> pri napeljavi skozi kak pragozd '«pice res povzročijo kratki stik. Opice rade telovadijo. kakor je znano. Ko opica vidi visoko gori lepo razpeto žico. plane nanjo in hoče telovaditi po njej. Ko pa nekaj opic mrtvih popada na tla, je telovadbe konec, ker je svarilni vzgled ponesrečenih tovariše za d it» go znamenje, da je stvar nevarna. Toda taka telovadba povzroči navadno kratek stik. kar i" v teli oddaljenih krajih precej draga zadeva. Zgodilo se tudi. da so kratek slik povzročili ptiči, kateri so navdus.-no posedali po visokih drogovi li električne napeljave visoke napetosti. Tako dolgo s.-, hodili posedat na eno in ist«. to<*ko napeljave, od-koder so -pu-čali svoje odpadka na si »oda j ležeče žice. kjer so si* odpadM počasi sušili in kopičili, dokler se liiso ti odpadki tako nakopičili, da je kupček dosegel višje ležečo žico in s tem povzročil kratek stik Dostikwtf povzročijo kratek stik tudi neprevidni ljudje, ki pri tem dostikrat sami izgube življenje. Večkrat se je že zgodilo, da je kdo z dolgo žico o-pletal okrog električne napeljave. Žica jo prišla v stik z napeljavo, človeka je ubilo, napel iavo pa je pokvaril kratki stik. ZAROČENCA MILANSKA ZGODBS *Z 17. oTOLETJA Spisal: ALESSANDRO MANZONI 133 ''Toda če je tako govoril, je govoril zato, ker ne ve... " "Kaj pa hočete, da on ve o stvareh, ki ste jih vi naredili po svoji glavi, brez nasveta in* brez mnenja kogarkoli? Pošten in razsoden človek, kakor je on, niti ne misli na take stvari. Toda kaj mi je pokazal!" In popisal ji je obisk v oni koči. Dasi so se Lucijini čuti in njena duša morali privaditi na tem kraju najsiInejšim vtisom, vendar je zdaj obstala vsa prevzeta z grozo in sočutjem. "In tudi tam," je nadaljeval Renzo, "je govoril kot svetnik. Rekel je, da je morda Gospod namenil milost temu malovrediiežu... (zdaj bi mu res ne mogel dati drugega imena)... da čaka in ga zgrabi ob ugodnem hipu; toda hoče, da mi dva skupno moliva zanj... Skupno! Ali ste razumeli ?'' "I)a, da: molila bova, vsakdo tam, kjer naju bo imel Gostpoid — molitve zna že On združiti." "A če sem vam povedal njegove besede...!" "Toda Renzo, on ne ve..." "Toda ali ne razumete, da kadar govori svetnik. mu Gospod navdihuje besede in da bine bil govoril tako, če ne bi moralo biti prav tako... Kaj pa duša onega ubožca? Jaz sem res molil in bom Še molil zanj, od srca sem molil, prav kaikor za svojega brata. Toda kako, hočete, naj . e mu godi. ubožcu, no onem svetu, če se na tem •a stvar ne uredi, če ni odpravljeno zlo. ki ga .]e mi povzročil! Ker če vi razumete, kaj je pravica, potem je vse kakor prej: kar je bilo, je bilo; on je prestal svojo pokoro na tem svetu..." "Ne, Renzo. ne. Gospod noče. da delamo zlo ■'.ato, da On izkaže usmiljenje. Kar se tega tiče, prepustite #vse Njemu: naša dolžnost pa je, da molimo k Njemu. Ce bi bila .jaz umrla tisto noč, bi mu torej ne bil mogel v« č olitiIn če ni-»ciu umrla, če so me osvobodili.. . " "In vaša mati ta uboga Neža, ki me jo ve-uno tako rada imela in se je tako trudila, da Vi •lajn videla kot moža in ženo, ali vam ni tudi i,ua rekla, da je to napačna misel. Ona. ki vas je tudi druge krati že pripravila k pameti, kaji: v nekaterih stvareh misli ona bolj prav nego vi.. . "Moja mati! Mar hočete, da bi mi moja mati svetovala, naj se izneverim zaobljubi? To.hi Renzo, saj niste pri čisti pameti." "Ah! Ali hočete, da vam povem? Ve ženske teh reči ne morete vedeti. Oče Cristoforo mi je rekel naj se vrnem k njemu, da mu povem, ali ■eni vas našel. Grem, da ga čujeni; kar on po-v reče..." "Da, da, pojdite k temu svetemu možu; recite mu, da molim zanj in tudi on naj inoli zamo, ker mi je tega tako zelo potreba! Toda za Bogi milega, radi vaše duše in radi moje, ne prihajate več sem, da me mučite, da... me izkušate. Oče Cristoforo vam bo že znal razločiti te stvari, da se spametite on vam pomiri srce." "Pomiri srce! Ah, to sile izbi j te iz glave! Tudi v ipismu ste mi že dali sporočiti to grdo besedo; dobro vem, kako ~em trpel radi nje; in zdaj imate še toliko srca, da mi jo tudi rečete. Jaz