I List i jugoslovanske priselnike v Ameriki. SVOBODA Pravica do svobodnega izražanja in poštenega dela—to je naš ideal. Izdaja tedensko Jugoslovanska prosvetna zadruga Svoboda Inc. Published weekly by Svoboda Inc., a cooperative for cultural purposes ŠT.—NO. 2 “Entry as second class matter applied for at the post office at Chicago, Illinois, undeff the Act of Mareh 3, 1879.” CHICAGO, ILL., 1. Novebmra (NOV. 1,) 1929 LETO—VOL. I. POLOMI Nfl AMERIŠKIH BORZAH Velike denarne špekulacije so pritirale denarni trg v paniko. Milijarde izgubljene. V New Yorku in deloma tudi po drugih ameriških veleme¬ stih se vršijo zadnje tedne ta¬ ke špekulacije z denarjem, delnicami in obveznicami, da jih Amerika do sedaj še ni po¬ znala. Par petičnih bankirjev se včasih dogovori, vprizori splošno mnenje o padcu vred¬ nostnih papirjev, ko ti v resni¬ ci padejo, pa pograbi in papir¬ je pokupi za nizko.ceno- Gre se za to, .da se izpodjejo neza- željenci na trgu. Borba je hu¬ da, veliko jih podleže in obne¬ more. Denarni prekupci so ne¬ kateri ikar podivjali, da so pred borzami kot tolpa lačnih vol¬ kov. Špekulacij že skoro ni več, trg je nemogoče kontro¬ lirati. Predvčerajšnjim so delnice ne¬ nadoma zopet padle na sploš¬ no. To je posledica špekuli- ranja, ki ga že skoro ni mogoče kontrolirati. Čeprav se je za¬ vzelo nekaj naj premožnejših bankirjev, da bi padanje usta¬ vili, so vrednostni papirji šli dol v cenah. Bil je to želo akti¬ ven dan za trgovce, ki so ne¬ strpno gledali na kazala po bankah, kako se pomičejo cene navzgor in največ navzdol. Ko so delnice najbolj padale, so se nekateri zavzeli, poslužili se prilike in padanje se je ustavi¬ lo. Gonji pa mi ne konca ne kraja. Že 1 tedne sem se razvi¬ ja in pričakovati je, ida bo od¬ ločitev v sedanjem špekulira¬ li ju šele padla. Finančniki so v enem samem dnevu porinili na trg nad 26 milijonov delnic, za 16 milijo¬ nov samo v New Yorku- To je kajpada povzročilo padec. Mi¬ lijon delnic se je razpečalo na čikaški borzi. Ce računamo vse trge, je bilo torej 26 milijo¬ nov. To je več kot katerikoli dan v dosedajmih špekulacijah. Špekuliranje z delnicami je kajpada največ umetno, a do gotove meje je tudi odsev go¬ spodarskega stanja dežele. Go¬ tovina je potrebna in jo manjka kot že dolgo ne. Nekatere ban¬ ke, ki so plačevale komaj po tri procente od hranilnih vlog še pred letom, zdaj ponujajo po štiri do štiri in pol. Koliko izgube bodo radi tega padanja delnic trpeli posamez¬ niki, je težko reči. Precej špe¬ kulantov in vlagateljev mora v takem manipuliranju izgubiti vse. Na splošno lahko rečeno, da so izgubljene posamezni¬ kom milijarde in milijarde. Od 800 različnih izdaj delnic v New Yorku — kakor ugotavlja¬ jo gospodarski listi — je bilo tekom tedna izgubljenih za vlagatelje nič manj kot $8,- 000,000,000. Kako taki padci v vrednostnih papirjih vpliva¬ jo na druge vrednote, to si lahko vsakdo predstavlja- Vsekakor pa vlada veliko upanje v New Yorku. Nekaj važnejših bankirjev si priza¬ deva obdržati to upanje umet¬ no, to je s potezami na borzi, tako da izgleda, da je pri pa¬ danju tudi narastek. Najbolj se; pri tem prizadeva Morgan sam. Dviganje cen delnic je zo¬ pet pričelo v sredo in četrtek. Celi oktober se je vršil po¬ lom. 240 različnih podjetij je na svojih glavnicah tekom te dobe izgubilo $15,894,818,894. Ker je na seznamu padajočih vrednot vknjiženih 1279 pod¬ jetij, je umevno, da se ta vso¬ ta nekajkrat pomnoži. Med glavnimi podjetji, katerih vred¬ nostni papirji so padli najbolj, so: Železnice, ki so na 25 izda- njih (izgubile $1,128,686,488. Javne naprave (Public Uti¬ lities), na 29 izdanj delnic iz¬ gubile v vrednosti $5,135,734,- 327. Avtomobilske družbe na pet¬ najst izdanj delnic izgubile $1,689,840,902. Oljne družbe izgubile na 22 izdanj $1,332,617,778. Kemikalne družbe na 9 iz¬ danj izgubile $1,621,697,897. Bakeme družbe na 15 izdanj $824,403,820- Od 1. oktobra sem, kot poro¬ čajo gospodarski listi z Wall Streeta, je bilo izgubljenih nič manj kot 87 milijard. V Washingtonu si prizadeva¬ jo, da bi padanje omejili po¬ sebno da bi za to vpregla Fe¬ deralno rezervno banko. Mel¬ lon, zakladniški tajnik, je imel že več tozavednih posvetovanj s Hooverjem. Vse federalne banke širom Unije so zaintere¬ sirane in skušajo uvesti nekako diskontno mero, s čemur naj se prepreči nadaljna katastro¬ fa na denarnem trgu. Na sliki je,dr. Mauilce Hall iz Co- lorado Springsa, Colo., ki je riskiiral svoje življenje za novo iznajdbo. Po¬ pil, je dozo strupene kemikalije, da se prepričajo zdravilu proti glistam, za katero boleznijo umre veliko ljudi na jugu. Uspel je. Deset milijonov za financiranje razstave LONDONSKA POLICIJA Prograiss Zvsze sl©* PREGANJA DELAVCE venskih organi- Protest radi stavkajočih de¬ lavcev v Gastoniji. zadj Za svetovno razstavo v Chi¬ cagu, ki se bo vršila leta 1933 bo izdanih za $10,000,000 ob¬ veznic. Tako je naznanil Dawes, ameriški poslanik v Londonu, ki je obenem tudi predsednik finančnega odbora za razstavo. Arhitekti, ki bodo gradili poslopja, ceste, transportne zveze, parke in vse drugo v zvezi z razstavo, so že izbrani. Nič ne pomaga, da je McDo¬ nald z taboriti na čelu vlade na Angleškem, delavci vseeno ni¬ majo pravice, do izrečejo svoj protest proti ravnanju ( s stav¬ barji v Gastoniji. V pondeljek seje zbralo več sto komunistov na glavnem Tra- falgar trgu v Londonu. Sesta¬ viti so protestno resolucijo na angleškega poslanika, da s tem dajo izraza proti ravnanja z delavci v Gastoniji (Charles- ton, N. C.). Ko se je parada za¬ čela pomik.au proti poslaništvu, kamor so hoteli poslati tri za¬ stopnike, da izročijo protestno resolucijo, je nastopila poli ija in nasilje je sledilo. Več kot pol ure je policija pretepala j delavce s količki in med >mno- j žico se je zapodila še policija |na konjih. Precej ljudi je bilo aretiranih. Napisi komunističnih delav¬ cev v paradi so se glasili: “Mc¬ Donald se veseli in žre po Ame¬ riki, tekstilni delavci v Gasto¬ niji pa stradajo.” Policija je napise hitro pobrala. Prihodnja seja in veselica. DAN MORNARICE. Srce na desni jo je rešilo V Kirksvillu, Mo-, je mrs. Wilson imela srce na desni stra¬ ni in to ji je rešilo življenje. Bila je v avtomobilu, v katere¬ ga so vstopili policaji, da ga porabijo za gonjo za tatovi. Prišlo je do streljanja. Ena kroglja ji je šla skozi prša ravno tam, kjer bi imelo biti srce. S X-žarki so dognali, da ima srce na desni. Zadnji pondeljek je bil dan mornarice. Nekak praznik za vse Z,družine države. Precej imamo praznovati. V ameriški mornarici je 60,- 000 mož. Od (teh je približno ena četrtina rekrutov, kajti vpišejo Se za štiri leta. Veliko letalo se je rešilo V Albuquerquu, N. M., so se Indijanci in razni letalci že pri¬ pravljali, da odidejo v gore is¬ kat izgubljeno letalo iz Los Angelesa, ko je nenadoma zra¬ koplov pripeljal na njih polje. Letalo se je borilo s snežnimi meteži pri poletu preko gora, toda pilot in tudi stroj sta bila izredno dobra. Na letalu so bi¬ li štirje potniki, ki so vsi zdra¬ vi. 12 oseb utonilo DVE MILIJARDI ZA CERKVE Ameriški katoličani dajo vsa¬ ko leito v cerkvene namene dve milijardi dolarjev, v razne mi¬ sijonske namene pa eno mili¬ jardo- V viharju, o katerem smo že poročali, se je potopila potni¬ ška ladja “Goodrich”. Žrtve so dškali dolgo časa, toda dvanajst jih niso mog‘li dobiti. Šestdeset potnikov so rešili. Ladja je v nevihti dobila luknjo. Mornarji so pumpali vodo dolgo časa, toda vse zaman. Utonil je tu¬ di kapitan ladje- Ruski letalci v Chicagu Ruski letalci na poletu okoli sveta so se ustavili tndi v Chi¬ cagu in prebili zadnjo nedeljo med čikaškim delavstvom, ki jim je priredi sprejem v dvora¬ ni Broadway. Moskovsko časopisje je s priznanjem -»otiralo čikaški sprejem letala, ki se imenuje “Sovjetska zemlja” in je po¬ hvalilo zlasti v Chicago. ZRAČNE TEKME LETA 1930 BODO V CHICAGU. Predvčerajšnjim je bilo na¬ znanjeno v čikaških časopisih, -da se bodo drugo leto vršile v Chicagu svetovne tekm e za pr¬ venstvo v zrakoplovstvu. Za financiranje tekmo je nabra¬ nih že skoro $200.000. KRASEN ROIVIAN Štirje jezdeci Apokalipse Spisal svetovnoslavni španski pisatelj Blasco Ibanez, ZA “SVOBODO” POSLOVENIL A. K., prične izhajati v kratkem. ŠTIRJE JEZDECI APOKALIPSE je srce pretresu- joča povest, v kateri pisatelj živo udarja po imperializmu, obenem pa nam podaje sliko dveh zaljubljencev, katerih prelepa čustva so se razblinila v nič, kakor so bili ubiti milijoni dobrih idej, ko so po svetu divjale Kuga, Lakota, Vojna in Smrt. Naročite si “Svobodo” takoj, da boste lahko čitali vso prelepo povest. Chicago ni sicer naj večja slo¬ venska naselbina, vendar pa brez pomislekov lahko rečemo, da nobena naša na-selbina ne raste tako hitro kot ravno či- kaška. Da vzlic -ogromnemu številu novih slovenskih pri- selniko-v narastka ni lahk-o opa¬ ziti,- je krivo raztreseno nase- ljenje. Skoro v vsaki četrti me¬ sta je dobiti Slovence in pone- ; kod- v precejšnjem številu. Radi velikega števila novih priselnikov -tekom zadnjih let ne bo škodovalo, da Slovence ponovno maku seznanimo s pro¬ gramom Zveze slovenskih or¬ ganizacij (ZSO), ki obstoja že :skoro šest let. V našo splošno korist je to, kajti program Z. S. O. je ravno tak, da se roja¬ kom, ki so preveč razkroplje¬ ni, pomaga in da skupno dela¬ mo za prospeh slovenske nasel- j bine v Chicagu. Eden -glavnih namenov orga¬ nizacije je, da se čimprej u- | stanovi slovenski dom v Chica¬ gu, ki bo predvsem sedež orga¬ nizacije, obenem pa tudi cen- |ter za vseUlovence iz Chicaga in