Naročnina
Dnevna Izdajo
za državo SHS mesečno 20 Din polletno 12O Din celolcino 210 Din
za inozemsrvo
mesečno 35 Din nede>|ska Izdala celoleino v Jugoslaviji SO Din, za inozemstvo 100 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
1 stolp, petlf-vr&lo mali oglasi po 130 ln 2 D, veCJI oglasi nad 43 mm vllln« po Din 2-30. veliki po 3 ln 4 Din, ▼ uredniškem delu vršilca po IO Dlo □ Pri vestem g naročilu popust
Izide ob 4 zjutraj
razen pondeljkn ln dnevo po prezniKu
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici št. BIIU Rokopisi se ne vrača/o. nefranklrana pisma se ne sprejemalo - Uredništva telefon štev. SO, apravnlštva štev. 328
Političen lisi sza slovensRi narodi

Uprava je vKopttarjevl ul.it.?> Čekovni raCun: Ljubljana štev. 10.OSO In 10.149 xa Inserate, Sarajevo *.!.756.1, Zagreb št. 39.011, Praga In liunuj si. 2-1.797
Memcem.
Maribor, 11. maja.
Južnoštajerski Ncmci so dolgo časa upali, da bo mogoče v Jugoslaviji z isto prepotenco vzdržati nemško narodno in kulturno udej-stvovanje kot preje. Z neko odpornostjo in kljubovalnostjo so nasprotovali vsaki zmerni uravnavi kulturnega soživljenja s Slovenci.
Zdaj so prišli do prepričanja, da je bilo to njihovo početje zmotno. Razvoju slovenske kulture na Štajerskem ni prav nič škodovalo, pač pa je zaustavilo ves razvoj njihovega lastnega kulturnega življenja. Zato so zdaj svoje mišljenje izpremenili.
Za to imamo zadnji čas dva eminentna dokaza. Prvi je posebne vrste. Južnoštajerski Nemci so namreč prosili koroško dež. vlado, naj da slovenskim Korošcem popolno kulturno in šolsko avtonomijo. Kako bo ta prošnja južnoštajerskih Nemcev vplivala na avstrijske Nemce, trenutno še ne vemo. Slovenci v Avstriji so svoje stališče že poudarili; »Koroški Slovenec« piše v uvodniku z dne 5. majnika:
»Naša .slovenska koroška narodna kultura je slovenska pesem, pripovedka, govorica, navada, noša in še mnogo drugega. Po vsem tem ločimo narod od naroda, in po tem se naj določajo narodne meje in — teritorij kulturnih avtonomij. Do koder sega slovenska beseda, pesem, povest, navada, do tja sega slovenska zemlja. Tam bivajo Slovenci. Pa če tudi niso zavedni. Narodna zavednost je visoka stopinja v narodni kulturi, toda je vedno nekaj subjektivnega. Je često pod vplivom materijalnih ozirov. Ob plebiscitu je zmagal celovški trg, ne nemška narava ljudi, ki so glasovali. Ko je Avstrija ob razpadu hotela dobiti Burgenland, je vabila predvsem bur-genlandsko nemško inteligenco, ki je čutila madžarsko, v okrilje Gcrmanije. Češ, da je narava nemška in madžarsko mišljenje samo plod budimpeštanskih šol. Z isto pravico lahko slovenski narod vse tiste, ki so »deutsch-gesinnt« in »deutschfreundlich«, zahteva v območje svoje kulture. Ker ta kultura je edino primerna njihovi naravi in je nemško mišljenje samo plod nemških šol, uprave, justice itd. Pokvarjena je samo gornja plast teh duš, narava je vendar slovenska. Zato dajte tudi tem kulturni razvoj, ki odgovarja njihovi naravi, dajte jim tudi slovensko kulturno vzgojo. Kulturno avtonomijo za vso zemljo in vse ljudi, ki bi bili danes dobri Slovenci, če bi bila od nekdaj na slovenskem Koroškem v veljavi slovenska kulturna avtonomija!«
Stališču koroških Slovencev se pridružujemo v polni meri tudi štajerski Slovenci. Južnoštajerski Nemci naj torej svojo prošnjo na koroški deželni zbor spopolnijo s to zahtevo koroških in štajerskih Slovencev, obenem pa naj resno zastavijo svoj vpliv, da se njihova prošnja in naša zahteva izvrši, potem šele bomo tudi mi zastavili svoj vpliv, da se južnoštajerskim Nemcem da kulturna ln šolska avtonomija.
Drugi slučaj je prošnja »Mannergesangs-vereina« v Mariboru, naj se ne nasprotuje javnim produkcijam pevskega društva, ki hoče le kulturno delo in nima drugega propagandnega namena. Ugotavlja, da Glasbena Matica temu kulturnemu delu po njeni izjavi ne bo nasprotovala. Svoja stališča so zavzela tudi druga društva v Mariboru. Orjuna se je odločila proti delovanju »Manncrgesangs-vereina«.
Vse te izjave pričajo, da je nekaj nenaravnega živeti v istem mestu, imeti iste gospodarske skrbi, obenem pa biti narodno-kultumo tako ofenzivno nasproten drug drugemu. Mesta z mešanim prebivalstvom in na narodni meji morajo mirnemu kulturnemu so-žlvljenju posvečati veliko pažnje, ker jc to važno in koristno za obe strani. Vse te izjave pričajo, da so mariborski Slovenci napram nemškemu življu izredno lojalni, bolj kot so recimo mariborski Nemci bili do zdaj ' do Slovencev. Tudi moramo pripomniti, da smo še vse premalo opazili kakih dejanskih izprememb pri Ncmcih.
Zato se obračamo danes na mariborske Nemce s pozivom: Pokažite, da vaša prošnja na koroški deželni zbor in vaši načrti doma niso lc neko — trgovanje. Kadar boste dali te dokaze na Koroškem, tedaj šele se bomo z vami borili tudi za vašo kulturno in šolsko avtonomijo, ker priznavamo veliki blagoslov mirnega narodno - kulturnega soživljenja na narodnih mejah.
Carujte za Ljudski sklati SLS!
Pašičev hm proti vladi.
LOV ZA POSLANCL — STRAH PRED RAZPRAVO 0 KORUPCIJI. — PRIPRAVE ZA PETKOVO SEJO SKUPŠČINE. - JOVANOVIČEVA SKUPINA NA DELU. - UZUNO-
VIČ KONFERIRA.
Belgrad, 11. maja. (Izv.) Pašič z vsemi silami dela proti vladi. Vendar pa njegovo delovanje ni javno. Vse se dela prikrito in zakulisno. Zato je pritisk, ki ga izvaja Pašič, tem hujši in močnejši. Na drugi strani pa njegovi pristaši v radikalnem klubu obdelujejo poslanca za poslancem in zahtevajo od njih, da bi ostali Pašiču verni za vsak slučaj. Iz podvojene akcije se jasno vidi, da se Pašič še ni definitivno odločil, kaj naj bi storil, ali naj bi še pred razpravo o interpelaciji poskusil prisiliti vlado do demisije, ali pa bi ob priliki debate o korrkciji svojega sina dal sprejeti njemu ugoden predlog.
Splošno pa je mnenje, da Pašič prvega ne bo mogel izvesti in da bo Uzunovičeva vlada šla pred skupščino in odgovorila na interpelacijo opozicije o korupciji. Za Pašiča je torej danes položaj težavnejši kakor prej. Če bi se mu posrečilo vlado pripraviti do demisije pred tem dnem, potem ostane na njem in na radikalni stranki žig korupcije. Če pa ! pusti debato, je gotovo, da bo tudi v skup-j ščini ta žig dobila. Nobenega dvoma ni, da | bo razprava v skupščini prinesla na dan neverjetne stvari o korupciji, ki se je vršila pod patronanco raznih vlad. Belgrsjsko časopisje se izredno obširno bavi z dogodki. V g!vnem ugotavlja sledeče:
Pašič želi rešiti korupcioniste in deluje na to, da bi se odgovor na interpelacijo o korupciji odložil. Istočasno se nadeja, da bo s Pribičevičem zopet sestavil nacionalni blok in dobil volivni mandat. Vendar pa kombinacija PP nima sploh nobenih izgledov. Več imajo upanja, da pridejo na vlado tisti, ki so v interparlamentarnem odboru glasovali za Jovanoviča. Naglaša se, da se Pribičevič v poslednjem času zelo približuje Pašiču in da ga podpira v borbi proti protikorupcionistom. V slučaju fuzije Pašič-Pribičevič bi Jovano-vičevi prijatelji izstopili iz radikalnega kluba.
TRGOVINSKA POGODBA Z AVSTRIJO SPREJETA - RAZPRAVA O POROCILHI OD-
BORA ZA PROŠNJE IN PRITOŽBE.
Rolfrrad, 11. maja. (Izv.) S 175 proti 23 glasovom je skupščina sprejela trgovinsko pogodbo z Avstrijo. Debata o tej važni pogodbi je potekla skoro brez zanimanja. Skoro vsi poslanci so namreč zaposleni z razpravljanjem o predstoječih dogodkih in pripravljanjem ma-terijala za debato o korupciji.
Danes je govoril samo zemljoradniški poslanec Joca Jovanovič. Naglasil je, da se sploh čudi, da se vodi ta debata. Po njegovem mnenju je debata iluzorna, ker je trgovinska pogodba z Avstrijo že davno v veljavi in se ne da na njej ničesar spremeniti. Smatra pa, da je pogodba zelo potrebna. Čeprav je nepopolna, bo vendar zanjo glasoval.
Minister dr. Krajač je nato odgovarjal posameznim govornikom. Največ se je bavil z Zebotovim govorom. Izjavil je, da so bila po-slančeva izvajanja zelo natančna in da je bila Zebotova kritika slvarna ter da bo Zebotove pripombe porabil pri prvi priliki, ko se bodo sklepale nove trgovinske pogodtie, za sedaj pa ni mogoče ničesar spremeniti. Nedostatki pa se bodo skušali v praksi omiliti. Poslancu se je znhvalil za stvarna izvajanja. Priznal je, da
nega odbora.
Belgrad, 11. maja. (Izv.) Popoldne se je vršila v veliki dvorani narodne skupščine seja medparlamentarnega odbora. Seji niso prisostvovali samo člani, marveč tudi številni drugi poslanci in časnikarji. Sejo je otvoril Ljuba Jovanovič. V kratkem govoru je pozdravil tajnika mednarodne medparlamenlarne unije Boisieja, velikega prijatelja naše države, ki je ob priliki vidovdan. atentata 1020 na kralja bil ranjen in je pri tej priliki zgubil levo oko. Jovanovičevemu pozdravu so se pridružili tudi poslanci. Nato je Roisie na kratko govoril o pomenu Unije. Podal je kratek pregled od ustanovitve do danes. Naglasil je važnost zadnje vvashingtonske konference, nato pa je razvil program za bodočnost. Avgusta se bo sestal odbor medpar.ameutarne zveze v Ženevi in bo razpravljal o mnogih vprašanjih. Po Boi-
Jovanovič sicer še čaka. Pričakuje se, da bo govoril v debati o korupciji in da bo navedel mnogo važnih momentov in dokumentov. Pašičevci bi bili v zelo neugodnem položaju, ako bi Jovanovič s pomočjo radičevcev, opozicije in enega dela radikalov postal predsednik anketnega odbora za preiskavo afere Rade Pašič in tovarišev. Vedo namreč, da bi Jovanovič zelo neusmiljeno vodil preiskavo.
Davi se je v radikalnem klubu občutilo veliko vrvenje. Jovanovičeva skupina se jc pričela bolj izrazito grupirati. Pripravlja se na ogorčeno borbo 14. maja, ko bo Jovanovič nastopil skupno z opozicijo v borbi proti korupciji. Zahteval bo posebno nujno anketo proti Rade Pašiču. To ponašanje Jovanoviče-vih pristašev je v Pašičevi skupini vzbudilo največje ogorčenje, obenem pa tudi strah. Pašičevci so danes poskušali s pomočjo nekaterih svojih poslancev, članov vlade, te posameznike pomiriti in jih od Jovanoviča odvrniti. Tako so sc danes iskali pristaši tudi za veliko ceno. Zdi se, da v tem oziru niso imeli uspeha.
Vlada se tudi nadalje nahaja v položaju, iz katerega ni izhoda. Uzunovid je imel dališo konferenco z radikalnimi ministri. Po konferenci je Uzunovič odšel v dvor, kjer je ostal dolgo časa. Za 13. t. m. je Pašič sklical sejo radikalnega poslanskega kluba. Ker sc bo 14. pričela debata o korupciji, bi bilo logično, da bi se sedaj v radikalnem klubu razpravljalo o načinu debate in pa o predlogih, ki bi se naj stavili v plenumu skupščine.
Nekateri radikali mislijo, da bo šel Uzunovič v tem vprašanju skupno z opozicijo, ker šele na ta način bi ustvaril možnost, da bi nekatere opozicionalne stranke stopile v njegovo vlado za slučaj, v katerem misli, da bo Pašič nehal podpirati vlado. Gotovo je, da je Pašičev položaj danes težji kakor kdaj.
so koncesije, ki smo jih dali Avstriji, precejšnje, vendar pa da niso majhne koncesije, ki jih dobimo mi. Ako bi se pogodba v praksi izkazala kot slaba, potem bo treba reforme. Za sedaj se drugega ne more storili, zato prosi ! narodno skupščino, da z ozirom na velik gospodarski pomen, pogodbo sprejme.
Nato se je vršilo glasovanje. Proti so glasovali poslanci Jugoslovanskega kluba in nekateri samostojni demokrati.
Potem se je prešlo na drugo točko dnevnega reda, na razpravo o poročilih odbora za prošnje in pritožbe. Vsa poročila in predlogi so se sprejeli. V njih se predlaga, da se priznajo službena leta raznim osebam in da se priznajo nekaterim vdovam podpore po njih umrlih možeh. Nato se je sprejelo poročilo imunitetnega odbora, s katerim se nekateri poslanci izročajo sodišču.
Prihodnja seja se bo vršila jutri. Na dnevnem redu je poročilo odbora za prošnje in pritožbe. Med drugimi predlogi tega odbora za priznanje službenih let je tudi predlog za bivšega pokrajinskega namestnika Ivana Hribarja.
siejevem govoru je Jovanovič sejo zaključil. Danes je kralj sprejel Boisieja v avdienci. G. Boisie bo ostal še nekaj časa v naši državi.
interpelacije nsših posiarcev.
Belgrad, 11. maja. (Izv.) Poslanec Štrcin jo interpeliral vojnega ministra radi odpusta 40 delavcev v sniodnišnici v Kamniku. Ministru je razložil veliko krivico, ki se je zgodila delavcem, kajti odpuščeni so večinoma stari delavci, ki so vse svoje moči pustili pri težkem delu v sniodnišnici. Sedaj so ostali brez pokojnine. Vrženi so brez sredstev na cesto. Minister je poslancu zagotovil, da bo celo zadevo preiskal in dal odgovor. — Poslanec Pušenjak je stavil vprašanje na trgovinskega ministra j radi pupilarno važnega denarja, ki bi se od j 1. 1027. vlagal v Državno "nipotekarno banko, ' ne več v domače regulativne hranilnice. Na-' dalje je vložil vprašanje na ministra za šume J in rude radi usiunovitve gozdarske šole v Slo-I veuiji.
Za in.ja številka »Hrvata« se ponovni* peča z pismi Nikole Pašiča pok. Vesniču in sklepa, da bi bila možna tudi federativna ureditev države, če bi šli hrvatski politiki dosledno za leni ciljem. Toda hrvatska politika do sedrj te dolžnosti ni vršila. Hrvatska zajedmi-ca, prvotno najmočnejša stranka, se je bojevala, da ohrani hrvatsko avtonomijo, kar jo je or.talo. V Zagrebu je ohranila vlado z banom na čelu. Ker pa ni bila dovolj močna, da utrdi in razširi av tonomijo cele Hrvatske, je hrvatski narod dal svoje pooblastilo Stjepanu Radiču. Odkar pa je usoda Hrvatske v rokah Stjepana Radiča, je Hrvatska izgubila vse: vlado, bana. in tisočletna Hrvatska je zbrisana in razdeljena na štiri oblasti, ekonomsko uničena in prosvetno desorgamizirana. Za vse te udarce .'« osebno odgovoren Stjepan Radič. Radič, ki ni bil zadovoljen s federacijo ali .ivtonomijo. ampak je zahteval posebno hrvatsko državo, ta Radič je postal čez noč boritelj monarhizma in centralizma. Potem ko je zamudil številne ugodne prilike, da osamosvoji svoj narod, potem ko je pomagal, da se je sprejela vidovdanska ustava, potem ko je hrvatski narod sam iz lastne moči zlomil ob/nnno in ko je vlada radi slabe večine v parlamentu morala misliti na popuščanje na-r>ram Hrvatom, je g. Radič vrgel puško v koruzo. prevzel Pašičev program in postal bojevnik centralizma. S tem je zaigral gigantsko borbo hrvatskega naroda. Postavil se je na čelo borbe, v najusodnejšem času pa jo je izdal. — j Hrvat« zahteva, da se baš v sedanjem ugodne:,i položaju vodi hrvatska politika progra-matično, da se doseže federativna ureditev države.
NAPREDOVANJE SODNIKOV.
Belgrad, 11. maja. (Izv.) Današnje »Službene Novinec prinašajo ukaz ministrstva za pravosodje, s katerim se pomaknejo v 3. skupino I. kategorije višji deželni sodni svetniki 4. skupine I. kategorije, in sicer s 15. septembrom 1924 dr. Friderik Bračič, okrožno sodišče v Celju; s 17. novembrom 1920 Josip Per-ger pri okrožnem sodišču v Mariboru; Anton Mladič v Ljubljani, dr. Vladimir Foerster, Jurij Kozina pri okrožnem sodišču v Mariboru, dr. Franc Pajtler, dr. Silvin Hrašovec pri okrožnem sodišču v Novem mestu, Ivan Prem-šak in Valentin Flerin pri okrožnem sodišču v Celju.
1 RADIKALNA AGITACIJA ZA PRESTOP V PRAVOSLAVJE.
Zagreb, 11. maja. (Izv.) Radikali v Dalmaciji še vedno vrše agitacijo, da bi izvedli ! prestop katoličanov v pravoslavje. Ne more i se sicer trditi, da bi pri tem imeli kak pose-I ben uspeh, toda zelo značilno je, da gredo
•	oblasti takim, ki prestopajo, zelo na roko, dočim šikanirajo katoliško duhovščino. V pra-
! voslavje je prestopilo nekaj delavstva, kt j misli, da bo s tem doseglo kako materielno
•	zboljšanje svojega položaja. Značilno je, da so se tej agitaciji pridružili tudi radičevci, ki
1 neprestrno grdijo katoliško duhovščino.
RAZPRAVA PROTI D E F R A V D A NT U MIKOLJI.
Zagreb, 11. maja. (Izv.) Jutri se vrši razprava proti znanemu defravdantu Mikolji, ki je oškodoval poštoi čekovni urad za velike vsote. Ker so se v tej zadevi pokazali novi momenti, ki bi mogli škodovati tudi ugledu države, ako bi prisostvovala razpravam jav. nest, zato se bo del razprave vršil tajno. Za raz. pravo vlada v Zagrebu veliko zanimanje.
NOV VLOM V ZAGREBU.
Zagreb, 11. maja. (Izv.) Velikemu števi-i lu vlomov, ki so se izvršili zadnji čas v Za-j grebu, se je pridružil snoči vlom v prostore urada za zavarovanje delavcev. Vlomilci so i razbili blagajno, toda slučaj je nanesel, da so j odnesli samo 5000 Din, dočim je ostala vsota ! ostala nedotaknjena.
NOVO PAR0PL0VN0 DRUŠTVO. Sušak, 11. maja. (Tzv.) Nn Sušaku so j ustanovili novo paroplovno društvo, pri ka-! tereni je udeležen kapital s Sušaka in iz Za-j greha. Društvo je kupilo 4350 tonski parnik 1 >Serafin Topič«.
KRIZA BELGIJSKE VLADE.
Bruselj, 11. maja, (Izv.) Vsi poizkusi Brunneta. da bi sestavil novo vlado, so sl I izjalovili.
Splošna stavka na Angleškem.
Nemška zastava. [ Naša politilza
Poročilo vlade.
London. 11. maja. (Izv.) Vlada izjavlja v svojem komunikeju, da se je služba v prometu že izdatno zboljšala. »Daily >lail< poroča, da se je včeraj v železniško službo povrnilo 12-tisoč delavcev. V Henddersfield se je povrnilo na delo 20% delavcev pri cestni železnici. V Hullu se je več 100 pristaniških delavcev zopet javilo na delo. Danes je ponovno pričelo izhajati več listov. V londonskih delavskih predmestjih se zopet kaže običajno zunanje lice. Poizkusi omejiti preskrbo z živili, so se izjalovili. Zastopnik vlade je izjavil danes časnikarjem, da se položaj izdatno izboljšuje in da je v stavki nastal preokret, ker se povsod javljajo številni delavci na delo. Število vlakov je doseglo že 5530. Neki član višjega sodišča je izjavil, da je sklep generalnega sveta za proglasitev splošne stavke protizakonit in da noben delavec ne more uživati proti podjetnikom zaščite iz 1. 1906. Vesti, da je Balchvin nevarno obolel, označuje vlada kot popolnoma neresnične. Vlada javlja v svojem poročilu, dn vlada povsod zopet red in mir. Za vršitev policijske službe se je zopet javilo veliko število prostovoljcev.
Lloyd George proti vladi.
London, 11. maja. (Izv.) V seji spodnje zbornice je ostro nastopil proti vladi Lloyd George, češ, da »British Gazette« ni splošen naroden list, ampak samo glasilo vlade. List je hotel popolnoma prikriti poziv angleških škofov iz Canterburyja in Yorka, ki sta pozivala, da se čimprej skuša doseči pravi sporazum. Napačno je stališče vlade, ako hoče izpeljati boj do konca. Pristaše konservativne stranke je ta nastop Lloyd Georgesa zelo iznenadil. Pričeli so mu klicati: »Izdaja!« Oster nastop Lloyda Gcorgeja ima svoj vzrok v sporu med člani liberalne stranke. Lloyd George jc na zborovanju stranke zavzemal stališče proti vladni politiki napram stavki, s čimer se večina, katero zastopata lord Grey in Asquith, ne strinja.
London, 11. maja. (Izv.) Poslanci delavske stranke so imeli sestanek, na katerem so
obravnavali vsa vprašanja, ki bi mogla dovesti do ponovnih pogajanj. Izdelali so kompromisni predlog, ki se strinja s predlogom, katerega je stavil tudi Lloyd George.
Koliko delavcev stavka?
London, 11. maja. (Izv.) Vodstvo strokovnih organizacij je izdalo poročilo, po katerem stavka 840 543 rudarjev, 455.760 železničarjev, 397.126 transportnih delavcev, 153.932 delavcev v kovinarski industriji in jeklarnah, 349.658 stavbinskih delavcev in 167.656 tiskarjev. »Times« poroča, da ni verjetno, da bi se stavki pridružilo še nadaljnje delavstvo. Vsled pomanjkanja surovin je ostalo brez dela mnogo delavstva v tekstilnih tovarnah in usnjarskih podjetjih. Število onih, ki se vračajo na delo, je zelo malenkostno in ne bo imelo
na potek stavke nikakega pomena.
