PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26 novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-Si. od 18. septembra 1944 do 1 maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 jm v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. > —! r- 'j C* C?' “■ - i/2 O C"! C X o m m o X r o m x z: z c I> L. X' X1-XI I u m c i> x. XI o z i—i C- C_ M m I -■•j o ■vWWwW,,.A>k>vl Zaželel si je malo oddiha, sprostitve, vedrine. Kajti kamni vsakdanjega življenja so ga vedno silili k tlom. A nobena tla niso bila tako trdna, da bi njegovi težnji k prodiranju proti središču zemlje zdržala. Zato pa je bilo povsod, kamor je stopil, vse polno lukenj. Težki kamni vsakdana. Vsekakor. Najboljši e-mental ni imel toliko lukenj, zato pa je seveda raje jedel parmezan, ki je veliko trši in povzroča skrbi zlasti šrbinam, katerih mu v ustih niti ni manjkalo. Vedrina, vedrina. Jasno nebo. • Sprostitev! Tega si je želel, čeprav bi lahko rekli, da si je želel vedrine, jasnega neba in sprostitve, da bo tudi našim zamejskim jezikoslovcem, ki tako budno stražijo, zadoščeno. In kam gre človek, ko si zaželi svežega zraka? Če je Slovenec in naš junak je to bil, se seveda odpravi v zakajeno krčmo ali hrupno osmico. Tam se mu vedri možgani zasmodijo, kar pomeni, da se mu zvedrijo, kar spet ni od muh. Muh pa na božični večer ni, ker jim je mraz. In tako ostane človek še brez njih, a kaj bi z nadležnimi mušicami! Konec koncev je čisto vseeno. Pomembno je le to, da smo našega junaka pripeljali v prijetno okolje, kjer bo deležen te sanjske fate morgane. Kajti vsakdo ima pravico do trenutkov tišine (joj, kako so rdeči nosovi divjali), do zret ja vase in podobnih oslarij, ki so si jih izmislili brezdelci in poceni filozofi iz naših dolin, gričev in kotlin. Hej, kvartin na mizo! Danes je praznik! Seveda, danes je praznik, še včeraj pa je naš možakar garal in mrcvaril možgane. Danes, danes, božič, praznik, jaslice in mah, pa oslički in kravice. Lepe jaslice. Danes še en kvartin. Ko je tako vase zlil še kanček tekočine, so se mu torki in četrtki in petki začeli razblinjati. Kot milnati balončki so puhteli v nič, $ nič so se zgubljali prikazni sprejemov, kjer pravični možje delijo ljudi na več in manj, prikazni sovražnih belih obrazov, prikazni žensk, ki vedno rečejo ne, danes pa nisem razpoložena, prikazni tolstih lakajev in prikazni sploh. Prav toliko, kolikor je ljudi in pojmov, poleg lahko pristavimo še ogromno drugih takih reči in stvari. Že so se prikazni zgubljale v meglicah božične noči. že so jaslice izgubljale svoje zelenilo, da skoraj nisi več vedel, kdo je Jožef, kdo Marija, kdo trije radodarni kralji, ki naše dežele še niso obiskali. No, vse to se je začelo majati, hej, tovariš! še malo tega dobrega!, ko je k mizi prisedel, ko je k mizi prisedla, ko je k mizi prisedlo... Ali je bil to sploh človek, ali ena izmed prikazni, ki jih je odganjal z vedrino, svežino in tišino prazničnega večera? Zakaj vendar rdeči plašč, dvoje črnih oči, dvoje roza rožičkov na visokem čelu? Je bil to peklenšček (tako pravijo hudiču v prvih razredih) je bil to visokorasli dobrotnik dedek Mraz? Ne, brade ni imel, hudič pa niti ni mogel biti, saj ni imel repa in je celo še dal za pijačo, natočil sebi in našemu iskalcu vedrine, spil tekočino z enim požirkom, si spet natočil in pljunil — žlobudra, petrolej! — a nimate boljšega v tej dolini? To je najboljše! Naj bo, saj je moj želodec železen, naj bo še za enega Štefana! Kaj, Štefana? Fant, zgrešil si naslov. Tu je vinotoč in ne zabavišče za lahke možic-Ije... Pa mu je priskočil na pomoč in neznanemu gostu pomagal iz zagate, liter, še en liter! — Ja, kdo pa si človek božji? Spominjam se, da pri Custozzi, joj, kam bi del... — Ne, ne, saj nisem tisti, jaz sem to, kar misliš, da sem in vendar ne veš, da sem tisti, kar ne bi rad bil, a ti bi želel, da bi bil. Prišel sem te rešit. Saj je božična noč? —.Je. — Si želiš vedrine? — Si. — Jasnega neba tudi? — Seveda. — Sprostitve? — Kaj pa drugega, saj se že sproščam! (In res je bil že ves sproščen: očesci sta se mu v votlinicah neverjetno hitro in omotično vrteli, noge je vrgel široko pod mizo, komolce nanjo — pri nas rečemo, da sedi kot krava — in bil ves zazrt v svojega sogovornika, nenadejanega tovariša, a tovariša vendarle). — Vidiš, jaz ti prinašam vse. Pote sem prišel, da te popeljem v Indijo Koromandijo, da ti posteljem z novim življenjem, novo vedrino, svobodo in mirom. — Le počasi, le po-ča-si. Nikamor me ne zvabiš! Prej mi povej kam, kako. Od kod prihajaš? — Je to sploh važno. Prihajam iz take dežele, iz daljnih bleščečih livad, kjer je vse lepo in prav. — Na primer? Kaj naj te vprašam? Kako je s športom? — Oh, oh, oh. Nikjer na svetu ni s športom bolje kot pri nas (Za spoznanje sta se rožiclja na visokem čelu podaljšala). Tam se vsi združujemo, zato je kvaliteta odlična. Nekateri se sicer manj združujejo, zato je kvaliteta manj odlična. Vsi športniki govorijo na igriščih isti jezik, imena ekip, nazivi, so čisto naši, povsem domači. Sicer pa imajo športnice nekaj takega, česar športniki nimajo in športniki spet take reči, kakršnih športnice nimajo. Torej vidiš — neenakopravnost v enakopravnosti. — To je vsekakor pozitivno. Brez pestrosti bi vla- dal sam dolgčas. Kaj pa kultura? Kaj je s to prikaznijo v vaši deželi? — Eh, eh, eh. Kaj sprašuješ?! Kultura, seveda, kultura. To je to. Kulture imamo na tone, kaj tone!, tudi tonete, a kultura ne tone, toni kulture pa so zelo visoki. Vsi kulturno govorijo — eni psujejo središče, češ da je proti njim, drugi ga tudi psujejo, ker je premalo zanje, in gledališče, kakšno gledališče! vsi so z njim zadovoljni, vsi nezadovoljni, a kljub temu ponosni. Pa kakšni prostori, ogromni, veliki, veličastni in tihi, kajti kultura je tišina. Da o časopisih, glasilih, revijah (teh je nešteto) ne govorim. Skratka, kulture preveč in odveč. Med nama povedano: kultura je opij, ki slepi ljudstvo. Gospodarstvo, odpiranje, politika, to je to. — Ja, politika, da, ja, da? — Ah, ah, ah. Naša dežela je pravi politični raj. Takih politikov na svetu ni, Vsi so delavni, inteligentni, odlični strategi in taktiki, odlični poznavalci psihologije, vseskozi prisotni borci za pravice naroda. Vse je njihova zasluga. Naše politike takoj spoznaš. Nad, njimi se baha zlata avreola vednosti, povsod jih spremlja, ob njej pa še resolucije, delegacije, pisane in prave, oh, kaj bi mi brez take politike, ki zna tudi čarati in delati čudeže. Vidiš, to je zasluga naših politikov, da Sem iz daljnih svetlobnih let in dežel prišel k vam. Da se ne izolirate. Naši politiki gledajo naprej, zato pa jih ni moč tako hitro razumeti, ker so njihove misli že v letu tri tisoč. Predhodniki časa in zgodovine, praporščaki sloge in nesebičnega razdajanja, delegati zedinjenja, davne božje sanje. Pri nas so jim že začeli delati spomenike. Ustanovili so posebne komisije, ki na občnih zborih, prireditvah, procesijah, na občinah, v gostilnah, na ulici, stezi, v grmu podeljujejo nagrade. A ne samo našim politikom — vsem, prav vsem in kmalu ne bo človeka brez nagrade in ostalo bo samo deset ljudi brez nje, ti bodo v posmeh vesolju, barabe brez nagrade, ritopizdniki brez priznanja. — Joj, pa je res lepo pri vas! Obljubljena deže- la, tam, vidiš, tam bi bila zame sprostitev, vedrina, jasno nebo. Daj, trčiva, popijva. Sreča, sreča, da si prišel! Že imam kovček v žepu, kmalu ti bom sledil. Pripoveduj, govori dalje! Uh, uh, uh. Veliko bi imel še povedati o bleščečem zlatu naših obzorij in o srebrnini morja. Disciplina pa je prva stvar in zato se je držim kot pijanec plota. O šoli ti bom povedal, da boš vedel, kaj se ti obeta pri nas. A ne tebi, staremu oslu, ampak bodočim rodovom, naši diki in mladiki. Naša šola je najboljša, odprta vsem najsodobnejšim pedagoškim postopkom, studenec znanja in napredka, vir odprtih možganov. Navedel ti bom primer iz neke naše vasi, ki stoji pod skalnatim gradom tik ob meji z neko drugo galaksijo. Strmo pod hribom stoji, a ne na hribu, tako rekoč v dolini. Tista šola je naš ponos. Na kratko: že v prvem razredu uvajajo nove ultramoderne, znanstveno podkrepljene metode, saj so prvošolčki potrebni čisto posebne nege in skrbi. Hočeš nekaj primerov? Takoj bo zadoščeno tvoji radovednosti! Prvo načelo; napak ne popravljaj, bog varuj, da popraviš napake, kajti otroci se morajo naučiti vse napačno, da bodo v starih letih, kot sivi očaki vedeli, kaj je prav. Zato v zvezku pusti vse narobe, da ne prizadeneš njihove ustvarjalnosti. Drugo načelo: otroci ničesar ne smejo razumeti, sploh ne smejo vedeti, kaj delajo, ker so še preneumni in jim lahko možgani počijo, če bi vse razumeli. Kaj bi jim ostalo za naslednje razrede? Pomisli celo, da so nekateri starši zahtevali, naj otroci razumejo! Kakšna bedarija. Tudi medrazredni svet zbranih učenjakov - učiteljev je ugotovil, da se jim bo odprlo, ko bo seveda čaš za to! Vidiš torej, kako mi odpiramo poti v svet in življenje? Enkratno. A to še zdaleč ni vse. Tretje načelo-. če učitelj vsega ne zmore, naj pomaga družina. To se pravi, naj se otrok ne uči v šoli, ampak doma, z angeli varuhi. Vprašal boš: če naj dela doma tisto, kar bi moral v šoli, zakaj potem hodi otrok sploh v šolo? Tepec, ti bom odgovoril. Ali ne vidiš izredne demokracije v tem dejanju — neposredna participacija okolja v šolskem življenju! In še kar zadeva demokracijo, že je tu četrto načelo: učitelji, ponosni zastopniki naroda, morajo in dajejo svoje otroke v tuje šole, kajti s tem dokazujejo, da je njihovo pravo mesto na naši šoli, s tem dokazujejo širino, da jih ne bi vesolje označilo za nacionaliste. Zato toliko bolj lahko govorijo — in to upravičeno — o odgovornosti staršev, ki pa morajo otroke vpisati v domačo šolo, kjer oni poučujejo in ne prepisati drugam, ker so drugje slabši. Ti, dragi moj, te globoke filozofije ne boš razumel in niti je ne moreš, a potolaži se, ker tako, perfektno strategijo razume le malokateri izbranec. S strategijo pa tudi pedagoška načela in smotre. Peto načelo,- nočemo zdrah. Tudi to je dobro, da trebuh nemoteno širi svoje salo čez pas in da je jnir. Kajti samo v miru in ob zgoraj pojasnjenih načelih zagotavljamo otrokom intelektualno rast in razumski vrhunec. Tako je s to stvarjo. Hočeš, da ti postrežem še s kakim pronicljivim pedagoškim načelom? — Ne, ne, že mi je jasna enkratnost postopkov, čeprav jih ne razumem. A oprosti mi. Vse se mi zdi tako znano, tako blizu, tako domače, kar pripoveduješ, da bi skoraj mislil, da je vse to cvetje iz naših logov. Mogoče pa je to le milost božične noči, skrivnost mrzlega neba, misterij jaslic in magični preblisk repatice. Pa ne, da mi v vino mešaš nekakšne zmešane praške? Ne, ne, oprosti. Saj je kot v filmu, kakem westernu z Johnom v glavni vlogi. Dobri stari John, dobra politika naša, božanska šola, svetla kultura, mišičasti šport. Vrti, vrti ta film naprej. Prosim! m — Kaj bi vrtel naprej. Že ves si vretenčast in oči ti krožijo že pol metra pred obrazom. Slina ti leze iz ušt, kri iz ušes, nog nimaš več in roke so že zdavnaj odmigotale. Kaj bi vrtel film. Na najlepšem si mi ga pretrgal. Postregel bi ti še z ljubezenskimi prizori, dramatičnimi zasuki in končnim dvobojem v opoldanskem soncu. Vrtel bi o sožitju, o kritiki, kritiki kritike, odprtih srcih, mešanih zakonih, žganjekuhi, mass media, kot se temu pri nas učeno reče... Kaj bi s teboj... Tisti trenutek je začelo dvanajstkrat odzvanjati. — Vidiš, že je prišel moj čas. Slovo moram vzeti. Pridi z mano, saj sem pote prišel, odleti v mojo deželo, sanjsko pokrajino, kjer je med zastonj in plačaš samo grenkobo. Pridi, mudi se že, že izgubljam svojo moč. — Počakaj. Naj se ti ne mudi. Še glažek, samo še enega. Ves zbegan sem. Ne sili me. Počakaj, da ti povem... — Ne zamujaj priložnosti! In čudna prikazen je že odšvedrala skozi dim. Ni je bilo več. Od neznano kje se je vzela, v neznano kam izginila. Rdeč plašč, rožički na čelu, telo brez repa. Ostal je sam. S svojo vedrino. Jasnim nebom. Sprostitvijo. A prikazen mu je stalno vrtala v tkivo. Da, prav zares lepa dežela! Če dobrcr pomislim pa moram reči, da je isto tako tu pri nas. Povsem enako podnebju iz dežele v deveti galaksiji. Saj res — naš prostor je deveto vesolje! Zakaj bi odhajal, ko imam doma vse te dobrote. Vstal je, počasi, negotovo se je zrinil do praga. Noč ga je vzela z zavestjo, da ni ničesar zamudil. Vse ima tu. Vedrino. Jasno nebo in sprostitev. Naši malčki pišejo in rišejo Pogled v otroški svet Tudi ob letošnji božični številki je naš dnevnik posvetil še posebno pozornost našim najmlajšim: otroških vrtcev in osnovnošolcem. Želje, da bi na teh straneh dobili svoje mesto risbe iz vseh vrtcev in pismeni prispevki z vseh naših šol, zaradi prostorske omejenosti nismo mogli u-resničiti. Pri svoji izbiri smo se morali pač omejiti na določeno število šol in vrtcev. Odločitev za šole in otroške vrtce svetoivanskega in svetjakobskega didaktičnega ravnateljstva v Trstu nikakor ni bila naključna. Izbrali smo jih, ker delujejo v okolju — mestu, kjer je nevarnost asimilacijskih procesov večja, kot na primer, na podeželju. Prav zato imajo te šole in ti vrtci za naš živelj še poseben pomen in, lahko bi rekli, tudi težjo nalogo. Risbe in pismeni prispevki, ki jih objavljamo, odpirajo svojevrsten pogled v otroški svet: svet fantazije, domišljije, sanj, mladih prijateljstev, v katerem pa jc tudi že zapaziti odnos otrok do »resnejših« vprašanj, kot so na primer prispevki katinar-skih otrok o letošnjem težavnem začetku šolskega leta ali pa prispevki o pomoči prizadetim otrokom. Prav zato je ta njihov mladi glas še toliko bolj zanimiv. Pouk na hodniku »Kako se polzeku mudi...