okolice. “V tem domu bo pri¬ jazno sprejet vsak rojak, naj pride »d koderkoli hoče,” se glasi izjava v programu Z.S.O. Namen doma bi .dalje bil, da bo tu za Slovence informativni urad, s katerim bo pomagano rojakom, kadar pridejo od kod drugod, da si pomagajo z na¬ sveti glede mesta in tudi gle¬ de dela. Dalje je namen orga¬ nizacije, 'stanoviti čitalnico s slovenskimi- knjigami in časo¬ pisi. V osnutku za doni je tu¬ di dvorana z odrom, šola in te¬ lovadnica. Vse to se sliši skoro prelepo, ! da bi Slovenci v Chicagu pri 1 vsej svoji razkosanosti lahko dosegli. Vendar je tudi to mo¬ goče. Samo volje je treba, vzajemnega dela in pa da za¬ stopniki društev, ki so v Zvezi, smotreno delajo za dosego ci¬ ljev. Mogoče ne bomo mogli vsega doseči, toda žrtvovanje v tak namen mora roditi le dober sad. Eno je potrebno za Slo¬ vence v Chicagu, to je več skupnega dela, ki bo prineslo tudi več zadovoljstva med nas. Saj je že v skupnem delu zbli- žanje, ki je tolikanj potrebno. Z. S. O. je na delu! Zdaj se odpira nova sezona in prilike so lepe, da se program začne uresničevati. Do se,daj so se vršile samo priprave, to je, da se spravi skupaj kakšen cent, in delo ni bilo ravno . zastonj. Od zdaj naprej naj začne re¬ snično izvajanje programa. Vsi zastopniki društev v Z. S. O., pridite na prihodnjo sejo v torek dne 5. novembra. V glavnem se bodo vršile pripra¬ ve za prireditev dne 16. novem¬ bra. Veselica se bo vršila v dvorani S. N. P. J. Slovenci v Chicagu, na delo za naše skup¬ ne interese! s V O BO D A VESTI IZ DOMOVINE Banovine. Nova razdelitev Jugoslavije na banovine je bila izvršena največ vsled tega, da se izrav¬ najo spori radi narodnosti, ki so postali resni in so ugrožali obstoj države zlasti radi Hrva¬ tov. Koliko bo nova ureditev ozemlja vplivala na složnost, o tem je še težko govoriti. Vča- dinarja za kilogram sih so skupnosti tudi take po¬ teze dobre, dočim poedinim o- klrožjiem čestokrat 'škodujejo. Kar se Slovenije tiče, se zdi, da je nova ureditev zelo umna in koristna, kajti časopisje iz Letina na Slovenskem. _ Tako dobre sadne letine kot jo imajo letos na Slovenskem že dolgo ni bilo. Tudi poljski pri¬ delki so vsi dobro obrodili. O _ V okolici Laškega^ se ne- ■ varno širi davica. Več otrok je že pomrlo. _Po Savinjski dolini je zad¬ nje čase prišlo že do več poža rov- Tekom dveh tednov v za¬ četku pret. meseca so pogoreli štirje posestniki. Ze septem- NEMŠKI MONARHISTI SE DAJO POTEGNITI Ociganjen je celo bivši kajzer UCliVl oU voi - - r v - v i l* koli Škofjeloke, po sredini Go- bra je bilo več požarov v okon renjske in tako tudi na Do¬ lenjskem je ogromen pridelek češpelj. Prodajajo se po 2-50 Praznovanje Ilirije. Ob 120 letnici Ilirije, katero J e zažga ^ smo omenili že v zadnjem listu, je precej pisanja in tudi pro¬ slava se vrši v Ljubljani. ci, zlasti v krajih Sv. Jurij ob Taboru, Braslovče in Vransko. Pii zadnjem požaru v Sma- jtevžu pri Gomilskem so ponoči videli neznanca, kako je zbe¬ žal od gorečega poslopja, kjer Trbov- Nekaj mora biti narobe s ti¬ stimi visokimi glavami, ki so tako mojstrsko zavozile staio monarhistično Nemčijo. Vsak premetenec jih lahko potegne in oskubi. Najnovejši kalin nemških mo¬ narhistov je sam ekskajzer. Pa še najlažje je nasedel on. Glo Na- starega kraja jo hvali vse od- po ] eonov podpisani rokopis, ki kraja. Za podobno avtonomijo, kot ziku ter spravljen pride z Slovenskem najbolj potegova¬ la slovenska ljudska, to je ka¬ toliška stranka. Pa tudi demo¬ krati z drugimi manjšimi stran¬ kami se sedaj strinjajo, čeprav so bili prvotno za močan cen¬ tralizem. Vprašanje je seve¬ da, kako daleč bo avtonomija segala. Ali bo samo na papir- Pogoste nesreče * — -—j-—— . . " ljah so se pomnožile. Letos je je 30,000 njegovih m ravno ta “ bilo že nad dve sto nesreč in liko njegove žene pej . od teh osem smrtnih. V ja- Hermini j e dolarjev Opeharil J mah okoli Retja se vsako leto ju je neki Karl Schappe e , y - J —- 1 ’ bivši avstrijski pismonoša, ki se jima je izdajal za zaupnika, tam in površina se često udre. magija, genija^ v mehaniki in 1 ^ 0n ’ v 1 ti n Tako je na primer cerkvica na ne vemo, kaj še vse. imel je Franz osov, Kral Ita- ^ ^ let zaprta sam0 mašino, ne sicer tako kot jo radi nevarnosti okolice, je v nemškem in slovenskem je- --- „ , ziku ter spravljen v ljubljan- - x . , , , • j- novo ureditvo, se je na stcm muzeju, je Je izpU™ J U trO . (jrlciSl S G . “Napoleon, zesar lie, varih rajnske sveže. Smo sklenili dnu sklenemo __ tako: Blashka Krassia, Krajnska, Jasnovidec kot detektiv. deshela, estrajska Ilirija, Stra¬ ne Reka inu Terst, Primorje, en ju, ali se udejstvi tako, da bodo de jj Hrovashkiga inu vsa seim- 1_ -. ’ * vve. y\ 1 m t/\ v< AA,rltn,eir> A ° . la nam perpushena na desnim banovine imele svoje neodvisne uprave. V drugem slučaju bo Slovenija prizadeta gospodar¬ sko, ker je pasivna. Šolstvo bo stalo ogromne vsote. Če¬ prav so bili do sedaj razmero¬ ma višji davki na Slovenskem kot v Srbiji, se j e bati, da ne bo pokrajinski proračun dosezal potrebe. Druga težava na Slo¬ venskem bo radi velike premoči slovenske ljudske stranke. : kakšen zlikovec prinese kak- 1 šnemu ubogemu priselniku, da bo denar delal, temveč mašino, ki bi revolucijonirala ves svet ali vsaj producirala ekonomsko Neka nemška zavarovalnica : revoluci d° številne j Navihanec je dejal Viljemu : je morala plačevati kraju Save, Dalmazia inu nje otoki bodo sanaprej imenvane Ilirske Deshele. V’ nashimu shotoru Versdenz 14. dan Kosaperska (oktobra) 1809. Podpisan: Napoleon.” Tako je Napoleonova Ilirija da s j- a p r i Z nala svojo krivdo, tla, ker bo vsak lahko v zraku škode po požaru. Obrnila se i ‘Z mojo iznajdbo bodo Pirene¬ je na znamenitega jasnovidca hale vs e vojske. Nič več mo- iz Stetina, ki je v zadnjem pri- derne transportacije ne bo. Ga- mei - u — pogorel je mlin z vse- solin, dinamo, turbine vse bo mi pritiklinami — povedal pre.d šlo rakom žvižgat. Sam eter sodiščem vse podrobnosti o dveh požigalcih, očetu in sinu. bo gonil ladje, zrakoplove in avtomobile. Pa tudi nič več Spričo vseh teh potankosti sta nesreč ne bo. Noben zrako- | hudodelca tolikanj osupnila,! plov ne bo mogel več pasti na Ge vsebovala ves južno ^zapadni Zavarovalnica si je prihranila znatne stroške. bodo katoličani zmerni, se ni del (Ziljsko dolino) Koroške- bati, kontrolirali pa bodo mo- & a > Kranjsko do Zidanega mo goče celo bolj kot v nekdanji j sta, Hrvaško do Siska, vso Li- Avstriji. Z našo domovino je zlasti križ v tem, da se cerkev in šo¬ la še vedno lahko izrabita za politiko. Veliko so se napredni elementi potegovali v Avstriji, da bi uvedli takozvani “kancel paragraf”, toda nikoli niso u- speli. Jugoslavija ga je svoje |ko in Dalmacijo do'Dubrovni- VABILO NA NAROČNINO ka. Ljubljana je bila sedež te | štiriletne po.dkraljevine. Umor vdove. V nedeljo dne 6. okt. so našli Frančiško Kampelj, vdovo v Mali Strmici pri Mokronogu, obvisel. Celp podnebje se bo izenačilo. Nič več premoga, nobene kurjave več.” In Viljem, čeprav je bil kaj¬ zer po milosti božji, je vse lepo požrl. Kdo bi ne, ko se pa ta¬ ko lepo sliši! Ze si je .domiš¬ ljal, da bo spet na tronu, mo- Poslali »mo na ogled precejš¬ nje število druge ga iz tisa tedni¬ ka “Svobode”, da »e rojaki ši- gače oblagodarjen z večno mla- rom Združenih držav seznani- dostjo. Nemčija pa se bo radi jo s tem novim slovenskim ted- nove iznajdbe dvignila iz nje mrtvo v gozdu. Pogrešali so časno vsaj v principu sprejela, jo že par tednov. Sodna komi- toda z leče in iz šolske sobe se sija je dognala, da je bila vdo- je vendar tu pa tam širila po- va prebodena z dolgim nožem nikom, ki bo izhajal redno ob petkih. Vsakogar, bi dolbi list nih križev in težav, da bo res uber alles”. Pa še več dru- naravnost v srce in poleg tega ji je morilec s kamnom prebil še lobanjo. Orožniki so prijeli Martina Stariča, nečaka in re- minister 7n‘vseučeliškl Jenca P° ko 3 ™ce, ki ga je tudi posmovila. Stanc je star 22 j let. Nagovarjal je zadnje ča-| se svojo krušno mater, naj mu litika. Za bana čez dravsko to je slovensko banovino je imeno- ( van od kralja Sernec Dušan, bivši profesor. Kar je še najbolj modro iz vsega dekreta pa je ime “Ju¬ goslavija”, ki je končno posta¬ lo uradno ime kraljevine. Prejšnje uradno ime “The Kingdom of the Serbs, Croats, Slovenes” je posebno Ameri- kancem služilo v posmeh. na ogled, prosimo, da ga izro- gih nemških plemenitašev se či še drugim rojakom, ko ga je zainteresiralo, da so dali de- prečita. Če vam list ugaja, si j nar za tak lep načrt. Schap- ga naročite takoj, da boste peler je pustil, da so žrtve ne- USTANOVNI NAROČNIK, to kaj časa čakale, potem jo je je, da boste naročnik in čita- j pa pobrisal. telj “Svobode” prav od njene¬ ga početka. Še hujše se je pripetilo važ- jnemu maršalu Ludendorffu. Te- Glede namenov lista bomo ! g a moža so včasih smatrali za več spregovorili v člankih. Za možgane Nemčije, a od vojne sem je dokaj otročji radi mo¬ narhistične propagande. Pa v večje bedarije verjame enlkrat zagotovimo čitatelje s izroči posestvo, ker se je baje tem> da bo lis t zastopal stali- nameraval oženiti. Ona pa ni šče> kakršno je zapopadeno že! še hotela o tem nič slišati in tako je prišlo do nesoglasja med nji- med našim priseliništvom, ro- j nasmukal S tem, da zna spre- ma. Vsi sodijo, da je strašni u- rrior izvršil Starič. Avtomobilska nesreča. V Mariboru se je 11. okto¬ bra pripetila grozna a vtomobil- ska nesreča, ki je posledica ne previdnosti. Z avtomobilom so trije ubiti in eden težko pone¬ srečen. Med