TRST, nedelja 27. maja 1956
Uto XII. - Št. 123 (3361)
PRIMORSKI DMEVHIK
Cena 25 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94.638. 93-808, 37-338
h8?l*lISTV0: UL.- MONTECCH1 St. S, tl. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-638 — Foštm predal 559 — UPHAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel.	MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, ceioletna 4100 lir. - FLRJ: Izvod 10
višini — Podru^- GORICA: Ul. S. Pellico 1-11.. Ttl. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm	Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, urzavna z	zoz_Trst
^ v širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekcči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60^KB - 1 - Z - 375 - Izdala založništvo tržas eg -___________________________■
Glasuj napredno! Danes odločajo volivci
.čeprav z vso gotovostjo .... Pfed volitvami lahko stri!110’ C*a ko čez 90 od-tkov tržaških Slovencev tir*? sv°je glasove za na-/rune demokratične liste njihove kandidate, ima-. 2a potrebno prav da-Povedati na tem me-j.a nekaj zelo potrebnih
Predvsem ponavljamo ti-kar smo predvcerajš-
ito
Uim
ve zapisali o onih Slo-ki so imeli namen ito L sv°je glasove za li-
*Trst Tržačanom.» in t.80 na preteklih volilno« Zanj° glasovali. Po-- "o jih pozivamo, naj
te	za one kandida-
j' ki bodo njihovo geslo . Svojim delovanjem iz-iri	v meso in kri
k v So najtesneje sode-iija!1 z indipendentistic-občinskimi svetovalni,'' vseh preteklih sed-J1 letih. Oddajo naj gla-(5 ® onemu kandidatu, ki doti16 že doslej boril naj-li edneje za narodne pra-tev	tržaških Sloven-
tlt' Pozivamo pa tudi vse ateije in simpatizerje jj^Sa dnevnika, naj skuti? tudi danes nanje vpli-t .> da bodo pravilno, tk. naPredno oddali svoj
^ndentisti, ki se morda Oj niso odločili. Sleherni t.Pfeclni Slovenec se mo-uzavedati velike važnosti tj.snjih volitev prav za-\J negotovosti in morda j..! delne zmede, ki je ji. ala zaradi izločitve in-t0 ^dentistične liste. Za-ten °ra storiti vse, da no-ituf^a glasu slovenskih <41« ndentistov ne dobi it*fa koli reakcionarna ij .nka in preprečiti, da ;Jje kateri koli indipen-L,!st glasovanja vzdrzal. 1 1 vsak vzdržani glas, Hj®na,k glasu, ki je bil '2a,n reakciji, še prav ’-‘t^ j Pa ie dolžan vsak 'Ce'j našega dnevnika >0 zložiti vsem onim, ki je volilno navodilo
tudi oni slovenski in-
nje volitve nadvse pomembne. Dogodki zadnjih let so prinesli mnogo novega, razmere so se korenito izpremenile in prepričani smo, da se tudi zanje pričenja novo obdobje. Beneški Slovenci ne smejo več po svojih zapuščenih in od vseh pozabljenih dolinah še nadalje prenašati sedanjega stanja težke socialne podrejenosti, ki jih že tako dolgo tlači.
Zato morajo beneški Slovenci prekiniti z dosedanjo pasivnostjo in morajo nujno poiskati novih poti za globoko spremembo vsega svojega življenja. Tudi njim ne maramo dajati enostranskih navodil za sedanje volitve. Sami naj ocenijo programe in kandidate, za katere bodo v posameznih občinah glasovali. Svoje glasove bodo oddali onim, ki jih smatrajo za najbolj poštene in zmožne, onim, od katerih lahko pričakujejo, da hočejo v resnici napredek in blaginjo delovnega ljudstva. Le tako bodo deležni dobrot, ki bodo rezultat spremenjenega in boljšega položaja. Za napredne, poštene in zmožne ljudi bodo glasovale tudi beneške žene, katerih možje se mučijo v tujini, da bi zaslužili kruh za svoje družine. Tudi one bodo s svojim glasom dokazale, da nočejo več prenašati stoletja trajajoče socialne podrejenosti. tako da njihovim možem ne bo treba več zapuščati svojih rojstnih domov in iskati v tujini kos kruha.
Tržaški in beneški Slovenci! Glasujte pravilno: glasujte za napredne kandidate! Glasujte za NSL!
e8a lista« spravilo i’rJa v zmedo, zlasti za-;jjer je številka vsebo-C, Prilogo, ki poziva na Klanje za Agnelettovo !j • da velja tista prilo-L!?, za Agnelettove in \ aičeve pristaše. Hkrati kaal tudi tem pristašem da je politika teh 'C mož dejansko proti-ij teska jn da ju je tre-
>:u.ate strmoglaviti in iz-Hjj1 iz političnega življe-^ kar pa je mogoče
L j le tako, da tudi nji 5 .Pristaši glasujejo pro-
%
A	-
i.^Uelettovi listi, da gla-
0 za kandidate Neod-4u', socialistične liste,
nosilec resnično <4 Jj1 v za dosledno borbo naše pravice.