pa vam jasno in naravnost povem, da se moje srce nikdar ne pomiri. Vi hočete mene pozabiti; jaz pa nočem pozabiti vas. In obetam vam, glejte, če mi pripravite ob pamet, da so nikdar več ne spametim. Vrag vzemi poklic, vrag vzemi lepo »vedenje! Vi mi hočete obsoditi, da bom besen vse življenje, in besen bom živel... In ta ne-ročnež! Gospod ve, ali sem mu »z srca odpustil: vi pa... Torej hočete, da moram vse življenje misliti, da bi, če bi njega ne bilo... ? Lucija! Rekli ->to. naj vas jaz pozabim; jaz vas naj pozabim! Kako naj t*> storim? Na koga, menite, o me ljudje tam \ svetil preganjali Ker sem prebil toliko ča-a zdoma, v žalosti, da l.e od vsi s. ker sem vas. kakor hit i o sem mogel, prišel iskat še ti>ti hip?" Lucija je vzkliknila, iko ji i'- j "k dal do boso- presveta Devica, pomagaj mi ti! Ti veš. da po tisti moč: nisem več prestala takega trenutka, kakor je ta. Pomagala .-i mi tedaj, pomagaj mi tudi zdaj!"" (Dalje prihodnjič.* življenju je znova pretreslo do dna duše, ko je prispela komisija: obrnili so mrtveca, ki je ležal v svoji krvi, kakor pijanec v izbljuvanem vinu, in mu sneli z obraza umetno brado in krinko; tedaj sta mati in sin spoznala \ njem podjetnika Meri i na. PRED ODHODOM V AFRIKO ZNAMENITI ROMANI KARU MAYA Kdo bi ne Kotel spoznati *'Vinetova"\ idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja**, "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rih ju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! 1 I IZ BAGDADA V STAMBUL, 4 knjice. • slikami. 627 slraai Vsebina: Smrt Mohamed Emina; Karavana smrti; Na begu t Goropa; Družba En Nacr Cena * ........................LM KRIŽEM PO JUTROVKM 4 knjige, 999 strani, s slikami Vsebina: Jezero smrti; Moj roman ob Nilu; Kako sem t Mekko romal; Pri Šamarib; Med Jezidi Cena .......................lJtO Izdajalec; Na lovu; Spet na divjem zapadu; EteSeni milijoni; Dediči Cena ........................ V GORAH BALKANA « r 4 knjige, s slikami. 576 strani Vsebina: t Kovač Šimen; Zaroka z zaprekami; V golob* ujaku; Mohameda aski svetnik Cena .................... PO DIVJEM SI TRDI STANU 4 knjige, 594 strani, a slikami Vsebina: Amadija; Beg iz ječe; Krona sveta; Med dvema ognjema Cena ........................1.59 PO DEŽELI SKIPETARJET 4 knjige, s slikami, 577 strani Vsebina; Brata Aladžija; Koča v soteski; Miridit; Ob Vardarju Cena _____________________1.59 SATAN IN IŠKARIOT 12 knjig, s slikami, 1794 stauri Vsebina: Izseljenci; Yuma Se tar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; Alroaden; V treh delih sveta; WINFTOV * - 12 knjig, s slikami. 1753 strani " Vsebina. Prvikrat na divjem zapadu; Za življenje; Nfio-či, lepa Indijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komanči in Apači; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Sans Ear; Pri Komančih; Winnetova smrt; Win-netova oporska C©*** ............. J 4 .3.59 Ž C T I 4 knjige, s slikami, 597 strani Vsebina: Boj z medvedom; Jama draguljev; Končno —; Rih, in njegova poslednja pot Cena ........................LM Prizor, ki ga vidite na sliki, je nekaj običajnega v italijanskih pristaniščih. Vfeak dan odhajajo ladje z moštvom, in letali, toda bojna sreča se le počasi nagiba na italijansko stran. Z nastopom deževne dolie bodo Italijani pri vil jeni prenehati z vojaškimi operacijami. ' . Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 West I8th Street New York, N. Y. •jS&IŽ.* i .i, KRATICA DNEVNA ZGODBA B—— DENAR pohlepnih sozvokov, celo z globokim spoštovanjem, kakor 11. pr. beseda "zdravjo" v hiši, kjer so imeli dolgotrajno bolezen. "Nikoli no bomo tako bogati, kakor ta jastreb — stric Merlin, ampak . . ." Mati ga je naglo prekinila: "No govori tako o njem; »lanes se je obnašal nasproti meni kakor brat." "Danes! Ker računa na lep dobiček, na naš rovaš. Niti enkrat se ni spomnil s skromno nakaznico ubogega grenadirja, ki se 11111 hoče na dan dveh hlebov!" "Nič zate, Giuseppe; odslej naprej poide vse boljše." Tn to gotovostjo v srcu sta se mati in sin odpravila spat; ona v spanqco. ki je bila desno