« Mi učenci tretjega razreda moramo biti vsak tretji teden na hodniku. Na hodniku je zelo grdo, ker ko zvoni zvonec, ki stoji nad našimi glavami, ti pokvari ušesa. Na hodniku so tri majhne mize. Tja moramo položiti knjige, zvezke, risanke in druge potrebščine, ker nimamo klopi, kot v razredu. Če le kaj položimo narobe, nastane cela zmešnjava. Takrat nihče ne more najti svojih stvari. Po vsaki uri moramo iti k mizicam, kjer so kupi zvezkov in knjig in zbrati moramo vse, kar potrebujemo za tisto uro. Na hodniku ne moremo pisati lepo, ker pridejo iz raznih učilnic otroci, da gredo na stranišče. Mi na hodniku ne rišemo nikoli, ampak delamo dosti matematike in slovenščine. Teden na hodniku je zelo dolg. Komaj čakamo, da se vrnemo v razred. Takrat pa smo vsi nejevoljni, ker najdemo pod klopmi umazanijo, razne napise pod klopcami in podobno. Učiteljica pravi, da moramo potrpeti. Katja Lorenzi 4. raz. os. šole Fran Milčinski Dež Na vrtu dežuje, nabirajo se luže Bliska in grmi. Na cesti pa se drsi. Tatjana Dolhar 4. raz. Bazoviški junaki Risali smo voščilnice V šoli smo risali voščilnice za sklad Mitje Čuka. Vsak učenec je naredil drugačno voščilnico. Jaz sem narisal na lepenko polno metuljev po fantaziji. Voščilnice smo poslali ravnateljici. Nato bo -ravnateljica poslala voščilnice v knjigarne. Knjigarne bodo prodajale voščilnice. Denar bodo poslale za Sklad Mitje Čuka. Franco Giacomi ni 4. raz. osnovne šole Fran Milčinski Tjaša Ruzzier (5 let - vrtec Lonjer) v Začetek šolskega leta Šolska torba pripoveduje Po šolski maši smo prišli v šolo. Na hodniku smo se zbrali in kot vsako leto je gospa Mara nekaj povedala. Starši so se začeli pogovarjati, nas otroke pa so postali na vrt. Na dolgem sestanku so sklenili, da nane bodo poslali v šolo. Stavka je bila zaradi učilnice v pritličju. Tu je premajhen prostor za učence, tabla je preblizu klopi in zato si učenci kvarijo vid. Ker so klopoe preblizu, ni dovolj svetlobe. Prve dni stavke je bilo zelo lepo, nato sem se že začela dolgočasiti. Tretji teden je zazvonil telefon in rekli so mi, da se je začel pouk. Hitro sem se odpravila in z mamo sva šU v šolo. Na šoli smo dobili veliko sprememb. Menjali smo učilnico. Ta učilnica je nekoliko podobna učilnici od lani. Ta učilnica ima vrata na obratni strani, tabla je manjša. Dobili smo tudi novo učiteljico. Malina Jankovič 4. raz. šole Milčinski Jaz sem usnjena torba, plave barve in imam dva velika pasa in ročaj. V notranjosti sem rdeča, na sprednjem delu imam zašite galebe. Moj lastnik se imenuje Nevio Sabadin. V prvem razredu šem nosila malo knjig in zvezkov. V drugem razredu sem bila zelo utrujena, ker sem imela več knjig in zvezkov. V tretjem razredu sem še bolj utrujena, ker mojemu lastniku prenašam še več potrebščin. Predno začne šola, me očisti tako, da se počutim bolje. Ko gre spat, me pusti pri fotelju ali v enem kotu. Drugo jutro me pregleda, če imam vse potrebščine. V šoli me pusti pri klopi. Po poti tu pa tam dobim razne udarce, če bi imela žile, bi mi tekla kri. Lahko rečem, da moj gospodar ravna precej dobro z menoj. Nevio Sabadin 3. raz. šole Ivan Grbec Torta prav za vse okuse Barkovljanski prvošolčki Polh Janja Del Leinz (3 leta - vrtec Barkovlje) PTIČKI Na vrtu imamo kletko. V njej so ptički. Zvečer moj dedek nese kletko v klet. Vsak dan moj' dedek prinese ptičkom zrnje in vodo. Robert Scemi MUCA ZIKO Klena mi je dala muco. Dali smo ji ime Ziko. Moj Ziko se rad igra z žogo. Moja muca se igra tudi z repom. Jaz imam zelo rad muco. Devan Jagodic MOJA RIBICA Moja sestrična Martina mi je podarila ribico. Moja ribica je majhna in rdeče barve. Meni je lepa. Andrej Kafol MOJA KOKOŠKA Mama mi je kupila kokoško. Dala sem ji ime Pufi. Kokoška je rjava in ne nese še jajc. Kokoško imam rada. Alenka Pertot MOJE ŽIVALICE Doma imam pxrtno živalic : veveričko, prapigo, prtičke, psičke, kokoške, muce, želve in zajčke. Martin Turk ŽIVALICE Doma imamo mucko, ptička in kokoške. Jaz imam rada ptička. Moj ptiček je vesel, kadar je čista kletka. Dala sem mu ime Mičken. Ivana Legovini Živali imamo radi. V šoli se o njih večkrat razgovarjamo in si o-gledujemo njihove slike. Učiteljica nam je prokazala tudi diapozitive o polhu. Sedaj ga poznamo. Polh živi v gozdu. Je majhna žival, sive barve in ima košat rep. ' Svoj dom ima v drevesnem duplu. Hrani se z žirom in drugimi gozdnimi plodovi. Sprada med rastlinojede živali. Preši zimo se polh naje, si nanosi listja v duplo, se zavije v kloprčič in zaspi. Zato spada med zimske zaspance. Učenci 2. razreda osnovne šole Bazoviški junaki Moje sanje Večkrat sanjam čudne stvari. Včasih tečem, skačem, vozim ali pa me kdo lovi. Neke noči sem sanjal, da sem pilotiral raketo, ki je poletela v vesolje. Zvezde so bile tako blizu, da bi jih lahko z roko prijel. Luna je svetila tako močno, kot da bi bila sonce. In ko sem se ozrl na zemljo, je bila tako daleč, da sem začel jokati in klicati mamo. Mama me je zbudila in vprašala, zakaj jokam. Pa sem ji povedal, kaj sem sanjal. Potolažila me je in sladko sem nadaljeval s spanjem. Marior^sancin 3. raz. os. šole Ivan Grbec • Kamen Pomoč prizadetim otrokom Na šoli smo imeli handikaprtrano deklico. Imeli smo jo radi, čeprav nas je večkrat vlekla za lase in nas je bolelo. Slabo nam ni hotela. Na svoj način nam je izkazovala ljubezen. Rada nas je tudi božala, prodajala nam je roke, da bi plesali z njo ringaraja, rada je prela presem »Mi se imamo radi«. Že dve leti je ni več na naši šoli, ker obiskuje srednjo šolo. Mi vemo, da morajo imeti taki otroci posebno učiteljico, posebna učila in prosebne zdravnike. Za vse to pa je protreben denar. Da bi promagali prizadetim otrokom, smo se na naši šoli odzvali za sklad »Mitja Čuk«. Izdelali smo lepra voščila, ki bodo šla v prodajo pred božičem. Razen tega smo mi in vsi naši sošolci darovali nekaj svojih ročnih dele in to smo storili z veseljem. Mislimo, da bodo tudi ročna dela prodajali in uprorabili denar za prizadete. Voščila in ročne izdelke smo razstavili v našem razredu za dva dni. Pri tem je sodelovala cela šola. Po razstavi smo jih odposlali na ravnateljstvo. Majda Brecelj (4. razred), Irina Vitez, Marčemigoi, Marko Papucci, Igor Veljak, Katja Vodopivec (3. razred osnovne šole Fran Šaleški Finžgar) Vesel deček in oblaki te. * Gianpaolo Caropurci (5 let - vrtec Greta) na srcu Pred dvema letoma, ko sem bil na dopmstu z barko s starši, sem px»ma-gal v neki gostilni pri morju. V gostilni sem delal od jutra do večera in, ker sem bil dober natakar in nisem razbil nobenega kozarca, mi je dal gostilničar denar. S tem denarjem sem si v kamprtngu kupil čokolado namesto, da bi ga prinesel na barko. Na pioti proti barki me je že pekla vest. Pri kosilu nisem uspiel px>-jesti vsega, ker bi ne smel kupiti čokolade brez maminega dovoljenja. Mama me je vprašala, kaj se je zgodilo in jaz sem pxwedal vse px> pravici. Mama me je razumela, me prijela za roki in me stisnila. Do takrat mi je na srcu ležal kamen, in tako sram me je bilo pred starši, da še solze je bilo sram, da bi mi segle v oči. Borut Colja 5. razi os. šole Josip Ribičič » Velik fantek« Miklavžev god Alex Zupan (5 let - vrtec Sv. Ivan) Prav vsi otroci veselo pričakujemo Miklavžev god. Vsak dan nam televizija, časopisi in radio poročajo o strahotni lakoti, ki grozi afriškim državam. Tamkajšnji otroci ne potrebujejo igrač in sladkarij, temveč hrano, vodo in oblačilo. Zato se bo naše pismo sv. Miklavžu glasilo tako: Dragi sv. Miklavž! Učenci 4. razreda osnovne šole Bazoviški junaki v Rojanu želimo, da pošlješ naša darila tistim revnim otrokom, ki so potrebnejši od nas. V upanju, da nas boš uslišal Lep pozdrav Učenci 4. raz. šole Bazoviški junaki Kraški motiv Na Krasu je dosti kamenja: s tem delajo tudi hiše in ograde. Iz rdeče zemlje raste trava in nizko grmičevje. Tudi bor lep» uspeva. Kadar brin zori, priletijo na Kras brinjevke. Brinjevka je okusna prtiča, zato jo lovci radi lovijo. Ivo Krže 3. raz. šole Josip Ribičič Moj naj ljubši junak je ... Rad prebiram knjige in spwznal sem že najrazličnejše junake, toda najbolj mi je bil všeč mali Tonček. Tonček je resnično živel in nastopja v Bevkovi knjigi »Mali up>omik«. Tonček je bil dvanajstletni deček. Imel je temne lasi in oči iste barve. Bil je živahen, gibčen, zgovoren in vesel deček. Bil je tudi malo radoveden. Rad je hodil bos po tratah, gozdovih in tudi p>o kamenju je rad hodil bos. Bij je pjastir. Ni hodil v šolo, ker je moral paziti na kozi Lisco in Bogačko. Zato p>a ga je mama ob nedeljah učila. Dober je bil z vsemi. Postal je tudi kurirček. Trdo se je boril proti Lahom. Tonček še danes živi. Ta je bil zame eden izmed najlepših knjižnih junakov. Peter Canciani 4. raz. osnovne šole Oton Župmnčič Naši malčki pišejo in rišejo Obiskali smo mučeniško Rižarno Imela sem mucko Vsako leto se ob novembrskih praznikih odpravimo vsi otroci naše šole na pokopališče. Tako počastimo padle junake za svobodo in vse mrtve. Ko smo prišli na pokopališče, smo se ustavili ob spomeniku, kjer so vklesani obrazi štirih bazoviških junakov padlih za svobodo. Spomenik smo okrasili z rdečimi nageljni. Nato smo šli v Rižarno, kjer je bila edina krematorijska peč v Italiji. Ko smo vstopili, se mi je stisnilo srce. Postavili smo se okoli peči, kjer so mučili in sežigali ljudi. U-čiteljica nam je povedala, 'da so tam najprej luščili riž, zato. ima zgradba tudi ime Rižarna. Povedala je tudi, da je v majhnih celicah spalo tudi po 10 ljudi, ki so jih aretirali fašisti in nacisti. To so bili Slovenci, Italijani, Hrvatje in tudi z*dje, ki so nasprotoval fašistom in hoteli živeti v miru, slogi in svojci- Ko je bilo konec vojne, so Nemci vrgl dinamit v peč, da ne m partizani odkrili, kaj se je tam dogajalo. Ostali so samo ostanki dimnika. Ko je učiteljica končala pripovedovanje, smo zapel dve žalostinki. Na-te smo si ogledali celce. Tam je mio temno. Tedaj sem se spomnila lanskega leta, ko je bila tam stara Sospa, ki se je jokala, ker je njen niož umrl v Rižarni. V sosednji dvorani so izobešene slike, ki nam ka-?njo, kako so ljudi mučil, jih obešal *n sežigal. Rižarna je postala državni spomenik. Alexa Raffa 4. razred osnovne šole Khrel Širok Med skalo in morjem Kras je čuden kraj: ima Dolino v hribu, Jezero brez vode in Boršt brez gozda. Marko Germani 5. razred osnovne šole Karel Širok Računalnik Ko delam na kompjuterju, se zelo zabavam. Če delam na kasete, se učim uporabljati računalnik, sestavljati programe in se igram. Večkrat tudi rišem in menjavam barve. Nekatere kasete so tudi slabo posnete. Imam dosti knjig za kompju-ter. Na eni strani je kaseta posnela za Commodore 64, na drugi pa za Vic 20. Jaz seveda rabim tisto za Vic 20. Včasih pa si sam sestavim igrico. Poskusil sem napisati skoraj celo knjigo na kompjuter. Znam rabiti računalnik, ampak se še vedno učim. Redkokdaj pa moram poiskati postajo na televiziji. Ko sem kupil kompjuter, nisem znal niti, kako se vtakne. Potem mi je stric pokazal in sem se začel z veseljem učiti. Devan De Paols 4. razred osnovne šole Dragotin Kette Deklica, hišica in drevo 'i> Roberta Orel (5 let — vrtec Greta) Imela sem mucko, a jo je povozil avto. Bila je črne barve, po vratu pa bele. Imela je dolg rep. Stara je bila samo tri mesece al nekaj več. Imenovala se je Lilly. Imela sem jo zelo rada. Bila je prijazna, vedno se je igračkala. Mnogokrat je prišel k meni nonin maček, posebno pri kosilu, in sta se skupaj igrala. Ko je jedla riž, je s tačico zajela nekaj riža in ga pojedla. Zjutraj je bila vedno prva pred vrati. Zvečer pa, ko je prišla v hišo, je šla naravnost v bratovo sobo in se ulegla na posteljo. Poleti, če se ni sprehajala po vrtu ali če ni bila pri moji babici, je vedno spala. Ko sem jo klcala po imenu, je zamijavkala : »Mijav, mijav,« a se ni zbudiia. Če je opazila kakšno kobilico ali kakšnega metulja, je skočila na žival in jo pojedla ter se lizala, kakor če bi pojedla nekaj velikega. Prvič, ko je prišla v hišo, je bila zelo majhna, če je bila sama na vrtu, je mijavkala, zato sem jo prijela in odnesla v hišo. Všeč ji je bilo igrati se z žogico ali z visečim trakcem. Želela bi, da bi bila še živa. Ko mi je mama povedala, da jo je povozil avto, sem bila žalostna. Mnogokrat je nismo našli, in veste, kje je bila? Pod mojo posteljo, kjer je spala. Zelo rada sem jo imela, res škoda, da je ni več, imamo pa še njene slike. Moja mama je rekla, da bomo spomladi kupili drugo mačko. Upajmo, da bo živela dalj časa. Tanja Bonanno 5. razred osnovne šole Oton Župančič Zares čudno vozilo Koline Moj zadnji jesenski sprehod Narisala sem malega črnčka Čudni živalski pogovori V soboto po končanem pouku sem šel z očetom, mamo in bratom k nonotu v Salež. Ko smo prišli, je bilo že vse pripravljeno za klanje prašiča. Tomaž in jaz sva pripeljala s seboj kolo in gokart. Vozila sva se na dvorišču v družbi prijatelja Mateja. Medtem ko smo se mi igrali, so možje zaklali prašiča. Očka ga je držal za gobec, nono za rep, stric za noge, Srečko pa ga je zaklal. Mama in teta sta pripravili Strudel, nona pa je zamesila kruh.^ Ko je bil kruh pečen, nam je nona pripravila velike sendviče z bržolo. Ta malica mi je bila zelo všeč. Možje so pripravili veliko klobas. Za večerjo je nona skuhala zelo dober rižot. Borut Pipan 3. razred osnovne šole Dragotin Kette V nedeljo zjutraj sva se z očkom odpeljala z avtom v Bol junec. Ko sva našla parkirni prostor, sva se odpravila naprej do prve koče. V koči sem pojedel sendvič in očka je popil kavo. Potem sva se odpravila do naslednje koče. Seveda sem med potjo opazoval naravo. Vsaki letni čas je lep, toda jesen ima sto barv, od rumene, rdeče, pa do temno rjave. Dolina Glinščice mi je zelo všeč z njenim slapom in raz- . gledom. Dostikrat opazujem ljudi, ki plezajo po kamnitih stenah. Kadar grem v to dolino, ne morem biti žalosten, ker je v njej preveč lepote. Srečen pa sem, ker sem daleč od mestnega hrušča in nesnage. Ko se vračam proti domu, sem že malo u-trujen, Danijel Giovannini 5. razred osnovne šole Dragotin Kette Živeli sta mačka in miška. Mačka je nekega dne rekla miški: »Če bi znala, kaj sem videla danes zjutraj! Kokoš, ki je stala z eno nogo na Triglavu in z eno na Kozjaku in pila iz Timave.