*ttlRalje poznajo naši čilo 1’ marsikatero Slovenci Slovenca, ki je še pod vplivom reak-arhih sil, zlasti kleri-Marsikateri njihov na obojih preteklih Cah pobrala reakcija, Cv.so to v bistvu za-
1 in napredni sloven-
ovni ljudje. Nasa C?°st je, da te ljudi C klerikalnega vpliva \ 'teo in storimo vse, \?asUjejo za napredne Venske kandidate. Ce-^ takšnih glasov ni vendar ne bi mog-Vcu da smo ravnali po ’ C prepričanju, če ne v.^dšali slehernemu de->u Človeku prepreči-a glasuje proti svo-■ lastnim interesom, ^memu sebi.
'Ml ateamo za potrebno ■'M» ^anes ponoviti, da jjh 'zbire med napred-
NEW YORK. 26-	— Dr.
John Mackay, ki je predsednik komisije OZN za razorožitev za mesec maj, je izjavil, da bo ta komisija imela verjetno sestanek prvi teden julija. Kakor je znano, £■0 v komisiji zastopani predstavniki 11 držav članic Varnostnega sveta in Kanade.
PANAiMA,	26.
javljajo, da	bo	jutri	uradno
proglašen za panamskega predsednika	Ernesto	de La
Guardia, ki	je	na	volitvah
13. maja dobil 173.196 glasov, medtem ko	jih	je	liberalni
kandidat Victor Florencia Goytia dobil 80,442.
Po izvolitvi Grunchija in po padcu Scelbe se upravičeno pričakuje, da bodo po vsej deželi volilni izidi pokazali napredovanje demokratičnik naprednih sil
(Od našega dopisnika)
RIM. 26. — Besedo imajo sedaj volivci, ki bodo izrekli svojo sodbo. Kakšna bo ta sodba? To je sedaj vprašanje, ki si ga zastavljajo v vočstvih strank. V ta namen skušajo analizirati in primerjati izid volitev 7. junija 1953. Čeprav so bile te volitve parlamentarne, medtem ko so sedanje upravne, se poudarja, da bodo tudi pri teh volitvah odločali politični faktorji, kar se je pokazalo že med volilno kampanjo. Zato bodo jutrišnje volitve po treh letih pokazale, kakšno je razpoloženje javnega mnenja in bi utegnile privesti do predčasnega razpisa novih političnih volitev.
Opazovalci vidijo vzroke mirnejšega ozračja med sedanjimi volitvami v dejstvu, da se to pot voli na podlagi proporcionalnega sistema, čemur je treba še dodati popustitev napetosti v mednarodnih odnosih, do katere je prišlo v zadnjih treh letih, inedtem ko se je pri zadnjih volitvah bila ' odločna borba, da se prepreči delovanje večinskega sistema, kar je naprednim silam tudi uspelo. Na splošno se napoveduje, da bodo manjše stranke rahlo izboljšale svoj položaj, medtem ko napovedujejo za demokristjane in KFI padec glasov. Glede KPI bi po mnenju opazovalcev utegnil nastati premik glasov od te stranke na PSI.
Predvsem pa se po izvolitvi Gronchija za predsednika republike in po padcu Scelbe pričakuje porast naprednih sii. Ta porast bo imel za posledico da bo dežela storila odločen korak naprej tako na poti prepotrebnih socialnih reform kakor tudi, 'da se bo vključila v ono mednarodno politiko splošne pomiritve, ki je doslej, žal brez Italije, napravila že velik napredek.
Značilno je dejstvo, da je bil prav generalni tajnik socialdemokratske stranke Mat-teo Matteotti tisti, ki je tik pred volitvami tujim novinar, jem — kot v prejšnjih dneh voditelji ostalih strank — razlagal politično linijo svoje stranke. Značilno je tudi. da se je Matteotti skrbno izogibal govoriti o formiranju občinskih in pokrajinskih odborov. Kljub temu pa je dejal, da se bo po volitvah odprla možnost za takšno politično igro, Uradno ki bo mnogo širša in mnogo bolj odprta in ki bo postavila pred zelo resno odgovornost sleherno politično stranko.
Iz Matteottijeve razlage sledi, da so socialdemokrati pripravljeni sodelovati bolj v «na levo usmerjenih odborih« kot pa v onih, ki bi
bili «razširjeni na desno«. Pri tem pa bi prišla v poštev le PSI, katera pa ne bi smela težiti za tem, da bi povlekla za seboj tudi KPI. Nato je Matteotti ponovno poudaril, da je njegova stranka močno nasprotna vmešavanju cerkve, kakor tudi sleherni grožnji s komisarji. Ko je govoril o dogodkih v Rusiji. pa je dejal, da pričakuje razvoj v demokratičnem smislu komunističnih partij, zlasti pa sovjetske družbe. Glede odnošajev s komunisti in socialisti pa je rekel, ča obstajajo določena ((vrenja, ki bi mogla tudi dozoreti«. O socialistični združitvi je tajnik PSDI dejal, da je Nenni v najnovejšem času storil nekaj korakov nazaj v primerjavi z ((revizionističnim zadržanjem«, ki ga je zavzel takoj po dogodkih v Sovjetski zvezi. Pripomnil pa je. da je morda ta korak storjen iz taktičnih volilnih razlogov, da bi PSI pridobila stalinistične elemente v KPI.