* * *
London, 11. maja. (Izv.) V spodnji zbornici je izjavil Churchill, da je vlada nujno morala zasedi zaloge tiskarniškega papirja, da se omogoči tirhajanje lista »British Gazette«.
London, 11. maja. (Izv.) Kakor poroča,jo, je generalni svet strokovnih organizacij sporočil vladi, da bo končana generalna stavka t "ko j ko prekličejo rudniški podjetniki iz-prtje nad rudarji. Vlada pa še vedno vztraja na stališču, da se ne prično podajanja preje, predno vodstvo ne ukine generalne stavke.
London, 11. maja. (Izv.) V Londonu in drugih mestih so se včeraj vršile številne sodne razprave proti osebam, ki so povzročale nemire in sodelovale pri spopadih s policijo. Obsojeni so bili na denarne in zaporne kazni.
Kolin, 11. maja. (Izv.) Mednarodna zveza krščansko socialističnih strokovnih organizacij je imela 9. maja svojo sejo, katere so se udeležili nemški, holandski, belgijski, švicarski in češkoslovaški zastopniki. Zveza obsoja protisocialiia stremljenja angleških podjetnikov (im naglasa, da se nahajajo angleški rudarji v popolnoma pravičnem boju. O ukrepih glede podpore angleškim delavcem bo sklepal še poseben strokovni odbor.
vse
Amundsen od pojeta.
Beremo, da bo Amundsen letel čez tečaj. Morda je že odplaval. Tudi Byrd bo še enkrat letel; sedaj bo pa na tečaju počakal in šele na to šel naprej. Če se bo mogel dvigniti. Nekateri mu nočejo verjeti, da je bil gori. Trdi, da je bil, da je bilo zelo lepo, solnčno, samo mraz; menda so mu prsti zmrznili. Parkrat je tečaj obkrožil in je spustil ameriško zastavo dol. Neki list fantazira, kakšne posledice v tehniškem, znanstvenem itd oziru bo imel Byrdov polet. Nobenih; glej včerajšnjega »Slovenca«. Popravi tam, da Harris ni geografik, temveč geofizik. Seveda, če bo letel Byrd naprej čez tečaj, potem že, sicer pa nič. Smo že vse povedali. Tudi to ni nič novega, ko pravi, da ni videl nobenih živali gori. Amundsen je tičal lani dobre tri tedne ne daleč od tečaja v ledu, pa je videl samo enega tjulenja in tri ptiče. »Popolnoma nemogoče je, da bi kdo živel tam gori samo od lova.« — Nato pa govori in sanja Amundsen o drugih lepih stvareh. »Mogoče je, da živijo sredi ledene puščave med tečajem in Alasko ljudje, če je tam svet, kjer morejo prebivati. Recimo, da je sredi med ledom otok. Poleti se led odmakne in ptice in tjulenji se pojavijo. Torej bi človek lahko tam živel. Večkrat sem že mislil, kaj, če bi bil kdo od stotin kitolovcev prišel na tak otok in bi bil tam ostal. Od Beringove ceste gre proti ledeni puščavi tok. Ladje, ki so lovile kite, so imele po 50 mož posadke, in pa še domače lovce, z ženami. Morebiti so prišli kdaj s tokom na otok, so si z ladjinih delov napravili hišice in živijo samo od rib, tjulenjev in ptic. Podnebje je dosti ugodno, poleti celo milo. Potujoči led jim jemlje vsako možnost, da bi prišli nazaj na celino, sami so tam gori, in živijo svoje posebno življenje. Take misli so fantastične, a velikokrat sem moral o tem premišljevati. Če je med tečajem in Alasko kaj suhe zemlje, je vse to možno. Težko si mislim, da bi odkrili suhi svet, a bil bi to najbolj dramatičen in čudežen dogodek v zgodovini človeštva. Slednjič ni nič nemogoče. Rad sem v tem ledu, vleče me tja mir in čut popolne prostosti, tam sta doma tišina in smrt. Vedno je plavala nad temi ledenimi puščavami skrivnost neznanega, večji miste--ij, kakor nad tropskimi deželami.«
Berlin, 11. maja. (Izv.) »Deutsche allge-meine Zeitung poroča iz Oslo, da namerava ameriški letalec Byrd še pred Amundsenom ponovno od leteti na severni tečaj in odtod proti Alaski. Tudi »Norge« je že ves čas pripravljena na start.
Oslo, 11. ntajn. (Izv.) Po poročilih iz Sval-barda je zračna ladja >Norge< ob 10.10 dopoldne odplula proti severnemu tečaju.
Oslo, 11. maja. (Izv.) Norveške »Handels-S.jiifalirts Tidende« objavljajo brzojavko iz Krftmso-ja, da je Amundsen naročil tamkajšnjemu geofizikaličnemu institutu, da mu pošilja redno vsa vremenska poročila vseh opazovalnic ob severni obali in iz Rusije. Vreme la Soilsberaih ie zadnji čae izredno le®o.
Razorava prof* mad'ar-skm ponarejevalcem.
Bndimnešta, 10. maja. (Izv.) V današnji glavni ra r.ravi o ponarejanju francoskih frankov je bil zaslišan tajnik grofa Windlsch-graetza Raba Rekel je, da se ne smatra krivega, ker je delal vse samo na ukaz Win-dischgraetzov. Windischgraetz ni vodil te akcije, ampak jo je samo ffnancielno podpiral. Obtoženec je zvedel za ponarejanje leta 1924. in ie bil informiran, da ima pomen pridobiti Slovaško nazaj k Ogrski, kar pa se ne bo izvršilo z orožjem, ampak le z gospodarskimi sredstvi. Akcijo da vodi grof Teleky in nekaj oseb, ki stoje blizu vladinih krogov. Za imena teh se ni zanimal. Vendar je izvedel pozneje, da ve za afero tudi ministrski predsednik Bethlen. Nato je bil zaslišan o posameznostih glede izdelovanja in ra?pečavanja fal/.ifikatov. Glede izpovedi o škofu Zadravcu je vzdržal vse trditve, ki jih je podal v preiskavi. Princ Windischgraetz je nato izjavil, da prevzema odgovornost za vsa dejanja svojega tajmka on. Izjavil pa je, da ni nikdar rekel, da bi bil Teleky posredovalec z vlado. Na vprašanje, ali je vlada na kak način podpirala to podjetje, ni hotel Windischgraetz ničesar izjaviti. Nadossy pa je trdil, da razen ravnatelju Barosu nikdar kaki drugi uradni osebi o tem ni ničesar pravil. Tudi ravnatelj kartografskega instituta Baits je ponovno poudarjal. da nikdar ni dobil kakega navodila od višjih oblasti. Razprava se jutri nadaljuje.
Budimpešta, 11. maja. (Izv.) V današnji glavni razpravi o ponarejanju francoskih frankov so bili zaslišani mladi ljudje, ki bi morali spraviti v promet ponarejene franke. Do razširjenja falzifikatov pa ni prišlo, ker je stvar prej prišla na dan. Obtoženi Andor je izjavil, da mu je rekel Windiscligraetz, da bodo vsi zaprti, ako z.ve za afero grof Bethlen. Win-dischgraetz je izjavil, da se te izjave ne spominja. Vsi obtoženci so izjavljali, da so delali za stvar vslecl tega, ker je imelo ponarejanje patriotiene cilje. Danes so bili zaslišani med drugimi tudi Varga in Mankovics, katerih iz-povedbe pa niso v zadevi podale ničesar novega. .Jutri bosta zaslišana poštni ravnatelj Baros in tajnik Kovacs, nato pa se prične zasliševanje prič.
Windiscligraetz je danes izjavil, da je v zaporu slučajno zvedel, da je med tem Artur Schultze alias Werner umrl. On je preskrbel papir iz nemških tovaren. Papir je bil iz materiala II. C. Mikroskopična preiskava je pokazala, da je ta vrsta papirja ista kot v karto-grafičnem institutu in kot so bili na njem tiskani bankovci za 5000 mark frnncoske izdaje v Porurju. Windischgraetz pravi, da je tehniKO ponarejanja spoznal v rurskem ozemlju za časa francoske zasedbe.
Budimpešta, 10. maja. (Izv.) Poslanec Hir je bil danes zaslišan na policiji v zadevi ponarejanja čeških kron. Posameznosti o poteku zaslišavanja niso znane.
Budimpešta, 10. maja. (Izv.) Svoječasni načelnik tiskovnega urada v Belgradu dr. Petrovič, ki je po atentatu na kralja Aleksandra zbežal in sodeloval pozneje v uredništvu »Pester Lloyda«, je včeraj nenadoma umri.
Sloer vestni in pohlevni uradnik na nemškem kanoelarskem stolu si je prejšnji teden dovolil nenavaden skok na stran. Z njegovim ln Hindenburgovim podpisom je izSla uredba, ki določa, da imajo nemška zastopstva v evropskih obmorskih lukah in zastopstva izven Evrope poleg državne čmo-rdeče-zlate zastave tudi takozvano trgovsko zastavo črao-belo-rdečo.
Zadnja zastava je bila zastava bivšega nemškega cesarstva. Ko so republikanske stranice ustvarjale novo Nemčijo, so z wei-marsko ustavo pokopale tudi staro zastavo in uzakonile zgodovinske ftmo-rdeče-zlate barve, ki sa postale simbol nemškega repub-likanizma. Toda močna reakcija se s tem še ni čutila premagana. Kakor vztrajno gloda na vseh vogalih republikanske zgradbe, tako tudi vprašanja državne zastave ne pusti pri miru ampak stalno zahteva vrnitev bivšega cesarskega znamenja. Tako so pristaši Viljema že leta 1921 pris:lili tedanjo Fehrenba-chovo vlado, da je dovolila domobranskim oddelkom črni-belo-rdečo zastavo. Tedanja uredba, kakor sedanja Luther-Hindenburgova je bila protiustavna, pa jo je javnost prenesla, ker se je Nemčija tedaj zvijala pod bolečinami versajske pogodbe in drugih zunanjih udarcev.
Toda danes? Sedaj ko se je republikanski režim v Nemčiji uveljavil in dobro izkazal, sedaj ko Nemčija stopa v Društvo narodov in sedaj pred plebiscitom o brezod-skednins1-em zasegu vsega premoženja bivših knežjih rodbin? V takih okolnostih mora imeti taka izzivalna odredba posebno ozadje.
Poglejmo še natančneje. Dr. Luther na-čeluje vladi, ki se lahno nagiba na levo. So-cijalni demokrati so v državnem zboru jeziček na tehtnici, katoliški Centrom je najmočnejša vladna stranka — odločno republikanska, demokrati so v Lutlirovi vladi istotako renublikanci. In načelnik take vlade predloži državnemu predsedniku v podpis uredbo, ki je očividna koncesija desničarskim monarhi-stičnim strankam?!
Po Nemčiji je završalo. Centrum je takoj ravno odklenil odgovornost za uredbo, socialisti so predložili nezaupnico dr. Lutb.ru, demokrati so izjavili da bodo za nezaupnico glasovali. Republikanci so sklicali protestna zborovanja, na katerih so označili dr. Luthro-vo postopanje za izzivanje, napad na republiko ter zahtevali takojšen kanclerjev odstop.
Po drugi strani je odredbo zagovarjal v javnosti d,r. StTesemann, Luther jo je branil v vladi in iz H;ndemburgove okolice se sliši, da bo državni predsednik odstopil, če vlada pade na tej uredbi. Ves boj se je osredotočil proti dr. Luthro in Hindenburgu. Slednjemu očitajo, da je uredba protiustavna.
Po vsem dosedanjem vladanju Hinden-burga in Luthra pa skoraj ni verjetno, da sta hotela izzivati. Med neštetimi kombinacijami, lei iščejo za vzroki in povodi te odredbe bo menda še najverjetnejša ta, da je bilo treba spustiti kamenček, da sproži plazove in razčisti nepredirno notranjo zmešnjavo, ki je nastala s socialistično zahtevo po plebiscitu o knež ji od r,ravni ni. Po binkoštih bi imelo biti glasovanje. Vlada je proti predlogu. Ljudske mase bodo — kakor izgleda — glasovale za. Vlada bo torej morala izvajati posledice. Nove vlade s parlamentarno večino kakor je pokazala zadnja kriza skoraj ne bi bilo mogoče sestaviti. Sledil bi razpust zbornice in nove volitve pod vtisom in skrajnim razburjenjem vsled odpravnine. Talcih volitev si pa razen socijalistov in komunistov prav nobena stranka ne želi. Treba je bilo torej najti drug povod, da se vlada sama spodtakne in pade. — Mogoče je seveda tudi, da se hoče dr. LutheT v vsakem slučaju držati na oblasti in si za težke plebiscitne dni zasigurati pomoč nemških nacionalcev.
Vsekako je nova odredba o nemški zastavi v ozki zvezfi z odškodninskim vprašanjem.
* * *
I
Berlin, 11. maja. (Izv.) »Beriiner Tagblatt« poroča, da je pruska vlada poslala predsedniku republike in vlade pismo, v katerem se izraža proti uvedbii nove zastave, ker bi to nasprotovalo diržavnii ustavi.
i "REORGANIZACIJA-SVETA DRUŠTVA NARODOV.
Ženeva, 11. maja. (Izv.) Komisija, ki je obravnavala vprašanje reorganizacije Društva narodov, je zaključila razgovore o generalnih vprašanjih. Sprejeta je bila formulacija, naj se število nestalnih mest v svetu Društva narodov pomnoži od 6 na 9. Vsaka država naj bi obdržala svoje mesto za dobo šestih let. Po treh letih naj se vrše nove volitve. Scialoia je predlagal, naj bo osem mest, katera se izpolnjujejo na vsake dve leti.
,	ROMUNSKI PETROLEJ!
Pariški gospodarski list »Information« prinaša pregled vseh držav s petrolejskimi vrclci. Izmed balkanskih držav pride v poštev Romunija, ki je med najvažnejšimi državami, ki producirajo petrolej. Po napovedih bo letos produkcija dosegla 2,800.000 ton. Eksploa-tacija petroleja bo v Romuniji po dosedanjih ugotovitvah trajala 50 let. Najbogatejše je ozemlje Prahova, kjer deluje sedaj 805 »e-salk, 527 pa jih še postavljajo. To ozemlje daje dnevno 6328 ton petroleja.
A Radič proti Šuperini — Superlna proti Radiču. V Celju je Radič napadel dr. šupe-rino, češ, da je pri ustanovitvi stranke rekel: »Nemojte, da se zove Seljaška. Zašto da se zovemo po onom što nije ništa.« Dr. Šupe-rina pošilja svetu potom »Jutarnjega lista« popravek, da to ni resnica. — Značilno je, da je Radič ljuto napadel na svojem zadnjem shodu v Tolisi dr. Nikiča, da so zborovalci po poročilih listov vpili; Doli i njim! G. Radič kljub temu naznanja svetu, da je HSS enotna in brez sporov!
A Gibanje zemljoradnikov. Izvršilni od* bor zemljoradniške stranke ima 20. t. m. v Belgradu svoje zasedanje. Izvršilni odbor se bo bavil predvsem z reorganizacijo stranke. V ta namen je konferiral z dr. Kraftom in Jovanovičeni Joco.
A Občinske volitve v Dalmaciji. Agitacija za občinske volitve v Dalmaciji, ki se vrše 16. t. m., gre proti vrhuncu. Zadnjo nedeljo in naslednje dni je bila Dalmacija kakor vrel kotel. Stranke so se vrgle zadnje dni zlasti na vasi. Opažati je gotovo grupiranje strank okoli problema: Dalmacija je hrvatska in katoliška. Federalisti, ki so v Splitu odklonili zvezo z HSS in HPS, tako da sta le slednji dve vezali svoji listi, hočejo obračunati z HSS in pokazati moč svojih organizacij in federalističnih idej. Zmaga hrvatskih strank je že danes več kot gotova.
A Pribičevič proti žandarjem. Na shodu v Okučanih je Pribičevič govoril tudi o novih volitvah, o katerih je izjavil, da so edini izhod iz sedanjega političnega položaja. O načinu, kako se naj vodijo volitve, je dejal, da »se izbori ipak moraju voditi tako, da se jasno vidi svačija snaga bez bajuneta i žan-darma«. Ta zadnji stavek je zlasti hrvatska javnost ironično komentirala. Saj še niso pozabljeni časi, ko so se zadnje volitve PP režima vodile »žandarima i bajunetima«, ki so SDS pripomogel do borih 20 mandatov.
Beležile
A Kaj je dosegel za Ljubljano, vprašuje »Jutro« dr. Korošca in bi nekaj rado ironizi-ralo njegov govor v »Ljudskem domu«, češ da je dr. Korošec priznal svoje »neuspehe«. Naj bi »Jutro« rajši vprašalo g. Pašiča in njegov centralistični režim, za katerega se tako navdušuje, ta režim, kj samo jemlje in nič ne da in ki je celo državo pritiral v najtežjo gospodarsko in finančno krizo, — zakaj je Ljubljana danes povsod zapostavljena in kam gredo milijoni davkov, ki jih Ljubljančani plačujejo? »Jutrovat zafrkavanja so ravno tako hudobna kakor neumna. Kaj misli »Jutro«, da ima posla s tepci, ko z demagoškim frazare-njem, zavijanjem in potvarjanjem dejstev iz-ku&a delati razpoloženje med ljubljanskimi volivci proti dr. Korošcu. Dobro vedo ljubljanski volivci, zakaj so poverili mandat ravno dr. Korošcu, in dobro znajo presoditi, kje je krivda, da se z Ljubljano tako po mačehovsko postopa in da ji je vzeta še celo njena naj-elementarnejša ustavno zajamčena pravica, njena avtonomija. Vprašamo »Jutro«: Kdo je odžrl Ljubljani avtonomijo? In kdo je med Slovenci sokriv, da imamo centralizem in tako škandalozno gospodarstvo danes v državi? Dobro vedo ljubljanski volivci, da je tudi za Ljublj- no danes edina rešitev ta: zrušiti ta nesrečni sistem in režim! Zato tudd uživa ne-omajano zaupanje ljubljanskih volivcev dr. Ko-rošec, ker vodi z vso odločnostjo in vztrajnostjo boj proti temu režimu. In da bo ta boj končno privedel do zmage, o tem ne more biti nobenega dvoma. »Jutro« z vsem svojim prizadevanjem, da bi se ta režim še naprej vzdržal, pa ne bo doživelo drugega ko nesmrtno blamažo.
A »Obzoru« servira ljubljanski dopisnik, da je dr. Korošcev govor na sobotnem shodu »učimo vrlo nepovoljan dojam na prisutne, kao što su opčetrito pristaše SLS nezadovoljne polilikom dr. Korošca, koji ne koristi ništa Sloveniji sa svojom opozicijom.« Čudno je le, da sti »Obzorov« ljubljanski dopisnik tudi topot ni izmislil še tega, »da je g. dr. Korošec naken sestanka išao v kavanu, gde je govorio prijateljima — a to u drugoime tonu —«
A Riječ piše: »Tako je, i to nam treba! G. Pribičevič ima stvarno pravo!«, tako da pri navajo radikali, da namreč po zlomu politike narodnega sporazuma mora samostojna demokratska stranka vzeti vodstvo situacije v svoje roke. »Samouprava« v imenu radikalov pa pravi, da je SDS v opasni osamljenosti in da v mben&m slučaju ne more priti v kombinacijo.«
A Zle slutnje dima tudi že g. Pribičevič. Na shodu v Okučanih je rekel: Čas obračuna se približuje. Vztrepetali bodo vsi oni, ki so vršili nasilja... — To bo vztrepetavanja med našimi samostojnimi demokratarji!
A Pot k narodu, pravi g. Pribičevič, da je našla SDS, k viro moči in modrosti. — Zanimivo je le, da je potrebovala SDS celih sedem let, da je to pot našla; zdaj ko jo je srečno naša, pa te poti zanjo več ni. Kar je pa na izreku g. Pribičeviča posebno pikantno, je to, da je s tem sam priznal, da tisto, kar je imel doslej za seboj, ni bil narod. Da ga na Slovenskem nima in nikoli ni imel, to že itak vsi vemo. Saj bi bila pa tudi lepa, ako bi recimo, njegovo ljubljansko glasilo hulelo predstavljati si venski narod, ko slovenskega naroda sploh ne norna.
Koj se grodf doma
Evharistični kongres v Chicasu.
Priprave za potovanje na evharistični kongres so končane. Priglašencem smo navodila in pojasnila dajali po okrožnicah. Kot romarje smatramo le one priglašence, ki so nam vrnili pravilno izpolnjene vprašalne pole in ki so zadostili pogojem naše druge okrožnice. Ker se je stvar — ne po naši krivdi — precej zavlekla, mora biti ta teden dovršeno vse naše poslovanje, da bo mogel naslednji teden vse prošnje rešiti ameriški konzulat v Zagrebu in pa ministrstvo za socialno politiko v Belgradu. l)o konca majnika pa bodo dobili romarji pri pristojnih okrajnih glavarstvih svoje potne liste. Vsled tega razpošiljamo te dni pravilno priglašenim romarjem začasne legitimacije. Razpošiljanje legitimacij bomo zaključili v petek dne 14. t. m. Kdor bi torej hotel še kaka pojasnila ali navodila, oziroma če ni dobil vseh okrožnic ali če se želi še na novo priglasiti za romanje, bi se moral do prihodnjega petka osebno zglasiti v odborovni pisarni (Mestni trg 8-1). Na priglase in dopise po tem dnevu s-e ne bc meglo več oz'rati.
Iz narodnosociaBEftKnega
Opozorjeni ugotavljamo, da poročilo o delegatskem zboru NSS, ki ga je priobčila »Nova Pravda«, ni točno, pač pa se 'poročilo v »Slobodnih no-vinah« strinja s potekom tega zbora. Dejstvo je, da so sedanje načelstvo, ki zagovarja kooperativo z SDS, izvolili le delegati ljubljanskih organizacij in delegat litijske organizacije. Delegati ljubljanskih organizacij so bili že prej po večini Člani načelstva, tako da se je sedanje načelstvo pravzaprav samo Izvolilo. Da se je moglo kaj takega dogoditi, se je delegatski zbor namenoma zavlačeval in so vsled tega morali delegati nekaterih zunanjih organizacij prej odpotovati. Vsi delegati pa, preden so odšli, bo se ostro izjavili proti vsakemu kompromisu, naj Bi bo s katerokoli stranko, izrecno pa so izjavili, da se z SDS ne sme na noben način paktirati. Ker je šlo načelstvo preko tega, se je ostala tako zvana opozicija, kateri so se pridružili tudi nekateri delegati ljubljanskih organizacij, odstranila iz lokala.
Na sestanku mariborske krajevne organizacije NSS so Je proti takemu postopanju načelstva ostro protestiralo in so bili storjeni sklepi, da se skliče izredni strankin zbor, da se za stranko škodljivi in pogubonosni taktiki in politiki sedanjega vodstva napravi konec.