ubitimi so: Ani¬ ca Pirnatova, soproga profe¬ sorja Maksa Pirnata, Josipina Cerkovnikova in njen soprog. Franc Vrhunc, trgovec iz Mari¬ bora, pa je hudo ponesrečen, da je težko upati, če bo ostal pri življenju. On je edini, ki bi lahko pojasnil, kako je pri¬ šlo do nesreče, to.da najbrž bo podlegel. Nesreča se je pripe tila oib devetih zvečer, vec Vrhunc je drvil z vso nagli¬ co preko državnega mosta v Razvanje na izlet. Drveli so v naglici sedemdeset kilometrov na uro. Znamenje za počasno vožnjo je opozorilo Vrhunca, naj vozi previdno'. To je tudi hotel storiti, ali zavore »o za¬ čele; prepočasi delovati in v trenutku je avtomobil treščil v betonsko ograjo, od katere je odletel nazaj na sredo ulice. Samomor mladeniča. Na progi ma,d takozvano Ravberkomando” pri Postojni _ so našli strahovito razmesarje- v imenu zadruge, ki ga izdaja, kot v propagando. Dal je svoj To bo list za trezne elemente denar čarodejcu, kateri ga je jake, ki niso fanatični za no- j meniti vsako kovino v zlato, a- beno stran, pa naj 'bodo ka¬ kršnegakoli verskega ali poli¬ tičnega prepričanja. ko ima — seveda — Luden- dorffovo zlato, da z njim za¬ čne. Precej odličnjakov mo- Namen lista in zadruge sploh narhistične Nemčije je nased¬ lo. je dober. Koliko bomo z do no telo nekega Ivana Trampu- brim delom uspeli, je odvisno ža, doma blizu Ljubljane. Sa- tudi od somišljenikov, (katere dustrije na Nemškem pa je bil momorilcu j e vlak odrezal gla- |U: J ~ -- lA ‘ ” ~ ’ ' . Najlepša cvetka te nove in- vo in obe nogi. Mladenič je bil star šele 24 let- Vzrok je najbrž nesrečna ljubezen. vabimo, da se nam pridružijo Albert Brehahn, iznajditelj s tem, da postanejo naročniki smrtnih žarkov. Kolikor je ta in da širijo “Svobodo”. List Brehahn opeharil ljudi, pa že Fantovski dvoboj. V Kalobju nad Šentjurjem pri Celju sta se ponoči 4. ok¬ tobra srečala dva mladeniča, ki | sta imela izvravnati neki spor. Namesto da bi se poravnala, Trgo- sta s e še bolj sprla in prišlo je do pretepa. 22-letni Frančišek Pušnik je obležal mrtev na nji¬ vi, kjer sta se tepla in ga je na¬ sprotnik, 26 letni France Vuga obrezal z nožem, da je izkrva¬ vel. Vuga so prijeli. Izgo¬ varja se, da je nasprotnika ob¬ rezal v silobranu, ko ga je oni začel tepsti s palico po glavi. Namesto da bi bil ranjenemu pomagal, je zbežal, ker se je ustrašil krvi. bo zastopal skupne interese na¬ šega priselništva, zato vsi na delo zanj. Postanite naročnik! Naročnina za celo leto zna¬ ša $2.50, za pol leta $1.50, za četrt leta 80c. Ko si naročate i dobi prvo nagrado kat slepar, j Ravno pred kratkim ga je ber¬ linsko sodišče obsodilo za pre- ! metenega sleparja. Bilo je leta 1917 — med voj da bi bil mašino dokončal med vojno, se mu ni posrečilo, a za smrtno mašino se najde dober trg tudi v mirnem času — i n spet je monarhistično plemeni- taštvo šlo na limanice. Najbolj se zanimamo šele, ko izvemo, da so se interesirali tudi taki ljudje kot je princ von Bismarck, grof Bueckler in podobne glave. Mislili so, da bodo s takimi žarki v treh minutah pobili vse berlinske Jude, nato pa še vse republi¬ kance, katerih tako n e marajo. Potem pa bi zopet posadili kaj- zerja na tron, da bi jim vladal. Tako lepo se je vse slišalo, da so monarhisti prispevali po 60,- 000 zlatih mark na mesec, sa¬ mo da bo Brehahn lahko nada¬ ljeval z izpopolnjevanjem svo¬ je mašine. Končno so zbrali vsoto 600,000 mark in jo dali Brehahnu. Brehahn, ki je obljubljal, da bo v treh minutah pobil vse Jude, kajpada ni imel v srcu najmanjšega morilmega name¬ na, ker je vedel, da bi vsi nje¬ govi žarki še ene muhe ne mo¬ gli ubiti. Ampak gospodje, ki so ga začeli tožiti, so prav go¬ tovo imeli nekaj takega v mi¬ slih. Na sodniji se je pokaza¬ lo, kako zelo krviželjni so. Ampak nihče jih ni kaznoval za take nakane: samo denar pa upi so šli. Podoben slučaj smrtnih žar¬ kov je poznan iz leta 1924. Na Angleškem se je znašel slavni “inventor”, za katerega se je ogrevalo vse ameriško časopis¬ je. Bil je profesor Grindell Matthews, znanstvenik, ki je prejel $125,000 od vlade že med vojno, zato da je pronašel stroj, ki s svetlobnimi žarki kontrolira zrakoplov. Obljub¬ ljal je, da bo njegov smrtonosni žarek lahko razbil ladje na morju ali pa pognal v zrak vsa skladišča muničije. Pripove¬ doval je angleški vladi, da je s svojimi žarki pobil podgane v daljavi 65 čevljev. Aii vla¬ da se je vendar izpametovala in ko so mu naročili, naj poka¬ že, kako se z žarki davijo pod¬ gane, se mu je pa vse skupaj ponesrečilo. Ob času tega angleškega do¬ godka, o katerem so listi po Ameriki pisali na prvih straneh in z zavistjo gledali čež morje na iznajdljive Angleže, je nem¬ ški matematik Einstein izjavil, da so vsi dotični žarki sam “bluffk To je bilo ravno ta¬ krat, ko so nemški plemenitaši plačevali najvišje vsote Bre¬ hahnu. Pa se še niso spameto¬ vali. Take so torej glave mož, ki so vladali Nemčijo. Indijski “svetnik”. Svobodo’, kar izrežite in poš- ~ k ° je Bl ' ehahn naznanil ljite spodnji kupon: SVOBODA 2653 So. Lawndale Avenue, Chicago, 111. Priloženo pošiljam $. za . letno naročnino na Svobodo na ime ... naslov . časnikarjem, da je odkril smrt¬ ne žarke, kateri se dajo tako izpopolniti, da bo lahko pobiti vso armado, če le ni več kot se¬ demnajst milj daleč. Z istimi žarki, če posveti na sovražni¬ kove kanone, pa jih na mestu stali, da se kovina spremeni kot bi bila tekoče maslo. Kakor je nameraval, tako se je zgodilo: storijo so slišale vojaške glave, . __ _ __ ki so bile tako presenečene, da no, oziroma priznanje pobož' Indija je dežela mnogih po¬ sebnosti. Med te spadajo tu¬ di vneti pristaši svoje vere, ki vse življenje delajo samo na to, da bi se očistili greha, vseh poltenih naslad in pohtevic. Člani verske družbe “svetni¬ kov” se trapijo in mrcvarijo, da te 'kar mraz pretresa. Spokor¬ nik se na pr. da obesiti za pete in vztraja pogosto v tem po¬ ložaju, dokler ga ne reši smrt. Tako iščejo svojo zadovoljšči- so mu takoj dovolile 26,000 mark, da lahko nadaljuje z iz- delanjem svoje mašine. No, nih gledalcev nič drugače ne¬ go drugi umetniki pohvalo za dobro izvršeno delo. SVOBODA TEFFI: DVOJNIKI Ni se vam li še pripetilo, da vas je naenkrat pozdravil na ulici povsem neznan človek?— Ali da se je začel z vami celo razgovarjati, nazivaje vas dra¬ gim Nikolajem Ivanovičem, ko se vendar za vse svoje življe¬ nje in za vse ljudi na svetu imenujete Peter Nikolajevič? In se vam li še ni primerilo, da vam je k,do nenadoma de¬ jal: “Včeraj sem vas videl v cirkusu”, ko> ste vendar prebi¬ li večer naj dostojneje rna pre¬ davanju? To vse se zdi čudno le na prvi pogled. V resnici pa se to vse razlaga čisto priprosto z dejstvom, da ima vsak človek na svetu svojega dvojnika. Pogledati temu dvojniku li¬ ce v lice se vam ne posreči ni¬ kdar. Za to se torej niti ne trudite! Toda slišite lehko o njem prav čestokrat in, žal, I skoraj vselej stvari, ki mu ne j delajo ravno velike časti. Vsaj meni se doslej še nikoli ni zgo- dilo, .da bi bila zvedela kaj la¬ skavega o kakem dvojniku.' Neki spoštovan zdravnik i- Dva meseca nato, na kolo- igralce z odra. To je bilo pred dvoru, kamor sem spremljala d verni leti. Isti poizkusi z ve- svoje znance, se je ustavil pred čjim uspehom so bili storjeni mano nekako začuden gospod ter tlesknil v roke: Dunječka! Odkod ste se roval, dokler me ni neka zna¬ na dama strme izpraševala, kaj _ mi je prišlo na misel, da se da-‘vzeli? ! jem fotografirati z nekim ča- “Aha!” sem pomislila, stoikom v poročni obleki! koj zvemo, kam je zginila v Ameriki. Nazadnje pa je prišla še Anglija, domovina slo¬ vitega dramatika. V Londonu je Shakespearjeva gledališka ‘Ta- družba predstavila že več iger . - r -_j _, ....... j„ ^ & milaA modernih oblačilih in z mo- Videla je na lastne oči mojo sli- ! Dunječka-” ' demim tolmačenjem. Tako je k°I4 Zl0Žb l‘ nekeg ? “ a , lega fo : “In kje, mislite, bi imela bi- bn na P rimer na zadnji prire- LOgrata, a kje je to bilo, si niLi? Kaj?” jditvi ‘Veselih žen windsorskih’ mogla več domisliti. i “Kako to, kje? Saj ste ven- ! glavni 'karakter Falstaff na o- lako sem zvedela, da se je dar po tisti historiji s polkovni- d ™ z marelo in večernim ča- moj dvojnik omožil, in veselilo lkom utekla y Ameriko? Kdaj sopisjem. Glasbo velike dra¬ me je to. Morda se poslej ma-| s j. e se „ a vrn jQ a v» j me so spremenili v “jazz”, lo potrudi za svojo reputacijo. « V x ora : I Občinstvo je vse dobrohotno Toda moje nade se niso iz- Vceraj ' Veste ’ tudl odon - polnile. Niti dva meseca nista dot so me izgnali. Samo, pro minila, -ko se me zopet začeli S 't \ V P ‘T 1 *•» znanci srečavati, ko sem pri- mko ' mur! V. edin. veste o tem hajala baš iz separiranih sob v* restavrantu, ko sem igrala na dirkah, na stavah. In ne le to — skoraj vsako noč so< me vi¬ na vsem svetu.” Položil si je roko na srce in se priporočil. četrt ure nato sem ga zagle- preneslo. Slikarska razstava v Chica¬ gu. — Zadnji teden se je v Zanimivo razstavo je umet¬ nik Perušek imel od 15. sep¬ tembra do 15. oktobra v Madi- sonu, Wisconsin. Zadnji pe¬ tek zvečer je predaval po seji kluba št. 1 J. S.. Z. Prve knjige Cankarjeve družbe. — Delavska zadruga “Svoboda” v Ljubljani je izda¬ la prvi letnik Cankarjevih knjig. Publikacija bo slična stari Mohorjevi ali novejši Vod¬ nikovi družbi. V prvem letni¬ ku so založene^ štiri knjige. NOVE SLOVENSKE KNJIGE. Muka gospe Vere. — Spisal France Bevk, založeno v Trstu. I To je nov roman iz tržaškega Chicago Art Institutu otvorila S življe ? lj f- Bevk je znan pri 42. letna razstava ameriških umetnikov. Poleg slik je na razstavi tudi neuaj kipov. Pre¬ deli v kakšnem klubu, kjer sem j dada v ko Pi ljudi. Kazal me ce j drugih razstav v istem za- do rana igrala s kartami ali P„ e - ne , mu gospodu, mu gore- V odu je odprtih ta teden. v jotto. ce neka J pripovedoval ter mu =<$>= Moj položaj je bil obupen! šepetal v ušesa. In dotičnik Decembersika razstava H. G. Skoro vsak novi znanec je | Se J e v f a d ovedno oziral name ter p, e ruška. — Jugoslovani v Pit po ve d ni k. Umetniška propaganda. — V Ljubljani obstoja organizacija s tem imenom, iki izdaja razne poučne knjige. Zanimanje vla¬ da za Slovenski biografski le¬ ksikoni, a najnovejše delo te u- stanove je izdanje Poučnega začenjal svoj pogovor z mano se uči\id n ° zgražal, z besedami: i Uboga Dunječka. Mašče- j tsburghu, Pa., se pripravljajo 5 ^^- Knjigo je sestavil dr. “Imel sem že čast videti vas — tam pa tam ...” Nekaj dni sem že razmišlja- vala sem se. ma .dvojnika, ki je v Odesi slo- la, naj li vstopim v samostan. vit — slepar Celo Tolstoj j A premislila sem se, ker bi te- Kitltiirne vesti za razstavo slik H. G. Peruška. 