orl majhnega vhoda, 011 v jedilnico. San; >i je pripravil posteljo a prodno je le^el — da bi šel zdor.in. ila j tu tudi meti, ki s«- je bila skt il.M I v izbico in 'tije: * 11 ko se n<'k; vojak, čisto -jo! in kosmat. ]iri-plazi do k »V(Vga in vtakne v ključavnico vet rih, znvjiije mati: 4t(»eppe, sinko!" Xjen glas je zamrl kakor za-davlv'U. in (liusep]»i se j** prebudil. ves trd od grozo: skozi steklena vrata jedilnice je prihajala iif-kak«! svetloba in v trenutku je uganil resnico: V hiši so tatovi. V skoku je pograbil revolver in planil ven. f'ni nestvor, obkrožen in r.a5eiiilj«*n, je bil v materni s-»i»i: brskal je po pn>-• liiln v omari, obrnjen s hrbtom proti odprtim vratom. Komaj je imel časa. da se je okrenil, ko ga je (li'.isepp«* že pogodil v glavo. Padi 1 je na usta 111 ni se več ganil. Sele tedaj je sin opazil mater z zamašenimi usti na razmetani postelji. Njene oči so bile odprte, žive, toda od neskončnega strahu so ji kipele iz jamic. "Ne gani se," ji je dejal, ko se je prepričal, da ni ranjena. "Najprej je treba obvesti kves-turo." Poljubil jo je, da bi opogumil njo in sebe. A kakor vse strašne, nerazložljive stvari v Slednjič je vendarle dospel iz Amerike. Okrogla vsota: petdeset tisoč lir.. Mala vdova se je tedaj napotila k svojemu sorodniku Mer-linu, stavbenemu podjetniku, da bi ji preskrbel kako večje stanovanje. "V teh dveh sobah v pritličju, ki si mi jih bil pred leti prodal, nt moreni več ostati; vlažni sta in nalezla sem se rev-matizma. In potem se v kratkefn vrneta fanta. Giuseppe ml vojakov, Gianni iz Amerike: treba se bo torej malo razširiti." Mož j" poslušal brezbrižno: ni treba, da skuša z vsemi temi besedami nekako opravičiti začenjajočo se srečo svoje družino. "Gotovo! Gianni ju se torej kupčija dobro oponaša." "Izvrstne! A tamkajšnje podnebje mu ne prija' in zato se namerava čim prej vrniti: saj bo lahko kupčeval tudi tu. Giuseppe pa pride na svoje prejšnje mesto v banki. To mi je zagotovil sam ravnatelj, ko sem šla vnr.včit ček. Oh, zaradi otrok se nc morem pritoževati; oba fanta sta dobra in sta mi bila v tolnžho po nesrečni očetovi smrti. Tak torej, Merlin?" j Zdelo so jo. da je neko stvari prevdarjal. Sklonil je svojo; Ščetina sto glavo in si podprl ši-j rok o brado z ^robo roko bi v- i i s^ga rokodelca. V vsej njego-ji vi osebi je bilo nekaj jamarsko- j 1 ^a, kakor da bi bil prišel iz teh j | opekarskih hribov, vulkanskih; peščin ali naravnost iz votlin. ■< "Bomo takoj videli. Denar, 1 praviš, da imaš pripravljen? Im< >la boš štiri sobe in kuhinjo; < je mnogo dražje; toda v delno zameno vzamem tvojiMve sobi.!, Ali ti je prav?" {] Bilo ji je popolnoma prav. "Samo 1 »'»čakaj, da se preje j pogovrim z Oiuseppom, ki pride .jutri i.a 'dopust." "Dobro. A ti, s kom živiš sedaj?" . : "S kom pa naj živim? Sama,j z mislijo n:i moja fanta. Pa ti, j kaj počneš? Slišala sem govo-| riti, da si se slednjič vendarle i odločil za ženitev." Po 11 j< govern kamnitem ob-1; ličju se je razlilo nekaj mladostnega; s svojim debelim gla ! aom je vest potrdil. Žena je! nadaljevala: I1 "Vemo, da je bogata in prid- ; na. t*parno da nas seznaniš z | njo. Sedaj ..." Hotela jo reči: sedaj, ko jaz in moji otroei nismo več v potrebi, smemo upati, da se nam 1 sorodnik Merlin, znan po svo- 1 jem bogastvu in skoposti, ne bo več izogibal in ravnal, kakor 1 da nas ne pozna. Namesto te^a je rekla z ne- ^ kim nemirom, kakor tisti, ki je klad: "Sedaj moram iti. Vrnem se jutri s sinom." Spremil jo je pred hišo, potem je šel kakor ponevedoma z njo še do cestnega -ovinka, po-tom do bara, kjer ji je ponudil čafcico likerja, in slednjič do njenega doma, da bi se prepričal v kakšnem stanju se nahaja stanovanje. Bil je vedno enak; strog in mrzel kakor orožnik, velika glava nagnjena postrani, morda zaradi neprestanega pre-telitavanja računov in obilih opravkov; in prepuščal je besedo samo njej, ki ji je njegova fw>zornost zelo laskala in jo košaHla. razen tega jo je strupena časi on v baru razigrala. Govorita jo In govorila ter so vrtila okrog njega kakor majhen