Nova stranka - nov v
Dozdeva se, da je nekaj tradicijonelnega, da mora imeti Prekmurje vedno stranko, ki hoče biti le prekmurska brez ozira na levo in desno. V zadnjih tednih se zopet pojavljajo ljudje, ki hočejo lgiat ivlogo bivšega Šeriige teT njegovega naslednika Hartnerja Ln hočejo spraviti celo Prekmurje^ pod eno edino bojno falango z bojnim klicem: »Prekmurje Prekmurcem!«
Kakor se je Iz precej zanesljivega vira izvedelo, bodo začeli izdajati ti propagatorji nove — v resnici zelo stare — misli, svoj list. List bo ma-žarsko-slovenski z naslovom »Nčplap« — »Naše Novinec. Izhajal bo v Dolnji Lendavi.
Obsojati ali hvaliti se da le, kar v resnici obstoja. Zato tudi mi ne bomo na tem mestu — vsaj za sedaj ne — obsojali nove akcije. Misel naj se oživotvori in pokaže, ali sloni na zdravih principih, ali pa jo je rodila morda le dobičkaželjnost, kakor se to v sličnih slučajih često dogaja. Ne bo pa odveč, da pokličemo v spomin neko dejstvo in da stavimo eno vprašanje.
Kakšen uspeh sta imela Šertiga in Hartner s svojim prekmurskim gibanjem? Povzročila sta pre-
cejšnjo zmedo duhov ter Se večjo razcepljenost, kakor je obstojala poprej, a Prekmurja nista potegnila za seboj, četudi se jima mora priznati, da sta uporabila vsa sredstva. Iz volivnega boja sta izšla s par sto glasovi in to je ves uspeh ter obenem konec njunega delovanja. Ali ne čaka ista usoda tudi gibanja, ki je zasnovano in stopi v najkrajši bodočnosti v življenje? A pustimo to, ker gre še za nekaj drugega, kar je z ozirom na konsolidacijo notranjega političnega življenja v državi celo večje važnosti.
Kaj pomeni nova neodvisna prekmurska stranka, Da se Prekmurje v političnem oziru hoče ločiti od Slovenije in hoče samo odločati o svoji usodi. Vsak trezno misleč človek izprevidi, da je to zelo nevaren poizkus. A za sedaj opustimo razpravo o tem. Poudariti hočemo le, da bo nova strankn očit izraz popotnega separatizma. In v tem je največje zlo. Ravno v dneh. ko poka v našem političnem življenju in ko se z vedno večjim upanjem lahko pričakuje, da se zruši ono, česar do sedaj nihče ni mogel premagati (Pašič in njegov duh v politiki) in v dreh, ko bi Slovenija bolj ko kdaj prej morala nastopiti nedeljena in edina, nastopi skupina ljudi, ki namerava živ del njenega telesa odtrgati in ga postaviti v politični borbi tudi proti njej, ako bi lokalne — morda le osebne — koristi slučajno to zahtevale.
Kai je namen nove stranke? Združiti vse Prek-murce? Težavna naloga, celo nemožnost. In potem neodvisna politika!? Kaj pa ta založe? V najboljšem slučaju bi prekmurska stranka dobila — ako bi v resnici družila celo PrekmuTje — štiri poslance. Ravno dovolj, da se med drugimi tako lahko zgubijo, da niti do besede ne pridejo. Tudi takrat ne, ako se bodo vedno obesili vladni koaliciji na vrat, kakor se o tem že sedaj govori. Sploh pa prava politika ni obračanje suknje v smeri vetra, temveč je in ostane borba za načela in tudi pri nas napoči čas, ko politika ne bo kupčija, temveč bo v resnici delo za javni blagor. — Toliko za sedaj.
. Prekmuree.
Lepa siavnost v Ptuju.
Slovesno blagoslovitev novih orgel v cerkvi sv. Petra in Pavla v Ptuju je izvršil sam prem. knezoškof dr. Karlin, ki se je pripeljal dne 8. maja s popoldanskim vlakom v Ptuj. Na kolodvoru ga je pozdravil g. ptujski prošt Jurkovič, g. okrajni glavar dr. Vončina, v imenu občine g. podžupan Bla-žek, v imenu okoliških županov in pripravljalnega odbora pa župan iz Brstja Rogina. Nato se je pre-vzvišeni odpeljal pred minoritsko cerkev, kjer je bil pred vrati postavljen dičen slavolok z napisom: »Bog živi in ohrani našega nadpastirja t< Tu ga je pozdravil domači župnik p. Alfonz Svet. v imenu pripravljalnega odbora in županov župan Rašl iz Rogoznice, v imenu Orla g. Martin Armuš, v imenu Marijine družbe in deklet gdčna Minka Brenčičeva. Nato je odšel v cerkev, ki so jo pridna dekleta spremenila v gaj cvetlic. Vse je bilo ovenčano, žarele so neštevilne električno žarnice. Po opravljenih molitvah je odšel škof v samostan, kjer ga je pozdravila zbrana duhovščina.
Proti večeru je obiskal škof hospir očetov ka-pitcinov, nakar se je podal v spremstvu prof. Kola-riča in predstojnika minoritskega samostana v drž. hiralnico, kjer ga je pozdravil upravitelj Rupar. V kapelica so zapele usmiljenke dve nabožni pesmi, nadpastir jih je nagovoril in pohvalil njihovo sarna-ritansko delo, ki ga vrše iz ljubezni do bližnjega. Proti osmi uri se je vrnil v samostan, kjer mu je priredilo Slov. pevsko društvo lepo podoknioo. Zapelo je »Pogled v nedolžno oko«, »Slovan na dant in še eno pesem. Škof se je zahvalil za lepo petje in pozornost ter naglašal, da je slovenska pesem naš narod ohranila in ga bo ludi zanaprej.
V nedeljo 9. maja je ob devetih prevzvišeni blagoslovil nove impozantne orgle. Sledila je ško- i fova pridiga in slovesna sv. maša, pri kateri je prepeval župnijski cerkveni zbor pod vodstvom g. učitelja Albina Stritarja. Nove orgle so pravi umotvor in impozarilne, stanejo 1 milijon kron.
Prosvetni dan 15. in 16. maja v Št. Vidu
nad Ljubljano.
Naša prosvetna matica vabi vse Slovence na I. Prosvetni dan, ki bo danes teden v št. Vidu nad Ljubljano.
Prosvetna društva iz vse Slovenije naj se v največjem številu udeleže. Saj to bo njihov praznik.
Naše zastave vse na plan. To je nova tovrstna prireditev po vojni. Iz ljubljanske okolice in Gorenjske ne sme manjkati nobena zastava.
Pevci polnoštevilno h koncertu Pevske zveze.
Narodne noše morajo tudi to narodno slovesnost povzdigniti, da bo pestra živa slika našega življenja.
Orlom in Orlicam naj še posebej velja naš poziv. Naša akademija bo ena najvažnejših točk prosvetnega dne.
SPORED:
Sobota, dne 15. maja.
Ob Vil— K8 zvečer: promenadni koncert pol-
noštevilne godbe K. D. D. z Jesenic; ob K8 šmarnična pobožnost; ob 8 v Ljudskem domu:
1.	slavnostni govor; govori prof. K o b 1 a r ;
2.	slavnostni občni zbor;
3.	imenovanje častnih članov in razdelitev diplom;
4.	deklamacija: Blažu Potočniku, slovenskemu pevcu; spesnil dr. Pregelj;
5.	predstava: »Naša kri«.
Nedelja, dne 16. maja.
Dopoldne :
1.	Ob %8 sprejem na kolodvoru;
2.	ob 8 I. govor: Družina, dr. Anton B r e -celj;
8. ob 9 slovesna sv. maša. TI. govor: Cerkev in prosvetno delo. Dekan Val. Z a b r e t;
4.	ob 10, poklonitev društev na Blaž Potočnikovem grobu. III. govor: Slava prednikom, dr. T e r d a n. — Zalostinka združenih zborov;
5.	ob 11 blagoslovitev novega doma:
a)	pozdrav društva,
b)	pozdrav župana,
c)	IV. govor: Naš dom, dr. Korošec,
d)	Foerster: »Ce gospod ne zida hiše...« petje.
Popoldne:
!'. Ob 2 litanije in šmarnice;
2.	ob 3:
a)	koncertna točka godbe,
b)	V. govor: Čuvajino značaj domačije, dr. Kari Capuder,
c)	Koncert »Pevske zveze«,
d)	razdelitev nagrad;
3.	prosta zabava in godbeni koncert;
4.	ob 8 slavnostna akademija v proslavo 20 letnice šentviškega Orla. Govornik ustanovitelj odseka dekan Val. Z a b r e t
NAVODILA:
Vstopnice. Za obe predstavi (sobotna »Naša kri« in nedeljska akademija) je pred-prodaja vstopnic pri gdč. Zakotnik v Št. Vidu; naroče se pa vstopnice lahko tudi pri pripr. odboru v št. Vidu.
Polovična vožnja. Izkaznice za polovično vožnjo bodo dobili udeleženci v pisarni pripravljalnega odbora v Št. Vidu. Zato naj ne oddajo vozovnic, ker bodo veljavne tudi za povratek. Vožnja je polovična po vseh železnicah.
Tajniki katoliških prosvetnih društev naj radi reda takoj odgovore na prijavnice.
Skušnja Pevske zveze 16. maja ob 8 dopoldne v cerkveni dvorani v Št. Vidu (nasproti cerkve).
Prosvetna zveza.
Žrtev naših razmer.
Pri državnem mitreju na Hajdini vrši službo čuvaja Mitrovega poganskega svetišča stari Vnuk, ki je kot arheološki kopač z lopato dolga leta služil vedi. Za njegove zasluge ga je Nj. Vel kralj Aleksander odlikoval ob tridesetletnici Muzejskega društva z zlato kolajno. Tedanji okrajni glavar dr. Pirkmajer pa mu je še priskrbel mesečno pokojnino, ki znaša 100 Din Vnuk, ki je čez 80 let star, računa še po goldinarjih. »200 rajnški imam na mesec, pa še ni zadosti.« Prvega ali drugega vsakega meseca je pričakoval ob dravskem mostu pismo-nošo, da nm izroči penzijo in da si revež nakupi najpotrebnejšega živeža v mestu. Ta mesec pa je Vnuk zaman vsako jutro čakal pri mostu. Penzije ni bilo. Ker je ukinjen prosvetni oddelek pri velikem županu v Mariboru, je menda ukinjena tudi Vnukova penzija.
Vlomilska m tateka

Fran Šukljei
n.
V Krfu in na Malti.
Krasno je bilo pomladansko jutro, ko smo se z našo ladjo pomikali po krfskem zalivu. Na desni strani nas je pozdravljal okolo tisoč metrov visoki Monte de Salvatore«, s čegar vrha gleda na Jonsko morje mogočna razvalina stare benečanske utrdbe, izborno opa-zovališče, ako se je sovražni Turek približal starodavnemu Krfu, nad katerim je skoro 500 let vihrala zastava sv. Marka. Na levi strani majhen otok Vido z grobljcm neštetih srbskih vojakov, žrtev grozovitega umika skozi zimsko Albanijo.
Najprej smo izletniki sledili srčnemu čutu, ki je obenem bil domovinska dolžnost: »in corpore« smo se podali na otoček ter na ondotnem pokopališču položili vencc na grob srbskega junaka. V lepih besedah sta se predsednik izleta g. Milan Milič in njegov namestnik dr. Rud. Marn spominjala onih, ki v tuji zemlji spavajo večno spanje, padli v boju za našo svobodo. Številke, ki jih nam pripovedujejo, so naravnost pretresljive. Nič manj nego 70.000, rcci scdcmdcscltisoč srbskih vojakov počiva na otoku Vidu in sosednem morju! Velika večina, popolnem izmoizena po nečuvenih naporih albanskega umika, skozi in skozi oslabela, se je že odvadila tečne hrane. Angleži so jim podajali meso in kruh,
ali želodec ni več mogel prebaviti in cepali so kakor muhe. Pravijo, da jih jc bilo pokopanih skozi nekaj dni več tisoč na dan, A glej čudo! Kar jih je prebilo vse tc vojne grozote, komaj so jih nekoliko opremili in pre-hranili, že so jih vrgli na solunsko fronto, zopet so se borili s čudovito hrabrostjo in umiranju na otoku Vidu je sledil sijajni dan srbske zmage pri Kajmakčalanu. Klobuk doli pred srbskim vojakom, večjega junaštva nc pozna človeška povcstnica!
Tembolj pa nas je užalila zanemarjenost tega grobišča! Ali v istini v naši državi ne poznamo nobene pietete do neših padlih junakov? Ali se res ne dobi nekaj stotisoč dinarjev za častni spomin onih, ki so s svojo krvjo ustanovili našo državo, morda radi tega ne, ker ga poberejo roke onih, ki našo državo rušijo?!
Ko smo se vrnili z otoka Vida, smo se razpršili po mestu, ogledat si nekatere njegove znamenitosti. Večina izletnikov so se peljali z avtomobili v kakih 13 km oddaljeni Ahilej, kjer se je ranjka avstrijska cesarica Elizabeta, tragična prikazen nesrečne žene in matere, ustvarila bajno bivališče s potratno roko in najfinejšim umetniškim čutom. Kasneje ga je kupil nemški cesar Viljem II., danes je grška državna last. Ali grška vlada, baš tako nečedna v duševnem pogledu kakor njeni Krfčani v fizičnem, jc hotela napraviti izborno kupčijo z Elizabetinim inventarjem ter je uprizorila javno licitacijo. Domišljali so si modri tfospodie v Atenah, da se bodo kar
Predsinočnjim je našel višji stražnik Reven v Janševi ulici v Šiški odprta vrata trgovine s špecerijskim in mešanim blagom, last Andreja Beliča. Ko je pregledoval trgovino, je našel v nekem kotu tatu, ki se je skril za neki zaboj. Ko ga je stražnik pograbil in mu preiskava! žepe, je vlomilec porabil priliko; sunil je stražnika z vso sito od sebe in je pobegnil ter izginil v temi. Stražnik je sicer takoj skočil za njim in je še celo dvakrat ustrelil, toda znman, vlomilec je bil že na varnem. Našel pa je stražnik pri njem vojaško izkaznico, ki glasi na ime Josipa Česna iz Stražišča pri Kranju, če je last
iamg-MUOTa	r^cr.»II , ■ ifA' v ^'-uaM
tepli ameriški in angleški milijarderji za njc-ro ostalino, toda kruto so sc varali: žive duše ni bilo iz inozemstva in le domači starinarji so si prisvojili za minimalni denar Elizabclinc dragocenosti in zanimivosti. Par drahem žrtvuj in še danes moreš v Krfu kupiti od potomca slavnih Helenov kak spomin na ranjko cesarico.
Premalo časa nam je bilo odmerjenega za Krf, komaj "tiri ure, ker smo za to hoteli podaljšati svoj obisk na Malti, Vendar pa smo morali ostati več kakor pol ure dlje navzlic vzorni točnosti našega kapetana Prodana. Vse je bilo zbrano na krovu, vse je nestrpno čakalo odhoda, toda — pogrešali smo četvo-rico Slovenccv in le-teh ni bilo, pa jih ni bilo! Odkod to pri tako ubogljivem in discipliniranem narodu, kakor je naš slovenski? Stvar je bila zelo enostavna. Naši rojaki, trije po poklicu vinski vclctržci in slavni krčmarji, so se pod vodstvom in nadzorstvom visokega državnega funkcionarja peljali v Ahilej. Tam so si ogledali vse naravne in umetne krasote, globoko ginjeni uživali vtis »umirajočega Ahi-leja«, potem pa so stopili v bližnjo helensko krčmo, kamor jc svoj čas hodila »na južno« ona siromakinja na habsburškem prestolu. Morda neka notranja otožnost, sigurno pa tudi strokovno zanimanje za dobroto grških vin — imenujem tu v prvi vrsti slavnoznano vino Mavrodaphne — ter po vsem opravičena težnja teh ljubljanskih »rejnih očetov«, zadostovati v vsakem pogledu željam in potrebam ljubljanskega občinstva, obenem Da tudi rwt-
vlomilca ali jo je morda Česnu ukradel ali si jo na kak drug način pridobil, bo pokazala preiskava. Vlomilec, je odprl vrata v trgovino tako, da je razbil žabico na vratih.
V	času od 8. maja je bilo vlomljeno v švajgar-jevo vilo na cesti na Rožnik v Ljubljani. Sumijo, da je izvršil vlom neki od dela odslovljeni delavec. Bogvekaj prida pa se mu ni posrečilo odnesti.
V	Kočevju so vlomili neznani vlomilci v hišo mesarja Ivana Kožarja in gostilničarja Ivana Krop-fa ter odnesli več blaga. Napravili so okrog 4000 dinarjev škode. V noči na 8. majnik pa je obiskala bržkone ravno ta banda več stanovanj v Stari cerkvi, kjer so napravili precej škode. Po sledovih so ugotovili, da je bilo več tatov, ki so bili vsi bosi. Iskali so seveda predvsem denar in zlatnino. Prišla je ta nevarna banda bržkone iz Hrvatske in ao njeni člani pobegli kaznjenci in pa cigani.
Iz Polhovega gradca nam poročajo: Nedavno , smo javili o vlomih v Polhovem gradcu in okolici. | Kakor se čuje, je bila to štiripesna deteljica. Dva se I še skrivata roki pravice, ostala dva vlomilca pa sta se prav lepo ujela v past, ko sta hotela dobiti novi delavski knjižici Orožniki so ju prijeli in sta priznala svoje početje. Zlikovca sta iz hocjulske župnije. Bila sta na fronti, ki je, kakor kaže, slabo . vplivala nanju, kakor tudi na mnoge druge, nekdaj
poštene fante in može. I V Spodnji Ribnici pri Brežicah je bil izvršen v trgovino Franjo Bratonič predrzen vlomi Neznani | storilci so odnesli iz trgovine raznega blaga v vrednosti 16.000 Din.
širjati obseg njihovih vinologičnih študij, je na naše možakarje tako vplivalo, da so prišli na krov prekasno za celc pol ure, Žalibog po-jemljc pri nas avtoriteta tudi visokopostav-Ijcnih državnih nastavljencev v toliki meri, da niti resni opomini njih spremljevalca niso mogli požuriti njihovega povratka. In pri tej priči se je zopet enkrat pokazala vsa zlobnost moje narave: mesto da bi branil svoje rojake proti preneugodni oceni njihovega vedenja, sem ce!o proti njim hujskal! Seveda so sc čuli glasovi, češ, saj bi jim bil milejši presojevalce in sodnik, ako bi bili prinesli seboj nekaj steklenic onega helenskega vina! Pa tako so bili zmešani vsled pretirane naglicc našega odhoda, da so celo pozabili na to naravno »pri-kupitev« ter se na ta način sami oropali tehtne »olajševalne okolnosti«.
In sedaj naprej, čez odprto morje na oddaljeno Malto. Nepopisno lepa vožnja, morje mirno, nebo jasno, vedra tudi naša duša. Vozimo blizu obali, tako moremo v daljavi razločili sicilska mesta na južnoiztočnem in južnem obrežju. Sirakusa in sosedne pokrajine, koliko zgodovinskih spominov! In naposled, po 30urni vožnji, vidimo pred seboj mogočne utrdbe angleškega otoka Malte.
Ljubljana - velemesto!
Vsai vtis velemesta bi lahko napravila na vsakogar, ko bi se gospodje oblačili elegantno, kar bi bilo
t. ozirom na to, da so oblačila pri tvrdki
DRAGO SCHWAB - LJUBIJANA
Uredno Doceni. orav lahko dosegljivo.
Dnevne momce
k Slovenei na Lincolnovem grobu. Naj-bLažji Američan, Abraham Linooln, počiva v posebnem grobišču v Springfieldu pri Chicagi, 111. Njegov grob velja Američanom kot narodno svetišče prve vrste. Vsi narodi, ki se udeleže letošnjega mednarodnega kongresa v Chicagi. obiščejo tudi Lincolnov grob, predvsem iz spoštovanja do Lincolna, potem pa tudi zato, da se oddolže Američanom za gostoljuhje. Mnogi narodi prirede ob tej priliki v Springfieldu velika nacionalna zborovanja; tako n. pr. Nemci, ki bodo imeli med seboj dva kardinala, monakovskega in dunajskega, mnogo škofov in duhovnikov ter drugih odličnih mož. Ni dvoma, da bodo tudi slovenski udeleženci chicaškega kongresa zadostili zahtevam pietete in uljudnosti nasproti Američanom in obiskali Iincolnov grob v Springfieldu. Springfieldski Slovenci so že osnovali poseben odbor, ki bo pod vodstvom tamkajšnjega slovenskega župnika Mažirja vodil vse priprave in preskrbel gostom prenočišča, hrano in voditelje; v dvorani »Slovenije« se bo vršil kratek sestanek slovenskih romarjev. — Poleg Slovencev se z izredno vnemo in požrtvovalnostjo pripravljajo na sprejem rojakov iz stare domovine — Slovaki in Poljaki. Med njimi ni nikogar, ki bi ne sodeloval na pripravah; med Slovenci žal ne manjka takih, ki tudi topot niso mogli prikriti svojega sovraštva do vsega, kar je katoliška.
ic Novi člani poštnega in brzojavnega sveta. Slovenec le kot namestnik. Poštni minister je imenoval za leto 1026—27 kot člane poštnega in brzojavnega sveta sledeče višje uradnike poštnega in brzojavnega ministrstva: g. Štefana Dekaniča, generalnega ravnatelja, pomočnika generalnega ravnatelja g. Milana Djordje-viča, Milana Popoviča, načelnika poštnega oddelka, dr. Dragotina Franka, načelnika občega oddelka, Milana Rizniča, načelnika ekonomskega oddelka, in Miloša Kovačeviča, načelnika kontrolnega oddelka. Za slučaj pa, da se razpravlja o predmetih, ki se nanašajo tudi na poštno čekovno in hrani Inično službo, se pr -tegne tudi g. Andrija Kovačevič, inšpektor poštne hranilnice v Belgradu. Kot r: mestniki so določeni: Slovenec Marij Osr.na, načelnik brzojavnega in lelefonskegn oddelka, Zivojin Paunovič, inšpektor ministrstva pošt. Za poštno hranilnico je pa imenovan dr. Julij Pele, glavni tajnik poštne hranilnice.
k >HoteI St. Johann am \Yoeheinersee.« Prijatelj nam je poslal dva nemška reklamna letaka za hotela Sv. Janez in Zlatorog ob Bohinjskem jezeru. letaka sama ua sebi sta prav okusno natisnjena. Odločno pa moramo grajati, da so v obeh letakih navedene za naše slovenske kraje samo nemške označbe. Tako n. pr. čitamo na prvi strani: > Hotel St. Johann (na drugem letalni Zlatorog) am Wochetner-see«, dalje »Feistritz—Wocheinersee«, >Wo-chein-Feistritz«, »Assling«, >Veldes<, brzojavni naslov: »Sanctjohann Woheinersee«. Ne moremo sicer točno trditi, kdo je zagrešil to — milo rečeno — nerodnost, iz dejstva, da je hotel Sv. Janez last SPI), hotel Zlatorog pa v oskrbi istega, pa smemo sklepati, da je ta dva letaka založilo SPD, posebno še, ker ju je natisnil g. Makso Hrovatin, ki je odbornik omenjenega društva. Ker sta letaka namenjena izključno m reklamo med Nemci, bi ne imeli nič proti temu, če bi bile poleg slovenskih krajevnih imen v oklepajih tudi nemške označbe, da pa so navedene za naše izključno slovenske kraje samo nemške označbe, je pa že malo preveč. Pričakujemo, da bo odbor SPD v tem oziru napravil red.
k Poštninska prostost zadrug in zadružnih rvez. Razen Zadružne zveze v Ljubljani, Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani in Zadružne zveze v Celju uživa ugodnost poštninske prostosti po členu 56 zakona o proračunskih dva-najstinah za mesec avgust—november 1925 tudi Zveza gospodarskih zadrug v Jugoslaviji v Ljubljani, registrirana zadruga z omejeno zavezo, ki ima v Sloveniji 31 članic (konzumna društva, produktivne zadruge raznih obrtnikov, kreditna, hranilna, posojilna in vzajemna društva itd.). Te poštninske prostosti so deležne v Sloveniji omenjene štiri zveze v dopisovanju z Glavnim zadružnim savezom v Belgradu. v medsebojnem dopisovanju in v dopisovanju s svojimi članicami. Te članice (zadruge) pa so poštnine proste v dopisovanju z Glavnini zadružnim savezom in v dopisovanju s svojimi zvezami, a ne v medsebojnem dopisovanju in dopisovanju s svojimi podružnicami. Poštninska prostost velja samo za navadna (nepripo-ročena) pisma, dopisnice in tiskovine ter za vrednostna pisma in nakaznice. Prav tako tudi niso te vrste pošiljke oproščene poštnine v krajevnem prometu.
k Smrt radi zastrupljcnja. Te dni se je 12 let stari šolski učenec Mario Obtok iz Ježice na cesti obesil nekemu vozniku na voz. Voznik ga je vsled tega ošvrknil z bičem po bosih nogah, kar je povzročilo toliko poškodbo, da je na zaatrupljenju rane umrl. Deček je bil v šoli eden najmarljivejših učencev.