1 doza Glonar. Podrobnosti še niso določene, | Kranjska mesta. Spis o vendar pa, kakor izjavlja sli- kranjskih mestih ^Kamnik, Ljub kar sam, se bo razstava vršila prvi teden meseca decembra _ v Slovenskem narodnem domu ✓ ^ na xi u tl er cesti. Ker je Pit- Drama “Mrak”. Nedeljska j tsburgh največji center slo- imel svojega ga itak nihče ne verjel, kajti dvojnika — nekega premetene- 1 potem šele bi ga mogel moj . L,rai " a , lviraK '• -^eneijsKa ea mužika ki ie znal s svojo dvojnik lomiti in igrati! prireditev dramskega, odseka venskih naselbin v Ameriki, je zunanjostjo dobro špekulirati. : Končno se mi je usoda »en- “uba «t 1 JSZ je pnlicno do- pričakovati in tudi želeti, da ° vsaka naša znameni- darle nasmehnila v podobi star- “ spela -. “f » “'.bo razstava dobro uspela. toffS STSk « ^ lezla s tramvaja. V, -=- nila sem usodi njen usmev ter|, . w umi ljana, Kranj, Ndvo mesto m druga je sestavil dr. Fram Zwit- ter- Spis se ibavi zlasti z zgo¬ dovino teh mest in meščanstva. Imenovane nove knjige se lahko naročijo pri Tiskovni za¬ drugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54. cesto v malo zavidan položaj. Koliko- dram, koliko rodbin¬ skih nesreč je že vzniklo zara¬ di takih dvojnikov slabega slo¬ vesa! Človeka je strah le po¬ misliti na to. O tem vsem govorim smelo in odkrito, ker prav sedajle sem izven nevarnosti: moj la¬ stni dvojnik je zaradi neke gr- gTspra^al ^zgodT ! ^ Vider ter mr. Miško ! ra principala ter ga spravlja rft J d<)Ve( f no Q . m Beimk. Najtežja vloga (Va- gledovala in mi stiskala roko. - ai 1J an . lc S J: P J. v ? ja i» bl " “Povejte mi no, draga mo- la P °" erjeaa Miskotu Vodil je ja”, me je vprašala, - “je li ,f nna Hnbar f res, da vas je zapodil ?” dobro predstavila ™ aca -> ? z ®“ b - i im,. , . , Ujene zeme, ampak salonsko Takoj sem razumela, da me obla{u w , slučajll smatra za mojega dvojnika m ne da ^ podeželsko odločila sem se, da ne izpustim meJ kmete je u{inkovalo _ te prilike, ko se morem svo- da ni iz gjedala prav nič jemu sovražniku osvetiti. p- p ... ,resnična. Ca&titati moramo tu- No, kajpak, zapodil me de historije odpotoval za »se-|. ,„""1? TtdfovoriTTVnaidr 1 di miss Alice Artach za "j«” 0 lej v Ameriko. »življenje v igro in pa za pra izgovarjavo slovenščine. . | Vredn a J P ia jem dejanju, katero zahteva [izpopolnjeno odersko tehniko, znejšem tonu, ki sem si ga zna> la predstavljati. “Zapodil! Ka ko vam je to vešč? vite k temu?” “Ali, dragica, vi ste vendar | na ničli. Pri- tega sama kriva! Kako je le poročali w d voje . Da , bi ta . mogoče tako se vesta? _ kih nehvaležnih iger sploh ne O, glejte, ta je pa lepa. Pa k azali več, 2. .da bi si za pred- Sedaj, ko> je že vs e za mano, ste <( re f. dobra z e nska -” v stavo takih majhnih iger rajši mi je prijetno se spominjati mi-! )ft J J nolega trpljenja, saj vem, da se več ne povrne . . . Prvič.' ko sem izvedela, da , Vecerinka pevskega zbora živi moj dvojnik, sem se vedla vedeti resnico “Ljuba moja!” je zaječala] Ali je bil primoran odpoto-;, nred stavi i ati “Zanodil 1 Ka vlino vati v Ameriko ? la „ f * Čl / . . I Vrednost igre j e padla v tret Ta .dvojnik me je trapil si¬ stematično že nekaj let ter mi ni privoščil niti trenotka oddi¬ ha. Osvetila sem se mu, ka¬ kor sem mogla in znala, toda ne vem, sem li dosegla svoj cilj. NAZNANILO Radi nesporazuma med unijo čeških črkostavcev je oddala naša tiskarna svoj unijski znak — vkljub tem pa so vposlenci tiskarne člani raznih tiskarskih unij. Vodstvo tiskaffne je ves ta čas v stiku z unijami in upa, da se ta nesporazum kmalu poravna in da zopet dobi svoj uniiski znak. ATLANTIC PRINTING & PUBLISHING CO. 2656-2658 SO. CRAWFORD AVE, CHICAGO Tel. Lawnda!e 2012. J. F. Korecky, taj. A. H. Skubic pred. napram temu dejstvu zelo ve selo in lahkomiselno. Rekli so mi: “Ali vam je bilo sinoči v cirkusu všeč?” “V cirkusu ? Saj sem prese¬ dela ves večer doma ! Zakaj mislite, da sem bila v cirku¬ su?” Vprašalec se je nekam Začu¬ dil, bil je v zadregi ter dejal: “Tako? No, pa oprostite, go¬ tovo sem se zmotil . . . Govori¬ va torej o čem drugem !!” Vsi so se name sumljivo ozi¬ rali, in vprašalec, ko je odha¬ jal, mi je pošepetal: “Ne bodite hudi! Toda vi¬ del sem vas na lastne oči.” Nekaj dni smo se smejali tej historiji in povsod smo jo pri¬ povedovali . . . Dva tedna nato so me videli trije znanci na neki sumljivi maškaradi, čemur se že nisem smejala več, dasi sem jim prav hitro dokazala njih zmoto, ne¬ go me je spravilo to v prav sla¬ bo voljo. Prdsila sem mnogotere: “Pokažite mi že vendar tega mojega dvojnika! Dvojnika pa ni ibila možno zasačiti in vedel se je zelo ne¬ lepo. Nato je nekaj časa mi- starka, “kaj pa pripovedujete! vas izbrali dvorano S. N. P. J., na- , [ tere oder čisto zadošča. Zadeva se je jasnila. i =<$>= “Eh, kaj! Kakšen mož ne- ki! To vse je laž. Saj nisva' « Ura ,.. _ Tako lepih večerov bila nikoli poročena, ce hočete je malo kot je bil abotni. Zbor “Lira” ga je priredil predvsem za vesel sestanek svojih čla¬ nov, somišljenikov in prijate- Saj bi bil vendar Serjoža za to- ljev . Godba je bila izvrstna, vansa na svatbi?! Gospodi- - ne —!” “To ni prav nič čudnega! Neki slepar naju je poročil. Da¬ la sva mu sto rubljev napitni¬ ne — pa je bilo. Ce bi se ho¬ tela vzeti, bi bila morala oba v kriminal. Jaz sem že italii presedala tri leta v ječi, to za- H tl ^ “Vi?! V ječi ... Ali kaj pa govorite? Toda zakaj neki?” “Kako to, zakaj ? Zaradi dvomoštva in še zaradi takih malenkosti. No, ampak zdaj moram iti.” Toda starka se ni hotela lo- Q d g r ’ čiti kar tako. Zgrabila me je za rokav. “Dušica moja! In Sergej Ivanovič ni o ^sem tem vedel ničesar?’ “Kaj pa še, tak bedak! No, prosim, zdaj pa moram res že iti.” Stežka sem se ji iztrgala. “Samo, pazite, da tega niko¬ mur ne poveste!” sem rotila starko. “Vse to veste vi ©dina na vsem svetu.” ] plesalke pa še -bolj. Tak večer pač zagotovi čvrst obstanek zbora v moralnem in v gmot¬ nem oziru. Koncert “Prešerna”. — Pev¬ ski zbor “France Prešeren”, najmlajši slovenski moški zbor v Chicagu, ki pa že ima 50 čla¬ nov in od teh skoro polovico pevcev, bo v nedeljo dne 24. novembra priredil koncert v j dvorani SNPJ. O koncertnih točkah poročamo pozneje, tako tudi o mali šaljivi igri “Zamo¬ rec”, ki jo pevci spravijo na Koncert v Girardu. — V so¬ boto dne 2. novembra zvečer se bo vršil v Girardu, Ohio, koncert opernega pevca Banov¬ ca iz Ljubljane. Shakespeare v moderni oble¬ ki. — To že ni več novost. Ko je v Berlinu neko gledališče predstavilo Shakespearjevega Hamleta v moderni salonski obleki, je publika nagnala WILLIAM B. PUTZ CICER0’S l LARGEST j FLORIST KRASNO CVETJE OB VSAKI PRILIKI 5134 West 25th Street, Cicero, 111. Tel. Cicero 69 Prodajamo tudi kanarčke. ♦♦♦ ^ A ? ? i f f f f f f f ? f t T f f t t f T t T T f Roosevelt 7872 MARTIN IVANSEK SLOVENSKA TRGOVINA slaščic in sladoleda cigar cigaret tobaka in raznih drobnih potrebščin. 1759 WEST 22nd ST. CHICAGO, ILL. v y ? t T t f f f t f f f f f f f t t t f f r f 4 SVOBODA List za jugoslovanske priselnike v Ameriki. IZDAJA VSAKI PETEK Jugoslovanska prosvetna zadruga Svoboda Inc. NAROČNINA: za Severno Ameriko $2.50 na leto, $1.50 za pol leta, 80č za četrt leta; za inozemstvo $3.00 na leto, $1.75 za doI leta. PUBLISHED EVERY FRIDAY BY SVOBODA INC., a cooperative for cultural purposes among tile Jugoslavs in America. SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $2.50 per year, $1.50 for half year, 80c for three months. Poreign countries $3 per yea ir, $1.75 half year. Andrew Kobal, Editor. Address: SVOBODA Inc. 2653 So. Lawnda!e Ave., Chicago, 111. Telephone: Cravvford 4290 “ČEMU ŠE TA UST?” Talko vpraša tu pa tam rojak. Zakaj lista, ko imamo že toliko slovenskih časopisov v Ameriki. Ali boste ustanovili novo politično stranko? Zakaj bi drugače izdajali časopis? Neodvisni vendar ne morete biti! Ne bomo ustanovili nove politične stranke, saj teh je itak preveč, in tudi nobene obsto¬ ječe stranke ne bomo povzdigovali nad drugo. Stranka za nas je slovenski, oz. jugoslovanski živelj v Ameriki. Delo za skupni interes te¬ ga življa je dovolj vzvišeno, dovolj dostojno in človečansko, da se nam ni treba sramovati, čeprav nam očitajo nepristranost ter da ne ve¬ mo kje smo. Ta živelj nas tudi bolj potrebu¬ je kot mednarodni reformatorji pisanih barv. Nekateri ljudje mislijo, da bi brez politi- kašev človeštvo sploh ne moglo izhajati. Mi pa mislimo, da mi lahko obstojamo