« Nato je rekla miška: »Jaz pa sem videla strašno veliko jajce.« Pogovarjali sta se najprej in rekli sta, da sta videli strašno veliko zelje in goreče morje. Gabrijela Ugrin 5. razred osnovne šole Marica Gregorič - Stepančič ne bi pozabil nanjo. Ko je prišel večer je nastavila veliko košaro na mizo, potem pa je sedla na peč in ga čakala. Na peči je tudi zaspala. Ko se je zbudila, je v košari našla zvezke, svinčnike, jabolka, suhe hruške, orehe in lešnike, pa tudi kakšen koren in zraven tudi palico. Ba bica jo je kasneje zlomila. Takrat otroci niso dobili ne igrač in ne slaščic. Bili so veseli vsega, kar so dobili. Fabio Jurincic 3. razred osnovne šole Karel Širok Sabina Caris (4 leta — vrtec Dijaški dom) Miklavž nekdaj Ko je bila babica majhna, je tudi ona čakala na Miklavža. V tistih časih babica ni pisala pisma, vendar je molila vsak večer, da Miklavž Pravljica o požrešnem medvedku Neke noči, ko sem čudovito spal v svoji postelji, je nekdo potrepljal po rami. Zbudil sem se in nisem "'vgel verjeti: bil je Marsovček. , Rekel mi je, da se imenuje Tom. Bil je obupan, l^er je bil vedno lačen. Jaz mu nisem verjel in sem ®a Povabil na večerjo. Šla sva v restavracijo. Ljudje ,° Se Tomu smejali, ker je bil majhen in debel. Imel " deset centimetrov dolga ušesa, a vseeno je slabo 'zal. Pojedla sva takoj meso in krompir, a Tom je chote pojedel tudi krožnik in kozarec. Stekel sem z hm do telefonske govorilnice in skušal telefonirati “ravniku, a ko sem zavrtel prvo številko, je Tom že wjedel telefonsko žico. s Bil sem zaskrbljen. Marsovčka je bolel trebuh, ker e je preveč najedel. Vrnila sva se spet k meni do- mov. Mama in očka sta še spala. Tom je stopil na tehtnico. Tehtal je sedemindevetdeset kilogramov. V hipu sta vstala mama in očka, videla debelega Marsovčka, zakričala in padla v nezavest. Soseda, ki je slišala kričanje je potrkala na vrata. Odprl ji je Tom, a soseda se je obrnila in mislila, da še sanja. Toma je spet začela preganjati lakota. Pojedel je ogledalo, lonce in mojo šolsko torbo. Končno sem se oddahnil: Marsovček je moral domov. Rekel je, da se bo vrnil čez leto dni. Jaz pa še sedaj ne vem, kam bom zbežal, ko se bo Tom spet vrnil na Zemljo. Igor Filipčič 5. razred osnovne šole Bazoviški junaki Varna Pečenik (3 leta — vrtec škedenj) Igor Bosich (5 let — vrtec pri Sv. Ani) Beli kuža Beli kuža hov, hov, hov, bi po snegu rad domov. Pa se revček izgubi in v joku brž zaspi. V sanjah mamica ga boža, nežna je kot roža. On od mraza ves se trese in okoli čudno ozre se. Tam v snegu vidi hiško in pri vratih zlato mamko. Rada, Gabrijel, Irene, Karmen, David, Gregor, Denis (3. razred šole M. Gregorič) Ponoči me je obiskal Marsovček TOBAKARNA -PRODAJALNA ČASOPISOV IN IGRAČ LILIANA KEBAR BAZOVICA - Ul. Gruden 72 Vesele božične praznike vam želijo.,. cvetličarna /'"'v ZVONČEK X M Narodna ulica 118 //IaM lil Opčine (Imtt il Tel. 212-094 H GOSTILNA LEBAN BAZOVICA — Ul. I. Gruden 53 — Tel. 226-129 želi svojim klientom in prijateljem vesel božič in srečno novo leto AGRO - SOSIČ OPČINE — Narodna 158 vsem cenjenim odjemalcem želimo vesel božič in srečno novo leto MESNICA DANIELI MARINO OPČINE - Narodna ul. 69 Tel. 211-097 SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA despar Križmančič S. d. f. BAZOVICA — Ul. Gruden 39 — Tel. 226-128 TRGOVINA ČEVLJEV § dfalalan OPČINE — Narodna ulica 28 — Tel. 040/212-136 TRGOVINA JESTVIN ŠKABAR Najemnika ANITA in SILVERIJ SLAVEC OPČINE Narodna 42 - Tel. 211-026 ANGELA METLIKA GOSTILNA MAHNIČ se ob koncu svoje dejavnosti zahvaljuje vsem in vošči vesele praznike BAZOVICA — Ul. I. Gruden 29 DRUŠTVENA GOSTILNA OPČINE Najemnik DEBENJAK NADA Odlična izbrana kuhinja - Grili - Domača kuhinja OPČINE - Proseška ul. 39 BAR »KAN ARI N« vošči vsem vesel božič in srečno 1985 OPČINE — Narodna ul. 154 — Tel. 212-147 GOSTILNA PRI POŠTI Liliana Bontempo BAZOVICA - Ul. Gruden 56 Tel. 226-125 VZDRŽEVANJE IN ČIŠČENJE ČISTILNIH NAPRAV Danev Dragotin OPČINE - Ul. dei Cardi 3/1 - Tel 211-336 HOTEL - RESTAVRACIJA VALERIA OPČINE — Ul. Nazionale 156 — Tel. 211-204 vošči vsem vesel božič in srečno 1985 TRGOVINA JESTVIN Vidau BANI 72 Tel. 211-387 USNJENA GALANTERIJA ROBERTA Proseška ul. 16/a — OPČINE — Tel. 212-720 FRIZERSKI SALON MAJDA vam vošči vesele praznike OPČINE — Proseška ul. 20 — Tel. 211-359 MESNICA - UVOZ ŽIVINE IN Albin MESA Bak PADRIČE 116 - Tel. 226-184 GOSTILNA Dolenc PROSEK (Devinščina) Tel. 225-214 GOSTILNA ŠKABAR Najemnica MILENA ŽAGAR REPEN 70 — Tel. 227-117 DESPAR TRGOVINA JESTVIN Sifanno Michele PROSEK 124 — Tel. 251-026 ZALOGA PIVA IN MINERALNE VODE IVAN ŠTOKA želi vesel božič in srečno novo leto PROSEK (Devinščina) Tel. 225-207 HOTEL - RESTAVRACIJA Furlan ^ Lastnik Karlo Guštin vesel božič in srečno novo leto REPENTABOR Tel. 227-125 GOSTILNA Gospodarsko društvo Kontovel Najemnik PRIMOŽIČ MILENA vošči cenjenim gostom vesel božič TOBAKARNA IN PRODAJALNA ČASOPISOV SEDMAK PROSEK 151 želi srečen božič PEKARNA IN SLAŠČIČARNA MALALAN PROSEK 160 — Tel. 225-220 vošči cenjenim strankam vesel božič in srečno novo leto MANUFAKTURE Dl LENARDO SILVANO želi vesel božič PROSEK 160 in srečno novo leto HOTEL - RESTAVRACIJA |/B.. * W KRAS xjclnol PRI BOZOTU ^ REPENTABOR 1 - Tel. 227-113 SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN IN ZELENJAVE Zdravko Kante HOTEL - RESTAVRACIJA Lanaro - Volnik FOTO Sedmak PROSEK 152 — Tel. 225-223 želi vesel božič in srečno novo leto VELIKI REPEN 151 — Tel. 227-349 vošči vsem gostom vesel božič in srečno 1985 PROSEK 131 - Tel. 225-394 Se priporoča! GOSTILNA SUBAN TRNOVCA št. 16 - Tel. 200-175 AVTOKAROSERIJA Colja - Kante CVETLIČARNA Nadja PROSEK 131 - Tel. 225-450 vesel božič vošči gostom vesel božič in srečno novo leto SAMATORCA 53 — Tel. 229-377 Radijska počastitev 20-letnice Kulturnega doma v Trstu Radijska igra F\ Benedetiča »V temeljnem kamnu« Jadranski koledar 1985 JANEZ P0VŠE Med pomembnejšimi dogodki slovenskega radia Trst A, je nujno v okvhu iztekajočega obdobja omeniti radijsko igro »V temeljnem kamnu« Filiberta Benedetiča, ki jo je režijsko realizi ral Sergej Verč. Gre namreč za de lo. ki neposredno in posredno navezuje svojo misel in dejanje na priprave in otvoritev Kulturnega doma v Trstu, seveda z zornega kota minulih 20. let, zagozdenih med današnostjo in omenjenim časom. Benedetičeva radijska igra je pravzaprav zanimiva zvrst, ki združuje dokument oziroma kroniko ter igrane, poustvarjene odlomke, ki naj pomaga jo dokument premakniti v verjetnost živega in nastajajočega dogodka. Na Odprla je v Čedadu Razstava umetniških tapiserij VOJMIR TAVČAR »Človek 20. stoletja, ki živi v o-goljenem, onesnaženem, z industrijskimi izdelki posejanem in človeški intimi odtujenem okolju, čuti vse '•olj naraščajočo potrebo po prvinskosti, toploti in vedrini, ki jih dajeta stik z naravo in doživljanje enkratnosti vseh dimenzij svojega obstoja. V okviru umetnosti se ta nujna želja izraža med drugim z oživitvijo že skoraj zamrle tehnike tapiserije. Umetniški navdih in obrtniška spretnost se v njej dopolnjujeta v ubranem sozvočju, spiritualna komponenta se prezentira v toplem materialu, ki dodaja umelnikovemu videnju lastno govorico, tako razločno in naravi bližnjo, kot jo pozna sicer samo še skulptura. Kultura in natura si podajeta roke in naporna dolgotrajnost izvedbe zagotavlja vsaki tapiseriji tisto enkratnost, unikat-nost. ki je v standardiziranem času Posebna dragocenost.« Te besede, ki jih je umetnostni kri-J'k in ravnatelj Moderne galerije Zoran Kržišnik napisal v uvod predstavitvi razstave tapiserij, ki je bila odprta v petek zvečer v Čedadu na Pobudo občine Grmek in letoviščar-ske ustanove Nadiških dolin, same utemeljujejo smisel in pomen ter Perspektive, ki jih odpira uvejavlja-nje te stare obenem pa tako nove obrti. Vendar čedadska razstava- v cerkvici Santa Maria di Corte za-dobi še večji pomen, če pomislimo, da se je ob pobudi združilo deset v'dnih umetnikov iz Furlanije - Julijske krajine, Slovenije in Koroške in -da je bil aktivni vezni člen Beneška Slovenija, točneje obrtniška tkalnica na Ljesi, kjer je po potresu °i* pomoči Dekorativne znova zaživela ta obrt. V čedadski cerkvici, nekdanji ka-Peli Patriarhata, razstavljajo vsak Po eno delo umetniki, kot so Janez Bernik, Luciano Ceschia, Jože C luka, Giselbert Hocke, Andrej Jemec, Adriana Maraž, Valentin Oman, Klavdij Palčič, Lojze Spacal in Giuseppe Zigaina. Vsem kartonom, ki •niajo sicer pečat ustvarjalnosti posameznega umetnika, so beneške tka-oje s spretnimi rokami dale poseben car. Kartoni so svojstveno zaživeli y novem materialu, ki s svojo tan-čino in grudičavostjo, z leskom in •Podlostjo, z gladkostjo in hrapavostjo dosega še svetlobe, sence in odtenke. O pomenu pobude so ob otvoritvi Razstave, ki bo odprta vse do 13. Januarja, spregovorili predsednik le-'oviščarske ustanove Pausa, župan občine Grmek Bonini, odbornik za kulturo čedadske občine Cernoia, Predstavnik ustanove za razvoj prepevanja zgodovine in umetnosti na t-edadskem Piccotti, kritik Zoran Krasnik in član IS SRS Matjaž Kmecl. ,n ravno Kmecl je v svojem krat-‘>m posegu naglasil združevalni mo-"|ent umetnost in zaželel, da bi hu-jocev most, ki je v preteklosti več-rilt odbil napadalce in sovražnike •Pesteča, postal most prijateljstva, Pogovarjanja in zbliževanja. In ravno to je glavno poslanstvo, ..turno, umetniško in, zakaj ne, tu-v* l-olitično razstave, ki bo obredla f druge kraje naše dežele, Slovele in Koroške. !f koledarju je priložena zanimiva knjižna zbirka s stenskim koledarjem Izšel je Jadranski koledar za leto 1985 s knjižno zbirko. V zbirki so naslednje knjige: prvič objavljeni pravljični pripovedi Cirila Kosmača ; naslov knjige je »Kamen in njiva«. Prav tako je tu še neobjavljen ro- man Vladimira Bartola »Čudež na vasi«. Tretja knjiga je delo slovenskega tržaškega radijskega časnikarja Saše Rudolfa. Naslov dela je »Olimpijski ogenj in dim«, prinaša pa zapiske in razmišlanja iz doživetij z olimpijskih iger od leta 1972 do leta 1984. Knjižni zbirki je priložen tudi tradicionalni stenski koledar, ki prinaša zanimive razgled- nice iz starejših časov, ki pričajo o naši prisotnosti od Milj do Benečije, hkrati pa govorijo o našem nekdanjem življenju. Koledar je uredil Filip Fischer. Nekaj več besed je treba seveda spregovoriti o samem koledarju, ki ga je v sodelovanju uredniškega odbora uredil glavni urednik Vojmir Tavčar. V uvodu Boris Race razmišlja o našem boju za globalni zaščitni zakon, o posledicah asimilacije in drugih aktualnih vprašanjih. Milan Pahor je zapisal daljši članek o 40-letnici osvoboditve. Izpod peresa Bogota Samse je članek »Primorski dnevnik : 40 let boja za pravice Slovencev«. Neva Lukeš piše o današnjem pomenu Rižarne. Bojan Brezigar je prispeval članek o tem, kako je slovenski poslanec Wilfan oporekal Mussoliniju. Pavel Stranj je prispeval zapis s statističnim pregledom o današnjem stanju slovenskega šolstva v Italiji. Sledi nekaj člankov na partizansko tematiko in druge vsebine, kot je na primer zapis Brede Pahor o cerkvi in narodnostnem vprašanju. Nekaj je člankov z gospodarsko tematiko. Koledar pa prinaša tudi prispevke, ki govorijo o našem nekdanjem življenju. Tako piše Boris Pangerc o pritrkovalcih v Bregu. Mirta Čok in Kristina Kovačič sta napisali daljši prispevek o tem, kako so se zdravili naši predniki. Stanko Flego je prispeval študijo o cerkvah sv. Andreja in sv. Martina pri Dolini. Koledar se zaključuje s slovensko bibliografijo v Italiji. Vse-• kakor je letošnji Jadranski koledar zanimiv zbornik člankov z raznoliko vsebino. eni strani smo priča gledališkim pripravam na svečano otvoritev Kultur nega doma, kjer bo igralec v vlogi Prešerna odrecitiral izbrano besedilo; režiser se, kot to pač režiserji počno, muči z igralcem in tehniko, pravočasnim in zapoznelim vključevanjem u-strezne glasbe. Na drugi strani pa si v principu montaže sledijo »dokumentarni« teksti, ki govorijo o težavah in pripravah na tako pomemben in dalekosežen dogodek; tukaj ne manjka dokumentiranih citatov, predvsem z ozirom na sramotni požig Narodnega doma v času nastajajoče fašistične plime. V prepletanju dveh zvrsti izvemo nekaj splošnih podatkov o težavah, ki botrujejo Kulturnemu domu v Trstu, peripetijah okoli skupnega stalnega Odbora za upravo kulturnih domov, ki se po principu problema Učnega vseslovenskega dogovarjanja sploh ne more konstituirati — zame njati ga mora zgolj Začasni odbor za upravo novega, osrednjega Kulturnega doma, vzporedno pa se nekoliko ironični poskusi režiserja in igralca Prešerna vendarle deloma uredijo in slavnosten dan je pred nami. Prav gotovo je najzanimivejši del Benedeti-čeve igre slovesna otvoritev, bolje, nastop vladnega komisarja, ki govori v italijanščini, medtem ko sproti ali tik za njim kronist v slovenščini ponavlja isto besedilo. V sicer logičnem protokolu nastaja na ta način zanimiva zvočna sekvenca, ki dobiva metaforične dimenzije, vsaj kar se tiče dvojezičnosti, oziroma nuje pre- vajanja, ki posredno ponazarja objektivno težavnost sožitja dveh jezikov, dveh kultur. Radijsko prepletanje dveh elementov je dovolj dolgo, da resnično preraste v razmišljanje o dejanskem stanju, v katerem se Slovenci tostran meje nahajamo. Kar pa je še učinkoviteje, pa najsi gre za hoteno ali zgolj logično interpretacijo, pa je značaj samega besedila, ki ga posreduje vladni komisar: bese dilo se namreč s svojo obvezno pompoznostjo ponaša z izredno odprtimi in plemenitimi obljubami, ki torej prihajajo kar z vladne strani; pompoznost in podčrtavanje sožitja in plodnega sodelovanja sta dosledna v tolik šni meri, da se pravzaprav že obračata v prebliske lastne negacije: lepe besede, posebno če jih je preveč, so varljive in vzbujajo asociacije na resnično stanje stvari v preteklosti, polpreteklosti in ne nazadnje v sedanjosti. Nekakšna bridka (samo) ironija se torej ovija okrog poslednje sekvence igre in zdi se, da je kot komentar na mestu, da je utemeljena in tudi osvešcujoča. Na ta način je Benedetičeva igra »V temeljnem kamnu« na zanimiv in premišljen način reproducirala slovese in pomemben dogodek, istočasno pa mu je z ironijo priprav na slovesnost kakor tudi s tihim pomislekom o možnostih skorajšnje zamejske idile, dala tisti prostor in (sedanji) komentar, ki se želi zazreti če že ne v svetlejše perspektive prihodnosti pa vsaj v prijetnejša sožitja sedanjosti. 