•k Smrtna bosa. V Postojni je umrl tamkajšnji veleposestnik in industrijalec Franc Jurca, star 80 let Pokojnik je bil dober gospodar in radodaren ter je užival splošno spoštovanje.
k Papirnati drobiž se ne sme več izdajati.
Poštam je uradno naročeno, da morajo do preklica v neomejeni količini sprejemati od strank papirnati drobiž po 25, 50 par in po 1 Din, ne smejo pa ieh novčanic več izdaiati strankam.
tudi tedaj ne, ako bi jih kdo zahteval. Namesto papirnatega drobiža po 25 par naj izdajajo pošte kovane novce po 10 in 5 par, dokler ne pride v promet kovani drobiž po 25 par. Pošte morajo ta drobiž ne samo brez ugovora sprejemati, ampak imajo strankam, zlasti denarnim zavodom celo svetovati, da naj se čimprej iznebe papirnatega drobiža da ne bo prevelikega navala, kadar se bo ta drobiž preklical.
k Beneški kardinal Lafontaine je prepovedal duhovnikom obiskati mednarodno umetniško razstavo v Benetkah, dokler bodo izlo-žene neke slike, ki po sodbi resnih in kornpe-tentnih mož očitno in močno žalijo nravni zakon.
k Nova železniška postaja. S 1. majem je bila otvorjena železniška postaja Pušence na progi Ljutomer—Radgona. Na progi Prager-sko—Ormož bo na zahtevo tamošnjih občin olvorjena postaja Št. Lenart
k Poroka. V ponedeljek 17. maj« bosta v Slivnici pri Mariboru poročena g. Franjo Fin-gušt, posestnik iz Gorice pri Pragerskem z gospodično Nežiko Gojčič, veleposestaico v Orehovi vas pri Mariboru.
•k Vprašanje na gradbeno direkoijo v Ljubljani. Na novi državni cesti Št. llj—Velka počiva sedaj skoro vse delo. Ali hoče gradbena direkcija plazove popraviti zopet v deževni jeseni ali zimi? Zadnji čas bi že bil, da se ta cesta izroči prometu. Tega čakanja ne razumemo. Saj je določen kredit za dograditev te ceste.
k Polovična vožnja turistom. Kakor posnemamo iz časopisov, nam je prometno ministrstvo blagohotno naklonilo iste udobnosti, kot jih imajo inozemci. Nato je baje Zveza planinskih društev ponovno zaprosila za polovično vožnjo v skupini po 5 do 9 članov. Dobro! K temu moram pripomnili sledeče: Pri nas v Mariboru je pretežna večina turistov iz uradniških in železničarskih krogov, ki imajo že itak znižano vožnjo. Ako se pri nas sestavi skupina petih turistov, kar je za kako večjo turo itak balast, so gotovo trije poleg, ki ne rabijo vozne olajšave. Torej je pri nas takorekoč turistovski promet v petericah nemogoč. Ali res nimajo v našem prometnem ministrstvu človeka, ki bi smatral turistiko kot tako, kakršna je, in ne kot nekako nepotrebno zlo? in ali ta mož ne bi znal pogruntati nekak modus, po katerem bi dobili posamezniki na podlagi planinskih legitimacij s fotografijo dovoljeno polovično vožnjo, recimo veljavne od sobote opoldne do pondeljka opoldne? V vseh drugih državah se ozirajo na planinstvo, samo pri nas nam meče ministrstvo polena pod noge. — Gorski.
k Ravnnteljstvo državnih železnic v Ljubljani je že davno bilo opozorjeno in naproše-no, naj se uvede na progi Maribor—Št. Ilj še en par osebnih vlakov, ker jutranji vlak daleko ne zadostuje potrebam prebivalstva med Muro in Dravo. Odkar je odpadel tranzitni promet čez Avstrijo v Ljutomer, je odpadel tudi osebni vlak, ki je prihajal okoli 10 dopoldne v Maribor. Nemogoče je, da bi mogli ljudje iz Sve-čine, Marije Snežne, Sv. Ane, Sv. Jakoba in drugih krajev biti že zjutraj ob pol 7 v Št. Ilju pri šolarskem vlaku. In pomislite gg. pri ravnateljstvu v Ljubljani, da od 7 zjutraj pa do pol 3 popoldne ne vozi za prebivalstvo v obmejni coni prav noben vlak, dasiravno ga zahteva več kot 20 občin že celo leto dni! Avstrijci se nam posmehujejo in pravijo: >Tu vidite, kako Ljubljana skrbi za dober promet!« Naj velja to opozorilo kot poslednji opomin gg. pri ljubljanskem ravnateljstvu. Ali bomo res morali za vsako malenkost moledovati in se pritoževati v Belgradu? Zahtevamo, da ravnateljstvo drž- železnic v Ljubljani čimprej, gotovo pa še do 1. junija uvede nov osebni vlak, ki bi vozil okoli 9 iz Maribora in bi se vračal okoli pol 10 iz Šl. Ilja v Maribor. Upamo, da bodo gg. pri ravnateljstvu toliko kulantni in bodo dali ugoden odgovor na lo vprašanje.
k Prosimo vse one, ki so prejeli našo okrožnico, da se blagohotno spomnijo s kakim darom nas najbednejših slepih. Za vsak tudi najmanjši dar smo iz srca hvaležni. Trdno smo uverjeni, da ne bo naša prošnja zaman. — Podporno društvo slepih, Wolfova ulica 12, Ljubljana.
k Društvo državnih upokojencev in upokojenk za Slovcn jo, poprej Prvo splošno društvo jugoslovanskih upokojencev v Ljubljani, vabi vse društvene članice in člane in tudi vse še neorganizirane državne upokojence, upokojenke, udove in sirote iz kraja in cele okolice v svrho ustanovitve krajevne skupine, ki se vrši v Kranjski gori dne 16. maja ob 11 dopoldne v gostilni pri Jurci ter na občni zbor krajevne skupine Jesenice na Gorenjskem, ki se vrši isti dan ob 4 popoldne v gostilni g. Fr. Peklarja na Jesenicah 115. Dnevni red v obeh slučajih: a) poročilo društvenega predsednika o dosedanjem društvenem delovanju; b) poročilo predsednika društvene krajevne skupine; c) volitev novega načelstva: predsednika in namestnika, tajnika in namestnika, treh odbornikov in dveh namestnikov. Pri tej priliki se bodo sprejemali na obeh krajih tudi na novo pristopivši društveni člani. — Načelstvo.
k D. D. za zraknplovn,i promet. V Zagrebu se je osnovala delniška družba za zra-koplovni promet med važnimi jugoslovan-kimi središči. Družbina glavnica znaša 6,000.000 Din 8 24.000 delnicami po 250 Din.
*	Razpis mesta. Na strokovni šoli za puška rstvo je razpisano mesto strokovnega učitelja za kopitarstvo. V zmislu 51. 12 Uradniškega zakona opremljene prošnje naj se vložijo do 10. junija 1926 pri ravnateljstvu strokovne šole. za puškarstvo v Kranju.
k Borba v zagrebški operi. G. ravnatelj Rukavina se ie proti razresenju dolžnosti pritožil na ministrstvo za prosveto, češ, da je g. upravitelj Benešič postopal protizakonito, da ni bil za razrešenje kompetenten in da je njegovo mišljenje o kvalifikaciji samovoljno. — G Rukavina bo čakal na odločitev ministrstva.
k Rešen spor. Včeraj sta se pred zagrebškim sodiščem poravnala dr. Vodnik—dr. Ves-nič v znani tiskovni pravdi. .
k Nova radio postaja. Radio-klub v Zagrebu snuje novo radio-postajo, s katero namerava zvezati glasbeni zavod in gledališče, da bodo igravci lahko v stiku s koncerti vsega sveta.
k V Skoplju se je v nedeljo ustrelil s samokresom v sence podporočnik Milan Sinobad iz Dnlmarije. Vzrok samomora je neznan.
k Letno zborovanje zveze jugoslovanskih železničarjev se je vršilo v Belgradu preteklo nedeljo. Za predsednika je bil izvoljen g. Laza Miloševič. Zborovalci so poslali vladi in železniškemu ministru posebno resolucijo, v kateri izražpjo svoje težnje.
k Štiri tiskovne pravde naenkrat je imel >Hrvatski list« v Osjeku preteklo soboto. Od ene obtožbe je bil oproščen, tri razprave pa so bile preložene.
k Vlom v podružnico »Vacuum Oil 0'om-pany« v Zagrebu. Ko je prišel sluga v ponedeljek zjutraj, da prezrači in pospravi uradne prostore, je zapazil v blagajni veliko luknjo, na tleh pa odprto ročno blagajno. Obvestil je takoj blagajnika g. Mikuliča ter policijo. Policija je ugotovila, da so vlomilci vzeli iz blagajne 22.000 Din, iz ročne blagajne pa kolekov in znamk v vrednosti 6000 Din. Policija je odkrila na blagajni dobro vidne odtise rok, na podlagi katerih upa priti storilcem na sled.
k Rokodelski kongres v Belgradu. 0 Bin-koštih se vrši v Belgradu kongres jugoslovanskih rokodelcev, ki se bo pečal zlasti z obrtnim kreditom.
k Zagrebški župan v Belgradu. Včeraj je odpotoval zagrebški župan Heinzi v občinskih zadevah v Belgrad.
k Indijska slikarska umetnost v Zagrebu. V Zagreb je došla Mrs Alice Adair iz Indije ter je prinesla in razstavila lepo zbirko slik in reprodukcij predstavnikov moderne indijske renesanse v slikarski umetnosti, zlasti bengalske šole.
k Zahteve lekarnarjev. V ministrstvu za narodno zdravje so se zbrali strokovnjaki iz Zagreba in Belgrada in izvolili poseben odbor, da se izdela nova farmokopeja za celo državo.
k Smrt srbskega časnikarja V Budimpešti je nenadoma umrl Aleksander Petrovič, bivši šef presbiroja v srbskem zunanjem ministrstvu. Po umoru kralja Aleksandra je pobegnil v Budimpešto ter je bil urednik >Pester Lloyda«.
k Nadaljni vlomi. V ponedeljek so neznani storilci vlomili v prostore >Kristallum d. d.« v Zagrebu ter odnesli raznih stvari v vrednosli 5800 Din in nekaj gotovine. Škoda znaša 10.000 Din.
k Ogrski konzulat v Novem Sadu. Med našo in ogrsko vlado se vrše pogajanja za ustanovitev ogrskega konzulata v Novem Sadu. Kakor doznavamo, se bo to vprašanje rešilo po končanih gospodarskih pogajanjih z Ogrsko.
*	Kongres »Zveze bančnih uradnikov in nameščencev Jugoslavije« se vrši 23. in 24. t. m. v veliki dvorani mestnega magistrata v Subotici.
k V Dubrovniku se ponovno vzpostavi francoski konzulat. Novoimenovani konzul g. Delalande je že prispel v Dubrovnik.
*	Pomočnik ministra za prosveto, dr. Nikola Andrič, je upokojen. Na njegovo mesto je imenovan Dragomir Obradovič, prosvetni inšpektor v Skoplju.
Številne bolezenske kali. med temi provzro-čitelj vnetja v vratu, hripe in podobno pridejo v telo skozi usta in grlo.
Nevarnost okuženja raste
če se snide mnogo ljudi, kot na železnici ali na električni, na javnih shodih in sejah, v šolah, glediščih, kinih, v koncertnih in plesnih dvoranah itd.
je slaro preizkušeno, zanesljivo obrambeno in desinfekcijsko sredstvo za usta in grlo. — Udobnejši pri vporabi in izdatnejši v učinku kot grgranje.
Dobiva se v vseh lekarnah In drožerijah.
Takoz. nadomestila odklanjajte!
Poskušnja in ilustr. brošura „Nevidljivi sovražniki" kakor tudi zdrav, opozorilo: „ Kako se je ravnati pri hripi", razpošiljajo na željo zastonj:
Bauer & Cie, Berlin SW. 48. Friedrichstr. 231.
„Tekstilbazar"
ljubi jana, Sčrekov trs 10
prodaja:
Moške klobuke »Mesalino« po Din 65.— Kravate, svilene, fine . . po Din 20.— Krasne jumperje .... po Din 68.—
k Novi mostovi. Železniški most čez Drino pri Bajine Bašta, ki veže Bosno s 'Srbijo, je stavljen v promet. Stal je 4 milijone dinarjev. Ministrstvo za javna dela je odobrilo licitacijo za gradnjo mostu na Pasici pri Kruševcu, ki bo stal tudi 4 milijone dinarjev.
k Krasna izbira najnovejših blu«. — M. Kristofič-Bučar, Stari trg 9.
k Brezalkoholna Produkcija, Ljubljana, Poljanski nasip 10-1 pošlje vsakemu naročniku »Slovenca« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj, ne bo Vam žal!
O Predavanje na razstavi francoske gra-fike v Jakopičevem paviljonu se ponovi na praznik, v četrtek 13. maja ob 11 dopoldne. Predava g. dr. Mesesnel o grafičnih tehnikah in o umetnostnih smereh na Francoskem v 17. in 18. stoletju. Vabimo na obisk razstave, ki vzbuja s 120 tehnično dovršenimi deli splošno zanimanje. Razstava se zapre nepreklicno v nedeljo 16. maja. — Narodna galerija.
0 Razpis natečaja. Narodna galerija priredi v spomin 15 letnice smrti Ivana Groharja kolektivno razstavo Groharjevih del v Jakopičevem paviljonu. Za plakat razstave razpisuje Narodna galerija natečaj za osnutke v barvah. Plakat bo izvršen v štiribarvni litografiji in se konkurent obveže, da izvrši definitivni plakat na kamen. Nagrada, ki je obenem honorar za izvršitev, znaša 2000 Din; rok do 30. maja. Podrobne pogoje sporoča Narodna galerija v Ljubljani interesentom pismeno.
O »Krekova mladina« Ljubljana vprizori jutri, na praznik, ob 8 zvečer v Ljudskem domu igro v štirih dejanjih in sedmih slikah »D e b o r a h«. Igra je polna lepih in pretresljivih scen. Opozarjamo p. n. občinstvo, da se igra vprizori samo enkrat, ker s tem zaključimo sezono. Predprodaja vstopnic je v Jugoslovanski strokovni zvezi, Stari trg 2/1 danes od 6 zvečer dalje, jutri, na praznik, pa cel dan istotam, eno uro pred predstavo pa v Ljudskem domu.
© Imenovanje pri pošti. Tajnik poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani g. Miroslav Matjašič je imenovan nadzornikom ter obenem pomaknjen iz 6. v 5. skupino L kategorije.
0 Apel na gg. gerente. Mestni magistrat ljubljanski je letošnje leto pričel zidati deset zasilnih stanovanjskih hiš za Bežigradom. S temi hišami se bo v tem letu kolikor toliko odpomoglo stanovanjski krizi, ker bo v teh hišah nastanjenih 40 družin, ki sedaj stanujejo po raznih barakah in nezdravih stanovanjih, kar je povsem hvale vredno. Drugo vprašanje pa sedaj nastane, kje naj imajo ti novi stanovalci svoj dohod k tem hišam. Ker kakor nam je znano, se je že pred dvema letoma regulirala nova Einspilerjeva ulica, za katero so morali v to svrho odstraniti nekateri stanovalci hranilničnih hiš svoje lepo urejene vrtove. Kljub odstranitvi teh vrtov, ki so sedaj razdejani, se graditev te prepotrebne ulice še do danes ni pričela, hišnim gospodarje te ulice pa preti nevarnost, da se njih stanovalci izselijo, ker pač ni mogoče od nobene strani priti do teh hiš brez velike škode na obleki in obutvi. Posebno se to opaža sedaj, ko se na vseh koncih in krajih te ulice zidajo nove stavbe ter so vsa poljska pola tako razorana in v takem stanju, da človek v količkaj čedni obleki ne more priti iz svojega stanovanja brez večje škode. Od vednega dovažanja stavbnega ma-terijala so vsa poljska pota, ker druge poli nimamo, tako razorana, da bi bilo najbolje, da bi si naročili aeroplan, ki bi nas prevažal do naših stanovanj. Koliko pa na teh potih trpi ravno sedaj živina z dovažanjem materijala, naj se blagovolijo gg. iz magistrata sami pre pričati. Skrajni čas bi že bil, da se temu ne-znosnemu stanju naredi enkrat za vselej konec ter se že dve leti obljubovana Einspilerjeva ulica končno enkrat prične graditi. Ker plaču jemo posestniki te ulice isle davke kakor ostali meščani, ki lepo hodijo po snažnih in gladkih ulicah, smo upravičeni zahtevati ludi iste pravice. Upamo, da naši pritožbi mestni magistrat takoj ugodi ter prične v najkrajšem času z urejevanjem Einspilerjeve ulice. — Prizadeti.
0 Nespodobno vedenje v cerkvi. Neki gospod nam piše: V nedeljo zvečer je bilo pri šmaraični pobožnosti pri Sv. Krištofu nekaj po-balinov, ki so ves čas motili zbrane vernike s svojimi neslanimi opazkami. Je že treba precej neotesanosti, da greš nalašč v cerkev, da izzivaš in motiš cerkvene pobožnosti. Kdor se ne misli v cerkvi primerno obnašati, naj ostane
Obleke za gospode
v izvrstnih kvalitetah, priporoča po zelo zmernih cenah, tvrdka
A. KUNC, LJUBLJANA
Ustanovljena 1. 1879
zunaj. Drugič bomo skrbeli, da bodo taki po-balini drugje dobili primerno lekcijo.
O Nesreča pri delu. V ljubljansko bolnico so pripeljali mizarskega pomočnika Viktorja Berceta iz Dravelj. Fant se je ponesrečil v delavnici mizarske zadruge »Lipa« v Št. Vidu, kjer mu je odrezala krožna žaga štiri prste na levi roki. Mojster je izjavil, da je bil fant sam pri stroju in da se je zgodila nesreča vsled lastne neprevidnosti.
O Saje so se vnele v ponedeljek ob 16 v hiši Alfreda Liniagerja na Rimski cesti 6 in sicer radi prehudega ognja v nekem štedilniku. Došla je požarna bramba, ki pa ni imela nobenega posla, ker so med tem že saje zgorele. Dimnikarski pomočnik je ugotovil, da ta dimnik že tri leta ni bil izžgan.
O V včerajšnjem poročilu o občnem zboru Društva ljubljanskih hišnih posestnikov se je pomotoma vrinila zadnja vrstica, ki spada k drugi notici.
O Dražba. V petek 14. maja ob 3 popoldne se vrši javna dražba različne moške obleke in perila iz zapuščine Janka Modica v Ljubljani, Pražakova ulica 11/1, desno.
O Fotogralični atelje Viktor je sedaj v Knafljevi ulci 4 (nasproti Narodne tiskarne) Priporoča se za slikanje družinskih in d,u- i štvench skupin v nanovo moderno urejenem ateljeju.
100.0001Tm za
lahko zadene, kdor kupi srečko loterije društva »Trgovska akademija" v Ljubljani 88S dobitkov od SO do 109.C00 Din
Maribor	S
□	Duhovniška vest. G. Jakob Rabu^a, j kaplan pri Sv. Ani na Krembergu je dobil župnijo Slivnico pri Celju.
□	Koncert državnega učiteljišča v Mariboru se vrši pod okriljem »Ljudske univerze« direvi ob 8. uri v veliki Gotzovi dvorani, na kar še enkrat opozarjamo vse ljubitelje mladine in slovenske pesmi. Ker vlada veliko zanimanje za prireditev, se priporoča, da si nabavi vsakdo vstopnice v predprodaji (g. Zl. Brišnik in g. Hofer). Grajati moramo, da je vstopnina tako visoka. Za prve vrste se zahteva 40 Din. — Mislimo, da ni namen ljudsike univerze nuditi koncertov z visoko vstopnino, katero si lahko privoščijo samo višji sloji, ampak seznanjati z dobro glasbo širše, manj premožne sloje.
□	Nadaljna prireditev »Ljudske univerze« 17. t. m. ob 8. uri zvečer v KazinsM dvorani: Predaval bo mariborski znameniti zgo-dovinr.r g. prof. teolog. Kovačič o starem Ptuju na podlagi mnogih skeptičnih slik. Predavanje bo gotovo zanimalo posebno vse one, ki še ne poznajo pobliže zgodovine naše staroslavne Petovije. — Po binkoštih pa bo »Ljudska univerza« organizirala izlet v Ptuj.
□	Predsedniki maturitetnih izpitnih komisij v Mariboru. Za predsednike omenjenih komisij so imenovani: dr. Artur Gavazzi za gimnazijo in realko, dr. Poljanec za zasebno žensko učiteljišče šolslolh sester in dr. Adolf Pečovnik za državno učiteljišče.
□	Tombola poštnih uslužbencev. K včerajšnjemu poročilu o tomboli dodajemo še, da je zadela I. dobitek (spalno sobo) ga Malešič Frančiška, 2. darilo (šivalni ?troj) g. Megla,
3.	darilo (zlato uro) g. Kramberger in
4.	(moško kolo) g. Finžgar. Tombole se je udeležilo gotovo nad 2000 ljudi. Okrog cdra i Je vladala silna gnječa, ker je vse rinilo naprej Iz starih izikušenj, da zadaj stoječi ne dobe ničesar.
□	Starega grešnika je aretirala policaja dne 9. t. m. Majhenič Albin je ukradel že leta 1919. v Dupleku nekemu kmetu konja ter ga prodal naprej. Pred zasledovanjem okrožnega sod šča je pobegnil nekam na Hrvatsko, oa koder se je šele zadnje dni vrnil v nadl. da eo na njegov greh že pozabili. V Mariboru pa ga je spomal neki znanec ter obvestil o njem stražnika, ki je izvršil aretacijo.