brez njih, kajti preveč je drugega, boljšega dela. V tem je zapopadena naša neodvisnost, v delu za vse, kar je našega, v delu za vse naše pri¬ selnike. Zakaj ibi mi priselniki šli v svet kot misijonarji, zakaj bi si naduto domišljali, da smo lahko ameriški senatorji, kongresniki, ko smo pa tako majhni, ,da nas ameriški svet še vidi nei-. Zase, za slovenskega priselnika de¬ lajmo, ne za kakšnega ameriškega politikaša. KDO JE ZAČEL? Tudi “Svobodi”, kakor v začetku Slovenski narodni podporni jednoti, je že nekdo prero¬ koval, da je to mrtvo rojeno dete. Čakajte no, vi preroki, saj deteta še videli nistei, ka¬ ko krepko je in koliko življenja je v njem. Preroki nas ne zanimajo, kajti danes, ko ima¬ mo “Svobodo” se nam ni treba bati babilon¬ ske sužinosti, ki so jo preroki sadistično na¬ povedovali. Kdo je začel, je bolj zanimivo vprašanje!. Že pred leti se je v Chicagu slišalo. Potre¬ ba po “Svobodi” se je že davno porajala, to¬ da postati je morala resnejša, da se je ideja uresničila. Noben posameznik ni začel “Svobode”. Mi¬ sel se je porajala na splošno, niihče ne ve toč¬ no ravno kje je bila prvič sprožena. Ko je postala potreba dovolj občutna, so se ljudje zbrali, ustanovili zadrugo in z njo začeli iz¬ dajati list. Ko potrebe ne ibo, najbrž tudi lista ne bo. To je Marksovo, ne naše načelo. “DELAVSKI LISTI” V Ameriki se je še vsak slovenska list po¬ stavil s tem, da je delavski. Beseda je nam¬ reč služila v nelklamo, kajti vsi priselniki smo delavci. Tako zlorabljenih je bilo tudi malo napisov kot pridevek “delavski list” Vsak list je proglašal svoje pisanje, da je delavsko in da se bori za delavske interese. Ker so bili listi pod napisom “delavski” vseh različnih barv in često vse drugo prej kot delavski, zato je tudi ta nedolžna beseda diskreditirana. “Svoboda” je list za jugoslovanske prisel¬ nike v Ameriki. To pokrije vse. Vsi pri¬ selniki so prišli kot delavci in po ogromni ve¬ čini tudi ostali to. Če torej list zastopa in¬ terese pniselnikov, zastopa interese delavcev in nič drugega kot delavcev. DOSTOJNOST UREDNIKA Urednik je učitelj. Vsaj urednik sloven¬ skega lista v Ameriki je ali bi moral biti u- čitelj, kajti priselniki, med katerimi je malo ali nič šolanih ljudi, potrebujejo šole v novi s V O BO DA deželi. Tisto “enakopravno” pripovedova¬ nj^ d a smo vsi enaki, služi marsikateremu učitelju” samo za krinko, da zakrije svojo nevednost. Nihče ni v javnem življenju tolikanj od¬ govoren kot ravno urednik- Od njegovega poštenja in resnicoljubnosti je namreč odvi¬ sen značaj tisočev, ki črtajo in v svoji pnipro- H slorlo Kakršen je učitelj, tak učenec; kakršen u- rednik tak čitatelj. Razlika, in sicer otežku- joča za urednika, je, da se on ne more učiti od svojih čitateljev, kakor se učitelj uči od učencev, če je učitelj le kaj vreden. Urednik se lahko uči samo od sotrudnika, od osebne¬ ga stika s čitateljem. Ce je urednik dostojen, so dostojni čita- telji. Včasih je sicer veljalo in še velja med nam pravilo, da mora bit' urednik barufant s kolom v roki, da udari vsakega nasprotni¬ ka. Toda ljudje tudi niso vsi norci in batino vrnejo z batino. Kjer je torej uredniku vzor batina, sta batinanje ter medsebojna mržnja rezultat časnikarstva. Dostojnost se pokaže s tem, da smo strpni oaprarn soljudem, ki niso ravno našega miš¬ ljenja. Ce je naš bližnji drugačnih misli gle¬ de izboljšanja človeške družbe, glede zve¬ ličanja, glede nalaganja denarja na banke itd., ga radi tega ne bomo napadli s psovka¬ mi, pač pa, ako se res interesiramo za vpra¬ šanje, se bomo razgovorili in dognali, kdo ima prav, kdo ne. DELAVEC, UREDNIK IN PRAVOPIS Med slovenskim priselništvom v Ameriki je približno samo dva procenta posamezni¬ kov, ki se malo zastopijo na slovnico- To so¬ dimo po prispevkih dopisnikov v časopisje. Mogoče bi bilo število pravopiscev večje, če bi imeli dopisniki več časa in če bi od težke¬ ga dela imeli trdih rok. Vsak slovenski u- rednik se lahko zaveda tega, če hoče. “Ce bi jaz znal perfektno pisati slovensko, bi bil pa jaz urednik,” je dejal neki slovenski dopisnik. Urednik namreč katerega samo¬ ljubje je preveč trpelo, ko se je dopisnik pri¬ tožil, da mu ni pisma za priobčitev pravilno popravil, mu je stavil pismo v list■ z vsemi po¬ greški in neslovmičnimi izrazi. S tem je u- rednik pokazal, da je nad delavcem, od ka¬ terega si ne da zapovedovati, kako mora do¬ pis popraviti, da ibo pravopisen. Vse prav, dokler je urednikovo maščevanje samo radi pravopisnih očitkov. Toda pika na dopisnika, zapostavljanje posameznika, ki ni ravno po mislih urednika, to odloča. Ka¬ ko tudi ne? Osem in devetdeset procentov ne zna pravopisja, pa nekateri dopisi (tisti *po mislih urednika) so zloženi lepo in gladko kot bi pesmi bral, drugi (uredniku neljubi) so porinjeni v list v vsej neokretnosti izraza ali celo nepopravljeni. Ej, svoboda izražanja se krši na sto nači¬ nov. Urednik to najbolje ve. NAROČITE SI “SVOBODO” Tednik, katerega ste dobili na ogled, bo skušal ustreči vsem čitateljem in prispeva- teljem- Naročite si ga takoj, da boste naroč¬ nik od njega ustanovite in da boste imeli vse številke od prve naprej. Daši je oblika ma¬ njša kot je oblika večine slovenskih listov, vendar bomo z ekonomsko raz po delitvi j o ma¬ terij ala lahko nudili našim čitateljem do ma¬ lega toliko, kot imajo drugi listi ali pa še več. Začelo smo z manjšo obliko, ker hočemo rasti, ne nazadovati. Kdorkoli se zanima za dober uspeh “Svobode”, pa nam pri rasti lahko pomaga. Cimprei dobimo določeno šte¬ vilo naročnikov, toliko prej se bodo pomnožile tudi strani “Svobode”. Na delo za list trezno mislečih slovenskih priselnikov v Ameriki! Delničarjem “Svobode” Jutri večer se bo vršila seja direktorija Ju¬ goslovanske prosvetne zadruge “Svoboda”. Zaključki bodo poročani na prihodnji delni¬ čarski seji, ki se ima vršiti v soboto dne 9. novembra zvečer v dvorani P. Bergerja. Na sejo ste vabljeni vsi delničarji, da gotovo pridete. Pridite pa ob osmih ali še prej, kajti sejo bomo začeli točno ob osmih. Po seji bo mala zabava, h kateri pripeljite tudi svoje družine. Prijatelji “Svobode” dobrodošli na zabavi 9. novembra. MUZIKA ROBOTOV OgIa s Unije ameriških glasbe¬ nikov. “Chicago Daily News” je i prinesla ta teden oglas Unije ameriških glasbenikov". Malo takih oglasov! Robot, mož iz železja na zmetih, kolescih, vijakih, v oklepih in pasovih, z električnima žarnicama name¬ sto človeških oči, brenka na harfo, da se trgajo strune ih ob vznožju mu kužek tuli in cvili glasove ameriškega “jaz- STIMULI za . . . “Robot, ki zabava”, je napis pod sliko, nato pa poziv unije na javnost, da bojkotira ame¬ riške filmske družbe m gleda¬ lišča, ki so uvedla namesto pra¬ vih godcev vitafon in takozva- no sinhronizirano glasbo. Unija ima 140,000 članov, profesij omalnih godcev po Združenih državah in Kanadi. Velikansko število teh godcev je bilo odslovljenih od dela. ko so se v zadnjih časih uvedle razne nove naprave pri filmih, tako da gledališčnim upravam ni treba plačati pravih godcev. Med drugim pravi oglas; “Mašinerija opravlja za člove¬ štvo dobro službo, toda maši¬ nerija ni umetnik. Poklicana je, da človeštvo reši težkega te¬ lesnega dela, nikakor pa ne mo¬ re nadomestiti rok in src na¬ darjenih ljudi. Naj bodo gla¬ sovi filmov in slik na platnu še tako perfektni, nikoli ne more-, jo prinesti udeležencem v gle¬ dališču tistega duševnega vžit-j ka kot človek, ki na odru igra j ali poje.” To je res. Tudi perfektnosti ni v tej novi strojni glasbi, saj človek že ne ve več, ali naj po-j sluša ali naj zbeži iz gleda, lišča, ko začne s platna škripa¬ ti jekleni, metalični, nečlove¬ ški glas bučno povečanih me¬ lodij. Ameriška javnost je silno potrpežljiva ali pa silno topa, da sploh strpi takozvano sin- ikronizirano glasbo- Propa¬ ganda zanjo je res velika, kajti velikanski so profiti gledališč, ko jim ni treba plačevati pra¬ vih umetnikov. Nove iznajdbe služijo človeštvu res, toda še bolj pa profitom. Gledališče z glasbo in petjem, ki jei naj¬ boljši odsev človeške civilizaci¬ je, je radi dobičkarstva, kate¬ remu služi vitafonska iznaj¬ dba, je popolnoma upropašče- no. Uniji ameriških glasbenikov je častitati na takem oglasu, le bati se je, da ne bo nič za¬ legel. Dokler ljudstvo sprejme vse, toliko časa ga bodo tudi gledališča zalagala z najcenej¬ šim materij alom. Gledališče namreč ne služi zabavam, pač pa dolarju. Naznanilo in poziv sloven¬ skim ženam. “Svoboda” bo redno-tiskala nekak gospodinjski kotiček, ki bo vseboval članke, navodila in vesti ženstvo. Na razpolago za ženski oddelek bo¬ mo imeli v našem tedniku celo stran, tako da bodo tudi rojakinje, ki se želijo izraziti o našem javnem živ¬ ljenju, imele vso priliko do izražanja. Svoboda za vse! Veliko resnice je ktahem sloven¬ skem pregovoru ki pravi, da gospo¬ dinja podpira tri ogle; hiše. Zato pa izselniška mati potrebuje tudi veliko več znanja, informacij o novem živ¬ ljenju, da toliko bolje odgoji svojo družino in da svoje' otroke umeva, ta- 'f° da si niso starši-ih otroci tujci med seboj. Slovensko! čašbpisje v Ameriki je veliko zamudilb' v tem pogledu. Ba- vili smo se s politiko, s pravdo čez kutarje in obratnim odgovorjanjem brezvercem in. .r^ečkarjem, za vzgo¬ jo za trdne drpžjpske vezi se pa n* Kje so Hrvati? Ro drugih paseroinah se pri. cozujejo uasi uoori javni ueiav- ci, ua nimajo nooenega oprav. Ka za narou, Ker jun hočejo Oratje iirvaii vse opraviti in vencem mč ne ostane. Bla¬ gor vam, bratje v Clevelandu, v Pittsburghu ! Hrvatje in Slo¬ venci v Gmcagu pa