črn kužek. Čutila je in se radovala, kakšno moč inia denar, da oživlja celo skalnate » pustil doma nezavarovan za- Njena zadovoljnost se jo se povečala, da: izpremenila se je v samo voli ko srečo, ko je proti večeru izneuada orispel sin Giuseppe. Tudi on je bil srečen, pa saj drugačen Kakor srečen sploh nikoli ni bil. Angelski nasmešek, namenjen vsakomur in vsemu. mu je pripiral dolge in tenke ustnice, nad katerimi je gospodoval velik, lep nos s prozornimi nosnicami, ki so se zdele, kakor da bi neprestano nekaj dobrega vonjale. Pomladne, sinje, zelene in mlečnobcle oči so bilr še tako, kakor jih je bila videla mati. ko so se prvič odprle. Tn ko jo je objel in jo s svojimi dolgimi rokami tako stisnil, da je čutila vso raskavost vojaške obleko, 11111 }e dejala: "Beži, no. zdiš se mi kakor papirnat vojaček, s kakršnimi si se igral, ko si bil še majhen deček." Da bi se ji zdel kaj več, jo je izpustil: imel je tudi revolver, razkošje, ki mu ga je omogočil bratov dar. In ker je bil na bit, ga je položil na visoko po lico jedilne omaro. Potem s« je vrtel po hiši in vdihaval voir, svoje mladosti: revno pa srečne. "Naši sročj se no čudim," je spokojno dejal materi: "in potem jo to šolo začetek. Jaz som vedel, da se nam bo kdaj še dobro godilo. Saj smo pošteni ljudje, ki delamo in izpolnjujemo svoje dolžnosti. Bog nam je bil vzel očeta, a nismo ostali sirote, saj je Bog vodno oče dobrih ljudi." Takim bosodam se mati ni čudila, niti v ustih* svojega sina grenadirja; saj so bile le odmev njenih naukov, cvetlica, ki je vzklila v dolgih letih skrbne nege iz materine vero. To je bil srečen večer za njn dva, ki sta bila združena v pokoju majhne domače hišice, v sijajni senci drugega, daljnega sina. Main jedilnica, ki je bila podnevi siva in žalostna zaradi slabe dvori srno svetlobe, se je zdela sedaj v svitu električne luči vsa droga. Zlati prameni svetlobe so lili t »o zelenkastih stenah, po otomani, ki je ponoči služila za posteljo. Povsod! cvetlični vzorci neverjetno veselih, zaročili barv — tulipani in šopki peonij. Nekoliko žlata in po-nižnojših cvetk tudi po namiznem posod iu in steklu v kredenci: vse snažno, v redu. po običaju. * Mati i:i in sta, sedeča za okroglo mizo. neprestano kramljala: o Gi.mniju, njegovi trgovini s suhim sadjem, njegovih načrtih, bodočnosti. Beseda "denar" se je pogosto glasila kakor vesela gonilna sila vsega njunega pogovora, toda brez 9 kzhodz" New York, Wednesday, January 29, 1936 MI L2HOEBT ^WTENli £FX1LY IN V. 9. m PRODANE DUŠE 23 ZA ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. ABESINCI SE NE BOJE LAŠKIH BOMB Senhora ni slutila, da je Roza razumeia vsako besedo in Rozino jsice utriplje v divjem strahu. Jasno ji je bilo, da ni vso prav. In pravi si, da je najpametnejše, če ne izda, da je razumela španske besede. 44Moj Bog\ kam sem zašla?" si misli. iKot iz velike daljave sliši besede senhore Borbida. "Dobro, Kamila, telop ribico si vjela. Sedaj pa si bove ogledali drugo in nato obračunave/' pravi v španščini gospej Petri, nato pa obe naglo zapustite sobo. Vrata se zopet za-pro, predno je mogla Roza preprečiti. Vsa onemogla se zgrudi na stol. Premišljuje senhorine besede, ker jih je razumela samo, ker je znala saj za silo španščino. Kako je vendar rekla ta gnjusna ženska! Vjela si lepo ribico? Ali je mislila njo in kaj naj to pomeni ? Vendar se zopet enkrat odpro vrata in piikaže se služkinja, ki je z drugo služkinjo nesla njen kovčog. Prinesla je elegantno obleko in zidano spodnjo obleko. Roza poskoči in hoče steči mimo nje proti n-ratom, toda služkinja naglo zaklene vrata. Kot je sedaj opazila Roza, je služkinja nosila držaj za odpiranje vrat na verižici okoli vratu. Roza proseče dvigne roke proti služkinji. \ "Prosim vas, usmilite se me, pustite me ven," pravi s tre-V sočim glasom. Služkinja jo pomilovalno pogleda, zmaju z glavo in ji pravi v angleškem jeziku: * 'Ne razumem vas." Obupno pograbi Roza njeno roko. "Toda razumete angleško. Prosim vas, zaklinjam vas, pustite me ven! Xe vem„ kje sem; vem samo, da so me pod