□	Pijanec skušal skočiti r Dravo. V pondeljek popoldan se je odigral na Dravskem mostu razburljiv prizor. Karel Pisk. staj pijanec čo znanec mariborske policije,
je kljub i genu priklatil v mesto in se pijan prizibal na dravski most, kjer je začel prav polagoma lezti čez ograjo v nameri skočiti v reko. Pollo jski stražnik mu je to preprečil, kar pa je pijanca hudo razkadilo. Šiloma se je skušal stražniku iztrgati in s precejšnjo mufci ga je nazadnje policist premagal in odvedel v zapor.
□	Vlom v stanovanje. Neznan uzmovič je vlomil na Betnavski cesti v stanovanje Marije B. ter ji odnesel precej stare obleke.
□	Vest o prodaji hiše bratov Tavčarjev v Kopališki ulici na dražbi ne odgovarja resnici.
□	Pobegnil je od svojega mojstra F. P. v Slovenski ulici 14 letni vajenec Josip Bau-man, stanujoč začasno v drž. dečjem domu. Dečko je pred kratkim osirotel, bil vedno zelo tih in zamišljen tako, da je bilo opažati na njem znake neke depresije. Ker je bil tudi sicer duševno nekoliko nerazvit, ni izključena kak« nesreča. Če bi se dečka kje zasledilo, se prosi, da se ga takoj Javi bližnji orožniški postaji.
Schvnitzberser
priznano rajboljSe VINO se loči v odprtih BU- ! TELJKAH po 14 Din samo v kavami »SLON« v LiublianL	3109
Seja mariborskega občinskega sveta.
Maribor, 11. maja 1926.
Danes se je vršila seja mariborskega občinskega sveta. Na dnevnem redu je bil odgovor g. župana na Interpelacijo o Mestni hranilnici, o kateri se je v zadnjem času po mestu marsikaj govorilo. G. župan dr. Lesko-var je v svojem poročilu pojasnil nakup delnic Mariborske tiskarne po mariborski hTanilnid. Hranilnica je delnice prodala na protest občine zakupno ceno naprej. Priporočal je, da se radi govoric, ki se širijo o hranilnici, izvoli komisija, ki bo preiskala delovanje in podala porodilo občinskemu svetu. Sklepanje se je odložilo za ta,'no se:o.
Državni svet je zavrnil pritožbo društva »Theater und Kasinoverein«, ki je protestiral proti razpustitvi. Taiko pride kazinsko poslopje z gledališčem vred traino v last občine. — Delavsko kopališče se bo razširilo. Postavilo se bo 20 novih kabin za posameznike, 20 skupnih in 2 večja pršilca. Nove naprave bodo sta'e 15.000 Din. — Smetanova ulica se bo podaFšala do Strossmayerjeve ceste. Hiša posestnika Kartina, ki se brani' prodati svoje posestvo občini, zapira izhod na omenjeno cesto. Zaprosilo se bo za razlastitveno postopanje. Domača gespodarska stranka (Nemci) je vložila predlog, da se prepove prodaja sla-ščič in sladoleda. Občinski svet je predlog za-vrniM. Zavetišče Marijanišče, ki skrbi za brezposelne služkinje, bo občini plačevalo stanarino 500 Din mesečno. Organizacijo zaščite dece prevzame občine. Ustanovi se poseben mlrdinski odsedc, v katerega se izvolijo poleg zastopnikov raznih korporacij gg. občinski svetniki Stabej, Petej^n in Tumpej.
O borzi dela se je razvnela dolga debata. Delavska zbornica je predlagala, da bi to institucijo vzdrževale skupno mestna občina, Delavska zbornica in zbornica za trgovino in obrt. Prvi dve bi prispevali letno 40.000 Din podpore, trgovska zbornica pa 15.000 Din. Zadeva pa še na dozorela* Za.to se je izročila odseku v ponoven pretres.
Za otroško dnevno zavetišče se bo preuredilo poslopje v Ljudskem vrtu, kjer je sedaj gostilna. — V magdalenskem predmestju bo zgradila mestna občina novo meščansko in ljudsko šolo. Za zgradbo se določi 6,000.000 dinarjev. Od te vsote plača okrajni zastop poldrugi m'lijrn. Mestna občina je dosedaj tovor-nimsko davščino nobirala samo od teže. Odsedaj pa se bo pobirala na podlagii železniških tari-fov. Za povzdigo konjereje in d rkalnega špor- ' ta us'anovi občina darilo 3000 Din.
Odnršaji med Olepševalnim društvom in obč'no so se uredili tako, da tvori društvo samo posvetovalni! organ. Občina se je pogodila z okrajnim zast^pom za odkup cestnega parnega valjarja. Za preureditev magistralnih pisarniških prostorov se je določilo 45.000 Din. Občina si bo nabavila škropilni avto, ki bo ofcene n služiiJ tudi za tovorni voz in požarno brizgalno. — Sledila je tajna seja.
Piuf
© Stari novci v temelju hiše. Ko je mizarski mojster Potrč podiral staro hišo na Srbskem tr?u št. 7, je našel v temelju tri stare noivce z letnicami 1760, 1800 in 1812. Iz tega se da sklepati, da je bila podrta hiša nad sto let stara.
© Rimski grob so našli v Lancovi vasi pri P tiru. Sarkofag je prprost, iz domačega haloškega lrporja žilavca; zato se je tudi to- J liko ča«a ohranil. Preiskala sta ga za muzejsko društvo konseTvator V. Skrabac in prof. A. Sovrž.
Vrhnika
Stadion, ki se nahaja tik za cerkvijo v idilični farovški dolinici, bo dne 13. t. m. (na Vnebobod) popoldne pozorišče prve letošnje javne prireditve našega Orla na prostem. Mladeniči-telovadci in Orlice se vežbnjo večer za večerom. Prijatelji telovadbo in Orla, odzovite se polnoštevilno vabilu 1
Lesno brdo pri Vrhniki, kjer je edina Marijina cerkev v naši fari, je bilo nekdaj božja pot, kamor so so zlasti Vrkničani radi zatekali. Pred leti je udarila strela v zvonik in ga močno poškodovala. Zn bežjo čast vneti I.esnobrdčnni nameravajo sodaj temeljito olepšati svoj božji hram. — j Ravnotam js zbolela grajska gospa Golob iz stare, i znane vrhniške rodbine. Blr.gi ln ljudomili gospe želimo iz srca, da bi skoraj okrevala!
Milo iZ!n'orop«. Pred nedavnim časom jo nek budomuSncž potegnil neko tukajšnjo uslužbenko na ta način, da ji je podtaknil v kos mila novec za 10 para. Ko je uslužbenka med pranjem znde'a na Ird predmet v milu, je bila vsa vesela, misleča, da jo dobila toliko zaželjeni zlatnik. Pa joj nesreče --ko se navzlic vsemu drgnjenju ni hotela temna kovina spremeniti v bleščeče zlato. Trda bi bila pre- j dla storilcu, dn ga je perica »pogruntala«.
Zaplano. Orlovski odsek Zaplana pri Vrhniki Ima v nedeljo dne 18. t. m. popoldne po nauku na 1 Trpinovem travniku svojo prvo prireditev z javno telovadbo in prosto zabavo s srečolovom in šaljivo pošto. Ker se vsa okolica zanima za prvi na»top Orlov iz Znplnne, je pričakovati obilne udeležbe.
Cerklje olb Krki
»Imeniten« shod so Imeli v naši vasi zadnjo soboto zvečer samostojni demokrati. Prišli so govorniki iz Ljubljane, pripeljali so s seboj radio-aparat, z navdušenjem se je odzvalo par demokratskih stebrov z onstran Krke, ljudstva pa ni bilo. Ko bi se imelo pričeti zborovanje, ni bilo poslušalcev in poslali so ponje na razpotja ln ccste in coio na posteljo. Pa vseeno nI bilo ljudi in ne uspeha, samo znani bratci so ostali skupaj sami. Tem pa je bilo tako imenitno, da so šele ob pol | petih v nedeljo zjutraj zapustili zborovalnc prostore — gostilno Belgrad. Ko so ljudje šli k maši, so srečavali prepevajočo in vriskajočo družbo demokratskih zborovalcev.
Gostoval je zadnjo nedeljo tu dramatskl odsek Prosvetnega društva na Čatežu i igro »Zaklad«. — Čeprav so začetniki, smo bili z njimi zadovoljni. Ko si pridobe še nekaj rutine, bodo lahko nastopili kjerkoli. So pa tudi dobri pevci, kar Je gotovo veliko vredno.
Novo mesto
Sneg je zapadel te dni po vrhovih Gorjancev ln kočevskih hribih; zato Je tudi po dolih! precej mrzlo in se je bati pozebe.
Porotno lascdnnje se prične dne 7. Junija; na vrsto pride več slučajev, večinoma same tatvine.
Glasbena Matica v Novem mestu priredi drevi ob 8. uri v Narodnem domu svoj prvi koncert novega zbora. Na sporedu so pevske, klavirske in violinske točke.
Primorsko
Velika slavnost t Poslonjskl jami. Na binkošt- 1 no nedeljo, 23. maja, se bo vršila v postojnski jami svečana otvoritev nove podzemske koncertne dvo- : rane, ki ima prostora za nad 8000 oseb. Na ta dan bo izbrana godba izvajala v dvorani razne komade | slavnih skladateljev. V plesni dvorani pa bo svirala i goriška godba stare in moderne komade. Isti dan se tudi otvori za obiskovalce nova najlepša jama na i svetu, imenovana »Pajska jama« radi bajne lepoto ! njenih blestečih s"ežnobelih kapnikov. Razsvetljava i bo prvič z električno razsvetljavo. Italijansko pro- j metno ministrstvo je dovolilo za to priliko, in sicer , od 13. do 23. maja, 50% znižano vozno ceno z vseh 1 postaj Treh Benečii. Razen tega bo vozilo v Postojno na binkoštno nedeljo po isti znižani ceni osem posebnih vlakov: iz Trsta (dva), iz Gorice, Benetk, Vidma, Pulja, Reke in Rovinja.
©opisi
Dobrnnje pri Ljubljani. Slavnostno odkritje 1 spomenika padlim vojakom se je izvršilo vkljub slabemu vremenu iako lepo. Nj še kmalu videl prijazni hribec sv. Urha toliko ljudstva, ne toliko solza, ko je slavnostni govornik v prekrasnem govoru budil spomine na trpljenje padlih. Pripravljalni odbor se tem potom najlepše zahvaljuje gg. govornikoma, čas'nim gostom ter vsem darovalcem, ki i so pripomogli, da je postavljen krasen spomenik in tudi že plačan. Stane 14.937 Din in računi so na vpogled. Delo je izvršil kamnosek g. Irt iz Štepa-njevasi v našo popolno zadovoljnost. — Odbor.
Breznica. Tukajšnja podružnica »Jugoslovanske Matice« je priredila v nedeljo skioptično predavanje o Koroški in kratko šaloigro »Fatalna pomota«. Prireditev se je vršila v novem domu Izobraževalnega društva. — Govornik, vseučiliški profesor dr. Rožman nas je v duhu popeljal na vse ' važne ln znamenite kraje lepe Koroške. Le še večkrat kaj takega 1 Pri prireditvi je sodeloval tudi domači pevski zbor in marljivi zbor tamburašic pod vodstvom g. kaplana Gostiša.
Ljubljansko gledišče
Drama.
Začetek ob 8 zvečer.
Sreda, dne 12 maja: JAKOB RUDA. premijera; slavnostna predstava v počaščenje spomina Ivana Cankarja ob 50 leinici njegovega rojstva. Izven.
Četrtek, dne 13. maja ob 15. uri pop.: KAR HOČETE. Izven. Četrtek, dne 13. maja: KAR HOČETE. Izven. Petek, dne 14. maja: JAKO« RUDA. Red F. Sobota, dne 15. maja: LADJA TENACITY. Premijera. izven.
Opera.
Začetek ob pol 8 zvečer.
Cetrlek, dne 13. maje: GROFICA MARICA. Izven. : Pelek. dne 14. maja: 20NGLER NAŠE LJITBE GOSPE. Red B. Sobota, dne 15. maja: BOHEME. Red D. Nedeljn, dne 10 maja ob 15. uri pop.: GROFICA
MARICA. Izven. Pondeljek. dne 17. maja: Zaprto.
Proslava 50 letnire Cankarjevega rojstva v ljubljanski drami je danes ob osmih zvečer, na kar vse častdce slavnega avtorja izrecno opozarjamo. Vprizori se Cankarjeva drama »Jckob Ruda« v režiji g. Skrbinška. Predstava je Izven abonmanov.
Maribora:ho gledišče
Repertoar:
Sreda, dne 12. maja ob 20. uri: MOZICEK iu V
VODNJAKU. Ab. A. Zadnjikrat v sezoni. Četrtek, rine 13. maja ob 20. uri- OGNJENIK. Ab. I B. (Kuponi.) Zadnjikrat v sezoni Pc;indvajs;eleiniea umetniškega delovanja ge. Berte Biiksckove. Ta mesec, proslavi ga. Bukšeko- ! va, odlična člairca mariborskega gledališču 2olet- | nico svojega umetniškega delovanja. Pri tej priliki ; bo nastopi a v naslovni vlogi v »Mariji Stuartc. Na j to redko Izredno slavje že danes opozarjamo naj- i širšo publiko.
Glasba
Nar. iel. glasben« društvo »Drava« iz M ari- , bora priredi v Celju v četrtek dne 13. maja ob 16. j (4.) uri koncert, ki se bo vršil v Celjskem domu. ■ Izvajali se bo^o moški in ženski zbori ter p. H. j Satinerjeva »Jeftejeva prisega«. Kot solisti sodelujejo g. pater Ivamilo Kolb (bas) iz Zagreba in g. ; Avgust Zivko (tenor) iz Maribora. Nalje nastopi ] tudi društven1' tercet s harfo (har'a, violina, čelo). Da je poset koncerta omogočen tudi okoličanom, se vrši is'i že popoldne.
Glasbena Matica v Mariboru si kljub vsem težavam in kljub še nezadostnemu razumevanju j javnosti trudi in prizadeva, da podaja tudi simfonične koncerte na umetniški višini. Orkestralni koncert v petek zvečer v Gbtzovi dvorani pod umetniškim vodstvom ravnatelja in dirigenta g. . Josipa Hladek-Bobrinjskega je to delo znova razgrinjal pred mariborsko javnostjo. Koncert je bil slabo obiskan, a tisti, ki so bili, so bili z vsem srcem za glasbo z Glasbeno Matico. Slavko Osterče- j vp?:i Povodnega moža so ponavljali. Elegijo Filipa Bernarda so poslušnlcl občutiti in so skladatelja, i ki je član mariborske vojaške godbe in je tudi igral v orkestru, prav iskreno pozdravljali. Ga. Kani Brandlova je kraljevala v svojih solo-parti-jah z njej lastno virtuoznostjo. Glasbeni Matici je moralno izredno uspeli koncert dal pobude, da dela dalje in smotreno vztraja v naši javnosti razumevanje orkestralne glasbe.
Naznanila
Izredni občni »bor Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani se vrši v sredo dne 19. maja 1926 ob po! 8 zvečer v prostorih Gremija trgovcev, Ljubljana, Aleksandrova cesta (palača Lj. kreditne banke). Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Volitve odbora. — Odbor.	t
Monumentalno delo o j Jugoslaviji.
Monografija kraljevine SHS.
Znane so pritožbe, kako slabo je o Jugoslaviji in njenih razmerah informiran veliki svet. Mnogi sploh ne vedo, da Jugoslavija ob-| stoja, drugi imajo o nas naravnost smešne pojme, nas zamenjujejo s Čehi, z Rusi, premeščajo naša mesta v Avstrijo, Mažarsko, pa celo v Turčijo. Znano je tudi, da smo temu mnogo krivi mi sami, ker sta i država i javnost vso premalo storili za propagando v inozemstvu in tujec še danes nima nobenega dela, ki bi ga na kratko, a vsestransko in objektivno informiralo o nas in naših razmerah. Vse druge novo-nastale države so v tem oziru daleč pred nami.
Jugoslovensko novinarsko udruženjo >e je zato po tehtnem premisleku odločilo, da po svojih močeh odpomore temu nedodatku. Izdalo bo še letos razkošno opremljeno in bigato ilustrirano monografijo o Jugoslaviji, ki bo izšla v štirih jezikih, v francoščini, angleščini, nemščini in srbohrvaščini, oziroma slovenščini. Delo bo poskušalo s sotrudništvom naših najboljših strokovnjakov informirali do.načo in inozemsko javnost o našem gospodarskem, socialnem in kulturnem življenju. Dejstvo, da izda monografijo Novinarsko udruženje, ki je najenotnejša stanovska organizacija v državi in združuje vse novinarje brez razlike verske, narodne in politične pripadnosti, je najboljša garancija, da bo delo res objektivno in ve:e stransko.
O potrebi in važnosti takega monumental-nega dela bi bilo odveč govorili. Akcijo so v pravilnem umevanju njene važnisti podprle državne in druge javne institucije, tako da je izid monografije že zagotovljen. Apeliramo pa še tem potom na vso javnost, da podpre po svoji moči Novinarsko udruženje in gre zlasti na roko njegovim delegatom, ki zbirajo potrebni materijal po vsej državi.
Turislika
Občni zbor Slov. planinskega
društva.
Dobro obiskan redni občni zbor Slovenskega planinskega društva se je vršil sinoči ob osmih v salonu restavracije »pri Levu« v Ljubljani^V krift-lrih potezah je orisal predsednik dr. Fran Tominšck delovanje Slovenskega planinskega društva v preteklem letu. Dogradilo in otvorilo je Dom na Krvavcu in dovršilo gospodarsko poslopje pri hotelu Zlatorog. Posebno pažnjo je posvečalo SPD oskrbi koč. Ustanovila se je tako Zveza planinskih društev kraljevine SHS kakor tudi »Zveza slovanskih planinskih društev« s sedežem v Pragi. Pri vseh teh ustanovitvah je igralo SPD zelo odlično vlogo. Udeležilo se je razstave knjig v Firenci. Nova društvena pravila SPD, lansko leto sprejeta na občnem zboru, veliki župan ni potrdil. Vsled tega veljajo še vedno stara društvena pravila.
Tajnik g. Ivan Tavčar je podal izčrpno poročilo, iz katerega posnemamo:
Gibanjo članstva v preteklem letu je bilo zelo živahno. Članov je bilo vseh v letu 1924 4010, od teh je izstopilo ali umrlo tekom 1925 1 382, na novo jih je pristopilo tekom leta 1925 952, ln jih jo torej ostalo leta 1925 še 35S0 članov, od katerih je 01 ustanovnih in 1 častni član, ter 3515 rednih. Podružnico so imele članov v lotu 1924 3080, koncem lota 1925. jih Je pa bilo 8040, tako je padlo število podružničnih članov v letu 1925. napram letu 1924. za 610 članov. Članov O. o. je pa bilo v letu 1925. manj kot v letu 1924., 4?0 članov. — »Planinski Vestnik« je imel v letu 1925. naročnikov 1642; prirastek naročnikov znaša torej napram letu 1924. za 233 naročnikov. Tiskal se je v 1800 izvodih v tiskarni Ilrovatin in je prinašal v vsaki številki lepe fotografske posnetke vseli naših planin, naših priznanih amaterjev-fotografov. »Planinski vestnik« šo vedno urejuje gimnazijski ravnatelj v Mariboru g dr. Josip Tominšek. — SPD obstoji iz 19 podružnic in Osrednjega odbora.
Po tajnlkovem poročilu je dobil besedo društveni knjigovodja g. Rudolf Rozman, ki je podal natančen pregled premoženjskega stanja Osrednjega odbora SPD, kakor tudi pregled računa izgube in dobička. Proračun SPD za 1920 se nahaja v ravnovesju in je finančno stanje sploh vseskozi povoljno.
Nato je bil brez ugovora sprejet absolutorij celokupnemu odboru.
Dr. Tominšek stavi predlog, da se stara pravila obdrže in nova ne predlože ministrstvu v odobritev. Predlog je bil soglasno sprejet.
G. Gnidovec vprašuje Osrednji odbor, zakaj se pri osnovanju Zveze planinskih društev kraljevine SHS ni sprejel v to Zvezo Turistični klub »Skala« ter Hrvatski turistični klub »Sleme«. Načelnik g. dr. Tominšek je podal nato na kratko zgodovinski razvoj ustanovitve Zveze turističnih društev kraljevine SHS. Iz poročila je razvidno, da društvo ni bilo sprejeto, ker tega društvena pravila Zveze ne dopuščajo. — K proračunu se je oglasil urednik g. Rasto PustoslemŠek. Poudarjal je, da je članarina SPD veliko premajhna z ozirom na velike ugodnosti, ki jih ima članstvo od SPD. Članarina letno 25 Din je tako nizka, da tako nizke članarine gotovo nima nobeno drugo društvo. G. PustoslemŠek predlaga zato, da se zviša Članarina od 25 na 30 Din. Nadalje pripominja, da je bilo v letu 1925. določeno v proračunu za pota In markacijo 25.000 Din, kateri znesek se ni porabil v celi višini, dasiravno so nekatera pota nujno potrebna popravila.
G. Koritnlk, načelnik Jeseniško podružnice, poudarja v imenu svoje in kranjske gorske podružnice, da člani odpadajo, ker je Članarina 25 Din previsoka. Zato predlaga, naj se Članarina zniža na 12.50 Din, ker je jeseniška podružnica v nevarnosti, da razpade. DrugI zopet predlagajo, naj članarina ostane neizpremenjena. Sklenilo se je, da se stara članarina obdrži. — Nato je bil proračun odobren.
Slučajnosti. Nadzornik VVeste' predlaga, da bi se del pečin na Grmadi pri Šmarni gori planinsko urodil. Zabili naj bi se klini, napeljale vrvi itd. Tu Imamo police, žlebove, klade ln kamine. Tako bi nudila Grmada, ki je po postajlci Medno cisto blizu Llubljane, nekako nadomestilo za tiste, ki ne morejo nn visoke gore. Zasigurati je pa treba stalno prevažanje Iz Medna čez Savo. Predlaga, naj osrednji odbor prouči to vprašanje do naslednjega občnega zbora ter o stvari prihodnje leto poroča.
Ob enajstih zvečer je bil občni zbor zaključen.
Misel unije na
euharisfičnem kongresu v Chicagu.