11, ' il | jfr- V / xl s 4y' Jr- 'V <\'-vMgàèi. SS % ' • 150 BREZPLAČNIH MODELOV na izbiro, plačate samo leče in montažo • Dobava v 24 urah Popoln servis • Vsakovrstne leče po najzanimivejših cenah • Specializiran personal za strokovne nasvete • Okviri za naočnike profesorja Heinza Oestergaarda »Apollo Naočniki M za vsak žep TRST - Ulica Mazzini 47 - Tel. 767588 Min. dov. št. 6941 /VIII 5.3.84 Vesel božič in srečno novo leto 1983 Vsem oglaševalcem v PRIMORSKEM DNEVNIKU in poslovnim prijateljem se zahvaljujemo za sodelovanje ter jim želimo vesel božic. PUBLIEST Oglasni oddelek ZTT TRST, Ul. Montecchi 6111 ŠZ SLOGA želi vsem svojim atletom, članom in podpornikom vesel božič in veliko sreče in zdravja ter uspehov v letu 1985 SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO V TRSTU vošči vsem svojim članom in podpornikom vesele božične praznike in srečno novo leto 1985 KULTURNO DRUŠTVO FRANCE PREŠEREN iz BOLJUNCA želi vsem srečno in uspešno 1985 TRST Ulica Cicerone 8 34100 Trst p.p. 101 Tel. (040) 61-241 - 61-478 Telex 460561 ZASTOPSTVA - REŠIM Filiala Gorica Korzo Italia 205 34170 Gorica Tel. (0481) 30-840 IZVOZ - UVOZ «FARGO FINE CHEMICALS 34132 - TRST KEMIJA Ul. del Lavatoio 4 FARMACEVTIKA Tel. (040) 65134/5 __________________ Tx: 461012 SKD Igo Gruden ŠD Sokol NABREŽINA voščita vesele božične praznike in srečno novo leto Skupnost Družina Opčine vošči vesele božične praznike in srečno 1985 vsem sodelavcem, prijateljem in podpornikom. TECHNA TRST IMPORT/EXPORT Ul. Ghega 2 Tel. 64-535 Telegr.: TECHNAKAFOL TX: 460517 di M. SCHART 34133 TRST ULICA FABIO SEVERO 20 TEL. 040/60516 - P. P. 989 1 TELEX 460636 STAC I NAJVEČJI SLOVENSKI PROIZVAJALEC V SEKTORJU: PROIZVAJA • ELEKTRIČNE VODNE ČRPALKE IN HIDROFORJE • ELEKTRIČNE, BENCINSKE IN DIESEL KOMPRESORJE • BENCINSKE IN DIESEL GENERATORJE ZA ELEKTRIČNI TOK Splošna trgovina in zastopstva UVOZ - IZVOZ PREDSTAVNIŠTVA inlri«iin|i«x &■ Pred 120 leti je prodajala cvetje prababica Marija. Sedaj pa nadaljuje tradicijo pravnukinja MARINA na pokritem trgu v TRSTU Odbor združene ekipe MEBLO želi vsem igralkam, tehničnemu vodstvu, podpornim članom in navijačem vesel božič in srečno novo leto IMPORT - EXPORT - ZASTOPSTVA TRST - Ul. Rismondo 9 Tel. 761-884 - 761-819 EKSKLUZIVNA GLAVNA ZALOGA Radenska mineralna voda - Rogaška mineralna voda -Kraški pršut in teran - Pršut «S. Daniele» Pivo: Puntigam in Reininghaus Mineralna voda in pijače Plose in Crodo PODJETJE D. z O. Z. — Uvoz - Izvoz Telefon 61579 - 69316 - 69558 Telex 460559 TRST - Ul. Geppa 9 P. P. 185 TRST — Ulica Geppa 9/III Tel. 68802/64489 - Telex 460231 Giacomo Vatovec succ. import - export S. r. I. TRST — Ul. Torrebianca 19 — Tel. 69-077, 65-482 S. PELIKAN & Co. S. n. c. TRGOVINA Z LESOM EVROPSKIH VRST IN EKZOTI TRST Lesno skladišče - Scalo legnami Tel. 820-030 - 820-023 Telegr.: PELIKAN TRIESTE Telex: 660603 so. be. ma. *. „. c. IMPORT - EXPORT GORICA — Travnik 6 — Tel. 0481/31034 - 33490 Telex 460330 Sobema I Filiala: STIVAN 3/c — Tel. 040/208798 GIOVANNI MANZIN Trgovina gospodinjskih strojev TRST — Ul. Machiavelli 28 — Tel. 69-076 PRODAJA NA DEBELO šunka, suho meso, sir in jestvine Ul. S. Cilino 52'Tel. 567-845 vošči vsem znancem in klientom vesel božič in srečno novo leto Maliardi & Co. s.n.c. MEDNARODNI PREVOZI TRST Ul. Roma 15 — Tel. 62-614 - 62-615 Telex: 460078 MALLSPED VSE CARINSKE OPERACIJE VKRCAVANJE - IZKRCAVANJE KONTROLA BLAGA vsem poslovnim prijateljem srečno in uspešno novo leto SPLOŠNA IMPORT - EXPORT ČER - IMPEX GORICA Ul. V. Veneto 49 — Tel. 82-159, 33-524 TRST S. Jakob 4 tel. 727277 Iz besede v prostor Pelikanova knjiga o praški pomladi JANEZ POVŠE Pred kratkim sta Založba Borec iz Ljubljane in Globus iz Zagreba v preVodu Vlada Senice izdali knjigo Jirija Pelikana : »Praška pomlad«, kar je — hočeš nočeš — ponovno obudilo spomine, razmišljanja pa tudi soočenja z dogodki iz leta 1968, ko so na Češkoslovaškem usodno intervenirale čete varšavskega pakta: v imenu »obrambe socializma proti imperializmu.« Dejstvo, da je bil poseg izveden v glavnem v okviru citirane ideje oziroma nevarnosti, sili dandanašnjega bralca v preverjanje dejstev, predvsem pa ga usmerja v poglabljanje misli o tem, kaj naj bi bilo in kaj je socialistično gibanje dandanes, ne nazadnje v perspektivi avgustovskih dogodkov prelomnega le ta 1968. Ostaja dejstvo — pa najsi ga interpretiramo tako ali drugače in najsi se povsem distanciramo od avtorja knjige, ki živi in deluje od leta 1970 dalje v Zahodni Evropi — da je v luči nadaljnjega razvoja dogodkov in zgodovine postalo jasno, da je šlo v primeru »praške pomladi« za korekturo razvoja v eni od dežel »realnega« socializma in da je v času svoje- ga nastanka dramatična poteza pravzaprav pričela dobivati vse bolj prc mišljene obrise, ki so končno pričeli dobivati profil in podobo t.zv. »nor malizacije«. »Normalizacija« pa po meni, da ostaja in postaja obravnavana korektura vse bolj realna in smotrna, da je ni treba v ničemer revidirati, saj je po vsej verjetnosti vzpostavila tista razmerja, ki so v resničnem interesu celokupnega socialističnega razvoja. Jiri Pelikan v svoji avtobiografski knjigi razčlenjuje vse svoje življenje, skorajda 30 letno udeležbo v Komunistični partiji Češkoslovaške, znotraj katere je bil sekretar Zveze češkoslovaških štu- dentov komunistov, kasneje predsednik Mednarodne zveze študentov, sicer pa poslanec v parlamentu, član CK KP ČSSR in direktor praške televizije. Avtor očitno namenoma po stavlja dogodke iz leta 1968 v kon tekst svojega celotnega življenja, da bi predvsem prikazal problematiko in peripetije, ki so botrovale daljšemu družbenemu obdobju, prvenstveno seveda po II. svetovni vojni. V luči takšnega zaporedja se kaže poseg zoper »praško pomlad« sicer kot najbolj dramatična in celo eksekucijska poteza, vendar v okviru procesov in dogodkov, ki so se v nekakšni čudni vzročni povezavi pravzaprav dogajali ves čas in vsa desetletja po osvoboditvi. Avtor je mnenja, da je prihajalo oziroma prihaja v njegovi bivši domovini do posebnega vozlišča med svetlo idejo socializma, ki je svoje čase zajela predvsem mlade ljudi željne močnega in pravičnega verovanja, in usodno navezanostjo na Sovjetsko zvezo kot »zibelko revolucije« — ter na drugi strani konfliktnega vozlišča z »realnim« modelom socializma,' kot ga je brezpogojna zahtevala in ga še zahteva Sovjetska zveza v svoji vsakodnevni politiki. Omenjena prepletenost se je najbolj drastično po kazala v letih med 1949 in 1953, ko je stalinizem tudi na Češkoslovaškem dobil neverjetne razsežnosti, zadobi-val oblike srhljivih procesov, medsebojnega obtoževanja in sumničenja. Takrat in tudi kasneje je bilo veliko upanje Čehov in Slovakov Jugoslavija, v imenu katere pa so po letu 1948, se pravi po prelomu med Stalinom in Titom, ravno tako preganjali »osumljene« Čehe in Slovake, kot so jih še 20 let kasneje zaradi dozdevnih zvez z Gestapom med vojno. Skorajda ni bilo človeka, ki ne bi bil za dlje časa odstranjen iz političnega življenja in paradoks je nedvomno v podatku, da je bil v petdesetih letih žrtev očiščevalnih postopkov tudi današnji generalni sekretar Gustav Hu-sak. Leta 1961 je bil Jiri Pelikan jsum Ijen, da je preko jugoslovanskih znancev sporočal podatke o notranjem stanju na Češkoslovaškem, kar je pomenilo, da je na ta način CIA prišla do važnih dokumentov. Edino osebno poznanstvo z Novotnim je avtorja rešilo verjetno dokončne odstranitve iz političnega prizorišča. Paradoks je tudi v dejstvu, da je destalinizacija s Hruščovom na Češkoslovaškem komaj odjeknila, saj sta »partijski« in »tajni policijski« aparat vedno in ,ves čas pripadala stalinistični viziji socializma — kar je pomenilo absolutno odvisnost od Sovjetske zveze. Z eno besedo: Hruščov je govoril preveč, predvsem pa stvari, ki jih ne bi smel govoriti, in dejstvo je da So morali njegovi nasledniki z Brežnje-vom na čelu vsaj delno postaviti stvari na svoje mesto. V luči nakazane problematike je verjetno prišlo do gibanja »praške pomladi«, do vzpona Aleksandra Dubčka ln do navezave na bazo, na ljudstvo, kar je prej ureditvi absolutno manjkalo. Kot vemo, je bilo gibanje ostro zaustavljeno, kar je pomenilo ostro zarezo v socialistično idejo, prav gotovo pa slovo od zanesenih razmišljanj o hitri možnosti razvoja v tisto osvobojenost, ki nima nobene taktične odgovornosti: postalo je po vsej verjetnosti jasno, da gre za dolgotrajno, težko in neizprosno konfrontacijo socialističnega gibanja z vsemi tistimi, ki so izven njega — če pa je temu tako, potem praviloma ni prostora za iluzije, za srečo v ozkem krogu pa četudi to pomeni celo državo. Nekaj omenjene filozofije se je posrečilo tudi prizadetemu Pelikanu, tako da ostaja njegova knjiga kljub emocionalnim nagibom zanimiv in verodostojen dokument o časih in dogodkih izpred petnajstih let. Ne nazadnje vzbuja upravičena avtorjeva prizadetost celo upanje, ki si ga ne bi smeli nikoli povsem odvzeti — in verjetno je moč človeka tudi v moči njegovega upanja — upanje, ki bi močneje zmoglo najti poti mimo krutega značaja velikih političnih sil, slej ko prej vedno usmerjenega v neizprosno in izključujoče soočenje oziroma konfrontacijo. Izkušnja Jugoslavije in Kitajske je v okviru takšnega upanja izrednega pomena in verjetno bi morali najti vzgibov za še več takšnih primerov: sicer se bo — kar je za avtorja največja nevarnost — velika ideja socializma do kraja in nekega dne totalno preobrazila zgolj v materialno in materializirano silo, ki je izgubila izpred oči tiste cilje, v imenu katerih je bila zgodovinsko sploh omogočena. Ka j je skrivnostni in vedno moderni horoskop ? KOZMOASTRO Horoskopski vademecum Osnova horoskopa je živalski krog (zodiak), ki predstavlja ekliptiko. Ta jo razdeljena na 12 sektorjev, ki jih imenujemo polja ali hiše. Kaj je pravzaprav horoskop: horoskop je trenutni posnetek (istantanea) neba v času rojstva. To istantaneo opravimo seveda z računskimi operacijami, ki jih ni malo. Ko smo to opravili, imamo pred seboj individualni rojstni horoskop, ki ga imenujemo radiks. Da Postane horoskop viden in razumljiv, Prenesemo prej izračunane podatke na obrazec, ki kot rečeno, predstavlja ekliptiko, v kateri se z večjo ali manjšo hitrostjo gibljejo planeti. Prav tako kot zodiak je tudi horoskop razdeljen na 12 polj, katerih razsežnost Pa je lahko večja ali manjša od 30 stop. Zaradi tega horoskopska polja ne sovpadajo s zodiakalnimi polji. Prvo zodiakalno polje se prične z Ovnom, drugo z Bikom itd. Prvo horo-skopsko polje pa se prične z znamenjem v katerem se nahaja Ascendent (AS), tj. vzhajajoča točka na obzorju. Interpretacija letnega, horoskopa za vsako posamezno znamenje se razlikuje od interpretacije radiks horoskopa. Pri interpretaciji take vrste horoskopov se zato lahko opiramo le na 2°diak kot tak ter na položaj aktualnih planetov, ki se v teku leta spreminja posebno pri hitrejših planetih, ygodna ali neugodna razdobja ocenju-Jerr>o na podlagi aspektov, ki jih tvo-nj° med seboj planeti. Značilnosti znamenj t Oven: gorečnost, vnema, pogum, smelost, podjetnost, strastnost, impulcinosi, prenagljenost, dominacija. Bik: praktični duh, potrpežljivost, vztrajnost, previdnost, trdovratnost, u-pomost, delavnost, ljubezen do miru in blaginjo. Dvojčka: eklektična inteligenca, intuitivnost, ambicioznost, gibčnost, površnost, radodarnost in občutljivost. Rak: živa fantazija, občutljivost, prilagodljivost, nestanovitnost, neodvisnost, previdnost. Lev: ponos, neodvisnost, gospodoval-nost, impulzivnost in občutljivost, lojalnost, ambicioznost. Devica: praktični smisel, hladnokrvnost, metodičnost in natančnost, preračunljivost, kritičnost. Tehtnica: ljubitelji harmonije in u-dobja, romantičnost, pretkanost, zamerljivost, nezaupljivost. Škorpijon: strastnost, maščevalnost, iznajdljivost, podjetnost, trdovratnost, napadalnost, razburljivost. Strelec: energija, lojalnost, verza-tilna inteligenca, neustrašnost, organiziranost in metodičnost. Kozorog: hladnost, ambicioznost, resnost, nezaupljivost, nemirnost, samo-obvladanje. Vodnar: preprostost, originalnost, trdnost v odločitvah, smisel za prijateljstvo. Ribi : občutljivost, sentimentalnost, romantičnost, vdanost, depresivnost, apatičnost, neodločnost. Pomen horoskopskih hiš ali polj I. jo hiša življenja, fizične karakteristike, dednih nagnjenosti in nadarjenosti. Prikazuje področje dejavnosti osebka. 2. je hiša premoženja, zaslužka in izgub, bank, upravljanja, predstavlja torej materialno stran življenja. 3. je hiša odnosov do bratov, sester in sosedov, oblikovanja inteli- gence, ustvarjalnosti, pisateljevanje, knjige, mala potovanja. 4. je hiša izvora družine: domačija, premoženje, vzgoja, prilagodljivost družini in tradicijam. Predstavlja očeta v ženskem oz. mater v moškem horoskopu. 5. je hiša ustvarjanja človeka (otrok) in umetnosti, igre, športa, užitkov, ljubimkanja, ljubezni in erotike. 6. je hiša zdravja in bolezni ter dela, sodelavcev, podrejenih; predstavlja tudi male domače živali. 7. je hiša zakoncev, združenj, udeleževanje v javnosti, sodelovanja, nasprotovanja in tekmovanja. Predstavlja odnose z zakonom in družbo. 8. je hiša smrti in fizične, psihične ter materialne dediščine. Predstavlja poklice v zvezi s smrtjo, socialni razvoj, važne spremembe, neprevidnosti, okultizem. 