napačnimi obljubami zvabili tu — sem. Proč hočem, proč!" pravi v angleškem jeziku. Bledi obraz služkinje se nekoliko pordeči. Z negotovimi očmi pogleda Rozo. ki je bila ganljiva podoba v svojem obupu. In nato pravi tiho: 4*Ne vedo, tla govorite angleško, drugače me ne bi bili poslali k vam, temveč kako špansko služkinjo. Ne govorite tako glasno, da naju ne slišijo, da govorive angleško. Vi ste Nemka, kaj ne?" "Da, da, toda prosim vas — saj povejte mi, kani sem piišla." Služkinja elegantno obleko in židano spodnjo obleko skrbno |H>loži na posteljo. Nato pa so vziavna in pravi tiho: "Hodit** tiho, govorite popolnoma tiho — in pomagala vam bom. kolikor morem. Samo ]mstitc me, da premislim, kako bi šlo. Kje so nahajate? 1'bogi otrok —.v slabi, zelo slabi hiši." Napol v omotici se Roza zgrudi na stol. 44Vsemogočni Bog!" Nato pa zopet skoči na noge in se vrže proti vratom. 44Ven hočem! Ven — ali pa bom glasnG kričala na Domoč." Služkinja j>oloži prst na usta in potopne Rozo k oknu. <4To vam nič ne pomaga," ji pravi tiho. <4Nikdo ne bi slišal vaših klicev. Tudi jaz sem nekoč tukaj klicala na pomoč, da s«»m (»ostala liri pava. Nikdo ni slišal mojega klica. t Policija tukaj nalašč za t i sne ušesa, kajti senhora plača dobro. /' I Ved osmimi leti sem nekega dno tudi jaz stala tukaj kot sedaj vi in nisem našla pomoči. In mnogo takih pred menoj in za nenoj tudi ne. Tukaj znajo ukrotiti K&miline žrtve." Roza pade na kolena in dvigne roke proti služkinji. *4Pomagajte m4 vendar, imejte usmiljenje! Ako ste vi sami žrtev teh ljudi in ste postali nesrečni, tedaj pomagajte meni, da tudi jaz ne bom." TA žalostnim pogledom se služkinja ozre na Rozo in jo dvigne. V njenih očeh je bilo globoko usmiljenje. Nepremično stoji in začudena gloda plavolaso mladenko. To lepo, r a robno bitje naj bi bilo onečaščeno in osramočeno kot sama! Kolikokrat se je v njenem srcu dvignil srd na senhoro Morbida in njene pomagače, ki so njo in mnogo drugih nesrečnih deklet vrgli v bed^ in ki so jih, ko so postale grde in so ovenole, napravili za svoje služkinjo, da so mogle saj bedno živeti. Ostati je morala, kajti, kadar se je hotela oprostiti, ji je senhora predložila velik račun. Nerazumljivo je bilo, kaj je vsaka bila dolžna sonhori po njenih navedbah. Toga ni bilo nikdar mogoče odslužiti in tako so dekleta vedno ostala senhorine dolžnice in tega dolga se je senhora trdno držala, dokler uboga žrtev ni dala zadnjo kaplje svoje krvi. In sedaj je hotela tudi to krasno dekle pahniti ravno tako v bedo in k temu naj bi Še sama |K>magala. Ne — no — če jo v tej hiši postala še tako nesrečna in slaba, tukaj se jo senhora vračunala, da bi k temu dala svojo roko. l)o sedaj še nikdar ni bila v položaju, da bi slišala tožbe teh nesrečnih žrtev. Zgodilo se je prvič, da so jo poslali za služkinjo h kaki novi žrtvi. Mogoče so jo smatrali že za preveč otopelo. Mislili tm so tudi, da s tem ubogim dekletom ne bo mogla razumeti. Visoko so vzravna in v njenih meglenih očeh se za iskri: • 44Pomagala vam bom. #Ako storite vse, kar vam rečem, tedaj vam obljubim, da boste še danes zapustili to hišo, pred-no vam more kdo prizadeti kaj zalega," pravi trdno in mimo. Roza pade prod njo na kolena in ji poljubi roko. 44Nikdar — nikdar vam tega ne bom pozabila. Kaj naj storim?" Bessie Hollwood se splazi k vratom in posluša, nato pa se vrne k Rozi in ji zašepeče: "Dovolite, da vas samo ogrnem s to obleko; spodnje obleke vam ne bom oblekla. Bom jo pa zmečkala, kot bi jo že imeli na sebi- Tako! Da me ne bodo zmerjali, da vas nisem oblekla.'' Jezno poveže Bessie židano perilo ter ga vrže pod židano odejo. Na tu jxunaga Rozi sleči suknjič in bluzo ter ji uravna las«. {Dalje firihednji&l Vojni poročevalci, ki so prišli nedavno v Abesinijo kot navadni novinarji iz ameriških in evropskih velemest, so postali tam pod vplivom razmer kaj kmalu vsevedi. "To pomeni, da znajo ne s*tmo prav7 hitro osed-lati na abesinski način trmastega mezga ali oslička ter postaviti šotor, temveč da znajo tudi prišiti £uirb, popraviti sedlo Ln