Ze na lanskem zborovanja Cirilmetodijske organ'zarije v Ljubljani se je sklenilo, da se vrši letcšne zborovanje o priliki XXVIII. evharističnega kongresa v Chicagu. Vendar se je ob ačetku priprav za kongres zdelo, da se misel ne bo dala uresničiti. Toda sv. oče Pij XI., ta veliki pospeševalec cirilmetodijsko ideje, je uka al, da se mora na evharističnem kongresu na vsak način posvel;'i tej ideji čim največja pozornost. Glavni pripravljalni odbor v Chicagu je zato sestavil poseben odbor zastopnikov vseli slovanskih narodov v Ameriki, ki se imenuje orientalska sekcija Evharističnega shoda. Slovence zastopata v iz-vrševalnem odboru Rev. Kazimir Zakrajšek 0. F. M. in Rev. Benvenut Winkler O. F. M. Pri zadnji se,ji se je sklenilo — kakor poroča v »Amer. Slovencu« Rev. K. Zakrajšek — da bo med evharističnim shodom dan za to sekcijo in za to veliko idejo v s r e d o , 23. j u n i -j a. Zjutraj bo v stolnioi Najsv. Imena slovesna služba božja v staroslovens'.;em jeziku in obredu. Na to službo božjo bodo povabl jeni vsi slovanski narodi in tudi vsi Amerikanci. Ponol-dne ob dveh bo zborovvanie vseh učenjakov in duhovnikov obeh cerkva, ruske in katoliške, kjer se bo obravnaval način, kako bi se dalo doseči združenje obeh cerkva, pravoslavne in katoliške. Tu bodo nastopali učenjaki iz celega sveta. Slovenski učenjak za to vprašanje, Rev. Grivec iz Ljubljane, žalibog ne bo navzoč, dasii se je njegovo ime velikokrat omen;alo pri zborovanjih in se je splošno obžalovalo, da n>ega ne bo zraven. V imenu Jugoslovanov je na predlog slovenskih zastopnikov naprošen nadškof Rodič iz Belgrada, da bo govoril. Zvečer isti dan ob polosmih bo pa v kcMaeju veliko ljudsko zborovanje, kjer bodo zopet nastopile vse slovanske narodnosti in tudi amerik; nski govorniki. Tudi bodo povabljeni vsi slovanski pevski zbori in kcri. da bodo vsak po dve pesmi zapeli, da se be čula narodna pesem vseh slovanskih narodnosti na svetu. Tudi Slovenci bomo krepko nastopili za veliko idejo združenja pravoslavne cerkve z rimsko cerkvijo.

oderuške cene, ki nikakor niso v skladu s tem, kar more nuditi naše Primorje glede zabave, komforta in družabnosti. To napako pa bi posebno polagal na srce svojim slovenskim rojakom, da tudi oni ne hodijo po tej poti. Kajti, ni težko pridobiti tok tujcev ob smotreni propagandi, ampak obdržati stalno število gostov in tujcev, to je težko. Če v tem oziru enkrat krenemo na pretirano pot, se to lahko maščuje dolgo vrsto let.
Prihodnjič bi priporočal vodstvu, da raz-
stavi tudi kako slovensko narodno nošo! Dobiti je menda ne bo težje kakor druge noše.
To bi bile misli ob pregledu jugoslovanske propagandne razstave, ob pogledu na znane kraje iz mladosti tu v oddaljenem Berlinu. Zelja nas vseh pa je, naj rodi razstava ta uspeh, da spozna Nemčija in ostalo inozemstvo lepoto naših krajev in tudi našo kulturo, da spozna, da nismo Balkanci v onem pomenu besede, kakor velja danes v inozemstvu.
Z.
v Berlfm;.
Berlin, 9. maja.
Bila je srečna ideja, da je »Putnik« pričel intenzivno akcijo za poset naših kopališč in letovišč. Tudi čas je bil dobro izbran. Ze iz dveh vzrokov. Prvič, da se zrabi napeto stanje med Nemčijo in Ttalijo v lastno korist, drugič, ker je ravno začetek potovalne sezije. In zato smo tudi z veseljem beležili vest v berlinskih časopisih, da je otvorjena razstava za tujski promet v dvorani obrtno-umetniškega muzeja.
Razstavljene so krasne fotografije iz vseh delov naše državne, pred vsem seveda Gorenjske in Dalmacije. Pa tudi Belgrad. Južna Srbija in Zagreb, kakor tudi ostala mesta Slovenije so zastopano, vsaj s par slikami. Od Dubrovnika in okolice je tudi par slikanih pokrajinskih slik, ki pa so tako moderno pretirane, da nikakor ne spadajo med tofografije. Jako dobre so bile tudi barvane skice dalmatinskih narodnih noš, menda od Penkale. V dveh vitrinah so bile tudi po ena srbska in ena hrvatska narodna noša, slednja s krasnim pisanim kožuhom.
Posebno lepe so slike, ki bodo izšle v kratkem v delu »Jugoslavien« pri E. Wass-muth, Berlin, Cena bo prilično 25 M.
Razen tega pa je še par plakatov, statističnih podatkov in kart.
Vendar pa je imela ta razstava eno veliko, veliko napako ...! Mi hočemo danes tujce privabiti. Tn če hočemo to doseči, moramo delati tujcem koncesije mi, ne tujci nam. Ne vem, kdo je vse aranžiral in uredil, ampak vem to, da ,je napravil glavno napako v tem, da so bila na slikah izključno le naša domača imena brez drugih, znanih, takorekoč internacionalnih imen, da, celo nekatere slike so bile sploh brez komentarja. Ni namreč pametno, če napišemo pod sliko Dubrovnika samo ^Dubrovnik«, ampak »Dubrovnik« (Ra-gusa). Ljudje tega ne vedo, da je to eno in isto. Najboljši dokaz: žena nekega visokega uradnika v B. se pelje v Dubrovnik. Mož dobi po par dneh brzojavko iz Dubrovnika in mi telefonira ves prestrašen: »Kje je to Dubrovnik, saj to ni Ragusa? ' Šele po dolgem razlaganju je razumel, da je to isto.
Baje so dobili naročilo, da opremijo slike s primernimi napisi nekateri jugoslovanski dijaki, ki študirajo v Berlinu. Vsekakor moram žalibog konstatirati, da so se za to nalogo prav malo pobrigali, ker so bile ravno naše gorske slike iz Slovenije po večini brez napisov.
Brezdvomno je ta pomanjkljivost napravila na marsikaterega obiskovalca čuden vtis. kajti v Nemčiji je pač znana natančnost, ki se kaže tudi v takih zadevah. Isto, kar velja za napise slik, velja tudi za prospekte pomorskih kopališč. Ni pametno, če napišemo samo hotel X., Aleksandrovo, Otok Krk, zakaj ne poleg v oklepaju: Insel Veglia?
In še nekaj, kar so mi zdi potrebno povedati v prid našega tujskega prometa. Čul sem ud raznih strani, da v Dalmaciji zahtevajo
Socialnii vprašanja
Radikalna reforma strokovnih društev v Italiji.
Fašisti se pripravljajo, da izvršijo eno izmed najdrznejših socialnih reform, ki so se jih lotili za časa svojega vladanja. Te dni se objavijo izvršilne določbe k novemu zakonu o strokovnih rgnn.izac.ijah. Po indiskretnosti vladnega tiska je prišel že ves načrt v javnost.
Fašizem je rešil vprašanje antagonizma med kapi kloni in delom na način, ki je v polnem skladu z ideologijo fašizma: Najprej država, potem šele gospodar in delavec; interesi delavca in gospodarja se morajo ukloniti pred interesi države. Ako je že izključena po-prlna harmonija med delom in kapitalom, mora priti med delavcem in gospodarjem vsaj do gotove strpnosti, da ne trpi proizvodnja, od katere je odvisna javna blaginja. Ker pa je *por med delavcem in gospodarjem večen, je t rel a postaviti nad oba državno kontrolo, njune organizacije je treba podržavdti. Naj le imata vsak svojo strokovno organizacijo; priznajo pa se le one. ki jih sestavljajo z narodnega s'ališča neoporečni ljudje (fašisti). Iz političnih ali gospodarskih razlogov se priznanje spkh lahko zavrne.
Po n~vem zakonu torej ostanejo organizacije delojemalcev in delodajalcev popolnoma ločene. Čisti fašistovski sindikati so hoteli iti v svoji železni logiki še dalje. Ako naj bo b'agin'a domovine, države najvišji smoter delovanja vsakega državljana, ako naj v interesu države neha razredni boj, potem je treba iztrgati indu?tri>alcu kakor tudi delavcu orožje iz rok, t. j. jima vzeti samostojne strokovne organizacije in jih združiti v eno samo veliko organizaci o, ki bi se delila le po strokah in b: tako bila »sintetičen in mogočen izraz italijanskega gospodarstva«. To idejo je odločno branil poslanec Rossoni, organizator faši-st-vskih sindikatov in sedaj ravnatelj glasila teh organizacij »Lavoro d'Italia«.
V praksi b"do efekti prve koncepcije, ki pušča delavcu in crospodarju vsakemu svojo organizacijo, le toliko raz.lični od druge, da bodo imeli gospodarji še prostejšo roko nad delavci. Novi zakon jim je pustil njihove orga-ni-acije, ki imajo iz koristolovskih razlogov že fašistovsko skorjo, delavcem pa je odvzel vsako možnost uveljavljenja njih zahtev, ker so določbe glede stavke tako stroge, da je vsaka stavka izključena. Kaj pomaga možnost sklepanja kolektivnih pogodb, ki je še dana le pravno pri-nanim strokovnim organizacijam, ko delavstvo ne more v skrajnem slučaju zagroziti s stavko? Za koga se bo potegnila ultrakap:talistična vlada v slučaju konflikta, je pač jasno. Vloge, ki jo bodo igrala nova »delovna ra"sodiš"a« pri prizivnib sodiščih, si tudi ni težko zamisliti.
Strokovna društva.
V strokovna društva smejo pristopiti v smislu novega zakona italijanski državljani obojega spola, stari nad 21 let, ki so »dobrega moralnega in političnega vedenja z državnega vidika in zakonito ustanovljene trgovske družbe in druge juridične osebe, katerih upravitelji so dobrega moralnega in političnega ve-den a z državnega vidika«. K sindikatom ne morejo pristopiti tuji državljani, a uživajo dobrote skupnih pogodb, ki so bile sklenjene med italijanskimi državljani; nadalje se ne morejo včlaniti v strokovno društva uprave države, p krajin, občin, javnih dobrodelnih zavodov, državnih železnic, pošt in emisijskih bank. Za te institucije sploh ne velja zakon o skupnih pogodbah in delovnem razsodišču. Društva, ki imajo namen braniti moralne in materialne interese članov, ki niso ne delodajalci ne delojemalci, se pTavno ne morejo priznati. Mali obrtniki, trgovci, lastniki zemljišč, ki sami delajo v svojih podjetjih, se lahko včlanijo v zadevna društva delodajalcev, ako imajo v svojih podjetjih nameščeno plačano oeobje; ako tega nimajo se smatrajo
za »proste obrtnike« (1 i beri esercenti) in si lahko osnujejo ločena društva. Vsem onim, ki izvajajo poklice, za katere je potreben vpis v seznam, sestavljen v smislu zakona (n. pr. odvetniki, zdravniki, pozneje pridejo na vrsto baje tudi časnikarji), se poleg njihovih zbornic lahko priznajo tudi sindikalna društva.
Izredne važnosti je določba, da se priznanje strokovnih društev lahko zavrne ne samo kadar manjkajo zakoniti pogoji, ampak tudi »kadar bi iz političnih in gospodarskih razlogov ne bilo umestno dati priznanje«. To se pravi, da vladi ne bo priznala organizacij, ki ne bods nji po volji. Strokovne organizacije, ki niso priznane, pa nimajo pravice do sklepanja skupnih delovnih pogodb. Tako je strta na'večja organizacija italijanskih delavcev »Confedera'ione del lavoro,.. kateri fašisti do sedaj niso mogli do živega. Strokovna društva nadzoruje prefekt s pomočjo upravnega pokrajinskega odbora. Temu odboru, ki ga sestavljajo prefekturni višji uradniki, načeluje prefekt sam.
Strokovne zveze.
Posamezna strokovna društva se združijo v zveze (federacije), te zopet v konfederacije; federaci-e in kon'ederacije imajo juridično osebnost. Prizna se 5 konfederacij delodajalcev, 5 delojemalcev in 3 prostih profesijoni-stov. Strokovna društva onih prostih profesio-mstov, ki morajo biti vpisani v zakonitih seznamih (odvetniki, zdravniki itd.) se ne mo- j rejo organizirati v zvezo. Delodajalcem se pri- j znajo konfederacije industrijalcev, poljedelcev, trgovcev, lastnikov prometnih sredstev in bankirjev. Delavska in uradniška strokovna društva, oziroma federacije se lahko združijo v kon'ederacije tehnikov, uradnikov in delavcev, zaposlenih v: industriji, poljedelstvu, trgovini, transportnih podjetjih in bankah.
Ministrstvo za strokovna društva.
Te konfederacije, ki odgovarjajo posameznim strokam, so med seboj popolnoma enakopravne; veže pa jih takozvani svet strokovnih društev, ki pa nima pravne osebnosti, temveč je državni upravni organ, dodeljen ministrstvu za strokovna društva. V tem svetu so: minister za strokovna društva (predsednik), zastopniki vseh ostalih ministrov, po dva odposknca za vsako izmed velikih strokovnih krn"ederacij in zastopniki akcij »Po delu«, »Balilla« (fašistovski naraščaj) in Akcije za materinstvo in mladoletne. Vse člane imenuje vlada s kr. ukazom. Minister za strokovna diuštva predloži temu svetu v pretres vprašanja, ki se tičejo strokovnih društev; njegovo mnenje smatra le za nasvet
Sklepanje skupnih pogodb in delovna razsodišča.
Kolektivne pogodbe smejo sklepati le pravno priznana strokovna društva prve stopnje; vendaT pa je v pravilih konfederacij lahko rečeno, da smejo strokovna društva prve (najnižje) stopnje sklepati pogodbe le s pri vol en jem konfederacije same. Spore med delodajalci in delojemalci razsodi delovno razsodišče, ki se sestane pri prizivnem sodišču. Predsednik prizivnega sodišča izbore več izvedencev v stroki, v kateri je nastal spor, ki potem tvorijo pod njegovim predsedstvom de- : lovno razsodišče. Razpravi prisostvuje tudi j državni pravdnik. Proti razsodbi delovnega i rarsodišča je mogoč priziv le radi kršitve zakona; mogoča je revizija, ako nastopi dovolj velika iz.prememba v razmerah in ako bi bilo izvajanje razsodbe škodljivo produkciji.
Šolske organizacije.
Društva državnih in občinskih nameščencev. ako so sicer po zakonu dovoljena, smejo zastopati interese svojih članov pri upravah. Prepovedana so društva, ki imajo namen ščititi šolske interese dijakov vseh vrst, pod kaznijo izključitve iz vseh državnih šol.
PROSTOZIDARSKI KONGRES V BELGRADU.
28. maja bo v Parizu zborovala konferenca francoskih prostozidarjev. Na tej seji se bodo izvršile predpriprave za velik fra-masonski izlet v Belgrad v prvi polovici julija. Na zbor prostozidarjev v Belgradu bodo prišli zastopniki vseh lož v Evropi. Med njimi bo veliko najuglednejših evropskih osebnosti.
ČASNIKARJI MALE ANTANTE IN POLJSKE.
Pod predsedstvom velikega prijatelja našega naroda g. Avgusta Gauvaina, ravnatelja dnevnika »Le Journal des Debats«, so priredili v hotelu Lutetia v Parizu dne 11. maja
velik banket na čast časopisju Male anlant? in Poljske. Prisostvovali so dr. Miroslav Spa-
lajkovič, poslanik SHS v Parizu, Hlapovski, poljski poslanik, Diamandi, romunski poslanik, in Oudski, poslanik Češkoslovaške. Iniciativo za to slovesnost so dali jugoslovanski časnikarji.
MEDNARODNA ČASOPISNA RAZ-STAVA.
Vclesejmski urad v Kolnu je lansko leto napovedal načrt mednarodne razstave časo- j pisov v Kolnu. Ta načrt hočejo že letos izpeljati. Z razstavo, ki bi obsegala vse, kar je kakorkoli v zvezi s časopisjem, bo združeno veliko zborovanje. — To bo prva mednarod na časopisna razstava na nemških tleh.
Podpirajte našo
dijake.
To in ono
VELIKA MEŠTROVICEVA AKCIJA V AMERIKI
Chicaški »Hrvatski Glasnike poroča: Te dni se je mudil v Chicagi g. Meštrovič, da sklene pogodbo z upravo Fergusonovega fonda zaradi izdelave ogromnih kipov, ki bosta krasila en oriajlepših pozicij mesta. Pogodba se je podpisala, načrti sprejeli in odobrili. Umetnik si je izgovoril poldrugo leto časa za izdelavo kipov. En kip bo predstavljal Indijanca, drugi »co\\boya« — torej pradomačina in pijonirja današnje veličine in napredka Zapada. Kipa so vlijeta v bronu in bosta ogromnih propo-zicij: po 20 čevljev (6 metrov) višine. Kipa bo dal Meštrovič vliti v Jugoslaviji, od koder se prepeljeta v Chieago. Tako bosta dva veličastna spomenika, ki bosta krasila eno izmed največjih ameriških mest, nosila ime največjega jugoslovanskega umetnika, Ivana Meštroviča. — Dalje piše »H. G.<: »Kakor smo že javili, je opustila misel, da bi sodelovala na razstavi v Filadelfiji. Toda na razstavi bo jugoslovanska umetnost ipak zastopana. G. Meštrovič se je dogovoril z upravo razstave za posebne prostore, v katerih bodo razstavljena njegova dela in dela najboljših jugoslovanskih umetnikov. Ako prevoznih stroškov za umetnine iz Jugoslavije n ebo pokrila jugoslovanska vlada, jih bo pokril g. Meštrovič sam. Meštrovičeva dela, katerih ena polovica je sedaj razstavljena v Los Angelesu, a druga v Bostonu, se vsa preneso v Filadelfijo. Kadar dospo še dela ostalih najboljših jugoslovanskih umetnikov, moremo biti gotovi, da bo jugoslovanska umetnost v Filadelfiji dostojno zastopana, celo dostojnejše nego kateregakoli drugega naroda.*
PORTRETI.
Kemal paša modernizira tudi sebe. Dočim se doslej še noben turški suveren ni pustil slikati, je sedaj odpotoval v Angoro znameniti ameriški slikar Chargett Wilson, da portretira Kemala. Iz Angore potuje slikar na perzijski dvor, da portretira Riza Kana.
+ Naraščanje Chicaga. »Amer. Slovenec« poroča: Mesto Chieago silno raste po svojih predmestjih. V bližini mesta vedno otvarjajo nove sekcije zemljišč, katere delijo v lote |n prodajajo občinstvu, kjer si' potem grade svoja domovanja. Ljudstvo hiti vse ven iz osrčja mesta, kjer je vse pretesno in tudi ni zdravo. Zato žive delavci in uradniki, ki delajo v mestu Chieago, celo do 30 in več milj zunaj v predmestjih. Na delo se pa vozijo s posebnimi jutranjimi delavskimi vlaki ali pa z ulično ali nadulično železnico in ravno tako z dela. Veliko jih ima že svoje avtomobile in se vozijo s temi na delo in z dela. Po predmestjih po takih novootvorjenih sekcijah in naselbinah grade nove hiše posebni gradbeni podjetniki. So posebne stavbinske družbe, ki grade domovanja družinam tudi na poljubne pogoje, da izplačujejo lastniki domovanja na obroke. Nekateri zahtevajo gotovine 500 ali 1000 dolarjev, ali več ali man1', ostalo pa se plačuje na obroke. Če je družina zdrava, oče srečen, da stalno dela, gre, in v kakih 6 do 10 letih izplačajo dom, ki je vreden več tisoč. Če pa pride bolezen ali brezposelnost, so pa taki lastniki nesrečni. Upniki, to so stavbinske družbe, ne poznajo usmiljenja. Kakor parkrat niso mesečna odplačila plačana, je taka družina kmalu obveščena, da se ima izseliti iz hiše. Nekatere stavbinske družbe računajo takim družinam zelo visoke obresti, katere plačujejo skupaj z mesečnimi doplačili. Take družbe ne bogate zastonj.
+ Ameriško organizirano delavstvo in vera. Predsednik Ameriške delavske federacije, Wm. Green, je poslal te dni tajniku katoliškega narodnega sveta, vrhovnega katoliškega foruma v Združenih državah, Rev. Fa-ther I. I. Burkeju, sledeče pismo: »Veleč. g. Father Burke! Spričo sedanjega položaja v Mehiki, o katerem sva pred kratkim razpravljala, sem pregledal in preiskal vse brzojavno in pismeno korespondenco med mojim uradom in zastopniki mehiške vlade in zastopniki Mehiške Delavske Federacije v Mehiki. V vsej tej korespondenci ni ničesar, kar bi se tikalo verskih zadev in tostvarnega stališča mehiške vlade, ali kar bi se tikalo sedanje verske situacije v Mehiki. Mi si prizadevamo sodelovati z zaupanjem s strokovnimi organizacijami v Mehiki, da bi se zboljšal ekonomski in indu-strijalni položaj v Mehiki za delavce. Ameriška Delavska Federacija trdno sloji na principu verske in politične svobode. Mi gledamo na to in zahtevamo strogo, da so člani Ameriške Delavske Federacije v tem oziru popolnoma protežirani, da lahko izpolnjujejo svoje verske in politične dolžnosti, kakor sami želijo. Ta osebna svoboda vesti posameznikov je zajamčena vsakemu. Pri zahtevi teh pravic za naše organizirane delavce v Ameriki obenem želimo, da bi uživalo enako versko svobodo in prostost tudi delovno ljudstvo vseh drugih dežela.« — Primerjajmo s tem viteškim, resnično svobodomiselnim stališčem ameriškega delavstva kulturnobojno gonjo, s katero tra-pijo naši marksisti ubogo delavstvo!
Za učiielf&žva
Podružnica Slomškove zveze za litijski okraj ima svoje majniško zborovanje v soboto 15. maja v Javorju pri Litiji skupno z novomeško-črno-maljsko podružnico. Zbirališče za dolenjsko stran jo postaja Radohova vas, kamor pride vlak iz Ljub-ljane ob 8. uri, iz Novega mesta pa ob 8%. Skupen odhod ob 9. uri iz Radohovo vasi. Litijska stran gre v Javorje skozi Šmartno. Vabljeni prav vsi čk-ni in tudi gostje. Raz Febč vrh pri Javorju vi''bi • naenkrat Snežnik, Šumberk, Kravjo!;, ilnioljnik Gorjance, Kuni, Sv. Goro itd. Tudi ai bomo Iahk > ogledali grad Vagensberg, mlekarno, parno žage, valjčni mlin itd. Na avidenjol
Gospodarstvo
Industrijski koncernl bank.
Ljubljana, 11. maja.
V	predvojnih časih nismo poznali odvisnosti industrijskega kapitala od finančnega. Na splcSno je bila industrija zelo neodvisna od bnm\ da čestokrat sta si stala bančni in Industrijski kapital sovražno nasproti.
Po vojni pa so se razmere bistveno izpre-menile. Samo stara dobrofundirana podjetja so mopla v dobah valutnih perturbacij in kriz ohraniti svojo samostojnost kljub velikemu zadolževrnju pri bankah. Slabo Idoča podjetja so vedno bolj prehajala v interesno sfero bančnega kapitala.
Zlasti značilni za povojne čase pa so industrijski koncerni bank. Ko je prišel prevrat, so se banke z vnemo lotile nacionalizacije industrije, ki je biLa večinoma v nemških in drugih rokah. Pri tem so bili položeni prvi temelji za Industrijske koncerne bamk.