drug za 1- drugega sKoro ne vedo. Poza¬ bili so se pred petnajstimi, dvajsetimi leti. Upajmo, duše zopet najdemo; a ne pozabi¬ mo, da se moramo isuati, če se nočemo dobiti. “Socialistični” pozdrav v Chicagu. Mussolini je uvedel kot nov pozdrav latinsko izteganje rok v zrak, n asi dobri prijatelji v Chicagu pa so se dogovorili, da v pozdrav ooračajo glave ua stran, stisnejo ustnice in grde pogledajo kot da mi, njih pri¬ jatelji, -nismo lepi ljudje. Ne¬ kdo-, se je že tako navadil tega novega pozdrava, da vrže gla¬ vo proč, kot da bi ne bila nje¬ gova. Zelo prisrčno! En funt dekagramov, dva vatla centimetrov in tako dalje v cm, cmm, g, dkg, qu, 1, cl pa stopinjah. Kdo bo na vse večne čase ra- cunil in spreminjal, koliko cen¬ tilitrov vode je pintu- Saj bo Slovenski urednik že moral biti računski genij. To je nova podpora zahtevi na ameriški kongres, da stan¬ dardizira uteži in druga meri¬ la v decimalna. Ce bi gospod¬ je v Washingtonu vedeli, kako si slovenski časnikarji belijo glave, ko pri natiskovanju iz starokrajskega časopisja spre¬ minjajo mere, bi gotovo nič več ne oporekali in že samo ra¬ di naših urednikov uvedli mo¬ derne mere. =<&= Vse gre v luft! Pri tem pomaga tudi pevski zbor “Lira”. Pri deljenju na¬ grad na zadnji prireditvi sta bili osrečeni miss Serpčič in mrs. Laurich, da bosta šli v luft z zrakoplovom. To je Lirina nagrada za srečne po- setnike. Miss Alma Golob je bila pa ž-e-na zaibavi vsa v luftu- ko je dobila kot nagrado cekin. Castitamo! Najboljši, najlepši. Bombastična reklama ame¬ riških oglaševalcev se je kot srbečica prijela tudi Slovencev. To je res nalezljiva bolezen- Vsak operni pevec, ki nas osre¬ či -iz starega kraja, je najboljši in najlepši. =<$>=> Prešmentana nitka. Neki sta rok rajski pisatelj se je čudil, ko je bral v slovensko ameriškem listu, da se ljubim rojakom trgajo niti življenja. To je naš standard: držimo se ga kot klošč kože! Bog obva- ri, da bi kdo umrl. Kaj bi pa hit življenja počela. Poročevalcem “Svoboda” je čitateljem na razpolago, da lahko ustvarimo lepo poročevalno službo iz na¬ ših naselbin. Poročajte o do¬ godkih v našem javnem in pri¬ vatnem življenju “Svobodi”. Gledali bomo, da ne bo noben poročevalec prikrajšan s stri¬ ženjem poročila. nihče brigal. In vendar je ravno to najbolj potrebno. Rojakinje, naročite si torej naš tednik in razširite ga. Uredništvo išče tudi pri vas zaslombe in kot vra¬ čilo za to vam bo služilo kot glasilo. SVOBODA ZOBNA HIGIJENa PIŠE DR. FRANK PAULICH. LJUDJE Koliko nas je prav za prav V prvem članku pod tem naslovom je dr. Paulich podal nekaj navodd na sveai? Pravijo, da okrog glede pravilne luane, danes ,pa priobčamo del, Hi se bavi največ z razvo- ene milijarde in osem Sto mili- jem m negovanjem zob pri otrocih. V prihodniem eln-il-u • . , ..... . J —- - punounjem ciaimu pnobc.mo vec jonov, kar bi se s številkami za- - pisalo: 1.800,000.000. Natane- krajših navodil glede zobnih, bolezni. VAŠI ZOBJE IN USTA skoro pričnejo rihiti skozi vlak- nefea Š “ ev ' ila seveda ne more Pravilno, razvijajoči se do- na, izpadejo prvi. Med petim rahce podatl > ka J tl . Budje se jenček prične dobivati prve zo- in se.dmim letom prvi perma- be, katerih šte\ilo je dvajset.,nentni KočnjaK prerine tuiozi Ti preiinejo skozi vlakna j vlakna. la zob, neobhodno (gums) ob gotovem času in tu- potreben pravi, ravni in lepi di izpadejo ob gotovem času. permanentni denturi ima v de- za ! no vpra ! anje: vetdesetih procentih napake, mi ‘ Cloveš tvo r ki se morajo Temu zobu zdravniki posebno pozornost in preiskava otrok v tem času Sekalci prerinejo od šestega do dvanajstega meseca, izpa¬ dejo v sedmem ali osmem le¬ tu. Prvi kočnjaki pridejo na dan vsak trenutek rode in umirajo. Dokazano pa je, da se vedi.c več ljudi rodi nego umre, za¬ radi česar nastaja že danes te¬ kam z ljud- aste tako, da popraviti takoj. p ° 3taja ~ zemlja pre ' posvečajo zobo- > ak ° r je znano, de¬ limo ljudi po barvi v vec ple- štirinajsti ali petnajsti mesec, j e neobhodno potrebna. Naj izpadejo pa v desetem letu. Podočnjaki se pokažejo v o- semnajstem ali devetnajstem mesecu, 'izpadejo pa v desetem letu. Drugi kočnjaki prerinejo iz vlakna v dvajsetem do štiriin¬ dvajsetega meseca ter izpadejo v enajstem ali dvanajstem letu.. Ko je otrok star dve leti, bi moral imeti na mestu vse pra¬ ve zobe. Ti zobje rinejo na¬ razen in naprej, pomagajoč rasti čeljusti. Različne mr¬ zlice se morajo preprečiti ob tem času, ker te vplivajo na razvijanje drugih ali perma¬ nentnih zob. Mnogokrat opa¬ zujemo permanentne zobe, ki so špičasti, polni peg ali luk¬ njic radi mrzlic. Ob tem ča¬ su pridejo v poštev tudi razne navade. Molzenje palca bo imelo po¬ sledico, da bo sprednji del če¬ ljusti odprt, kadar vgriznete, in popačen obraz. Dihanje sko¬ zi usta ima kot posledico skr¬ čeno zgornjo čeljust., zobovi so nakopičeni in obraz abnor¬ malen. Sloneti ali podpirati čeljust vedno na eni strani za¬ krivi slabo razvijanje kosti če¬ ljusti na tisti strani in obraz po¬ pačen. Kako pogubonosno vpli¬ vajo take navade na zobe ka¬ kor tudi lepoto obraza, je raz¬ vidno. Omeniti mi je treba, da sta jok in smeh koristna raz¬ voju čeljusti. Ob času, ko ima otrok vse prve zobe, ga vzamejo pazni starši k zobozdravniku v pre¬ gled. Vsaka abnornalnost se popravi kakorhitro mogoče, ker to je doba razvijanja, ki bo vplivala na bodočnost. Prvi zobje so nekaka steza perma¬ nentnim zobem in prezgodnja izguba povzroča katastrofalne posledice permanentni denturi. Ako je tir izgubljen, perma¬ nentni zobje nikdar ne pride¬ jo v pravo postojanko, temveč rinejo na vse strani. Ne samo prehitra izguba prvih zob, am¬ pak tudi njih predolga ohrani¬ tev je škodonosna, ker perma¬ nentni zobje, katerim je tir za¬ prt, bo,do prerinili skozi vlak¬ na spredaj, zadaj ali pa obti¬ čijo v kosti, povzročajoč razli¬ čne komplikacije v poznejšem življenju. Treba je torej na¬ sveta kompetentne osebe in to bi moral biti vaš zobozdravnik. Prve kakor tudi druge zobe je treba čistiti s krtačo in znano je, da otrok rad ponavlja, kar vidi pri starših. Približno med četrtim in pe¬ tim letom opazimo precej raz¬ dalje med sekalci. Pravilna razdalja med temi zobmi v tej starosti bi morala biti tolika, da lahko porinete “nikel” med zobe. To je pravilno, ker pod prvimi so permanentni sekalci, katerih krone so širše in večje kot krone prvih. Ti rinejo kot zagozda naprej in na stran, po- večajoč tako čeljust. Nepresta¬ ni pritisk rasti drugih zobov vpliva na korenine prvih, ab¬ sorbira teh korenine, tako da ob času, ko permanentni zobje boljše bi bilo, da bi šolske obla¬ sti to zahtevale ati pa imele kli¬ nike v to svrho. Zobje so iz¬ postavljeni ob tem času odpad¬ kom hrane, kateri gnijejo okoli zobov, baklerijanf in slašči¬ cam; pač cel brlog umazano¬ sti. Izguba prvega permanentne¬ ga kočnjaka in posledice se lahko opazujejo v vsakih ustih. Z veri žen a cela permanentna dentura, zgodnja “panda" (bo¬ lezen vlaken okoli zob), ne¬ pravilno prebavljanje hrane, škodonosno drugim delom tele- men (belo, rumeno, črno, rja¬ vo, seveda so še med temi bar¬ varni razne razlike), zaredi te¬ ga tvori človeštvo na zemlji prav pisano množico. Dočim vsa druga plemena rastejo, propada rjavo indijansko ple¬ me v Ameriki, tako da štejejo danes samo še 265.683 glav rjavega plemena, med katerim je več moških nego žensk, ,do- | čim je pri večini narodov več | žensk nego moških. Po jezikih se dele ljudje na ; razne narode. Pravijo, da je na svetu toliko jezikov, kolikor metrov je visok slovenski Tri¬ glav, torej 2865. Seveda je to __v , , . .. negotova številka, kajti doslej f ’ P P ‘. en 0 iaz ’ umeau a 1 še nismo tako natančno preiska- f a ls zobje, je samo par posle -1 u Vfiega sveta> d Konga, v Srednji in Južni Ame¬ riki, v Južni Afriki in skušati premagati ovire, ki zdaj one- mogočujejo naseljevanje po teh krajih. V Južni Ameriki žiivi danes n, pr. samo 70,000,- 000 ljudi, dasi bi tam mogli ži¬ veti .dve milijardi. Se bolj čr¬ nogledo sodi o bodočnosti dr. Viktor E. Levine, vseučilaški profesor v Omahi, ki je preda¬ val v Nebraski o tem vpraša¬ nju. On trdi, da bo v 60 le¬ tih naraslo število človeštva na sedem milijard, kar bi bilo dve milijardi več, nego jih more zemlja prehraniti. Potem bo treba najti ali umetno hrano, ali pa bo nastal hud boj za vsak košček kruha. Dasi šte¬ vilo porodov po mestih pada, si skušajo ljudje podaljšati živ¬ ljenje, s čimer se množi števi¬ lo živečih ljudi. Človeški rod bi torej preplavil zemljo in na¬ stala bi strašna borba za ob¬ stanek. Morda smo že v zače¬ tku te dobe. Dr. Levine gle¬ da mor,da prečrno, res pa je, da se naše število dviga in da petletna svetovna vojna z vse¬ mi grozotami, z gladom in bo¬ leznimi ni zmanjšala števila ljudi tako, kot se je mislilo. Med človeško množico tvo¬ rijo Slovani lepo število 150 1 milijonov. Od teh je Jugoslo¬ vanov nekako 12 milijonov, Slo¬ vencev pa 1,800.000. dic. a bi se ne našel . , . . tu ali tam še kak narodič. Naj- o vrsti nato izpadejo prvi manjši narod na svetu so baje m na njih mesto pridejo drugi Karagosi, ki jih je samo 405. ali permanentni zobje ob go- Prebivajo v Irkutski guberniji, tovem času. blizu mesta Ude v Tagji. Spa- Prvi 'kočnjak zraste od šeste- dajo med Samojede, ki so, ka- ga do šestega in pol leta. kor je znano, po postavi naj- Sekalci zrastejo od šestega j manjši ljudje na svetu, do osmega leta. | Kakor po jezikih se dele Prvi predkočnjaki od dese- ljudje tudi po veri. Natančnih tega do enajstega leča. številk tudi tu ni mogoče