Šotor, določiti starost inezjra po zobeh in kuuiti ga, ne da bi več kot dvakrat proplačali. Čistiti znajo puške in ne samo streljati, temveč celo zakuriti z drgnjenjem dveh suhih polen, a vsi brez izjeme popravljajo avtomobile z univerzalnim sestavnim delom, kosom žice. To je nujno potrebno, kajti nihče ne more vzeti s seboj toliko nadomestnih de!ov, kolikor jih zahtevajo abesinske ceste. Sa mo v enem pogledu so odpovedali, noben želodec so namreč ni prilagodil jedi v addis-abab-skeni hotelu 44Imperial." ZBIRKA zanimivih povesti PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA. VEČINA KNJIG JE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI._ Pač so se pa inozemski novinarji prilagodili vsem drugim pridobitvam abesinske prestolnice. Pridno zahajajo v tri kina, od katerih je obstojal eden že pred vojno, postanek in preteklost drugih dveli je še mrač-nejša. Fimii so večinoma ameriški ali francoski; prvi so tekli že najmanj kto dni v srečnejših deželah, druge so pa izgnali iz domovine, ker je protestiralo proti njim najmanj 50,000,000 Francozov. Najnovejša zabava je lov na hijene s kopji. Doslej je namreč ni še nikomur posrečilo ubiti to zveriad, čeprav v okolici Addis Ababa kar mrgoli hijen, nosebno okrejr mestnega smetišča noč za nočjo. Zaenkrat ime rekord neki ameriški kinoope-rater. ki ie zavihtel kopje prot' hijeni, zad»*l je pa poginulega mezga. Samo da je ležala mrhovina dobre tri metre od bije no in zate tovariši niocroveira uspeha nočejo priznati. CJoto-vo so bo pa#končno nekomu posrečilo zadeti s kopiem hijeno, in potem bo zavladalo veselje v nrestolici. Ko so je cesar vračal po in-j spekci'ji z južnega bojišča, jo odmevala za njim bojna pesem bojevnikov" iz Ogadena. 44No, Mussolini, ali bi ne hotel stopiti iz svojega aeroplana doli na zemljo? Pridi, srečamo se peš. kjer je cesta kratka." Ta boina pesem Abesineev je odgovor na bombe, s katerimi so Italijani zasuli abesinska mesta iz aeroplanov od 12-fnn-tnili do ogromnih zračnih torpedov, težkih blizu 400 kg, od katerih sta dva nedavno padla na Gorahaj. To jo odgovor bojevnikov, vajenih boriti so mož proti možu, sovražniku, ki jih napada po njihovem naziraniu zahrbtno s si roji. letečimi s hitrostjo 330 km tako daleč od njih, da jih ne morejo doseči s svojimi pi.škami. Toda v nji je tudi zaničevanje tega za A-besinijo dragega orožja, ki je po besedah zdaj že pokojnega ameriškega zdravnika, predsednika ITockmana ubila v desetih tednih žilavega in dragega boja samo štiri abesinsko vojake na odseku, kjer je služil dr. TTockmnn. Abesinski vojaki se ne boje italijanskega modernega orožja, celo ženske no poznajo strahu, pred njim, kakor trdi Gabre Mikael. bivši hišnik, zdaj častnik v armadi dedžasmača Nasi-bu. ki je oni dan prispel v Addis Ababa na dopust. Pri Go-rahaji so so borili z nami celi oddelki žensk, je pravil Gabre poročevalcu 4 4United Press. *' Italijansko bombe so padale kakor toča, toda nihče so jih ni bal, ker niso nikogar zadele. Ženske, opravljajoče v taborišču različna dela, so obleklo moško obleko in nosile naboje za strojnice. In čemu bi se bale? Tistega dne, ko je padel dedžasmač Afterwork, so vrgli Italijani nad f>00 bomb. ubili so pa samo 17 ljudi, mod njimi samo nekaj vojakov. Ubito so bile večinoma ženske in otroci, ki so napajali pri vodnjaku živino. Tudi tanke napadajo abesinsko žene. Abesinko so bile na bojišču z vojaki, ko so zaplenili štiri italijanske tanke pri Aneli. Dva so napadli iz zasede, ko sta se ustavila pri vodi in jo posadka izstopila, da so jo lahko vzeli na muho. Za drngimi so pa kar korakali, dokler vojal-; niso odprli vrata, da bi razsrledali po okolici. Vojna v Abesiniji je kruta. Italijani imajo tanke in letala Abesinci se pa bore z vojno 'zvičajo. F SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUBEAl) n« WR»T llth ITBBIT NEW TOBK, N. T. ntarm nam za czns voznih lis rov, mm-EKRVACIJO KABIN, Df POJASNILA EA POTOVANJE ■■■■■■■■■■sj—ewsg Dr. Edvard Beneš, ki jo bil izvoljen za predsednika čeboslovaške republike, ko je stopil Tomaž G. Masavrk