Pa tudi banke so same začele sodelovati pri ustanavljanju novih industrij. V popre-vratni inflacijski dobi, v novi državi so bila tla za ustanavljanje cele vrat« industrijskih podjetij ugodna. V splošni mrzlici ustamvlja-nja so imele tudi bshke odličen delež. Naenkrat so bile banke lastnice ogromnega števila industrijskih papirjev in njeni zastopniki predvsem ravnatelji bo sedeli v upravnih svetih industrij Banke »o kar tekmovale med seboj, kdo bo ustanovil več novih industrij. Ustanavljalo pa se je seveda kar povprek brez prevcja premišljevanja, kaj bo v bodočnosti. Kc- naenkrat je bilo tu več konkurenčnih pocjatij.
Tako je prišlo do tega, da je industrijski kapital Izgubil svojo neodvisnost in popolnoma prešel pod oblrst bamk.
Ob tej priliki omenjamo tudi slučaj, ki je nasproten temu dejstvu. TPD prevzame Sla-vensko banko, ki je' imela prej delnice TPD. Toda tu eo bile posebne prilike.
V	letu 1924. pa so se razmere v gospodarstvu izpremenile. Zaradi dviganja dinarja in drugih momentov je začela industrija trpeti in ni mogla več najti dovolj odjemalcev za svoje produkte. V letu 1925. so se razmere še bolj poslabšale.
Visoka obrestna mera za denar, ki so ga dajale banke industrijami tudi onim, kjer so bile one deloma ali večinoma lastnice, je zelo začela tlačiti industrijo. Prišli so še visoki davki. Trko so banke deloma same zakrivile, da je začelo iti industriji slabo. Industrijski krogi so se začeli obračati proti bankam, naj revidirajo svojo kreditno in obrestno politiko, vendar brez uspeha, saj eo bili v odvisnosti od bank. Banke pa so odgovarjale, da je zniževanje kreditnih ikondicij zaradi velikih upravnih In personalnih stroškov (ogromno povečanje števila osobja), zaradi visokih davkov nemogoče. Vendar so se kreditne kondicije v zadnjih časih zelo omilile. Kljub temu pa pričakuje vse še nadaljnjega omiljenja.
Ko je torej sedaj postal za banke industrijski koncem poeel z izgubo, se je pojavila' nova tendenca. Vsaka banka stremi, da kolikor mogoče hitro likvidira svojo udeležbo pri slabih industrijah in dela le z dobro pcslujo-čiimi. To pa seveda ne gre brez Izgub. Pri vsaki likvidaciji udeležb mora banka mnogo, mnogo odpisati in ne motim se, če je slabši poslovni uspeh lanskega poslovnega leta v veli ik meri pripisati temu dejstvu. Pri celi vrsti takih likvidacij se je zgodilo, da je zopet nastopil inozemski kapital, če je še kazalo obrat upravljati naprej. Tako smo se zopet na tej fronti deloma umaknili.
Se eno veliko napako moramo omenili pri vsem tem. Ko so imele banke vso industrijo v rokah, se je izkazalo, da najboljši bančni strokovnjaki niso bdi kos nalogam, ki jih str.vlja obratovanje industrije do vodstva. Tovarna ni banka. Brigale so se premalo za strokovno vodstvo svojih industrijskih podjetij, ki so seveda zato tudi hirala.
Tako je sedaj tu proces, da se banke skušajo rešiti svojih nerentabilnih industrij in se vedno bolj vračajo k svojim normalnim poslom, kar je razveseljivo dejstvo gospodarskega ozdravljanja. Kajti še »o se dogajali slučaji, da so nerentabilne udeležbe v veliki meri ogrožale patronančne institute, kar je
sedaj vedno redkeje.	D. P.
• • •
kastno predsedniStro letošnja Ljublianfk"-ga velesejma (od 26. junija do 5 julija). Dne 7. maja se je vršil občni zbor Ljubljanskega velesejma, na katerem so soglasno izvolili za častnega predsednika g. dr. Ivana Krajača, minis'ra za trgovino in industrijo. — Nadalje so izvolili v častno predsedništvo gg.: poljedelskega ministra Ivana Puclja, velikega župana ljubljanske oblasti dr. Vilka Baltiča. velikega župana mariborske oblasti dr. Otmarja Pirkmnyerja, predsednika geren'skega sveta Ljubljane dr. Dinka Puca in dvornega svetnika rfr. Rudolfa Marna. Upamo, da bo letošnja ve-leseimska prireditev, za katero vlada toliko zanimanja, izpadla vsestransko dobro tako moralno kot materijelno.
Rubeži in prodaje. Finančna delegacija v Ljubljani uradno objavlja, da izide v 44. številki Uradnega lista-izkaz o eksekucijah. ki so se radi zaostalih direkipih davkov v Sloverihiji izvršile v I. četrletju 1926. Delcgfcila pravi: Mobilarna ek-sekucija se je začela v 10.396 primerih in nadaljevala do rubeža v 8168 primerih (— 78^%). To relativno nenavadno visoko število rubeži je v zvezi s tem, da je nekaj davčnih uradov, med njimi Ljubliana mesto in Maribor, izvršilo rubeže za zaostanke, ki so bili zanie opomini vrrčeni že v IV. četrtleju 1925, šele v I. četrtletju 1926. D0 prodaje je pa prišlo v 38 primerih (torej niti lA% od celokupnega števila rubežev). Zaostanki radi katerih je prišlo do rubeža, so znašali okroglo 15 milijonov dinarjev, oni, ki so se mogli izterjati šele s prodajo, pa okroglo 110.000 Din. V imobl-larni eksekuciji se je v knjižila zastavna pravica v 73 primerih za okroglo 1 miliion dinarjev. Dr?žbe nepremičnin so se izvršile v 75 primerih za okroglo 880.000 dinarjev zaostalih davkov. Vse te dražbe so se pa uvedle na predlog nrivatnih uonikov in je erar samo pristopil k dražbenemu postopanju; na predlog erarja samega se ni izvršila nobena dražba.
Licencovanje in premovanjn bikov v oVrajn Litija. V prošlem mesecu aprilu so je vršilo licencovanje in premovanjo bikov v litijskem okraiu. Prignalo se je v celem 03 bikov, od teh je bilo li-cencovanlh 76. V sodnem okraju litijskem je bilo prignanih 63, licenw.vanih 51, premovanih pa 49 bikov in sicer z p-emiiami: 2 r>o 766 Din. 1 po 666 Din, 7 po 500 Din. 3 pn 450 Din. 19 po 400 Din 3 po 850 Din, 11 po 300 Din, 1 po 273 Din, 1 po 250 Din in 1 za 200 Din. V sodnem okra Hi višnje-gorskem so je prignalo 30, 1'cecovalo 25 bikov. Premovalo se v tem okraju ni. ker država ni nakazala podpore. Okrajna blagoina za sodni okraj Višnja gora je letos določila v to svrho 3000 Din. Davčni urad jih pa noče in ne sme izplačati dokler rdso vse dok'adp plačane V sodnem okraiu litijskem je votirrla okrajna blpgajna 20.000, občina Aržiše pa 15C0 Din za premovanje bikov. Pohvalno se rrco-a omenjati plodonosno In agilno delovanje li ijskega župana g. Lebingeria, na če^ar iniciiativo leto za letom nrspeva okrajna blagajna znatne vsote v prospeh živinoreje, gosoodinjske"a pouka in kmetijstva sploh. V litijskem sodnem okraju so se v občinah: Aržiše. Kan^oše Koni, Ko-tredež in Zfsrorje lirenrovali le biki pin"grvske pasme. V občinah Hotič. Sv. Lsmberl in Vače pa poleg pincgaveev tudi biki enobarvnega sivpga plemena. V vrnjegorskem sodnem okraju pa le biki enobarvrega sivega, ršeničnega ali belega in rjavega plemena. S pomočjo in izdptno podporo okr. blagaine se je v sodnem okraju litijskem bikoreja zrlo izboljšala in število bikov tako pomnožilo, da jih je v nekaterih občinah celo preveč. Zal da živinoreja v višnjegorskem sodnem okraju ni deležna is'e podpore in zanimanja od strani občin, kakor v litijskem. Litijski sodni okraj ima spričo bo-
gate industrije, veleposestva in večjih občin izdat-no davčno moč, kar pa v višnjcgor&kem okraju ni. Občine so majhne, tovaren in lalifundij ni, vsled tega je tudi davčna moč minimalna Kljub temu se kaže zadnja leta evfenten napredek v živinoreji. Število bikov se jo znatno pomnožilo !er se jih vsako leto izvaža nekaj vagonov za pleme v Srbijo in Črno goro. — Drž. ekonom Jereb.
Mlekarstro t Avstriji. Društvo narodov je dovolilo uporabiti avstrijski vladi 6 milijonov šilingov za povzdigo mlekarstva v Avs'riji.
Velik konkurz v Belgradu. V konkurz je prišla znana belcrrajska tvrdka za izvoz jajc in živine Br; Dr- Mihajlovič. Pasiva, ozir. aktiva znašajo približno lo in poi milijona dinarjev.
"Bors a
Dne 11. maja 1926.
Denar.
Zagreb. Budimpešta 7.92 bl„ Berlin 13.4975— 13.5375 (13.498—13.536), Italija 224.57-225.77 (226.19-227.39), London 274.99—276.19 (275— 276.20), Newyork 56.65-56.95 (56 57 -56.87), Praga 167.70-168.70 (167.87—168.87), Dunaj 8.002— 8.042 (8.005-8.045), Curih 10.9581-10.9981 (10 96 -11).
Cnrih. Belgrad 9.11 (9.11). Budimpešia 72.30 (72.30), Berlin 123, Italija 20.62 (20.67), Lcndon 25.105 (25.085), Ne\vyork 516.875 (516.875), Pariz 16.17 (16.30), Praga 15.305 (15.30), Duraj 72 95 (72.975), Bukarešt 1.95 (1.90), Sofija 3.75 (3.72), Amsterdam 207.80 (207X0). Bruselj 16.40 (16), Stockholm 138 30 (138.15), Korenhagen 135 (134.75) Oslo 111.75 (111.20), Madrid 74.30 (74.30), Atene 6.41 (6.34).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.47—51, Kodanj "1-?85.S0, London 3434—44, Milan 28.11-21, Newyork 707.25—709.75, Pariz 22.11—21, Varšava 09—69X0. Valute: dolarji 707.60, angleški funt 34.26, francoski frank 22.07, dinar 12.42, češkos!o-vaška krona 20.C0.
Praga, Devize: Lira 134.30, Za<rreb 59.40, Pariz 105.30, London 163.75, Newyork 33.70.
Vrednostni papirji.
Ljubljana. 7% invest posoj. 77—78, vojna odškodnina 315—318.50, zastavni listi 20-22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 193—1S6, Ljublj. kreditna 175 d^n., Merkantilna 102—102, zflklj 102, Praštediona 865— 870, Slavenska 49 den., Kred zavod 165-175, Strojne 85 bi., Trbovlje 342-348, Vevče 100 den., Stavbna 55—65, Sešir 103 den.
Zagreb. 7% Invest. posoj. 77.25—77.50, agrari 43—45, vojna odškodnina 314—314.50, uit. maj 814-316, junij 318-318 50, Hrv. esk. 104.50—105, Kred. 106-107.50, Hipobanka 58.E0—59, Jugobanka 106—107.50, Ljublj. kreditna 175 den., Š aven-rka 50 bi., Srpska 133—133.H0), Zem. Bos. 135— 145, Eksploatacija 22 den., Šečerana 305 den., Nihag 80 bi., Gulmann 250—255, Slovex 130—132 50, Slavonija 38-39, Trbovlje 840 den., Vevče 100 d.
Dunaj. Podon.-savska-jadran 774.000, Živno 736.500, Alpine 220.0C0, Greinitz 118.000, Trbovlje 440.000, Hrv. esk. 123.000, Leykam 132.000, Mundus 1,150.000, SIavex 174.000, Slavonija 44.000.
Blago.
Ljubljana. Les: Hrastovi hlodi od 2 50 m naprej, od 80 cm naprej, fco naklad, post 400 den., bukovi plohi, 60—100 mm, od 2 m naprej, fco meja 490 den., hrastovi pOohi od 60—1S0 mm, od 2.50 m naprej, I., 11., fco meja 1050 bi., jamborniki, 15 m dolž., na gornjem koncu 18 cm. prem., teo vag. naklad. post. 4 vag. 175—175, zaklj. 175. — Prelil O g: Kal. ca. 7000 antracit, Orle, fco vagon Škofljica: kosovec, za 1 teno 500 bi., kockovec, za 1 tono 450 bi., orehovec, za 1 tono 400 bi., zdrob, za 1 tono 350 bi. Kal. ca. 4800, fco vagon Ormož: kosovec nad 60 mm, za 1 tono 2C0 bi, kockovec 35-60 mm, za 1 toro 240 bi., orehovec 20-35 mm, za 1 tono 210 bi., zdrob 10-20 mm, za 1 tono 190 bi. Kal. ca. 8500, fco vagon Novo mesto: kosovec, za 1 tono 170 bl„ kockovec 100 mm, za 1 tono 150 bi., orehovec 50 mm, za 1 tono 140 bi., zdrob, za 1 tono 130 bi., rovni, z a 1 tono 120 bi. — Žito in poljski pridelki: Pšenica 76-77 kg, 2%, fco vag. naldad. post. 302 50 bi., p"enica nova uzančna, par. slov posl. za dobavo do 15. 8 295 bi., za dobavo po 15. 8. 2S0 bi., koruza tel-.uel, ex skladišče Ljubljana 1 vag. 140—140, zaklj. 140, koruza, par. Postojna tranz. 178 bi., koruza inzulanka, fco vag. Ljubljana 182 bi., koruza, fco vag. sremska post. 142.50 bi., oves rešelani. fco Novi Sad par. 175 bi., ajda, fco vag. slov. post 260 bi., proso rumene, fco vag. slov post. 210 bi., rž, foo vag. slov. post. 210 bi., olrobi drobni, fco vag. slov. post. 125 bi., fižol prepeličar, fco slov. post. 270 d., fižol mešanec, fco slov. post. 150 bi., krompir beli, fco slov. post 60 bi. — Seno, slama: Seno v balah, polsladko, fco vag. slov. post. 60 bi.
Spori
TAJNIKOVO POROČILO NA SLAVNOSTNEM OBC.
NEM ZBORU ILIRIJE 9. MAJA 1820.
Iz poročila posnemamo, s kakšnimi težavami so jo moral boriti porajajoči so slovenski šport pred 15 leli. Sedanji športni klub Ilirije se je združil z dijaškim klubom Hermes in je dobil od njega mnogo dobrih igravcev in delavcev na športnem polju, tako Bloudcka, Betetta, Hitija, Pelnna, Bellrama, Tavčarja, Vodiška itd. Klub je gojil v začetku le nogomet in je igral do vojne 38 iger, za tedanje razmere dosti. Kdo pa se je takrat zanimal za šport.
Vojna je delovanje kluba zavrla; a v pomladi leta 1919. je bil že spet občni zbor. V svoj delokrog je sprejela Ilirija tedaj ludi lahko atletiko in zimski šport ter je hkrati spremenila svoje ime v Športni klub Ilirija. Leta 1920. je bila ustanovljena damska sekcija, ki je gojila hazeno in lahko atlo-tiko, v istem letu tudi že samostojna plavalna Bek-cija. Dve leti nato, 1922, je bila ustanovljena teniška sekcija. Zimskosporlno sekcijo so predeli!! na dva oddelka, na drsalni in smuško-sankaški oddelek. Zadnji oddelek je bil kmalu prvi v vsej naši i državi. Letos se jo ustanovil tudi avialični oddelek.
Leta 1923. je preuredil odbor športne prostore tako, da odgovarjajo tudi velemestnim zahtevam, in od tedaj naprej ima tudi Ilirija vse večji razmah kot ga je oa imela prej.
Po vojni -i bi'a Ilirija n.gometnl prvak Slovenijo skoz od leta 1920. do 1. 1926., prvak v mpški atletiki v letih 1920, 1921. 1922 in 1924, ženski lahki atletiki 1922, 1923 in 1925, v hazeni skoz od 1920 do 1926, v plavanju od 1920 do 1922, v smu-Skih skokih 1921—1926, v vztrajnostnem smučanju dara 1922—1924. v vztrajnostnem smučanju gospodov 1926, v tenisu zmeraj, kadar se je vršila prvenstvena tekma. Danes je Ilirija v vsej držnvi prva v damski atletiki, v vodnih in smuških skokih ter v vztrajnoslnem smučanju. Veliko ima državnih lah-koatlelskih rekordov.
Ob ustanovitvi je štela Ilirija 23 rednih članov, danes jih šteje 000. od teli je polovica izvršujočih.
Kot matica je Ilirija zmeraj materielno In moralno podpirala vso mlajše klube, bila je kumica vsem ljubljanskim športnim klubom, Slovenskemu športnemu klubu v Celju ter Slovenskemu športnemu klubu v Mariboru. Iz njenih vrst in iz njenega odbora so izšli ustanovitelji in organizatorji Športne zveze, Olimpijskega pododbora, Jugoslovanske zimsko-sportne zveze, l jubljanske nogometne, plavalne in hazennške podzveze. Ilirija ima odlične zveze z raznimi vodilnimi klubi v Češkoslovaški, Avstriji, Nemčiji, Italiji in Franciji. Njeno ime je poznano v vsem kontinentalnem evropskem športnem svetu.
Vodstvo kluba je bilo poverjeno od ustano« vitve do 1913 dr. Franu Kandare, do 1919 J. Rohr-mannu, do 1921. inž. Bloudecku, do 1922 dr. Ber-cetu, v letu 1922 tudi L. Koritzkiju, do 1925 Joso Gorcu, letos dr. Bercetu. V vrstah kluba vidimo tudi dr. Žižka in dr. G. Fuc^sa. Dosedanje delo in dosedanji uspehi so najboljše jamstvo za bodoča delovanje jubilanta.
HOUBEN—SCII tlLLER.
V okvirju lahkoatletških prireditev kluba H»« konh na Dunnju sta trčila skupaj nemška sprinter-ska prvaka Houben in Schilller, 28 let in 21 let. Prvi dan je porazil Schtiller Houbena, pustil ga je dva metra za seboj. 11 sek. Do 80 m je bil Houben spredaj, nato ga je pa Sclriiller prehitel. Houben ga je takoj pozval nn revanšo; drugi dan sta spet tekla in je spet zmagal Schtlller, v 10.8. spet dva metra pred tekmecem. Razmeroma slab čas gre na rovaš zmočenemu terenu, mrazu fld. Malo gledalcev, prvi dnn samo 600. Za najlepši uspeh — v teh razmerah — smatrajo Schdlerjev tek na 200 m, v 22.1.
KOŽELUH—NAJUCH.
Spet nismo prav prorokovall, zmagal ni Ko* žsluh, kot je pričakoval ves teniški svet, zmagal je Najuch, težko sicer, a zmagal je; rezultat 6:3, 6:4, 0:6, 6 :3, skupaj 18:16. Karel Koželuh je Čeh; pred vojno je živel večinoma na Nemškem, sedaj je učitelj pri W. A. C. Največji dosedanji uspeh jo dosegel lani v Denuville na Francoskem, priborivši si evropsko prvenstvo profesionalov. Premagal je tedaj Najucha in Angleža Burkeja. Izborno igra tudi nogomet in liockey na ledu. — Najuch je I>o rodu Poljak, na teniščih je čislo doma, učil ga je Anglež Kerr. Veliko je število njegovih uspehov in je v prvi vrsti mednarodnih igravcev ter najboljši nemški učitelj tenisa. Največji njegov uspel* jo pač sedanja zmaga nad Koželuhom.
IŠČEM žensko ali moško moč, sposobno in veščo
v ondoliranju in manikiranju, za damski oddelek. Nastop 15. maja. - ANTE SI.ANINKO, brivak' salon, TUZLA (Bosna).
Nova križarska vojska otrok.
Francoski spisal Henry Bordeau*. Prevedla K. H.
41
»Aha, že vaju imam, mala malopridneža! Ze od včeraj vaju iščemo po grmovju, po hudournikih, na cestah in po vaseh. Le brž, le brž! Še pred nočjo moramo biti v Lanslebourgu!«
»Spustite naju, gospod Fontanette!«
»Spusti me, ata, spusti me!«
»Molčita in pojdita lepo za menoj!«
»Papež nas čaka v Rimu.«
»Briga se papež za vas!«
»In kaj bo rekel Lipe?«
»Lipe je lopov!«
»Imel naju bo za strahopetca in naju bo zaničeval.«
»Orožniki ga bodo uklenili kot postopača.«
»Ne poznate se Lipeta: prav gotovo bo videl papeža.«
»Dosti je teh neumnosti: na pot! Molčita in ubogajta!«
In z močno roko odvede oba krivca, ki se upirata in tožita in mu zaman skušata uiti iz objema.
»Kaj pa mučite otroka?« pravi neki usmiljen potnik.
»Ušla sta nam. Nič hudega jima nočem in brigajte se za svoje stvari.«
Fontanette ima okrogla pleča, tilnik kot bik in divje oči. Omili jih samo, kadar zvoni. Potnik ne
ili več vanj.
Karabinjerji žlobudrajo nekaj v italijanščini in Pontanctte jim odgovarja v narečju, ki ga ne raz-mejo. V različnih jezikih je prepir nekoliko težaven, azadnje le pride ven lz zidovja, vlačeč ves čas oba jetnika za seboj. Še bolj šepa kot po navadi, toda njegove roke imajo močne mišice.
Čigav je ta voz, ki se jim bliža in pred katerega je vprežen siv konj? Za božjo voljo, mlinarjev voz je in obedve klopi ste zasedeni: na prednji sedi mlinar, mlinarica, župnik in debeli Tinček, ki bi ga kmalu stisnili; zadaj pa so Andrej, Pernuška in učitelj. Samo to je še oslalo od vsega hrupnega in številnega sprevoda, ki so ga povečali sejmarji v Lans-lebourgu in ki je planil, da bi naskočil prelaz in zasledil križarje. Odkar je odlctel Tomaž, se je vrsta razpršila. Videli to zrakoplov, našli so otroke, pohod jo pri koncu, zdaj se morajo kar cbrniti in priti še pred nočjo v Lanslebourg, kjer bodo spali. Počakajte, počakajte, še nekaj jih manjka: Lipe, Ančka, Janček in Katinka. Ti štirje so še izgubljeni. Ali jih ne pojdejo iskat? Joj, njihovi starši jih bedo iskali. Mlinar ima svoj voz: vzel jih bo s seboj.
>Ne, vsi skupaj! Vsi smo bratje!« je ugovarjal župnik.
>Složni hočemo biti, izjavi učitelj.
Nihče ju ni poslušal. Navdušenje je minilo in vsakdo misli le nase, na svojo večerjo, na svoj brlog. Dosti so že hodili in pot je prav iako dolga nazaj 1 kot tja.
»Kaj še, navzdol gre hitreje.* _ Nič ne pomaga. Kdor more, beži, ;n vsa množica, ki je bila zbrana na pobočju prelaza, se vali navzdol v grozni zmešnjavi zapustivši drvarja Andreja in dr-varjevo ženo Pernuško, mlinarja in mlinarico in debelega trudnega Tinčka, ki mu solnce nagaja.
»Jaz pa vas ne bom zapustil,« izjavi župnik La-loze, »dokler ne najdete svojih Štirih malih ubežnikov.«
»In jaz tudi ne,« dostavi gospod"Mussillon.