9. je hiša znanja in zavesti: vera, misticizem, filozofija, spiritualni razvoj, modrost. Predstavlja tudi dolga potovanja, izselitev, stike z inozemstvom, višjo znanost, odnose s sorodniki v tujini, novinarstvo. 10. je hiša kariere in ugleda, poklicnega dosežka, socialnega dosežka, oblasti, slave, sposobnosti, dejavnosti dedovane po starših; predstavlja tudi mater osebka. 11. hiša je hiša prijateljev, varstva, načrtov, politične kariere; naznačuje poklic, ki je v stiku z mnogimi ljudmi, mondeno življenje, kulturo. 12. je hiša samote, preizkušenj, dolgih in kroničnih bolezni, izgnanstva, osamljenosti, tajnih rivalstev, velikih bolečin, žrtvovanja; predstavlja zaprte prostore; ječe, bolnišnice, zavode. Karakteristika planetov Sonce: vzor za individualnost, življenjsko voljo, vitalnost, oblast. Luna: vzor za čustvo, občutje, spremenljivost, dušo, podzavest. Merkur: vzor za intelekt, razum, jezik in pisanje, posredništvo. Venera: vzor za erotiko, spolnost, harmonijo, lepoto, umetnost. Mars: vzor za voljo, energijo, dejavno moč, borbeni duh. Jupiter: vzor za izobilje, srečo, modrost, zakon, vero, časti, bogastvo. Saturn: Vzor za omejevanje,’ utesnjevanje, omahovanje, odpor, strogost, starost. Uran: vzor za prevrat, spremembo, prevrednotenje vseh vrednot, pretvarjanje. Neptun: vzor za slepilo, razkroj, altruizem, navdih, žrtvovanje. Pluton: vzor za množico, kolektiv, nasilje, oblast, moč. Risba predstavlja tranzitni horoskop. Zunanji krog prikazuje položaj planetov 1. januarja, notranji krog pa 1. septembra. Prekinjene črte, ki vodijo od Ovna (katerega bomo analizirali) do drugih znamenj, predstavljajo ugodne aspekte, cele črte pa neugodne aspekte. Oven je npr. ugodno pogojen od Venere (Vodnar, 11. polje) ter od Urana in Merkurja (Strelec, 9. polje) ; neugoden aspekt pa prejme od Neptuna, Sonca in Jupitra (Kozorog, 10. polje). Septembra, so hitri planeti napredovali, počasni (razen Jupitra) pa so ostali skoraj na prvotnem položaju. Pri tem gibanju je logično, da id aneti menjavajo znamenja, polja in aspekte. Jupiter (jan. neugoden), Venera, Merkur in Mars so ugodni, neugoden pa je Neptun Vesel božič vam želijo... MESNICA RAVBAR BORIS KRIZ 193 želi vesel božič ZALOGA GRADBENEGA MATERIALA Milič - Ussai Križ 9/a — Tel. 220-368 vesel božič in srečno novo leto Vsem cenjenim gostom naše trgovine z umetno obrtjo, modnim nakitom in srebrnino voščimo vesel božič in srečno novo leto KRIZ 168 pri TRSTU pri kostanju AVTOMARKET »GIGI« OBUTVE IN USNJENI IZDELKI »M ADOTTO« voščita vesel božič in srečno novo leto MESNICA PAHOR IVAN Nabrežina Center 95 Tel. 200-366 CVETLIČARNA KOSMINA NABREŽINA 108/A Tel. 200-375 TRGOVINA OTROŠKIH OBLAČIL IN VOLNE LAURA DRAŠČEK želi vesel božič in srečno novo leto NABREŽINA 142 FRIZERSKI SALON x Marija ^NabrežincM4^^ TRGOVINA OBUTVE LEGISA vošči svojim strankam vesel božič in srečno novo leto NABREŽINA 156 Mesnica Carsica Lastnik VISINTIN ARMIDA NABREŽINA CENTER 144/a vošči cenjenim strankam vesel božič AVTOKAROSERIJA Švara S. & Masten S. Nabrežina Kamnolomi 69 — Tel. 291-192 - 299-768 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA KRIZ PEKARNA - SLAŠČIČARNA Peric vošči vesel božič in srečno novo leto KRIZ 35 MLEKARNA Košuta Srečka KRIZ 44/A Vošči vesel božič in srečno novo leto Društvena gostilna Gabrovec Najemnici SAVINA in ANA želita vesel božič in srečne novoletne praznike Tel. 229-168 Ivo Grilanc NABREŽINA 108 — Tel. 200-231 vošči vsem svojim odjemalcem vesel božič in srečno novo leto KAVARNA TERČON NABREŽINA 143 vošči cenjenim gostom vesel božič in srečno novo leto PEKARNA IN SLAŠČIČARNA JAZBEC NABREŽINA CENTER - Tel. 200-174 vsem odjemalcem želimo vesel božič JESTVINE MARUŠIČ SALE2 20 — Tel. 229-125 TRGOVINA JESTVIN Rebula SALEZ 60 — Tel. 229-154 želi vesele božične praznike in srečno novo leto železnina in drogerija TERČON SESLJAN 27/A, tel. 299-920 GOSTILNA GUŠTIN ZGONIK 3 — Tel. 229-123 želi vsem vesel božič in srečno novo leto Gradbeni material TERČON Najemnika ŽBOGAR in RET SESLJAN 27/A — Tel. 299-259 vsem odjemalcem vesel božič ELETROMARKET HI-FI - AVTORADIO - TV Kralj Sulli Naris Gabrovec 87 - Tel. 229-426 GOSTILNA BAR belvedere SESLJAN 50/7 SARDOČ SLIVNO 5 Vsem gostom želimo vesel božič in srečno 1985 Tel. 200-225 POHIŠTVO PUPIS Stalna razstava modernega in stilnega pohištva SESLJAN 59/b - Tel. 299-269 MARMORNO PODJETJE ŽELEZNINA Rožica Terčon-Pertot NABREŽINA 124 - Tel. 200-122 SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN GRUDEN DEVIN 50- Tel. 208-139 GOSTILNA IN TRGOVINA JESTVIN GRUDEN SEMPOLAJ 49 — Tel. 200-151 »ZIDARIČ« SEMPOLAJ 4/B želi svojim klientom in prijateljem vesel božič in srečno novo leto želi vesele božične praznike AVTOKAROSERIJA ŠEMPOLAJ Lastn. Edi Iskra in Riccardo Pellizer SEMPOLAJ 46/B — Tel. 200-485 vsem odjemalcem vesel božič Še preveč črnik oblakov nad OI Leto 1984 je bilo olimpijsko leto. 2e po olimpijskih igrah v Moskvi in Lake Placida (leta 1980) so se športniki z vsega sveta začeli pripravljati na svoj naslednji praznik. Čeprav je ameriški bojkot zadal moskovski prireditvi hud udarec, je med ljubitelji športa v svetu vladal optimizem. Z bojkotom Američani niso rešili nikakršnega političnega vprašanja in napravili so le sebi in svojim zaveznikom veliko škodo. In nove olimpijske igre so bile že tu. Sarajevo je pričakalo svoje športnike in športnice z odprtim srcem. Sarajevčani in vsi Jugoslovani so v svoje igre vložili ogromen napor. In izplačalo se je: sarajevska prireditev je odlično uspela. Kmalu po nepozabnem sarajevskem prazniku pa so se nad olimpijskim gibanjem začeli zgrinjati temni oblaki. Sovjeti so napovedali, da se ne bodo udeležili losangele-ških iger, češ da varnostni u-krepi niso ustrezni. Sledila je verižna reakcija držav vzhodnega bloka. Kot moskovske so tako tudi losangeleške igre potekale v znaku bojkota, in tekmovalk itd. Kot za Moskvo pa tudi za Los Angeles je bilo na dlani, da so bili veliki poraženci prav tisti, ki se iger niso udeležili. Prihodnje zimske olimpijske igre (leta 1988) bodo v kanadskem Calcaryju, letne pa v Seulu, že sedaj pa se marsikdo sprašuje, če je bil sedež OI v Južni Koreji primeren... Branko Lakovič Sarajevo bo ostalo v nepozabnem spominu Kaj z objekti... ICM) A ■j (■ 1 e •• 1 olimpijski - . .. nu_.fl: pnmorsjki SARAJEVO 84 Dva tedna prestolnica sveta Tudi naš olimpijski dnevnik okno v sarajevska dogajanja >. to povtnna pouUiMi no pr#dW!#ft»i«*M dan R«, dana« m y rotumor biu*»iw drobite ** H b*l» P™* totinom dm evinte prod mewrem A vrrutor tw na n«boli*« del/## ntotobie lahko (Wd»vime motor rasvuta, ki nam ntiivoumao 00*04# *t «# a# I# »»» **' na^nMata. ampak led» m,r mo, M U «tolti Miho >pr*m+ Kal M pradWeztMI *pwl ***tu v čew *0 M >• ne« adé*i» #« bo, predrtavIM Janeti AH I# «''«#» 'VO OHMVA od «oi-idba irdo ,to(»w im morda *•*### <*# sol trt ta pr*)> pa do dan#« te «ploh umeril.' totato «Oto* SripaUo v va*.' Zde, pa t» t» In * babin mi mrntom bi «o bilo mnffo## itmentl’ Vernino /# eno izmed men/ le letev*/«* M Mpteovolee rtouainn/ i /Mb. Id o#w medi, da mi ta P» pnviatn* Ca okra Prva stran prve številke naše olimpijske priloge iz Sarajeva. Sarajevo je o-limpijske igre sprejel s srcem. Mesto je zaživelo z ritmom, ki je daleč presegal o-bičajnega, navdušenje je doseglo višek. Gosti so bili presenečeni nad toplino gostiteljev in pohvale se niso več štele. Ne samo: sarajevske igre so postale mejnik zimskih prireditev in izkušnje, nabrane med pripravo in izvedbo tekmovanja, bodo služile kot ogrodje za organizacijo naslednjih iger v Kanadi. Ni namreč naključje, da so organizatorji iz Cal-garyja odkupili od Sarajevčanov vse elektronske računalnike vključno z njihovimi delovnimi programi. Izvedba sama skoraj ni doživela »Srebrni« Jure Franko o svojem podvigu v Sarajevu Delil sem uspeh tudi s svojimi navijači« »Dolgo časa po zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu se še nisem prav zavedal, kaj mi srebrna kolajna pomeni. Takoj po olimpijskem veleslalomu na Bjelašnici so sledile druge tekme v tem našem norem ritmu svetovnega pokala, zato tudi ni bilo pravega časa, da bi podoživljal trenutke z Bjelašnice,« je te dni pripovedoval Jure Franko, torej naš smučar, ki je na zimskih olimpijskih i-grah osvojil srebrno kolajno. Potem se je začel direndaj z najrazličnejšimi sprejemi, vabila so prihajala od vsepovsod. Takrat je bilo pravzaprav še manj časa kot med tekmovanji. »Spočil se, v miru premislil in podoživel vse olimpijske dogodke sem lahko šele, ko sem julija odšel na morje, na čudovite Komate. Ta odmor mi ni pomenil samo tako potrebnega miru, ampak sem šele tedaj tudi doumel vse razsežnosti uspeha v sedaj spominja iHtf Sarajevu,« se re Franko. Odmor na morju pa je za Jureta Franka kmalu minil, začele so se trde priprave na novo tekmovalno sezono. »Spet sem prišel v svoj delovni ritem, v svoj element,« je pripovedoval Jure, »tako da sem se lahko o-sredotočil na novo tekmovalno sezono. Uspeh na olimpijskih igrah pa je ostal bolj spomin na vse lepo, kar sem takrat doživel. Pomembno je seveda, da vidiš kako delo obrodi sadove, če se toliko let ukvarjaš s smučanjem. Tega notranjega občutka ti nihče ne more dati, pa tudi vzeti ne,« je še povedal srebrni Jure Franko in dodal: »Ta kolajna mi pomeni veliko, ker sem ugotovil, da je pomenila veliko tudi za vse, ki so spremljali olimpijske igre, za vse tiste, ki so navijali zame tako vneto, zato sem delil uspeh tudi z vsemi tistimi, ki so name računali in me vzpodbujali. To sem najbolj občutil, ko so me moji ožji rojaki sprejeli v Novi Gorici.« PETER LOVŠIN kritik. Z bistvenim problemom tka j z objekti«, pa so se v Jugoslaviji začeli ubadati načelno že pred OI, intenzivneje pa letos poleti. Sedaj se v glavnem pripravljajo na prve izpite in ocene. Če so same igre prinesle denarni dobiček, je ta le delno kritje za razne objekte, ki bodo v Sarajevu ostali desetletja kot trajen spomin na olimpijsko leto in kot o-pomin pri morebitnem neuresniče-vanju izhodiščnih načel. Predsednik organizacijskega komiteja Branko Mikulič je moral že poleti odgovar jati na obtožbe, da so začeli nekateri objekti propadati. Kljub zanikanju tako visoke osebnosti je na dlani, da hitrostno drsališče, proga za sankanje in bob ter obe skakalnici nimajo prave bodočnosti spričo visokih stroškov za vzdrževanje in neznatnega zanimanja za te športne zvrsti. Bodočnost je v alpskem smučanju, ki lahko prinese resničen dobiček, ne gre pa spregledati, da je bil lep del »krunv hcnva«, ki je uresničil olimpijske igre, delno uvožen, predvsem iz Slovenije. Spričo oddaljenosti in brez trdne zimskošportne tradicije bi zato Sarajevo utegnilo postati ne kakšna kolonija velikih mednarodnih turističnih koncernov, v kateri bi domačini nudili le poceni delovno silo. V takem primeru bi prišli na svoj račun Avstrijci. Med OI so njihovi časopisi vodili strupeno gonjo naslanjajoč se na umetnost mogočne in brezhibne organizacije ob pomanjkanju trdne zimskošportne tradicije. Seveda je strupenost izhajala prvenstveno iz drugih virov, trezna analiza iz drugačnega zornega kota pa bi utegnila dati zgolj ugotovitvam tedanjih kritikov nekaj verodostojnosti. Take analize in stvarna možnost izkoriščanja olimpijske reklame bi morale voditi politike in upravitelje k bolj umirjeni zaletavosti pri srednjeročnih ali dolgoročnih organizacijskih programih. Ne more pa mimo prvenstvena potreba po vzgoji športnikov, ki je daleč nad objekti, nad elektroniko in nad organizacijskim bliščem, (k.b.) Los Angeles ’84: bojkot, komercializacija in spektakularnost Bajni zaslužek Stari severnoa meriški izrek »A-nother day, ano-ther dollar« (Nov dan, nov dolar) je z dodatkom mnogih ničel doživel stroje poveličanje v Los Angelesu. Domačim je šlo za bistvo, za dolarje, ki so v ZDA več kot kisik. Športniki so bili le mazilo ogromnega kolesja, ki je skrbelo, da so bili preko televizije navadni smrtniki nasičeni z reklamo in še bolj prepričani potrošniki. Iz športnega vidika so bile olimpijske igre malo več kot odprto prvenstvo ZDA v panogah (redkih), frjer teža odsotnih držav ni prekomerno morila rezultatov, in navadno mednarodno področno tekmovanje v kopici drugih panog. Odsotnost SZ ter skoraj vseh njenih zaveznikov je bila prava mana Za predsednika Reagana. Ob skrajni neinformiranosti Američanov je bilo otročje lahko prepričati široke mase, da so ZDA narod »nemboki-dav«. Val navdušenja ob uspehih je sprožil plaz puhlega patriotizma, fri je znatno pomagal Reaganu pri Ponovni izvolitvi. Binom »olimpiada - Reagan« je bil mi vsak način enkraten, bistvo letošnjih iger — komercializacija — pa se Pojavlja kot nevaren pojav za šport-nike. že v Los Angelesu so morali nbogi maratonci teči ob 30 in več stopinjah vročine, ker je tako zahteva-la televizija. Pred kratkim pa je mo-rala skupina mednarodnih športnih Zvez (plavalna, atletska in telovadna) organizatorjih OI v Seulu potr-diti, da finalnih odločitev v jutranjih urah ne sprejema. Medtem ko je ostali svet igre iz LA že arhiviral, bo na zgolj šport- nem polju zanimiv stik ameriške javnosti s stvarnostjo uspehov na prihodnjih svetovnih prvenstvih in mednarodnih tekmovanjih izredno mučen. Brez udomačenih sodnikov in vsega drugega bodo uspehi kajpak daleč slabši in mit športne velesile se bo žalostno podrl. Slepo zaupanje predsednika MOK Samarancha v organizacijski aparat je bilo letos v znatni meri krivo za športni polom. MOK bo verjetno odslej v večji meri upošteval interese vseh in obdeloval politike pred travmatičnimi posegi. Dokončne odločitve o udeležbi v mednarodno zelo sporni Južni Koreji bodo na tihem padle verjetno prej kot za Los Angeles. Časa za organizacijo morebitne »proliolimpiade« bo zato dovolj. Bruno Križman FW1 v v Irzacan u Carl Lewis (levo) je bil glavni junak losangeleških iger. Osvojil je štiri zlate kolajne in postal pravi simbol te olimpiade. Milijonom in milijonom gledalcev po svetu, ki so OI spremljali po TV, pa bo verjetno ostal v spominu »spaceman z otvorjeno slovesnosti (desno na sliki) . Sergi: »Iz ZDA imam dobre vtise« Letošnjih olimpijskih iger v Los Angelesu so se udeležili tudi trije Tržačani. To sta bila veslača brata Sergi in lokostrelec Di Buà. Med njimi je največji uspeh dosegel 25-letni Giovanni Sergi, ki je v finalu tekmovanja četverca s krmarjem dosegel odlično četrto mesto. Z Giovannijem Sergijem smo se pogovarjali na njegovem delovnem mestu, na tržaškem sedežu RAT, kjer je zaposlen kot monter. »Najprej nekaj spominov na letošnjo olimpiado...