v pokoj. Na Čelio-slovaškem izvoli predsedni- . ka narodna skupščina. IMAMO v ZALOGI ENO V ŽIVLJENJU IN PO SMRTI V neki bolnišnici v Bratfor-du, Anglija, sta umrli sestri Fanny in Faith -Annie Holme--ova v isti minuti. Obe ženski ta vedno skupaj ■n skrbeli z vso vnemo druga za drugo. Odklonila sta v mlajših letih številne, zelo vabljive ženit no ponudbe, ker se nobena ni mogla odločiti, da bi sestro ostavila. Nedavno je pa Faith, ki ji je bilo že (i."i let zbolela. Famiv, ki ie bila Mo dni mlajša od nje je skrbela z vso vnemo in požrtvovalnostjo zanjo, čeprav so jo samo teži-' ie skrnina in drugo nadloge, j Končno so morali obe spraviti v bolnišnico, kjer sta v ist«'in ! trenutku za vselej zatisnili oči. Obe zvesti se.-tri so pokopali v ; skupnem ^robu. BLAZNIKOVE Pratike za leto 1936 Cena 25c 8 poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. VA2NO ZA } NAROČNIKE ^ Poleg naslova je razvidno d* kdaj imate plačano naročnino Prva številka pomeni mesec, dru ga dan in tretja pa leto. Zadnjt opomine in račune smo razpo slali za Novo leto t n ker bi žete li, da nam prihranite toliko ne potrebnega delo in stroškov, ta to V'is prosimo, da skušate m, ročn> no pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali ji po plačajte našemu zastopnik« t; Vašem k-a ju alt pa katerem» izmed zastopnikov, kojin imen9 to tiskana t debelimi črkami ker to opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kj*r je kaj na rojakov naseljenih. I MINNESOTA: Cblsholm. Vrank GouSe Sly. Jos. J. Peshel Eveletb, Louls Goni« Gtlkiert, Loois Vessel HlbblDfc. John PoTie Virginia, Fraxtk Hrvatic* IluNTANA: Roundup. M. K. Psnlaa Washoe, L Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderlck NEW YORK: Gowanda. Earl Strnisfca Little Falls, Fnu* K Naročite jih pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 West 18th Street ; ; ; New York, N. Y. Rojaki v Kanadi! Seznanite se s Slovensko-Ame-rikanskim Koledar jem. Ze 42 let izhaja. — Gotovo je vreden 50 centov. OHIO: Barberton. Frank Treter Cleveland. Anton Bobek, Chaa. ftta* linger, Jacob Resnlk. John Slape'JI Girard. Anton Nagode Lorain, Louis Bal an t John Hnrv fte Warren, Mrs. I. Racftai Youngstown. Anton K'^**; OREGON: Oregon City, Ore« J. Koblar PENNSYLVANIA: Brought on, Anton IpaTM Clarldge, Anton Jerica Conemaugh, J. Brezovee Exoort. Louis Supanttt Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Norsk Johnstown, John Polsnts Krayn. Ant. Taaislj Loserne, Frank Balloon Manor. F-ank IVmshar Midway. John Kost Pittsburgh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar St eel t on. A. Hren Turtle Creek, Fir. SefcAfnr West Newton, Josaoh Jot an WISCONSIN: Milwaukee. West AlUs. Frank gksk Sheboygan, Joseph Hakei WYOMING: Bock Springs, L—Is Tmaehar DiamondrUle, Joe Roilch Tank i-Tipnl Mi pstrfils sa its to, kntors Js .tis V PRAVA "BLAB NARODA" ANDKRSONOVE PRIPOVEDKE 111 strani. Cena ........................ ANDREJ HOFER ...................................................50e BENEŠKA VEDEŽEVALKA .................................35c BEIXjRAJSKI BISER ............................................35Č BOŽIČNI DAROVI ...................................................35c Bai IN ZMAGA ........................................................20c CVETINA BOROGRAJSKA ....................................45e CVETKE (pravljice za stare in mlade)................30c ČAROVNICA S STAREGA GRADA ....................25c DEVICA ORLEANSKA ............................................50c DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ........................40c ELIZABETA. HČI SIBIRSKEGA JETNIKA ........35c FRAN BARON TRESK ...............a...........................35c FRA DIAVOLO ........................................................50« GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran Mil- Pinski. v<-selnmo«lre humoreske, 72 strani .33 HEDVIK.V BANDITOVA NEVESTA ..................40c JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) 30e KOREJSKA BRATA (črtice o misijonarjih v Koreji) ........................................................30c KRALJEVIČ IN BERAČ ......................................30« KRVNA OSVETA (povest iz abruških gora* .....30e KAJ SE JE MAKARU SANJALO ........................