Nakopičijo se na voz, ki ga vleče siva kobila, in zasledovanje se znova prične. Zmanjšano zasledovanje, zakaj jedro bataljona je na begu: že jih ne vidijo več. Preden dospe do zavetišča, zagleda mala četa pešca, ki se zgrinja med dvema zavoiema.
»Ali dvema škropilnicama,« pravi Andrej.
»Ali dvema kozličema,« pravi Pernuška.
Tn Tinček, ki dobro vidi, spozna hip pozneje zvonarja Fontanetta. Kaj neki vlači za seboj?
»Katinka, Katinka je, tam spodaj, njemu na levi, poglejte! Na desni je Janček!«
»Katinka!« sta ponovila mlinar in mlinarica.
»Ne vidite li Lipeta?« vpraša pohlevno Pernuška. »In Ančke, je li ne vidite?«
»Ni ju pri njih.«
»Kaj je torej z njima?«
Kriče se jim približajo. Še bolj bi bili veseli, če ne bi bilo zraven tega drvarja in njegove žene, i ki sta se jima malčka izgubila. Fontanette razloži | stvar:
»Pobral sem ju na neki klopici. Privežite ju na voz: ne marata nazaj domov. Skoraj sta mi zlomila roke. Malo je manjkalo in začela bi me bila gristi.«
Mlinar in mlinarica se vržeta nad hčerko:
»Katinka! Katinka!«
Pusti se božati, vendar pa ne kaže nobenega veselja in od Tinčka se obrne proč kot cd zavrženca. Upala je, da bo videla papeža in sprejela vase ljubega Boga iz njegovih rok, in zdaj mislijo, da ji je všeč, ko jo s silo vlečejo v njeno vas Avrieux! Nevoščljiva je obema križarjema, ki sama nadaljujeta pot, in jima pošilja svoje srce, ker ne more z njima. Mali Janček pa se je nehal upirati, zakaj pri kraju je s svojimi močmi.
Po tem kratkem Izlivu sprašuje Andrej zvonarja:
»Kje sta pa Ančka in Lipe?«
»Nisem videl ne enega ne drugega.«
»Tak nista bila z njima?«
»Ni ju bilo pri njih.c
Pemuška prime za predpasnik, da .d zakrije oči. Katinka, ki je zapazila njeno kretnjo, jo lioce j takoj potolažiti: 1 »Jaz pa vem. kie ata.«
E!!!EIII
| ii .11 E N — k,
O S .2 S
eo O _ c
.S — 2 E j
H ~ §
..	s
E
ai	S
g	K >
N	V
00	.«
n	V.
G O
s i
t-a
»o .''
I a S Is«
S
S -0 ^
™ o
" > s
4 .a
u g
o
-s
B
v >
o
tž!
t>	..
U	J! ~ .
-	>, - M
.S	ž .e
-j J
~ a
r
a □
90

.3

cS « N
3 n., O .. > <2 > M °
o v ° N
— ii
t S S. - ® - ^ c 2 ,a U 05 jS >
* S
a - > ^
i® s I
o - - a
fe -r v H
2--S S
O o 2- _ ca -o
IliEiilE
"g 3
fopred sodišča
Tatinska snubca. »Najmanjšo kazen dobita in
sicer vsak samo šest mesecev težke ječe z raznimi dodatki.< Razlogi sodbe so pa ti-le: Nace Aljančič, katerega so aretirali že 26. marca — brezposelni postopač in pa njegov tovariš Jernej Škodlar, ki je že šest dni čakal nn svojega tovariša v zaporih ljubljanskega sodišča in ki je bil že 23 krat kaznovan radi raznih nerodnosti, sta se ženila po deželi. Starejši jo ponujal mlajšega, oba pa sta se izdajala ra bogata človeka. Povsod sta pila in jedla, zraven pa sta kradla in goljufala, kar in kolikor sta mogla. Izdajala sta se tudi 7.a bližnjega sorodnika domačega župnika, samo da sta ri pridobila več zaupanja pri ljudeh. Sem in tja jima je res kdo nasedel in ju pogostil — ; i kar sta ga končno okradla, povečini pa so ju novsod odslovili, češ da nimajo nobene neveste. Odnesla sta vse, kar jima je prišlo pod reko. Tudi pila in jedla sta kot ženina po raznih gostilnah in sta se nato — zmazala. — Končno pa so jih le zalotili in kljub spretnemu zagovoru sta obsedela in bodo imele podeželske neveste šest mesecev mir pred takimi — nevarnimi snubci.
ZA MESEC JUNIJ (PR AZNIK PRESV.' R. T., PRESV. SRCE JEZUSOVO) priporoča
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V U UBIJ ANI cerkvenim zborom:
Foerster, 10 evliarisiičnih pesmi za mešani zbor. Part. 16 Din, glasovi po 4 Din.
—	12 cerkvenih pesmi za mešani zbor. 12 Din.
—	Cantica saera III. del za moški zbor. 30 Din.
—	Litanije Srca Jezusovega. 6 Din.
G r u m , Litanije in odpevi v čast presv. S. J. 14 D. H 1 a d n i k , Himne za procesijo na praznik presv. R. T. (latinsko) op. 63 za mešani ali moški zbor. 10 Din.
—	Pange lingua. Himne za procesijo na praznik presv. R. T. (latinsko) op. 24 za mešani zbor. 10 Din.
K i m o v e c , Rihar renatus. Zbirka Gospodovih napevov za mešani zbor. Part. 24 Din, glasovi po 8 Din. Obsega tudi več himen za praznik presv. R. T.
—	Oče naš, 12 obhajilnih pesmi za mešani zbor. Part. 20 Din, glasovi po 6 Din
Pogačnik, Slava presv. Krču, 10 pesmi za mešani zbor. Part. 20 Din, glasovi po 6 Din. Premrl, Slava presv. Evharistiji za mešani zbor. Part. 60 Din, glasovi po 12 Din.
Izurjena ŠIVILJA gre KREDENCA za jedilnico vat na dom. Čopova c. lepa, moderna, naprodaj (I. nadstr., vrata 4.) ■ Sajovic, Škofja 13, dvor,
Novi vozni red na železnicah.
V noči od 14. na 15. maja ob 24. uri stopi na vseh progah državnih železnic novi vozni red v veljavo. Najvažnejše zvezo odnosno spremembe po novem voznem redu z ozirom na Slovenijo so:
Med Ljubljano in BtflgTadom vozita kakor do sedaj v vsaki smeri po dva brzovlaka. Dnevni brzovlak odhaja iz Ljubljane gl. k. po novem voznem redu kasneje, in sicer ob 9. uri in prihaja v Belgrad že ob 21. uri 35 min. V obratni smeri odhaja iz Belgrada kasneje, t. j. ob 7. uri 45 min., ter prihaja v Ljubljano že ob 21. uri. Ta par brzih vlakov vozi od odnosno do Monakovega preko Jesenic— Beljaka in ima direktne vozove: Belgrad—-Berlin, Belgrad—Miinchen, Zagreb—Celovec, Belgrad—Mi-lano in Bukarešta—Trst. V Ljubljani ima zvezo na brzi vlak, ki odhaja iz Trsta ob 1. uri in prihaja v Ljubljano ob 5. uri 55 min.; v obratni smeri pa na brzi vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 23. uri 15 min. ter prihaja v Trst ob 4. uri. V Trstu ima ta vlak direktno zvezo v odnosno iz Pariza. Med Ljubljano in Rakekom veljajo za vlak v novem voznem redu tarife za brzi vlak in ne več tarife za potniški vlak kot dosedaj. Nočni brzi vlak odhaja iz Ljubljane gl. k. pozneje, in to ob 17. uri 15 min. in prihaja v Belgrad tudi pozneje ob 8. uri 10 min.; v obratni smeri odhaja iz Belgrada že ob 19. uri 10 min. in pir'iaja v Ljubljano ob 11. uri 06 min. Poleg direktnih osebnih voz in spalnega voza Belgrad —Ljubljana ima še direktne vozove: Belgrad—Bistrica Boli. jezero in Belgrad—Trst.
Med Mariborom in Bolgradom vozi en par brzih vlakov, in sicer odhaja kasneje iz Maribora ob 14. uri 35 min. in prihaja v Belgrad ob 6. uri 35 min.; v obratni smeri odhaja iz Belgrada šele ob 23. uri 20 min. in prihaja v Maribor gl. kol. 9 min. kasneje ob 14. uri 45 min. Ta par brzih vlakov ima direktne vozove: Belgrad—Dunaj, Belgrad—Rogaška Slatina, Zagreb—Dunaj in Split— Praha.
Simplon Orient Ekspresna vlaka Pariz—Carigrad vozita še nadalje preko Trsta—Ljubljane— Zagreba—Belgrada in Sofije. V smeri proti Carigradu odhaja iz Ljubljane že ob 1. uri 28 min. in v smeri proti Parizu odhaja iz Ljubljane šele ob 3. uri 45 min.
Ostali mednarodni brzi vlaki ka.kor Dunaj— Trst, Praga—Trst, Budimpešta—Trst in Monakovo —Trst so ostali več ali manj neizpremenjeni.
Vozni red lokalnih potniških vlakov se v bistvu ni veliko spremenil. Preložili so se le posamezni vlaki, največ iz prometno-tehničnih ozirov.
Na progi Zagreb—Postojna in Zidani most— Maribor ni v prometu potniških vlakov nikakih bistvenih sprememb. Na progi Poljčane—Žrcfe vozi na delni progi Poljčane—Slov. Konjice še tretji par vlakov, in sicer odhaja iz Slov. Konjic ob 17. uri 14 min. in prihaja v Poljčane ob 18. uri 13 min. Odhod iz Poljčan ob 21. uri 05 min., prihod v Zreče ob 22. uri 80 min. Ker vozi ta vlak do Zreč, vozi popoldanski samo do Slov. Konjic. Na progi Slov. Bistrica—Slov. Bistrica-mesto vozi ob nedeljah in praznikih še sedmi par vlakov. Odhod iz Slov. Bistrice mesto ob 20. uri 47 min., prihod v Slov. Bistrico ob 21. url, odhod iz Slov. Bistrice ob 21. uri 17 inin., prihod v mesto ob 21. 30 min. Na progi Maribor—Št. Ilj, Grobclno—Rogatec in Ljubljana—Vrhnika ni bistvenih sprememb. Isto velja v glavnem tudi za proge Ljubljana — Podbrdo, Ljubljana—Kamnik in Kranj—Tržič; novo je les, da se je podaljšal mešani vlak, ki odhaja iz Ljubljane gor. kol. ob 17. uri 40 min., do Podnart— Krope, in da vozi od Podnart-Krope do Ljubljane gor. kol. nov mešani vlak z odhodom iz Podnart-Krope ob 7. uri in prihodom v Ljubljano gor. kol. ob 8. uri 58 min.
Na progi Jesenice—Planica se je jutranja zveza iz Kranjske gore oziroma Planice na Jesenicah na pni ljubljanski vlak opustila in se je vzpostavila zveza na brzi v!ak, slično kot z Bohinjske proge. Vlak odhaja iz Planice ob 6. uri 23 min. in prihaja na Jesenice ob 7. uri 05 min. Dosedanja mešana vlaka Jesenice—Trbiž sta se spremenila v čisto potniška vlaka. Vlak v smeri Jesenice—Trbiž je ostal v isti legi kot dosedaj, povratek na Jesenice
pa je za poldrugo uro preje, tako da doseže žo zvezo na vlak, ki prihaja v Ljubljano ob 16. uri 38 min.
Proga Pragcrsko—Kotoriba in Ormož—Hodoš; Dosedanji mešani vlak, ki je odhajal iz Maribora ob 5. uri za Mursko Soboto, vozi po novem voznem redu kot potniški vlak do Gornje Radgone s pri-ključkom za Mursko Soboto. Opoldanski par potniških vlakov, ki je vozil med Pragerskim in Ptujem, se je podaljšal do Ormoža z zvezo na Mursko Soboto in Hodoš, tako da vozi po novem voznem redu na tej progi en par vlakov več. Ostali vlaki imajo le malenkostne spremembe. Na progi Celje— Dravograd-Moža, Čakovcc—Dolnja Lendava in Ljn. tonier—Radgona ni bistvenih sprememb.
Na progi Ljubljana—Karlovco odhaja nočni potniški vlak iz Ljubljane za 65 min. preje, a prihaja v Ljubljano za 48 min kasneje. Drugih bistvo-niti sprememb na tej progi kot tudi na progah Grosuplje—Kočevje, Trebnje—Št. Janž na Dol. iu Novo mesto—Straža-Toplice ni.
Zgubila se je dnmska ura (srebrna) na kolo. dvoru v Novem mestu. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi Antonu Zupančiču na Ponikvah pri Trebnjem.
Našla se je zlata daniska ura v šentpeterskem parku. Kdor jo jo izgubil, naj se oglasi v Ravni-karjevi ulici 8.
Karočajte .SSovenca'!
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 11. maja 1926.
Višina barometra 308*8 m
Opazovanja
krni
LJubljana (dvorec)
Zagreb Belgrad Sarafevo Skoptfe Dubrovnik Praga
Barometer
toploto
» C1
Rel.
i!ag« » %
Veter ln brzina v m
Obloč-nosi 0-10
Vrsta padavin
oh onnzovanju
vmmiloJft
V Ljubljani je
755-7 755-4
754-0 758-6
755-0 752-9
752-3 757-9 757-8
7-6
11-3 16-8
12-7 11-0 11-0
17-0
20-0 6-0
85 76 42 57
85 95
75
55
NE 1 NE 1 ME 3 NE 3 W 1 E 2
W 1 SE 1 mirno
4
0 9 0
9
10
10 7 10
1
0-7
S <- s
S °
2 a
cd ._ xi a u
•s ">
»o >
O)
fe o
o
a-S"
io pletenje se sprejmejo. Naslov v upravi pod: 3244.
KNJIGOVORJA-
KO^ESPONBENT dobra moč, samostojen, dopisnic perfekt. slovensko, nemško, italijansko, lnra večletno trn. prakso, vajen vseh pisarniških poslov, I dobrimi priporočili, i?če mesto kjerkoli. Cenj. dopise na upravo Slovenca pod Šifro: .AGILEN« 324.!.
UČENCA
za krojaško obrt. poštenih staršev, sprejme pod ugodnimi pogoji tvrdka Fr. Jeriha, krojaški mojster, Šmartno pri Litiji 5.
Gospod
ki ie kupoval HIŠO na j Ježici, naj dvigne v naši , upravi list pod: »1. Maj«
2 spretni pletilji
in ena NAVIJALKA, se
. sprejmejo. — Kje pove | uprava lista pod St. 3200.
ODEJE
i se sprejmejo v delo. — 1 Rožna ulica 19. 3111
se Je pes
Edino najboljši
šivalni strofi In kolesa
za rodbino, obrt in industrijo so le
Jos. Petelinca
Gritzner. Adler
Najnižje cene!	Tudi na obroke
Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija
išče službo.
Najrajši v Slov. goricah. Ponudbe na upravništvo »Slovenca« v Mariboru pod šifro: »Zvest« 3239.
Likarice
spretne, za svetlo likanje, se sprejmejo v trgovini na Sv. Petra cesti gt. 29 — Ljubljana.
"ToTerja"
sprejme
TEXTIUA
Krekov trg štev. 10.
(laški hrt). - Najditelja prosim, da mi sporoči j naslov. A. Jurkovič, Sp. Šiška, Žibertova ulica 25.
Najnovejša iznajdba!
Rrci kvarenja blaga kemično snaženje in vsakovrstno barvanje oblek
ANTON BOC, Lubljana
Šelcnburgova ul. S. I, Gttnce-Vlč 48
Vsakovrstno
iMo hnpiife
po najvišjih cenah -erne, jnvellr, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3
Iščemo 300 spe sobnih
KROJMEV
za boljšo konfekcijo. Ob
osebni predstavi morejo takoj stopiti v delo. Pismene ponudbe so no uvažn-jejo. MEHANIČNA TVOIt-NICA ODTJ ELA D. D. -ZAGREB, Savska 20.
Notarskega kandidata
tudi novinca, sprejme ljubljanski Dotar. Ponudbe na upravo lista pod šifro: »V.« štev. 3235.
HIŠA v MARIBORU
s 17 opremljenimi sobami, čisti letni dohodek 72 000 Din, naprodaj za 350.000 Din. - Proda ZAGORSKI, MARIBOR — Tatrnbaliova ulica St. 19.	3229
TROBENTE
vse biehinštru-me ite, ter lovske rogove h tro in pr eizro popravlja in p-eglašuje
MM BREZNIK
Lju1 i an« fi&. Mestni trg Stev. 3 'lig« (poleg magistr.) Stari inStrnmei ti Re vzamejo v zameno ali pa kupijo.
štampilje
S. PETAN, Maribor.
Nasproti glav. kolodvora
Gradimo STADSON - kupuimo srečke!
E 64/26—8.
Oklic.
, 3238
Priporočajo se naslednje
mariborske furtilte:
POSESTVO 28 oral. pri Mariboru, gostilno, žago, vilo, hiše in 73 razi. posestev od 50.000 Din — proda Zagorski, Maribor, Tatenbahova 19. 3230
Poravnalte naročnino §
P* F*! R"! P"*! PS5!ii755v3
Upravitelj s:Pmlt
jenec, vešč sarr.ost. administrativnega in ekonomskega vodstva, se išče za okrevališče 20 do 30 oskrbovancev na otoku Rab, Dalmacija. Soba in prosta oskrba v hiši. - Ponudbe z event. izpričevali in zahtevo glede plače do 20. maja na upravo lista na naslov »Jadran št. 3015«.
KOZA švicarske pasme, dobra mlekar, z mladičem naprodaj. Štepanja vas 21
NOVO KOLO
poceni prodam. Vižmarje
št. 88 nad Ljubljano.
NAKUP
najfinejših ljutomerskih
SORTNIH VIN
kakor vina iz mešanih nasadov, po ugodnih cenah
v vsaki množini, najku-■ lantneje posreduje Vinarska zadruga »Jeruzalem-čan« r. z. z o. z. - Ivanj-! kovci. Poslovodja; Josip ! Janžek. Telef. štev. 2.
Pri podpisanem izvršilnem sodišču se proda pod roko 1100 kubičnih metrov BUKOVIH DRV, in 900 kubičnih metrov BUKOVIH HLODOV. Kupci naj stavijo ponudbe do 20. maja 1826 pri sodišču ali pa pri prisilnem upravniku Josipa Maček, posestniku v Ljubljani, Krojaška ulica.
Okrajno sodišče v Radečah,
dne 10. maja 1926. Priporoča se Vam za nakup in izvršitev
spalnic, jedilnic, gosposkih sob
pisarniške oprave, kabin) in drugega pohištva, katero imam vedno v zalogi prvovrstno blago, za katero se jamči. - ANDREJ KREGAR, mizarstvo in zaloga pohištva, nasproti kolodvora Vižmarje. Št. Vid nad Ljubljano.	Zahtevajte ceniki
Stavbno podjetje
ACCETT0 & drugovl
družba z o. z Maribor, Frančiškan, ul.
Dosip JBrandi
Izdelovalnica orgel in klavirjev, MARIBOR StroBuiajrerjeva ulica
Anton Brecelj
trgovina z lesom in premogom MARIBOR. Koroška c.49
DIVJAK & GUSTINCIC
trgovina dvokoles in mehanična dolavnica MARIBOR. Glavni trg 17 Tattenbachova 14
F
OtO-JAPELJ
lepe slike Maribor, Aleksandrova '25/111
Karel Jarii
trgovina z lesom in premogom Maribor. Grogorčičeva 1
Jaš & Lesiak
špec. trgovina živil
MARIBOR Ulica X. oktobra št. 2
Ivan Lorber
slikar MARIBOR Vetrinjska ulica it. S
Ml. Ošlag
trgovina usn'a in čevljarskih potrebščin Maribor. Glavni trg 17
I. POSCH
specerijska trgovina — Solidna postrežba — MARIBOR, Koroška c. 20
los. Povodnih
dnevno sveže ribe prvov. dalmatinska vina Maribor, VojaSniSka 4-6
Ferd. Rogatsch
cementni izdelki in gradbeni materijal Maribor, Frančiškan. 17
Drago Rosina
galanterija, parfumerija vrvar. in pletarsko blago Maribor, Vetrinjska 26
A. Spreger
elektr. podjetje Maribor, Kopitarjeva ul. 12
Ivan Staudinger
pohištvo in sobno mizarstvo Maribor, Soška ulicaSt.5
MAKS HSSA«
stavbeno in galanterijsko
kleparstvo, inštalacije Maribor, Gregorčičeva 17
foto atelje MARIBOR Slovenska nllca 4
Podružnica
Sloveitfeve uprave
MARIBOR, Koroška o. 1
		
— ■ tn 'iW4 ".. s e		mm
P0NLADNI NOVOSTI
nogavice v raznih barvah, žepne robce, Sipke, rokavice, naramnice, kravate, palice, razna mila, gumbe in potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje ter nahrbtnike
Josip Peteline. UnSillana Najnlžie cene
(o.j vodi) blizu P.ešernove^a spomenika
Vsemogočnemu je dopadlo poklicati k Sebi našo preljub-ljeno mamo, babico, taščo in teto, gospo
Marijo Koželj roj. Mudotiiiriik
v starosti 80 let, po kratki bolezni, prevideno s tolažili sv. vere.
Pogreb nepozabne bo v sredo, dne 12. maja 1926, ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Šutna št. 8/9, na Žale. Kamnik, dne 10. maja 1926.
ŽALUJOČI OSTALL
Mesto vsakega obvestila.

S§1
NaznaniEo preselitve!
»STAVBNA DRUŽBA« d. d., preje v Levstikovi ulici 19, posluje od 1. maja L 1. v svojih lastnih prostorih,
Vrtala itev. 5.
Družba prevzema vsa v njeno stroko spadajoča dela, kakor stavbena, mizarska, tesarska, ključavničarska in kolarska. — Nadalje prodaja razni stavbni material, kakor zidno in. strešno opeko, škrilj, kamen lomljenec, mavec, vsakovrsten stavbni les itd. — Točno in solidno delo pri izredno ugodnih cenahl
7stllV?)l?l Povodom smrti našega iskreno ljubljenega in ft.UllVCIIGl predobrega očeta, tasta, deda in strica, gospoda
Ivana Burserja
smo prejeli od vseh strani toliko izrazov iskrenega sočutja, da nam jc nemogoče zahvaliti se vsakemu posebej. — Zato tem potom izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem, zlasti častiti duhovščini, darovalcem prekrasnih vencev in šopkov, gasilnemu društvu in zastopnikom raznih korporacij in društev, kakor vsem, ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
Sevnica, dne 9. maja 1926.
Karel in Mici Cimperšek.
m
S
zavod za trgovino in industrijo
Lili Sil AN A. Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopšu)
Obrestovanja vlog, nakup In prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in vaiut. bssrzna ncročiia, preduiemi in lirediti vs;.fte vrste, eskompt in inhaso menic ter noiioziia v tu- in inozemstvo, safe-depositi itd. itd. Brzojavke: Kredit Ljubljena Tel. 10, 457. 5¥E, 8DS, B00
Za Jugoslovansko tiskarno v Liubliani: Karol Ca&
Izdajatelj: dr, Fr. Knlovacu
Urednik; Franc Tersetflav,