« »Spominjam se, da smo se na finalno tekmovanje izredno dobro pripravili, vendar pa nam, žal, ni šlo, kot smo predvidevali. Četrto mesto za reprezentanca*! Velike Britanije, ZDA in Nove Zelandije je bil za nas, po zelo uspešnih kvalifikacijah, prav- zaprav neuspeh.« »Na kratko se predstavi ter nam povej, kako si se na to olimpiado pripravil .« »Veslam že dobriji deset let, lani pa sem na svetovnem prvenstvu v Duisburgu v četvercu s krmarjem o-svojil osmo mesto. Priprave na olimpiado pa so bile dolge in izčrpne. O-limpijski odbor CONI je moral dol go prositi RAI, kjer delam, da so mi dali osem mesecev neplačanega do pusta za priprave. Šest mesecev sem nato bil z ostalimi veslači v Piedi-luccu pri Temiju, saj bi bile priprave v Trstu nepopolne zaradi posebnih vremenskih in morskih pogojev. Jasno je, da z veslanjem, pa tudi z udeležbo na olimpiadi nisem nikoli nič zaslužil, obratno!« »Sedaj pa tvoji vtisi iz Los Ange- lesa.« »Iz ZDA imam samo dobre vtise. Zelo so se potrudili, da bi razkrili znake bojkota in v tem tudi uspeli. Sicer pa sem govoril tudi z atleti iz držav, ki se niso udeležili iger, in vsi so mi potrdili, da bi si želeli nastopa. Še več, za nekatere je to življenjski cilj in ko se jim je ta zrušil, so opustili športno udejstvovanje.« »Kakšna je bodočnost olimpiade in tvoja športna?« »V tem oziru sem zelo skeptičen, saj se olimpijski duh vse bolj izgublja. Kar se pa mene tiče, ne vem, kaj bi v bodoče. Težko je redno delati, pa še vsak dan tudi redno trenirati po več ur, v vseh pogojih in ob vsakem vremenu. O tem bom moral še dobro razmisliti...« D. Jelinčič f ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA ^ optika ititi, foto-kino®§* kontaktne leče Valetič Ivo in Karis Jožita želita vsem klientom vesel božič in srečno novo leto TRST - Ulica Buonarroti 6 - Tel 772-996 (prečna Ul. Rossetti) LASTNIKI IN SODELAVCI PODJETJA WALMOTOR TRST — Ul. Milano 27/A - 16 Tel. 62-862 želijo vsem uspešno novo leto ■■I gradbeno podjetje e| PANGERC Ulica Molino a Vento 10 - Tel. 773-978 34137 TRST GROMch prijateljem in poslovnim partnerjem vesel božič PEKARNA IN SLAŠČIČARNA MARIO VERČ TRST Ul. XXX Ottobre 13 — Tel. 62-830 želi vsem svojim odjemalcem vesel božič in srečno novo leto A. PERTOT metrsko blago podloge pletenine zavese Božična darila za vse okuse. TRST Ul. Ginnastica 22 Tel. 795-998 RESTAVRACIJA - BAR »La Marinella« TRST - Drev. Miramare 323 - Tel. 410-986 Za vsako svečano priložnost spomnite se na naše ribje specialitete Vošči vsem gostom vesele božične praznike PEKARNA - SLAŠČIČARNA ■n» ZUZEK TRST — Ul. Giulia 39 vošči vesel božič in uspehov polno leto 1985 AGRARIA MOČILNIK semena — vse za vrtnarstvo — kmetijski stroji - nadomestni deli za motorne žage. TRST — Ul. Udine 18 — Tel. 418-878 Vsem odjemalcem in prijateljem vošči vesel božič PETROLCHIMICA ADRIATICA f. male KRZNA - JOPE - NAŠITKI SADJE - ZELENJAVA Pellicceria Cervo Dario Husu TRST - Ul. dell'lstria 3 Tekoča goriva za ogrevanje Pogonska goriva Dodatki gorivom Maziva TRST — DOMJO 145 Tel. 817-395 - 824-400 TRST Drevored XX. septembra 16 Telefon: 796301 vsem cenjenim strankam in znancem vošči vesele božične praznike in srečno novo leto MLEKARNA - SLAŠČIČARNA LAURA KOFOL BOLJUNEC 46 Tel. 228-425 OBUTVE TRST PRINCIPE ... mu Korzo Italija 19 — Tel. 68-586 Largo Barriera Vecchia 8 — Tel. 727-027 vošči svojim klientom vesele božične praznike KRZNARSKA DELAVNICA y\cvt\- (Košuta) lastne kreacije po najnovejši modi TRST -r Ul. S. Lazzaro 13 — Tel. 61-634 cenjenim strankam želi vesel božič in srečno novo leto ČISTILNICA - PULISECCO VILMA DOLINA 190 - Tel. 228-530 BAZOVICA - Ul. Gruden 27 želi včsel božič in srečno novo leto D EURAUTO S OPREMA IN NADOMESTNI DELI O. SANCIN SPECIALIZIRAN ZA LEYLAND IN FORD Trst akumulatorji in prevleke za vse avtomobile Ul. sv. FrončiSka 35 Te,e<0n |040 ) 763119 MISH IVI AS H TRST - Ul. G. Gallina 5 Tel. 741-949 ZLATARNA - URARNA A. TREVISAN s.m. Ul. Carducci 27 — Tel. 65-866 — TRST DRAGULJARNA IN ZLATARNA Ca vallar TRST — Ul. S. Lazzaro 15 vošči vsem svojim cenjenim strankam vesele božične praznike in srečno novo leto Gomme MARCELLO Prodaja gum: C E AT — PIRELLI — MICHELIN Predelava in tehnična pomoč TRST - Trg Foraggi 8 - Tel. 724-276 ELEKTROAVTO DELAVNICA SPAGHETTERIA Rojc - Roici Al Puff TRST TRST — Ulico Giulio 28 Tel. 568-907 Ul. dell'Industria 24 SANITARIJE — KERAMIČNE PLOŠČICE — KAMINI ŽELEZNINA — GRADBENI MATERIAL Editma TRST — Ul. dell'Uva 2 — Tel. 411-309 Vesele praznike in vse ...toplo vošči Družina LOVREČIČ La Combustibile DOMJO !\a gostovanju v Červinjanu Lahka zmaga Mebla V odbojkarski moški C-2 ligi Borovcem mestni derbi AUSA PAV — Meblo 0:3 (5:15, 7:15, 13:15) TRAJANJE TEKME: 12, 23, 16 minut. MEBLO: L. in V. Legiša, Kralj, Maver, M. in V. Klemše, Slavec, N. in M. Grgič, Zergol, Gadžo. POTEK TEKME: 1. set 1:0, 1:2, 2:2, 2:5, 3:5, 3:7, 3:9, 5:9, 5:15; 2. set: 1:8, 4:8, 4:13, 7:13, 7:15; 3. set: 5:0, 6:2, 6:7, 10:7, 10:9, 13:9, 13:15. GLEDALCEV: 150. Meblo je v Červinjanu samo formalno potrdil zmago, ki mu je bila določena že pred tekmo. AUSA PAV je stopila na igrišče vdana v svojo u-sodo in z zavestjo, da ne more ogroziti uspeha naše združene ekipe, naše igralke pa so se prav tako zavedale, da imajo novi par točk praktično že v žepu. Prisostvovali smo tako predvsem rutinski tekmi, ki prav gotovo ni navdušila, kar je glede na predpostavko tudi logično. Občasno smo sicer videli nekaj dobrih potez, na kvaliteto igre pa je »agitivno vplivalo veliko število zgrešenih servisov in spre- jemov (predvsem s strani domače e-kipe). Srečanje se je razživelo le v končnici, ko je že zgledalo, da bo mladim domačinkam le uspelo osvojiti vsaj častni set. Neizkušenost AUSA PAV in odločna reakcija Mebla pa sta naredili svoje in tekma se je končala s predvidenim izidom. Kljub prelahki zmagi je bilo sinočnje gostovanje za trenerja Drasiča dober test, da preveri formo svojih igralk in da poizkusi nekaj novih variant v igralnem sistemu. Najzanimivejša je bila nedvomno občasna postavitev Gadžove v cono 2 (del mre- že kjer običajno igra podajačica), kar je tej igralki omogočilo, da je nevarno in ostro napadala s tega položaja, ojačen pa je bil s to potezo tudi blok. Nasplošno lahko rečemo, da so slovenske odbojkarice zadovoljile, še najbolj z ostrim in preciznim servisom v kritične točke nasprotne postave. Z inteligentnimi in učinkovitimi potezami ob mreži pa se je tokrat izkazala Kraljeva. S to zmago se je Meblo tudi matematično uvrstil v skupino za napredovanje v A-2 ligo. (Igor Može) OSTALA IZIDA: OMA Linča Vo-gue - Pordenone 1:3 (2:15, 2:15, 15:4, 5:15), Mogliano Veneto - Nervesa 1:3 (15:11, 12:15, 11:15, 10:15). LESTVICA : Meblo, Pordenone in Nervesa 12, Mogliano Veneto 4, AUSA PAV Cervignano 2, OMA Linea Vo-guc 0. V promocijskem prvenstvu Poraz domovcev in Rontovelcev V košarkarski A-l in A-2 ligi Stefanel in Segafredo doma V zadnjem kolu prvega dela košarkarske A-l lige se bo tržaški Stefani doma (ob 17.30) pomeril z odlič nim Ciao Crem iz Varese ja, videmski Australia» pa gostuje na zanj »nemogočem« igrišču Grana rola. V A-2 ligi bo goriški Segrafredo doma nastopil Proti Landysistemu iz Brindisija. O-STALI SPORED A-l LIGE: Simac -roga. Bertoni - Marr, Jollycolomba-Pi - Bancoroma, Mulat - Indesit, Hon-ky - Peroni, Scavolini - Cantine Riunite. Slalom FIS v Val Badii Uspeh Križaja Jugoslovan Bojan Križaj je osvojil slalom FIS v Val Badii. V dokaj skromni konkurenci je le za dve stotinki sekunde premagal Avstrijca Bernarda Gstreina. Tretji je bil Jože Kuralt. Najboljši od Italijanov je bil E-[rcm z devetim mestom, Tonazzi pa je 'Pil enajsti. Dom — Ardita 72:91 (27:38) DOM: Dornik 11, Kristjančič 17 (5:8), Podberšič, Tertič, Golob 13 (3:3), Uršič 9 (2:2), Cej 17 (1:1), Semolič 5 (1:2), Komel. MET ZA 3 TOČKE : Mascellari in Tdncig 2, Dornik, Uršič in Trevisani 1; PON: Dornik (37); ON: Dom 16, Ardita 18. Domovci so v šestem kolu promocijskega prvenstva popolnoma razočarali, saj so odigrali eno najslabših letošnjih srečanj. O tem zgovorno priča dejstvo, da so v uvodnih 12 minutah gostje popolnoma nadigrali belo rdeče z delnim izidom 27:4. Le tedaj je vstop Kristjančiča in Uršiča nekoliko predramil naše fante, ki so začeli odločneje braniti. To se jim je tudi obrestovalo v napadu, saj so se nasprotniku približali na samih sedem točk (tekla je tedaj 4. min. d.p.). V naslednjih minutah so naši s po novno bledo igro omogočili gostom, da so s hitrimi protinapadi in s preveliko lahkoto polnili Domov koš. Kljub, vsemu prizadevanju se taka igra ni spremenila do konca srečanja in gostje so povsem zasluženo pospravili nov par točk. (M. Čubej) Kontovel Electronic -Shop — Santos 85:88 (43:57) NARAŠČAJNIKI Kontovel — Ferroviario 74:79 (40:36) ŽENSKA A-1 LIGA Ledisan — Spinea 73:61 (36:32) LEDISAN: Pollard 33, Trampuš 15, Monti 8, Bontempi 10, Huez 2, Biasi 1, Collomban 4. Tržaški ženski prvoligaš Ledisan je včeraj s težavo premagal ekipo Spi-nee. V prvem polčasu je bila igra na obeh straneh medla, v drugem pa je tržaška ekipa nadaljevala agresivneje predvsem pod lastnim košem, si priigrala deset točk prednosti ter jih ohranila do konca. (L. Furlan) Med božičnimi počitnicami Namiznoteniški tečaj Med športne panoge, ki so se v zadnjih letih začele počasi razvijati ludi na Goriškem, lahko brez dvojca uvrščamo namizni tenis. Potem ~° so po večletnem premoru pred petimi leti obnovili sekcijo pri goriškem "°mu, je v zadnjih dveh letih prišla do izraza želja po odprtju novih sekcij še v drugih krajih. Tako so v •ansici sezoni redno potekali treningi v Steverjanu v okviru KD Briški Srič, medtem ko je bila pred enim mesecem ustanovljena nova sekdja v Gabrjah, pri domačem društvu. Da bi delovanje ne bilo omejeno zgolj na dvakrat tedenske treninge, temveč da bi prišlo do čim večjih sti-k°v med temi skupinami, je odsek ?a namizni tenis pri TO ZSŠDI, ki !ma nalogo, da koordinira delovanje ln popularizira športno panogo, pripravil nekaj propagandnih pobud. •’rya taka aktija b,o potekala med •^žičnimi počitnicami, ko bo tridnev-ui intenzivni tečaj. Tečaj pa ni namenjen samo članom teh skupin. Nasprotno, udeleži se ga lahko vsakdo, p1 si želi igranja namiznega tenisa. Predvsem dobrodošli bodo začetniki, ?uj je želja organizatorja, da bi se cim več fantov in deklet navdušilo Za to športno panogo. Tečaj, ki ga bodo vodili trije novogoriški trenerji, bo zaradi zaprtja te-mvadnice Kulturnega doma v prostoru ZSKD v Ul. Croce v naslednjih uneh; četrtek, 27., in petek, 28. t.m., od 16. do 19. ure, v soboto pa od 9. do 12.30, ko bo na sporedu zaključno tekmovanje med vsemi udeleženci. (MAL) Albanija boljša od Belgije TIRANA — VI. kvalifikacijski skupini za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu je sinoči Albanija z 2:0 (0:0) premagala Belgijo. Lestvica: Poljska 3 (2 tekmi), Albanija 3 (3), Belgija 3 (3), Grčija 1 (2). Madagaskarja ne bo v Seulu ANTANANARIVO — Vlada Madagaskarja je sklenila, da ne bo poslala svojih tekmovalcev na olimpijske igre leta 1988, če jih bodo priredili v Južni Koreji. 1 Cividin uspešen V 10. kolu moške rokometne A lige je tržaški Cividin osvojil v Brixnu prepričljivo zmago nad Forstom s 25:16. Tržačani imajo na začasni lestvici severne skupine še naprej štiri točke nad bolonjskim Parimorjem. Oropali Sordida Stanovanje predsednika italijanske nogometne zveze Sordida so včeraj o-biskali tatovi. Čeprav je preiskava še v teku, kaže da je plen dokaj bogat, saj so nepridipravi izmaknili denar, dragulje in druge dragocenosti v višini več milijonov lir. Jugoslovanska košarkarska liga Derbi Partizanu V včerajšnjem 11. kolu 1. jugoslovanske košarkarske lige je bil v o-spredju derbi med Partizanom in Cr-veno zvezdo, ki se je končal šele po dveh podaljških z eno samo točko razlike v korist Partizana. Izidi: Partizan - Crvena zvezda 111:110 (99:99, 87:87 , 47:46), Borac - Gibona 73:89 (35:39); šibenka - Bosna 81:86 (42:42), Budučnost - Jugoplastika 77:61 (38:28), Sloga - Zadar 93:91 (47:43). Tekma med Radničkim in IMT bo danes. VLB ligi (zahod) je ljubljanska O-limpija SMELT s 116:95 (50:49) odpravila Borcu, celjska Libela pa je zgubila v gosteh pri Borovu s 94:80 (54:48). Rottoli ubranil naslov Angelo Rottoli je le za las ubranil naslov državnega prvaka v težki kategoriji. Z izzivalcem Guidom Trane-om je namreč remiziral. Tesna zmaga Turčije ISTANBUL — V prijateljski nogometni tekmi je Turčija z 1:0 (1:0) premagala Luksemburg. Edini zadetek je dosegel Ceyhum v 28. min. Prijateljski tekmi Dom - Iskra Idrija Domovci so v petek gostili ekipi iz Idrije, in sicer kadetsko in člansko moštvo Iskre. O srečanjih bomo še poročali, tokrat pa zaradi stiske s prostorom omenimo le rezultat: Dom (mladinci) - Iskra (kadeti) 83:84 (27:44); Dom - Iskra (člani 97:99 (46:42). • nadaljevanje s 1. strani • nadaljevanje s 1. strani Jadran ti'Ly nikdar v dvomu. Tokrat je na Srišče stopilo manj igralcev, to pa ker je bila to tekma proti nevrednemu tekmecu za končnico pr-enstva in je bila torej važna tudi razlika, če bomo tudi v nasledim tekmah ponovili tako igro, lahko acunamo, da se bomo prebili na um vrh lestvice.