«« LJUDEVIT HRASTAR, POZNAVA BOGA (spisal Krištof Šinit) .................................30c MARKO SENJANIN, SLOVENSKI ROBINSON.... 75c MARON. krščanski deček iz Libanona ................25c MUSOLINO. ropar Kalabrije ................................40c MRTVI GOSTAČ .........................-.....................-.....35c MALI KIjATEŽ (spisal Mark Twain) ................70« MLADIM SRCEM (par krasnih črtic pisatelja Meška) ..............................................-........ 25e NA RAZLIČNIH POTIH ........................................40c NA INDIJSKIH OTOKIH .........-.........................50e PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONARJEV. Spisal J os. Spillman. Tena ........ ^0 . PRISEGA HCBONSKEGA GLAVARJA. Povest iz starejše misijonske zgiKloviue kanadske. Spisal Aut. Hu<»n«vstik. Roman za mladino, ("ena .......................... «70 PRAŠKI JI DEK .....................................................25« PATRI A (povest iz irske zgodovine) ....................30« l*OSLEDNJI MOHIKANEC ...................................30c RDEČA IN BELA VRTNICA---------------- -------------30« REVOLITIJA NA PORTUGALSKEM .............30c ROBINZON KOSI TNIK ...................................... ^0 STRIC TOMOVA KOČA. Povest iz suženjskega življenja. Cena ......................... .50 SKOZI ŠIRNO INDIJO. Kačji k rot i tel j. nevarnost! in nezgode s i«ot«ivanja dveh mornarjev. Cena ............................ .00 SLEŠKI INVALID ...................................................35« SISTO IN SIESTO (povest oz Abrucev) -----------30c SVETA NOTBURGA --------------------------------------------35« STEZOSLEDEC .........................................................30« SVETA NOČ (pripovedke) ____________________________________30« TRI INDIJANSKE POVESTI ________________________________30« TURKI PRED DUNAJEM ....................................30c TISOČ IN ENA NOČ (s slikami: trda vez) L zv. $1.30; II. zv. $1.40; III. zv. $130 SKUPAJ $3.75 TISOČ IN ENA NOČ. mala izdaja, trdo vezano L— VOJSKA NA BALKANU s slikami, več zvezkov po..........t................. Jt§ VOLK SPOKORNIK (spisal Franc Mesho; s slikami) ......................................................$1.00 Trda vez.......1.20 ZABAVNI LISTI ZA SIX)VENSKO MLADINO 3 zvezki po ............................................5te ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ________60« ZLATOKOPI (povest iz Alaske) ...........................25« ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela) I. del ............ 40« n. del ________..... 40« ZBRANI SPISI ZA MLADINO — 10 povest; Vinski brat; osem povesti in 13 povesti spisal Engelbert GangI), v 1 zvezku...... .50 VINSKI BRAT. (V. zv.), Gangl .............. .50 8 POVESTI. (IV. zv >. Gangl ................ J56 13 POVESTI. (III. zv.), Gangl ........... .50 CALIFORNIA: San Francisco, Jacsh LansHa COLORADO: Pueblo, Peter Cullg, A. Saft» Walsenburg, M. J. Bmrvk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupant-ič ILLINOIS:' Ghtcagc, J. BevHC, J. Lnkanlek Cicero, J. Fabian (Chicago. Clcen ln Illinois Jollet, Mary Bamblch. Joseph T*« vat La Salle. J. Spelicb Mascontah, Frank Auguatln North Chicago, Joie Zeks* i KANSAS: Qlrard, Agnes Močnik Cansas City. Frank Žagar MARYLAND: Kitzmiller, Fr. Yodoptrec 8teyer, J. terse (sa Pnwuu W. Va. tn Md.) MICHIGAN: Detroit, Fraofc Mar a fL& SHIPPING m NEWS ^ 2. februarja: Conte ui Savoia v Genoa 5. februarja: Majestic v Cherbourg 8. februarja : Hex v Genoa 12. februarja: Washington v Havre Bremen v Bremen 14. februarja: Berengaria v Cherbourg j 15. februarja: Cbumplain v Havre 1!). fi-bruarja: Kuropa v Bremen 10. februarja: Europa v Bremen JO. februarja : Majestic v Cherbourg 21. februarja: lie ue France v Havre "J6. febtuarja: Manhattan v Have Aquitania v Cherbourg 29. februarja : Conte di Savoia v Genoa