poda- Podočnjaki od desetega in |ti. Ako vzamemo, .da nas je, pol do enajstega in pol leta. ikakor trdijo nekateri podatki, Drugi predkočnjaki od dese- 1.620,370.000, bi dobili slede¬ čega in pol do enajstega m polJče številke: katoličanov 237,- ieta. ' 500.000, pravoslavnih 121,- Drugi kočnjaki od enajste-, 800.000, protestanov (z angli- ga do dvanajstega leta. kanci) je 110,900.000, Zidov je Tretji kočnjaki od sedem- 15,286.000, konfucijskih ver- najsbega do petindvajsetega ie- | kov 301,155.000, mohame- ■ ta> dancev 219 milijonov 30.000. Tv/r, j- • ._: , i i „ - hindujcev 210, 400.000, animi- Mladmo je treba ob ueni ca-i , 10 „ 00 ’ AA ’ .... «... , J . „ • , • Atov 136,325.000, budistov su učiti, ,da ravni, beli, zdravi __ . ’ , ’ on C10 zobje so največje važnosti za ^5,161 000, sintoistov 20,512, prebavljanje hrane, za zdravje 000 ’ ostah P ri P ada J° raznim fn rmo-lpd " . veram. Kristj a nov J e potemta- 1 ‘ „ v . (kem 566,201.000. Med drugi- Da so zobje \ ec a i manj zi\i m - veram j j ma na jveč pristašev deli telesa in da je zdravje od Konfucijeva. Nekristjanov je visno od teh ter da bolni sko-i torej - p054,169.000 in lahko duj-ejo zdiav ju, a^o so zane- rečemo še mnogo več, ker spa- marjeni. j dajo med nje narodi, ki jih ma- Da čimprej se gnili zobje j 0 , poznamo. Daleč je torej še : popravijo, toliko boljše za njih ena čreda in en pastir. Zato ohranitev. ! je bolje, da priznamo, da vsak Da v površni zoba (enamel) po svoje Boga moli . . . Čudna in živcev in torej ob začetku je torej ta človeška družba, če gnilobe zobje boli, temveč še- j 0 pogledamo z viška in vidimo le, ko se gniloba približa živ-'to veliko mešanico. Ozrimo se cu. Da se preprečijo globoke |š e na razliko oblek, šeg in na- gnilobe v zobu, je potrebna vad, plesov in pesmi, molitev preiskava vsakih šest mesecev. i n bogoslužb, jedi in pijače, Da zveriženi, slabo otiranje- dejanja in nehanja pa imamo ni zobje ne izgledajo lepo. Da pred seboj čudno zmes — člo- čisti beli zobje sp,kras človeku; veštvo. in večkrat je v poznejših le- Učenjaki se ukvarjajo tih njegov uspeh odvisen od te- vprašanjem, kaj bo iz človeške S a - j množice nekaj stoletij- Ka- Vsi želimo boljše zobe naši; ko se bo preživila na tej ubo- mladini. Vendar ne smemo po' gi zemlji, če bo 1 še bolj narasla, zabiti na zdrave navade mate- (kakor kaže. Naj navedemo ne- re, nje hrano, obleko, zrak in kaj računov. Koliko je to: solnce. ! 1.800,000.000 ? Dr. Penck, pro- IZREKI SLOVENSKIH PISATELJEV. Kultura je vrednost naroda. Harmonska popolnost in svo¬ bodna vzvišenost te kulture pa je posamezniku, v kolikor ga more prisiliti, da s češčenjem stremi do nje, edino merilo nje¬ gove narodne dolžnosti. Vladimir Levstik. * Pameten človek stoji z eno nogo vedno zunaj svojih prin¬ cipov; fantast pa in ideolog, ki je dosleden, mora priti z de¬ janskem življenjem navzkriž, ker smatra igrače nemirne do¬ mišljije za svetovne zakone. F. Detela. * Ženitev je loterija, v kateri se težko kaj dobi! Navadni nespametneži v njej vse zai¬ grajo! . Ivan Tavčar. * Trpeti vdano in odpuščati je najlepše maščevanje velikih duš. N Fr. Ks. Meško. * Bogatstvo samo na sebi ne daje užitka, pač pa podjarmi j a človeškega duha pod oblast minljivih stvari. I. Mencinger. ^ Za kratek čas ] Na koncu šolskega leta. Učitelj: No, otročički, sedaj se je končalo šolsko leto. Že¬ lim vam, da lepo prebijete po¬ čitnice in da se na jesen vrne- [ te v šolo pametnejši, nego ste zdaj." Učenci: “Hvala lepa, na isti ! način!” =<$>= Dober odgovor. Skopuh je padel v vodo. Nekdo- ga potegne srečno na suho. Za nagrado o.dpre sko¬ puh svoj mošnjiček in stisne kvader svojemu rešitelju. Na¬ vzoči se zgražajo ter mrmrajo. Tedaj se oglasi rešilec: “Kaj hočete, gospoda? Mož pač sam najbolje ve, koliko je vre¬ den.” =•$>= Plesni večer. “Natakar, povejte no god¬ cem, naj kaj drugega zasvira- jo!” i “Kaj pa bi si želeli, gos¬ pod ?” “No, kaj počasnega, saj ven¬ dar ne morem svoje pečenke venomer v polki žvečiti!” =<$>= V šolski klopi. Učitelj: “Jurko, povej mi kak prosti stavek.” “Jurko: “Piruhe sem bro- čil.” Učitelj: “Dobro. Kateri čas je to ?’ Jurko: “Velikonočni.” Opravičen dvom. Štiriletni Tonček bi moral iti spat. Ker se brani, mu prigo¬ varja debelušna teta: “Vidiš, Tonček, jaz hodim zmerom s kurami spat.” Dečko neverjetno -'opazuje zajetno teto: “Ampak, tetka, kako pa moreš splezati na gre-- di?” Nežen opis. On: “Ne smeš misliti, da dvo¬ mim o tvoji kuharski spretnosti, vendar bi rad pogledal tvojo kuharsko knjigo, draga. Tole mi diši po tiškarskem pogre¬ šku.” Na prodaj hiša iz opeke: pet sob, garaža. Do¬ bra transportacija- Cena $6,500. — Naslov: 2717 SO. LAWNDALE AVE. CHICAGO, ILL. j z V resnici bogat je samo ti- * , sti narod, ki je bogat na ide- ; j UD IHMlGljah jah; velik in plemenit je samo tisti, ki ima visoko in plemeni¬ to mišljenje; zapovedovati mo¬ re le oni narod, ki zapoveduje z duhom; ljudstvo brez narod- i nega duha ne gospodari nad drugimi nego jim služi. Simon Rutar. in praznikih, ko se peljete na deželo, posetite i VALETINA KOBALA Laž ne ubija s kolom, ali pla¬ zi se po žilah kakor strup, po¬ časi in oprezno, ne pazi se, ka- | ko deluje. Ivan Cankar. ! i 55th and Ciarendon Hills Road CLARENDON HILLS, ILL. Phone: Hinsdale 1509 SPLOŠNA TRGOVINA IN OKREPČILA. Lov na bisere pri Japoncih. fesor na berlinski univerzi jel računal, za koliko ljudi je pro- - štora na zemlji. Dognal je, Kadar ima Japonka 14 let, da zemlja preživi še štirikrat se uči potapljanja ter prebije; toliko ljudi, kolikor jih je da- od sušca do grudna po ves dan I nes. Če bi se tako- množili ka- v vodi, globoki do 60 f čevljev, j kor zadnje stoletje, bi to šte- Na dnu ostane “morska dekli- vilo dosegli v par stoletjih. Kaj ca”, opremljena z naočniki, 2 pa potem? Treba bo izkoristiti do 5 minut in lovi školjke-bi-1 še tiste kraje, kjer doslej ljud- sernice v posodice, obtežene s je sploh ne prebivajo, ali pa kamenom. PotapljačiceVčdko ; le v malem številu. Naseljevati dožive visoko starost. Plačo, bi se morali torej na amazon- ki je 'borna, prejemajb v'rižu. skem ozemlju, na področju EX?RESS JOHN KOCHEVAR 221$ W. 2jrd Steet Kličete, ko potrebujete premog, les, druge potrebšcBne TEL.: ROOSEVELT 2698. 6 JULIJ SLAPŠAK: Zena gaje ugnala (Slovenska narodna pravljica.) (Nadaljevanje.) “Kdaj mora biti izvršeno ?” “V treh urah. Jutri zjutraj te pokličem ob treh, in do šestih mora 'biti vse gotovo.” “Dobro!” odgovori hlapec malomarno in gre po svojih opravkih. Drugo jutro ga res pokliče kmet oh treh. tudi zdaj se ne obotavlja hlapec prav nič. pri priči pride iz vasi, zabrlizga trikrat na prste. Prikaže se njegovih bratcev ko peska v morju. Pomigne jim, izroča sekiro in ža¬ go, in razumeli so se. Kakor piš so švignili v kmetov gozd, Sekira je pela, žaga brnela. Po bliskovo so znašali pomagači drva domov ter jih zlagali za hlevom v skladanice, visoke ko cerkveni stolp pri fari. V eni uri je bilo vse gotovo. Hlapec je že spet veselo žvižgal ob hlevskih durih- Kmet ga zasliši in gre pogle¬ dat. Ko vidi, kaj se je zgodilo, se prime za glavo in obupno zaječi: “Izgubljen sem, pogubljen! Sam vrag je ta hlapec!” Opo¬ teče se v hišo in se zgrudi na klop ob peči . . . Prihitela je žena vsa preplašena? “Kaj pa je, za pet ran božjih?” “Pusti me, zame ni nobenih zdravil! Kar je, 'to je!” “Tak povej no, kaj se je zgodilo? Govo¬ ri!” je silila. “Saj mi ne moreš pomagati, kaj bi izgub¬ ljal prazne besed©!” Kmetica pa ne odneha: “Kaj ti je vendar? Govori, razodeni svoji ženi, utegnem ti biti le v pomoč!” “V pomoč? Ni mogoče.” “Povej, morda ti bom pa le kako pomaga¬ la!” “Misliš, da je še kaka pomoč zame?” “Zakaj bi obupaval? Dokler smo na sve¬ tu, si še zmerom lahko pomagamo in se to¬ lažimo,” Kmet se vda in začne praviti ženi: “Po¬ misli, tale naš hlapec je sam peklenšček. Ker mu ne morem naložiti treh takih opravil, da bi jih. ne zmogel, me bo ob letu, to soboto opoldne vzel. Potlej bom jaz njegov hlapec eno leto. Kaj eno leto — za zmerom! Saj veš, da iz pekla nihče več ne uide.” “Kaj sta se tako pogodila?” “Prav tako!” Kmet ji vse natančno raz¬ loži, potlej pa obupno vzlikne: “Vzel me bo! O joj !” “Ne bo te, ne, le brez skrbi bodi!” ga tola¬ ži žena. “Ne budali! Ni drugače mogoče! Ljuba moja, zdaj je zame vsega konec!” “Ne bodi vendar neumen! Ga bom pa jaz 'ugnala! Tri taka dela mu naložim, da jih šment ne zmore, pa si rešen.” “Ne uženeš ga, ko bi imela tudi pravico na¬ ložiti mu tri taka dela. Jaz ga nisem mogel, ti ga boš še manj. “Boš videl, da ga bom! In da si pridobim pravico ukazovati mu v vseh rečeh, stori ta- ko-le: naredi se bolnega — pa saj si že tako ali tako — in lezi v postelj. Potlej pa pokli¬ čem hlapca in mu porečem: “Lej, gospodar je bolan, ne more ne delati ne ukazovati; kdo bo gospodaril poslej?” Brez dvoma bo de¬ jal: “Vi mati!” in potlej mu pokažem, da bo pomnil, kaj je lisičja narava v ženski! Tri taka dela mu naložim, da jih nikoli ne zmo¬ re !” “Oh, ne ukaniš ga, ne uženeš ga ! Danes je sreda, čez tri dni, to soboto odpoldne me vza¬ me !” “Molči in stori tako, kakor sem ti velela !” Kmet se vda. Naredi se bolnega in leže v postelj, žena pa pokliče hlapca in mu re¬ če: “Pomisli, gospodar je zbolel in zadnji dnevi leta se iztekajo, kar si prišel k hiši. Kaj bo zdaj ?’ ’ “Gospodar je bolan in bo umrl, gospodinjo z lahkoto uženem in potlej oba vzamem, hola- hej, ta pa ni slaba!” Tako si misli hlapec in da tak odgovor: “Kjer gospodar omaga, pa gospodinja priskoči. Mati, boste pa vi go¬ spodarili poslej in mi ukazovali, dokler oče ne ozdravijo.” “Pa ti bo prav, da gospodinja gospodari pri hiši?” vpraša kmetica. I rav, prav, zakaj pa ne? Od te ure ste vi moj gospodar,” odgovori hlapec. “Pa ne boš godrnjal in se kremžil, če ti bom ukazovala jaz namesto moža?” vpraša kme¬ tica. f Nikakor ne!” zatrjuje hlapec. In pogodba, s katero si stopil k nam v službo, veže zdaj mene, ne moža, ali ne?” poudarja kmetica. s V O B ODA “Tako je, velja!” ji prikima hlapec. “Dobro!” reče kmetica in se namuzne za¬ dovoljno. Dobila je zdaj popolno ob as > * e . šiti moža in pestiti hlapca-hudobca. Teme ji to mu hoče prekrižati račune in ga pos en ugnati v kozji rog, da bo na veke pomni , kdaj je bil pod žensko oblastjo! Kakor tiger, preden popade svoj plen m ga odnese v brlog, zapiči hlapec pogied v krnela in kmetico. Pri tem si dobre volje menca io ke, kakor oni, ki vnaprej ve, da dobi veh o stavo, in peklensko srce se mu smeje: 1 oj, kako zlahka si prislužim zadnje tri dni po¬ leg kmeta še kmetico !” Kmet je opazil, kako ta vražji hlapec kai z očmi požira njo in njega; zbal se je, da ga hudoba še to uro ne pograbi in je tre¬ petal v postelji kakor bolnik v težki mrzlici. Kmetica se je še vedno zadovoljno muza¬ la. Tudi ona je začutila ostri, ognjeni pogled hlapčev, a to je ni zbegalo. Cisto mirno kri je ohranila. Zavzela se je, da bo izrabila de lovno moč hlapčevo te tri dni, ki preostajajo še do leta, do skrajnih mej. “Naj le gara, ro¬ gač!” si je dejala v srcu, potlej pa se je obr¬ nila k hlapcu: “No torej, da sva si na jasnem, tii povem: prej te ne odpustim iz službe, pre¬ den ni vse žito v kozelcu, vse njive zorane in posejane, vsa mrva pokošena in v svisli zde- ta. To je tvoje delo te tri dni.” “Nič drugega?” se posmeje hlapec. “Zaenkrat ne. Ampak sam boš moral vse to' podelati, to poudarjam, zato se pa takoj loti dela!” odloči kmetica. “Prav!” pritrdi hlapec in sposmehljivim pogledom odide na delo. Kmetica se zdaj obme k možu in reče: “Vedno sem te bila vesela in ponosna nate, ker te je zavoljo tvoje možatosti in preudar¬ nosti čislala vsa fara; to uro pa se mi zdiš majhen ko otrok, ki se bavke boji. Zakaj še sedaj trepečeš? Tega ne morem trpeti pri svojem možu!” “Pred hudobo vsakega pretrese,” ji odgo¬ varja kmet. “Ti si mož! Tebe bi ne smelo ! Saj sem ti rekla, da te rešim,” ga zavrne ona, potlej pa odide za hlapcem gledat. Hlapec je delal ko črna živina tiste tri dni, kar je še ostal pri kmetu v službi. Bolele so ga kosti, da je komaj še ud e pregibal. Nič mu niso pomagali peklenski bratci, sam je moral delati, kakor je bila odločila kmetica. Kadar je zažvižgal in klical bratce iz pekla na pomoč, mu je že stala ona za hrbtom in delala križe z blagoslovljeno svetinjico Ma¬ tere božje z Brezij. S tem je prestrašeno in zbegano peklensko tovarišijo hlapčevo že prvi dan docela pregnala s kmetove zemlje. Hudobci se pozneje niso več upali prikazati,, kadar so zaslišali rezko 'brlizganje na prste. Naposled jih hlapec sploh ni več klical na pomaganje; zakaj zaječal je sam, kakor da bi ga bil kdo obstrelil, se valjal po tleh in rjovel kakor obsedenec, kadar je začutil skrivno moč čudodelne svetinjice. Tako je moral sam izvršiti v borih treh dneh velikan¬ sko delo, ki mu ga je naložila prebrisana kmetova žena. V soboto, ko se je že vse ju¬ tro mučil za žive in mrtve, je bil z delom pregnan in ubit, da se je kakor senca vlačil okrog hišnih voglov. Tako ga je zdelalo, od¬ kar je bil pod žensko oblastjo, da je ostal ko¬ maj še malo živ. V soboto ob osmih zjutraj pokliče kmetica hlapca v hišo in mu reče: “Počivaj eno uro, pa jej in pij!” Predenj postavi na mizo ju¬ ho z rezanca in celo svinjsko gnjat, za pijačo pa mu da hruškove vode v veliki skledi. Hla¬ pec je le malo jedel, preveč je bil utrujen, pil pa je veliko. Ko se za silo okrepča, stopi v sobo, kjer je ležal kmet in potirja: “Zadnji dan leta je, po plačilo sem prišel, kakor sva se bila pogodila pred letom dni.” (Konec prihodnjič.) DVE PRIMERI. Znano je, kako zelo se spreminjajo časi in ljudje z njimi. Lepo sliko v tem pogledu po¬ da zadeva inkorporacije naše zadruge in po¬ dobno poslovanje v prejšnjih časih. Ko so pred stoletjem ustanovili kje kakšen list, pa naj je bilo v Ameriki ali v Evropi, so imele razpravo glede dovoljenja v rokah po¬ sebne komisije. Dolge razprave so se vršile, prositi je bilo treba oblasti ciela leta, predno so dovolile ali ovrgle prošnjo. Ko so se v prvi polovici preteklega stoletja nekateri ro¬ jaki s tiskarjem Blaznikom dogovorili, da bo¬ do izdajali v Ljubljani ponižen listič, so mo¬ rali tri leta prositi oblasti na Dunaju, predno so se te sploh odločile, da so izdajanje lista prepovedale. Sedaj pa čujte! Ko je direktorij “Svobo¬ de” prosil v Springfieldu, 111., državno dovo¬ ljenje za poslovanje, je vzelo za odobrenje ravno tri dni. No, res imamo več svobode! R. F. KOMA TER: DVA MESECA MED DUHOBORCI (Dalje.) Po kosilu so se duhoborci zbrali pri vozu, v katerem sc imeli orodje. Nabrali so si raz. nega orodja, lu ga rabijo pi nasipanju prosre in men av, pragov, ter ga naložili na male ročne vozove, na kar so se oc peljali eno miljo po progi, kjer jim je mojster odkazal delo. Golobradci so menjali prage, dvigali in izravnavali progo. Stari in bradati možje so jo naj- ; več nasipali in utrjevali. Zani- ; miva družba je bila. Stari ! možje, katerim je bilo sedem¬ deset let, so vihteli težko o- rodje kot da bi se igrali pri de¬ lu se jim ni poznala njih sta¬ rost. Zvečer o^ sedmih so se vr- ! nili k stanovanjskim vozovom. I Predno so se podali k večerji, jim je starešina naznanil, da je mojster ugodil njegovi proš- I nji, da bodo delali na progi vsaki daai so sedmih zvečer. Starčki, in mladeniči so bili s [tem zadovoljni, zato pa so se i vsi hkratu zahvalili starešini, | da jim je izposloval eno uro ! več dela na dan- Po večerji so se sfcoro vsi zbrali na prostem, kjer so si pripovedovali pravljice in uga¬ njali šale. Kdorsibodi je po¬ vedal pravljico, šalo ali kaj drugega; vstal je in razlagal na desno in levo, zbrani pa so ga z zanimanjem poslušali. Med zabavanjem so pušili to¬ bak, katerega so si pripravili sami iz gozdnega jelenovega jezika. Ko je solnce začelo zahajati in predno je nastopil mrak, so se podali v spalne vo¬ zove 'k počitku. Duhoborci imajo povsem svojo vero, kateri se druge ve ¬ re ne dajo primerjati. Trdni so v svoji veri in izpolnjuje¬ jo jo do pičice. Ravnajo se po postavah, kakor so bile za¬ pisane na plošči, katero je Mojzes prinesel z gore. Pripo¬ vedovali so mi, da je nekako šestdeset let, odkar je car u- kazal, da mu morajo tudi oni služiti. Da bi se vežbali z o- iožjem za ubijanje, niso mo-i &li storiti, kajti njih vera str o- go zapoveduje: Ne ubijaj! Carju se niso odzvali in zanje so nastopili črni časi prega¬ njanja. Carska žandarmer Ja je aretirala mladeniče, 1 se niso odzvali -naborom. 0( peljali so jih v trdnjavske j< ce, jih mučili in jih sodili n trajne izgone v mrzlo Sibirije G er jih je mnogo pomrl vsled gladu in mraza. Tri Ijenje je bilo hudo v Sibiri tiste čase, kajti vlada jim j dala tako malo živeža, oble ke m drugih potrebščin pi od gonu, da mnogi niso mog vzdržati do časa, ko so si sž mi pridelali hrano v divjini- Carjev ukaz je ostal in pr zadjal duhoborcem nadalin h Uk g , Mladeniči s« dorašči i. Kadar so dosegli staro; valft t° be ’ 80 jih od Peljž vali k naborom, silili jih v v< jasko službo, a vse prizadevž nje od strani oblasti ni nič p, magalo. Rajši so šli v pre nanstvo kakor pa da bi krši SVOJO vero. Pustili So do “ kakT' . T*' sestre - Prijatelj, kakor tudi posestva. Družin so se pričele manjšati, d orno' Carjev ukaz p Jam li grenkim so zam, ki so jih točile matere, k so jim jemali sinove in jih oc vajal, v mrzlo Si-birijo. Sinovi, ki so bili skoro pre pol stoletjem odgnani od svo cev na izgon v Sibirijo, kje KJi vse \A 2lV. reš ! ši!i - -aeUSlR a t er .- se je v zadnjih dvajsetih W posrečilo, da se je rešil Si? je s tem, da je odšel v Brki Columbijo. V pregnanstvu v Sibiriji i bilo moškim dovoljeno, „ pi c!o '"%| represen^things ^ After cemuries 0 f pictures be f came _ ■ 1 i::;o -'AniLois. SUc JSl H ideograms of the p and sorhfc.of those stin ^ China today. L Us ^ii, The second step Wa . Present by symbol s J?* things themselves bv ■ *»§ the sounds of ’the ds of and dropphig seme characters. And the Greeks took their system from the Phbeinicians, retam ing the names with slight variations. Through the hands of the Greek definite vowel symibols were added to the Phoenician alphabet vvhich coin-sisted solely of 22 con- somants. The Greek version came to have twe;nty four let- ters- They also changed the direction of w rit ing. The Phoemicians wrote from right to left; the Greeks from left to right, a system now employ- ed by the Westenn World. As to where did the Phoenic- ians get their alphabet, it has been said that the twenty two characters were adopted from the hierogliphics and the hier- atic .writiing of Egypt, or from the cuneiform characters of Babylon and symbols of Hit- tites. The Phoemicians, famil- iar because of their commercial voyages with many cumber- some writing systems around ,the Mediterranean, choose ^rom them such symbols as they needed, stripp&d off the co.mplications, and simplified writing for the first time. \vords. The soundrof SP °t ei1 \vords \v.ere symbo]i Ze MM . ... ** * ***** INTE 6 R 1 TY LoDGE, 631 S. F. J. Se€©nd Affinnal Basale Saturday, November 2 nd A mlin®?s Fs3m©iis Syncopatots Integrlty Esd Feppers Bancing and Eelreshments ENTREE 8 P. M.