« (Marko Oblak) Jadran — Pulloveria San Donà 102:93 (60:42) JADRAN: Ban 35 (8:12), Čuk 20 K. Starc 20 (1:2), Rauber 6, I. Starc 10 (2:4), Daneu 11 (5:8), Gulič, Žerjal, Sosič, Vremec. SAN DONA’: Ortenzi 10 (2:3), Rc-ghelini 2, Vicentini 21 (9:11), Tubia 15 (1:2), Facchin 12 (2:2), Gobbo 21 (1:1), Maltecca 7 (1:2), Guerra, Giovanni Coppo, Giuseppe Coppo 5 (1:2). SODNIKA: Mascheroni in Croci iz Varese ja; PM: Jadran 18:30, San Donà 17:23; SON: Jadran 22, San Donà 28; PON: Giuseppe Copilo (28), Maltecca (39) in Tubia (40); 3 TOČKE: K. Starc, Ban, Tubia (2) in Facchin (2); GLEDALCEV: 1.500. Jadranovci v številkah METI ZA 2 TOČKI: Ban 12:21, Čuk 9:15, K. Starc 8:13, Rauber 3:6, I. Starc 4:7, Daneu 3:7. METI ZA 3 TOČKE: Ban 1:2, Čuk 0:1, K. Starc 1:2. SKOKI: Ban 11 v obrambi, 6 v napadu; Čuk 6, 3; K. Starc 1, 0; Rauber 5, 0; I. Starc 2, 1; Dancu 3, 3; Žerjal 1, 0. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Ban 3, 6; Čuk 1, 1; K. Starc 2, 4; Rauber 5, 1; I. Starc 3, 1; Daneu 1, 0; Žerjal 1, L ASISTENCE: Ban 7, K. Starc 1. BLOKADE: Čuk 1. OSTALI IZIDI: Fulgor Forlì - Ital-monfalcune 94:91; Basket Ravenna -Stefanel Treviso 69:70; Pallacanestro Vicenza - Castelfranco 97:78. Nuova Pallavolo Trst — Bor JIK Banka 2:3 (11:15, 5:15, 15:9, 15:11, 12:15) TRAJANJE SETOV: 25’, IV, 20’, 25' in 30’. BOR JIK BANKA: Grilanc, Stan čič. Batič, Gasparo, Pernarčič, Budin, Zubin, Gombač, Brana, Škabar, Furlan. Bor JIK Banka je v mestnem derbiju z NPT izbojeval zlata vredni točki. Srečanje je bilo polno preobratov, napeto, manjkalo ni niti lepih akcij od samega začetka do zadnjega sodnikovega žvižga, za nameček pa je trajalo več kot dve uri. Naši fantje so izredno obetavno pričeli in povedli celo v nizih z 2:0. To pa mlade in zagrizene nasprotnike ni niti najmanj iztirilo, saj so u-speli celo izenačiti. Najbolj zanimiv je bil zadnji, peti niz, ko je moral z igrišča (zaradi krča) Stančič. To je naše fante nekoliko zmedlo, toda ob menjavi igrišča so še naprej vodili z 8:4. Končnica seta je bila sila razburljiva, a se je srečno iztekla za naše fante. Izredno srečni in obenem nesrečni Stančič nam je po tekmi povedal naslednje : »Sama igra je bila precej lepa. V prvih dveh setih smo dobro servirali in tudi obramba je bila če-sto na mestu. Potom pa naši servisi niso bili več tako natančni in nevarni, tako da je domačin bolje organiziral napad. V zadnjem odločilnem nizu smo bili spet boljši od žilavega nasprotnika, kar nam je prineslo zasluženo, toda izredno težko zmago.« (G.F.) Olympia Terpin — VBU Videm 1:3 (11:15, 15:7, 12:15, 13:15) Olympia je zapravila enkratno priložnost, da bi ohranila prvo mesto na lestvici. Z videmsko ekipo je potegnila krajši konec, potem ko je zgledalo, da bo prevladala boljša kondicija in boljša priprava goriške še-storke. Vendar so Videmčani, ki so prišli na igrišče v šestih in še to zelo pozno, pokazali dobro igro, borili so se za vsako žogo in jim je šlo od rok, medtem ko so slovenski igralci naleteli na zelo slab dan in nič jim ni uspevalo. Od napada do obrambe in ogromno zgrešenih servisov, zlasti slab je bil sprejem. Upajmo, da se taka predstava ne bo več ponovila in da bo v prihodnjem letu Olympia znova zaigrala kot doslej. (M. Š.) MOŠKA D LIGA Volley Duke 80 — Naš prapor 3:0 (15:13, 15:6, 15:3) TRAJANJE SETOV: 30’, 15’, 16’. NAŠ PRAPOR: Černič, Sošol, Bev-čar, Komel, M. Sošol, Mikluš, Mervič, Grinover, Klanjšček. Povratni del prvenstva moške D lige je Naš prapor nerodno začel. Na gostovanju v Trstu so Brici gladko klonili proti šesterki Volley Duke 80 in tako zdrknili na 3. mesto skupne lestvice. Naš prapor je v tem srečanju’ zaigral precej megleno, posebno pa neučinkovit je bil tokrat napad, glavno orožje briške šesterke. Sloga — Italcantieri Tržič 1:3 (1:15, 10:15, 15:11, 4:15) TRAJANJE SETOV: 12', 18', 20', 12’ SLOGA: Gulič, Hrovatin, Simonič, Kralj, A. in M. Komar, De Walder-stein, Zgubin, Bandelj, čač, Sain, To-gnetti. Tudi tokrat Slogi ni uspelo osvojiti tekme. Igrala je zmedeno, medlo in pešal je še sprejem. Le v tretjem nizu so se fantje razigrali, vendar ne dovolj. Ponovno so popustili in po četrtem setu prepustili točki nasprotniku. (Simonič) ŽENSKA C-1 LIGA Sioga — Rinascita Bagnacaval-lo 0:3 (7:15, 6:15, 7:15) TRAJANJE SETOV: 26', 12', 18’. SLOGA: Adam, M. in T. Križman-čič, Malalan, Sosič, S. in V. Vidali. Slogašice so včeraj odigrale svojo letošnjo najslabšo tekmo. Bile so premalo zbrane, lahko bi rekli skoraj odsotne. Začetki vseh treh setov so bili sicer izenačeni, nato pa sta slab sprejem in serviranje onemogočila naši ekipi povoljnejši izid. (Inka) Breg — Mizar Boschi 1:3 (9:15, 16:14, 8:15, 11:15) TRAJANJE SETOV: 20', 26’, 20’ in 22'. BREG: Žerjal, Slavec, V., K. in D. Kocjančič, Stepančič, Rauber, Furiarmi, Kus, Debenjak. Brežanke lahko obžalujejo, da so favoriziranim gostjajn prepustile obe točki, ki bi ob malo bolj samozavestni igri brez težav lahko ostali doma. Že sam začetek tekme ni obetal nič dobrega za »plave«, saj so gostje povedle z 10:1 in 13:5. Čeprav so nato Brežanke bolje zaigrale, velike prednosti gostij niso mogle nadoknaditi. V drugem setu so domačinke bolje nadaljevale, bile stalno v vodstvu in v izenačenem boju slavile na razliko. Ta set pa je bil vse, kar so »plave« tokrat pokazale, saj smo v 3. in 4. nizu prisostvovali tehnično skromni tekmi, v kateri pa so gostje pokazale nekaj več odločnosti, kar je bilo dovolj, da so slavile proti nerazpoloženim domačinkam. (R. Gruden) ŽENSKA C-2 LIGA Friulexport — Pastificio Crisci 3:0 (15:3, 15:5, 15:7) TRAJANJE SETOV: 10, 13 in 13 minut. FRIULEXPORT: Venier, Ušaj, U-mek, Garbini, Pertot, Foraus, Ukmar, Žerjal, Mauri in V. Stoper. Tako gladke zmage proti neposrednemu nasprotniku v boju za uvrstitev v skupino za napredovanje ni morda nihče pričakoval. Botrovala ji je slaba igra Goričank, ki so se Friulexporta očitno bale, pa tudi zanesljivost naših deklet, ki so strle vsak poskus nasprotnic, da bi jih vendarle ugnale. Po tej zmagi so se možnosti združene ekipe, da osvoji eno prvih treh mest, znatno povečale. Naj omenimo še, da je standardna podajačica Saška Pertot sinoči prvič v letošnji sezoni lahko igrala vso tekmo, čeprav še ni povsem okrevala. Kontovel Electronic Shop — Sangiorgina 2:3 (15:10, 6:15, 15:11, 7:15,12:15) KONTOVEL: Ban, Čemjava, Pra-šelj, Daneu, Maver, Gruden, Legiša, Conestabo, Purič. Kontovelu ni uspelo oddolžiti se Sangiorgini za poraz iz prvega dela prvenstva. Kot prva tekma se je tudi ta končala pri izidu 3:2. Vundar so sinoči domačinke imele več priložnosti za zmago. V petem setu so vodile do 12:10, ko so nasprotnice s petimi res močnimi servisi zaključile tekmo v svojo korist. (J.B.) ŽENSKA D LIGA Bor — Killjoy 1:3 (9:15, 15:3, 11:15, 9:15) BOR: Vodopivec, čač. Bandi, Košuta, Požar, Favaretto, Centazzo, Superina in Tomšič. Borovke nadaljujejo s serijo medlih nastopov in po briljantnem začetku sedaj celo tvegajo izločitev iz skupine za napredovanje. »Plave« so nastopile v precej okrnjeni postavi, kar pa v zadnjih kolih ni novost. Sinoči jih je pokopal zlasti sprejem servisa in pa pomanjkanje enakovrednih menjav. Res škoda, saj v popolni postavi borovke prav gotovo ne bi izgubile. Corridori! — Sloga 3:1 (15:11, 6:15, 15:1, 15:8) SLOGA: M. in V. Dmovšček, Filipovič, Kokoravec, Križmančič, Milkovič, Mijot, Morpurgo, Purič, Vidali. Po pričakovanju so v Fogliami mlade slogašice izgubile in to z istim izidom kot v prvem kolu. Tokrat smo bili priča slabi tekmi, saj sta obe e-kipi prikazali medlo igro. Na obeh straneh mreže je bilo veliko začetniških napak, malo agonizma, zmagala pa je ekipa, ki je bila v odločilnih trenutkih prisebnejša in izkušenejša. (Inka) Sovodnje Centralsped — Inter 1904 3:0 (15:7, 15:7, 15:4) SOVODNJE CENTRALSPED: V. Cijan, Černič, Cotič, Petejan, Petean, Gabriella in Giuliana Lopresti, Pellegrini in Vižintin. Tudi v zadnjem letošnjem nastopu so Sovodenjke slavile prepričljivo zmago nad zadnjeuvrščenim Interjem 1904. Nasprotnice so zelo mlade, a se na Goriškem niso predstavile ravno v najslabši luči in so se našim igralkam kar solidno upirale v prvih dveh setih. Trener Bajt je na igrišče poslal vse razpoložljive igralke, teh pa je bilo le devet, ker so nekatere bolne. (M.K.) MLADINSKA ODBOJKA DEČKI: Bor - Prevenire 3:1 (11:15, 15:6, 15:9, 15:0); Volley Club - Sloga 0:3 brez boja; Naš prapor - Turi acco 3:2. Tradicionalno srečanje med Borom in Slovanom Včeraj je bilo v Borovem športnem centru na stadionu »1. maj:: tradicionalno srečanje med košarkarskimi moštvi Bora in pobratenega Slovana iz Ljubljane. O srečanju bomo še poročali, danes navedimo le rezultate. MINIBASKET: Bor Slovan 71:81; PROPAGANDA : Bor - Slovan 55:59 (32:24) (54:54); DEČKI: Bor - Slovan 55:54 (26:15) (52:52); KADETI: Jadran F arco - Slovan 77:103 (36:43); VETERANI: Bor Slovan 69:96 (34:50). Falcao še dolgo z igrišč Ameriški zdravniki, ki so operirali Rominega veznega igralca Paula Roberta Falcaa, napovedujejo, da bo za okrevanje brazilski as potreboval najmanj tri mesece. t i • <• V\\V:l/i':'v'' ■ ••>:.*■» • : • •. . *../., * *, > • • •,. ‘ . '«V,- ^Jv T ■ -•%: N\ * x. -A - » \ pdtt.-#'v*v > - v; / ^taHì * / -raa^i^.-e? X •-=*<;/ ...... .- ,. . . x .... ...... .... -,. , . . S ikivy ... v v ^ ; »«* , ^.- *. • "V ‘. _' \ . • y ' ' .X o> -Ti ?! M H ^ii 'i i '•. KMEČKA BANKA GORICA KMEČKO DELAVSKA POSOJILNICA V SOVODNJAH KMEČKO OBRTNA HRANILNICA V DOBERDOBU HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA - NABREŽINA TRŽAŠKA KREDITNA BANKA d.d. TRST Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Ob predavanju ljubljanskega strokovnjaka prof. Strela Pomembnost znanosti v športu V Gregorčičevi dvorani v Trstu je predaval prof. Janko Strel z ljubljan ske fakultete za telesno kulturo. Točneje povedano, šlo je za delovni sestanek z razgovorom in razpravo o prodoru znanstvenih ved v telesno-kulturne dejavnosti. Po začetnem prikazu stanja v svetu, v Evropi, v Jugoslaviji in Sloveniji in po posredovanju nekaterih o-cen s strani razgledanega gosta, so Posegli prisotni člani DTK, 10 ZSŠDI in nekateri posamezniki v razpravo s svojimi stališči in vprašanji. Iz vsega povedanega se je izluščilo spoznanje, da je v našem prostoru strokovnost že prisotna v marsikateri panogi ali odseku društva ter na šolah, smo pa še precej nebogljeni glede koriščenja znanstvenih raziskav in dognanj in glede spreminjanja le-teh v strokovno prakso. Razen posameznikov, ki posvečajo nekoliko več časa Pregledom pred načrtovanjem sezon- skega dela in razen raziskave širšega značaja, opravljene na Goriškem jeseni 1982, se vse ostalo delo snuje na spoznanjih, do katerih je znanost prišla pred nekaj desetletji. Mnenja prisotnih so bila izražena s kritičnim, a ne obtoževalnim duhom. 0-čitno je namreč, da ni telesna kultura zmožna zaradi organizacijskih preobremenjenosti oddvojiti nekaj sil tudi za raziskavo. Kadri, ki živijo ob robu tega gibanja, pa ne čutijo potrebe po pristopu take vrste. Vendar je jasno nekaj : povezava z znanostjo in raziskovanjem ni sicer edino odrešujoča in odločilna za uresničevanje zastavljenih načrtov, lahko pa jih izboljša; nadalje je uporabi izsledkov prvina uravnovešenja krivulje uspešnosti. Z doslednejšim proučevanjem fizioloških, biomehaničnih in psiholoških značilnosti mladih posebej in prebivalstva na splošno bi se odprle možno- sti izboljšanja teh značilnosti. Telesna kultura bi lahko prispevala bistvenejši delež h kakovosti življenja naše skupnosti. (R. A.) A Včeraj sta stopila v skupno življenje NEVENKA ŠKRLJ in BRANKO JAZBEC Svoji vaditeljici in odbornici ter soprogu iskreno čestita ŠK Kras A V Jamljah sta se poročila TIZIANA in SILVANO Čestita jima ŠD Mladost Italijanska B liga Triestina v Empoliju V italijanskem prvenstvu nogometne B lige čaka danes Triestino težko gostovanje v Empoliju proti istoimenski ekipi. Slednja je bila pred zadetkom prvenstva sicer najresnejši kandidat za izpad, vendar pa ima danes celo enako število točk kot Triestina sama. Igralci Empoli ja so svoje tehnično pomanjkljivost nadomestili z izdatno mero borbenosti, ki pride na dan predvsem v domačih tekmah . Triestina se dobro zaveda, da j° čaka ogorčen boj, zato pa so se na tekmo dobro pripravili. DANAŠNJI SPORED B LIGE: Arez-2? - Bari; Bologna - Taranto; Cagliari - Padova; Catania - Campobasso; Empoli - Triestina; Genoa - Monza; Lecce - Perugia ; Pescara - Parma; Pisa Cesena ; Varese - Sarti benedet-tese. Breg prejel priznanje za disciplino Na vsakoletni svečanosti, ki jo redno prireja pokrajinska federacija CONI ob koncu leta, je ŠD Breg od te osrednje vsedržavne olimpijske organizacije prejelo prestižno priznanje za zgledno vedenje in disciplino, ki so jo pokazali nogometaši tega društva v vseh ligah, kjer so nastopali. ŠD Breg je namreč prejšnjo sezono prejel disciplinski pokal »Zulian«. Denarno nagrado pa je poleg Brega prijelo še FC Primorje. V 1. ITALIJANSKI LIGI Platini proti Maradoni V italijanski nogometni A ligi bodo danes odigrali nekaj zanimivih tekem. Vodilna Verona se bo podala v Como, kjer ne bo imela lahkega dela, njen prvi zasledovalec Torino, ki pravzaprav igra nad svojimi sposobnostmi, pa se bo v Bergamu spoprijel z Atalanto. Inter bo gostil Samp dorio, ki ima enako število točk kot milansko moštvo. V Turinu si bosta stala nasproti slovita Platini in Ma-radona, v Vidmu pa bo skušal Udinese brez Žica premagati Fiorentino, ki jo že dalj časa tarejo raznovrstne krize psihološkega in tehničnega značaja. Videmsko moštvo mora nujno zmagati, saj bi bilo v nasprotnem primeru njeno stanje nadvse kritično. DANAŠNJI SPORED A LIGE: Asco-li - Milan ; Atalanta - Torino; Avellino - Lazio; Como - Verona; Inter -Sampdoria; Juventus - Napoli; Roma - Cremonese; Udinese - Fiorentina. mnenje Aido itupei Proti malodušju Včasih se prikrade malodušje. Težave, ovire, nasprotovanja, slučajni vzroki, napake in osebna krivda so vzroki, ki privedejo do občutkov nemoči in do vzgiba, da bi se prepustili toku. Telesna kultura ni izjema in prihaja tudi v tem delovanju do občutkov neperspektivnosti tistega, za kar smo se zavzemali, za kar si prizadevamo. Da je dvom pogoj napredka, zveni precej papirnato, vendar u mestno za naš primer. Potrebno je, da same sebe preverjamo in razčlenimo osnovna izhodišča zato, da izboljšamo njihovo uresničitev ali, če je potrebno, spremenimo njihove značilnosti. Prvine človečnosti, širine, demokratičnosti, ki so tesno povezane z masovnostjo, s kakovostjo pod pogojem možnosti vsem, z ravnotežjem prisotnosti na igriščih z vzgojnostjo, z zdravjem in še s čim, so postavljene pod irprašaj v trenutkih uresničenja velikih tehničnih dosežkov. Ko se razširi novica o novem rekordu, ko preberemo zmagovite izide enega in istega moštva, ko prisostvujemo brezhibnemu izvajanju telovadca na vseh orodjih, se zgodi, da se nam poleg občudovanja porodi tudi občutek nebogljenosti za vse tisto, za kar se naprezamo. Porodi se vprašanje, čemu napor, če so nam najvišji dosežki nedosegljivi. Nedosegljivi so tudi srednje visoki cilji. Toda nebogljenost je v takih trenutkih znak napačnega pojmovanja; je znak, da smo se že dlje časa prepustili miselnosti uspešnosti, doseganja rezultatov, premagovanja nasprotnika. Kdor prebere današnje mnenje do konca, lahko razbere, da se gotovo ne zavzemam za možnost stopanja na igrišče in steze z željo po porazu ali pa podpoprečnem izidu. Gre za duha s katerim pripravljamo vadbo, s katerim se vpišemo na turnirje in prvenstva, na srečanja in dvoboje. Gre za izbiro prvin, ki se nam zdijo najbolj važne: gli visok izid za vsako ceno — tudi za ceno zloma ob porazu — ali bogatenje svoje osebno sti v okviru bogatenja okolja, kjer se dejavnost odvija. Seveda tudi dosežek, tudi zmaga bogati, toda ne za ceno žrtvovanja človečnosti, zdravja ali za ceno visokih naložb v maloštevilne na račun gibanja za vse. Zmaga in dosežek naj bosta spremljevalca, morata biti vzporedna dejavnika zastavljenega načrta. Kje je uzakonjeno, da pomeni motorična dejavnost ravno težnjo k rekordu, k izražanju moči in napadalnosti? Vemo, da spada tako pojmovanje v določen sistem vedenja in gledanja na svet. Del tega sveta smo tudi mi: Istočasno na robu in na križpotu. Dovolj pa smo samozavestni, dovolj miselne prožnosti imamo, dovolj zgodovinske zavesti imamo, da lahko razmišljamo in ukrepamo po svoje, da zastavljamo in branimo vrednote, ki se nam zdijo umestne. Posebno, če smo si svest-ni, da nismo ravno osamljeni v svojih gledanjih na telesno kulturo in na tekmovalni šport posebej; če pomislimo, da je plavanje proti toku večkrat osvežujoče in krepi tako posameznika kot širšo skupnost; če se prepričamo, da danosti ni dovolj razumeti, temveč jo je treba spreminjati; če vemo, da lahko pogojujemo spremembo z vztrajnim delom. Ne smemo imeti občutka zapečkar-stva, če se zavzemamo za vrednote, ki bi se dale označiti za nepro-dome, kajti naivno se motijo tisti, ki menijo, da je laže zavzemati se za človečnost in vzgojnost, ker nič ne stane, kot pa dosegati odmevne tekmovalne izide. Za uspeh druge vrste so dovolj štiri, pet, morda šest let, za uresničitev prvih postavk je potrebno pol življenjske dobe, če o-menimo le časovni dejavnik. domači šport obvestila ZSŠDI “hvešča, da odpade plavalni tečaj v L'P'ci dne 25. decembra in 1. januarja 1985. ŠD MLADINA »bvešča, da se začasno prekine pred-smučarska telovadba in se ponovno Prične v ponedeljek, 7. januarja 1985, po običajnem urniku. KOMISIJA ZA NAMIZNI TENIS PRI TO—ZSŠDI ZA GORIŠKO fdredi med božičnimi počitnicami tri-apevni intenzivni tečaj v namiznem te-aisu, ki bo v spodnjih prostorih ZSKD, Olica Croce 3. Tečaj bo v naslednjih aaeh: četrtek, 27. 12., od 16. do 19. Ure; petek od 16. do 19. ure ter v soboto od 9. do 12.30. Tečaj bodo vodili trije trenerji in se ka lahko udeležijo začetniki, kot izkušeni igralci. Kogar to zanima, naj se predstavi v športni opremi na vadbenem mestu. SMUČARSKI ODSEK ŠZ BREG Prireja smučarski tečaj, ki bo v Sap-Padi 13,, 20. in 27. januarja ter 3. februarja prihodnjega leta. štiri nedelje Prevoza in tečaja stane 68 tisoč lir, sa-•no prevoz 46 tisoč lir ter samo tečaj '■'* tisoč lir. Vpisovanje je vsak delav-®'k na sedežu društva od 20. do 21. ure do vključno 28. t. m. Vabljeni! SK DEVIN sporoča, da odpade zimovanje v Domu Mangart v Žabnicah zaradi pomanjka-nJa snega. SK DEVIN brireja v dneh 6., 13., 20. in 27. januarja 1985 smučarski tečaj na Trbižu. Cena *a prevoz in 12-urni tečaj je 65.000 lir, ijkmo prevoz 44.000 lir. samo tečaj 25.000 lir. Zainteresirani se lahko prijavijo pri odbornikih kluba ali na tele-"»sko štev. 200-236, 208-551 in 910-327 ^ključno do 30. t. m. s plačilom polo-v,čne cene. Danes NEDELJA, 23. decembra 1984 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Žavljah: Zaule - Vesna: 14.30 pri Domiu: Domio - Zarja. 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Trebčah: Primorec - Kras; 14.30 v Doberdobu: Mladost - Fogliano; 14.30 v Padričah: Gaja - Chiarbola; 14.30 v Dolini : Breg - Sant’Andrea. NARAŠČAJNIKI 9.00 na Opčinah, Ul. Alpini: Opicina -Vesna; 10.30 v Bazovici: Zarja - Roia-nese; 10.30 v Dolini: Breg - Campanelle; 10.30 v Tržiču: Italcantieri - Sovodnje. NAJMLAJŠI 10.30 v Miljah: Muggesana - Breg: 10.30 v Repnu :Kras - Opicina. KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 na Opčinah: Polet - Bor Radenska. NARAŠČAJNIKI 11.00 na Opčinah: Polet - Libertas. DEČKI 8.30 v Trstu, Trg V. Veneto: Ferroviario - Sokol. PROPAGANDA 15.00 v tržaški športni palači: Servo-lana - Bor. NAMIZNI TENIS MOŠKO PROMOCIJSKO PRVENSTVO 10.00 v Tržiču: Italcantieri C - Kras; 10.00 v Križu; Mladina - Chiadino A. ŽENSKO PROMOCIJSKO PRVENSTVO 14.00 v Repnu: Kras B - Dom, Kras A - Kras C. ODBOJKA DEČKI 9.30 v Trstu, telovadnica v Ul. Zan-donai: Volley Club Trst - Sloga. NOVA TRGOVINA ŠPORTNE OPREME sport 2 ŽELI VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO Prosek 551 — Telefon: 251040 Opčine, Narodno ul. 87 — Telefon: 213193 PLOŠČICE IN SANITARNI MATERIAL panto ROLICH Nabrežina 35/c Tel.: 040/200371 Zastopstvo za TRST in GORICO posebnih lesenih oken in vrat Prihranek do 30% goriva Možnost državnega prispevka do 30% vrednosti naložbe na podlagi zakona St. 308 z dne 29/5/1982. ^AGENCIJA Edi Prefečj ZAVARUJE NUDI • pred nezgodami • • pred požari • • pred tatvinami • • kredite avtomobile potovanja z letalom % blago na kamionih, vlakih, ladjah brezplačno konzulenco in pravno pomoč v slučaju avtomobilske nesreče v Italiji in v tujini. e stavbe • penzije • jamstvo v carinskem u| cicerone 8/A poslovanju 34133 TRST • poroštvo (iva, invim, itd.) Tel. (040) 630674 1872 Ar# tjm HALI A assicurazionlJ □isaiiSc* EXPERT ZANUSSI - GRUNDIG - ITT - ORION PHILIPS - SABA - SONY - TELEFUNKEN Nudimo sedemdeset modelov TV-COLOR najbolj znanih proizvajalcev. °d prenosnih 9 palcev do 27 palcev. Vsi so razstavljeni v trgovini Romani v Ul. Revoltella 10. Pričakujemo vaš obisk, da bomo popestrili vaše večere. Prodajamo jih po najbolj ugodnih cenah in tudi na obroke do 40 mesecev. rosei vesele praznike Ramam vaša trgovina BSCperf v Trstu Ul. Revoltella 10 Naročnina: Mesečna 10.000 lir - celoletna 120 000 lir. • V SFRJ številka 25.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 180.00, letno 1.800 00 din. za organizacije in podjetja mesečno 250.00, letno 2.500.00 din. Poštni tekoči račun za ltall|o Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delovnikih trgovski 1 modul Išir 1 st . vis 23 mmj 43 000 Finančni m legalni oglasi ? 900 lir /o mm višine v širim 1 stolpca Moli oglasi 550 lir besedo Ob pro/mkih povišek 20' IVA 18 ; Osmrtnice zahvale m sozolio po formatu Oglasi i/ dežele Furlanije Jurske krajine se noro čoio pn oglasnem oddelku PUBLIEST Trst Ul Momecchi 6 tel 775 275 IIm 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pn podružnicah SPI primorski M dnevnik 23. decembra 1984 TRST Ul. Montecchi 6 PR 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogomil Samsa Izdaja L J in tiskar' ZTT Trsi &an kaRenske zve» Ceeopienih zeloZrakov FIEG Prebiranje telegrafskih novic v besedi in sliki Predpraznični utrip evropskih mest LONDON, BONN, RIM, BRUSELJ, PARIZ, BERLIN — Sprehodimo se za hip po evropskih mestih in poglejmo, kaj se v njih dogaja v teh prazničnih dneh. Glasilo irske organizacije IRA obljublja, da bodo z atentati nadaljevali tudi v prihodnjem letu, pa čeprav so letos imeli v spopadih z angleškimi vojaki in policisti pet mrtvih. Ob takšni napovedi Angležem najbrž ne more biti prijetno pri srcu. Prav gotovo pa ni prijetno pri srcu tudi tisti komaj 35-letni poslovni Nem ki (njenega imena niso objavili), ki je v neki telefonski kabini v Wies-badnu pustila (in torej izgubila) torbico z 98 tisoč frankov (okoli 60 mili jonov lir), s katerimi je za božič sebi nameravala kupiti (kakšen neki?) avtomobil. Zaporniki v Rebibbii v Rimu bodo te dni imeli prijeten obisk. Na pobudo Radiouno jim bodo peli znani italijanski popevkarji in med njimi tudi Claudio Villa. Program bodo predvajali od 7. do 11. januarja. Belgijske gozdarje te dni mučijo -vse drugačne skrbi. S svojim letošnjim »pridelkom« smrečič ne vedo kam. Kar 90 odstotkov od okoli 3 milijonov drevesc so prejšnja leta pro- dajali v Francijo, letos pa se je ta trg zaprl, ker so Francozi leta 1976 zasadili veliko drevesc, ki so letos »dozorela« za sečnjo. Zato so božična drevesca v Belgiji te dni po 600 lir komad. Če je s tem Francija prihranila na svoji plačilni bilanci, pa so francoske družine marsikaj prihranile z na- kupi na razprodajah, ki so jih trgovci letos začeli že pred prazniki, torej kakšen mesec poprej kot običajno. Blago ponujajo tudi za 50 odstotkov ceneje, da bi privabili povprečnega Francoza, katerega kupna moč se je občuto zmanjšala. Toda nadpovprečni Francoz si še vseeno lahko privošči Silvestrovo večerjo v lokalih »La Tour d’Argent« in »Chez Ma-xim’s« za 400.000 lir na osebo. Pri vsem tem pa imata oba lokala že lep čas vse zasedeno, kar oznanja tudi napis na vhodnih vratih. Vzhodnim Nemcem te dni ne manjka hrane, radi pa bi svoje prihranke trošili za potovanja v inozemstvo, nakup komp juter jev, avtomobilov itd. Fotoaparati in gramofonske plošče, za katere se te dni trgajo v Berlinu a-meriški, angleški in francoski turisti, jih ne zanimajo več. Tako se nam zdi, da sta še najbolj srečna (na sliki) tale dva upokojenca na Trgu Navona v Rimu, ki so jima malo mar vse dobrote na stojnicah okoli njiju in ves sneg, ki je pobelil turistične kraje v Alpah. Zadovoljna sta že zaradi tega, ker ju ob tem času tako prijetno greje toplo mediteransko sonce. Patrizia Pellegrino NEAPELJ — »Night and day« je znana, čeprav že nekoliko priletna uspešnica nepozabnega Cola Porteria. Po njej so imenovali tudi novo televizijsko oddajo na 1. državni mreži, v kateri bo nastopila stasila Patrizia Pellegrino. Nepoštenim trgovcem slaba prede RIM — Skušali so opehariti stranko, a stranka je spregledala njihovo nakano ter jih zatožila. Letošnji božič si bodo bridko zapomnili v najbolj znani rimski slaščičarni »L’Euclide«, kjer so nekemu kupcu prodali 60 dkg slaščic in v ceno zaračunali tudi 50 g zavojnega papirja. Pretor IX. kazenske sekcije v Rimu Gianfranco Amendola je odredil zaprtje trgovine, ki se je pregrešila proti zakonskim določilom o čisti teži: zakon namreč zapoveduje, da je na vsakih 100 g blaga dovoljeno vračunati v ceno le 2 g embalaže, njena teža pa v nobenem primeru ne sme preseči 13 gramov. Slaščičarno so včeraj zaprli, mestni redarji pa so na navojnice obesili tablo z napisom: zaprto zaradi goljufije. Vse kaže, da je IX. rimska kazenska sekcija sklenila.stopiti na prste vsem trgovcem, ki bodo skušali opehariti svoje stranke. Doslej jih je uščenila že okrog štiristo. Polemika med Romunijo m Madžarsko BUKAREŠTA — Nadaljuje se polemika med Romunijo in Madžarsko glede Transilvanije in spornega traktata v Trianonu, francoskih gradovih v Versajskem parku. Tu je bila namreč l. 1920 sklenjena pogodba med Madžarsko in antanto: Madžarska je tedaj izgubila dve tretjini svojega ozemlja. Romunska revija »Literarna Romunija« je nedavno tega napadla madžarsko revijo »Kritika« zaradi objave nekritičnih spominov Istvana Biba, funkcionarja madžarskega notranjega ministrstva v l. 1946, ki je odobraval dunajski »diktat«, po katerem je morala Romunija l. 1940 fašistični Madžarski odstopiti velik del severne Transilvanije. L. N. Tolstoj KAVKAŠKI UJETNIK Ilustriral ŽELJKO L0RDANIČ Pazniku je voščil vesel božič FOLSOM (Kalifornija) — Bo že držalo, da prazniki zbližujejo vse ljudi, ali kaj takega kot se je primerilo jetničarju tukajšnjega zapora, meji že na posmeh. Stephenu Wilsonu, morilcu lastne tašče, je uspelo pobegniti iz kaznilnice, kjer je že petnajsto leto prestajal svojo kazen. Sedeti hi moral še deset let, a nenadoma se mu je ponudila edinstvena priložnost za beg. Skril se je v neki tovornjak in se z njim odpeljal na prostost. Kljub temu pa ni pozabil na svojega paznika, mu po telefonu voščil srečen božič in ga zaprosil, naj v njegovim imenu stisne roko tudi drugim ječarjem. Kajpada je skrbno zamolčal, kod se sedaj potika — hvaležna misel pa ga najbrž ne bo otela tiralice. «LINEA* ... AOUASCUTUM! Angleški stil. Priznani krojaški mojstri so sešili plašče, površnike, lodne in izredno elegent-no krojene dežne plašče. Njihov stil: Aquascutum of London! Bogata izbira v trgovini «LINEA», Ul. Carducci 4. Trst. visoka moda in konfekcija po naročilu SONY. HOME COMPUTER uspešnejši tudi v šoli! NOVOST SONY! Hišni računalnik SONY HIT-BIT, model HB 55 P in HB 75 P. Čudovit dizajn ter izredne kakovosti. Na razpolago na desetine kaset s šolskimi argumenti. Najbolj zabaven način, da postaneš uspešnejši tudi v šoli! Informacije In demonstracije pri EDINEM DISTRIBUTERJU V TRSTU: METROMARKET TRST — UL. F. FILZI 4 — VOGAL UL. TORREBIANCA