V zvezi z Nennijem piše tednik ((Espresso«, ki izraža leve napredne meščanske težnje, je posvetil komentar zadnjim glediščem tajnika Socialistične stranke Nennija in poudarja da je Nenni «postal večji stalinist od Stalina samega in. kakor da to še ne zadostuje, tako hud šovinist, da zahteva ponovno sprožitev tržaškega vprašanja.#
Časnik omenja Nennijeve odgovore na tiskovni konferenci in poudarja, da je šel Nenni tako daleč, da zanika kakršnokoli razliko med Stalinovo politiko in politiko njegovih naslednikov, da pripisuje Stalinu zaslugo za popuščanje mednarodne napetosti in da noče reči, da je imela Jugoslavija v sporu s Kominfor-mom prav.
«E^presso» išče razloge za takšno Nennijevo gledišče in poudarja, da si Nenni predvsem prizadeva, da bi pritegnil del glasov KP Italije. Današnji komentar «Espressa» je vzbudil v rimskih političnih krogih veliko zanimanje, ker je znano, da je ta časnik doslej podpiral Nennijevo politiko.
A. P.
lerjem Adenauerjem, z zunanjim ministrom von Brenta, nom in s podtajnikom v zunanjem ministrstvu Hallsteinom. Sestanek je bil odložen za dva dni na francosko zahtevo, ker bo te dni v francoski skupščini debata o splošni politiki vlade. Kakor je znano, se bodo francoski in nemški predstavniki razgovarjali o Posarju in o nedavnih francoskih razgovorih v Moskvi.
Iz Bonna javljajo, da so se pripravljalni razgovori med francoskimi in nemžkimi izvedenci o Posarju nocoj končali. ne da bi se približalo medsebojno stališče glede pre. moga na področju Warndt.
[i sindikatov Vzhodne Nemčije
BERLIN, 26. — Tajnik zveze sindikatov Vzhodne Nem-
čije Rudi Kirchner je predlagal sindikatom Zahodne Nemčije konferenco, ki bi se je udeležili predstavniki obeh sindikalnih organizacij Ta konferenca bi lahko bila po mnenju Kirchnerja v juniju in bi obravnavala sledeča sledeča vprašanja:
1. Sprejem skupnih ukrepov za splošno pomirjenje v Nemčiji, ki bi pripomogli, da se obe vladi sporazumeta, da ne uvedeta obvezne vojaške službe.
2. Sklenitev' sporazuma, ki naj ureja odnose med obema sindikatoma.
3. Uvedba sedemurnega delovnega dne ali štiridesetur-nega tedna. Sodelovanje med obema sindikatoma, da se zajamči mir, zmanjša oborožitev in da pride do združitve Nemčije.
4. Ustanovitev centralnega odbora nemških sindikatov.
NOVO RAZDOBJE V RAZVOJU MEDNARODNIH ODNOSOV
TITO IN KARDELJ PRISPETA V SOBOTO NA OBISK T MOSKVO
V Sovjetski zvezi bosta ostala tri tedne Sovjetske bojne ladje na obisku v Splitu
BEOGRAD, 26. — Nocoj so uradno objavili, da bo predsednik republike maršal Tito prišel 2. junija na uraden obisk v Sovjetsko zvezo. Med tritedenskim bivanjem v SZ bo maršal Tito pole* Moskve obiskal tudi vet mest in se bo seznanil z važnimi ustanovami, industrijskimi objekti in kulturnimi institucijami. Program bivanja predvideva vet razgovorov med sovjetskimi in jugoslovanskimi voditelji.
Z maršalom Titom bodo odpotovali tudi njegova soproga, podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič član zveznega izvršnega sveta Mijalko Todorovič, predsednik izvršnega sveta Hrvatske Jakov Bla-ževič in drugi.
Obisk predsednika Tita v
SZ bo po mnenju političnih krogov v Beogradu nova etapa v izboljšanju in razvoju splošnih mednarodnih odnosov. Pomen tega obiska se ne omejuje samo na odnose med obema državama, temveč bo prispeval k vrsti evropskih in svetovnih pobud za utrditev in upostavitev večjega razumevanja in zaupanja v svetu.
«Jugoslovansko-sovjetski odnosi, ki temeljijo na naceiu mirne koeksistence, medsebojnega spoštovanja, enakopravnosti in neodvisnosti, se stalno boljšajo, ugotavlja nocojšnja ((Politika«. Obisk in razgovori v Moskvi bodo pripomogli k poglabljanju teh odnosov v skladu z interesi prijateljskega sodelovanja obeh držav in interesi splošnega mednarodnega dogajanja. S tem obiskom bo Jugoslavija
Mollet in Adenauer se sestaneta 4. junija
PARIZ, 26. — V Parizu potrjujejo, da bodo predsednik vlad? Mollet, zunanji minister Pineau in podtajnik v zunanjem ministrstvu Maurice Faure odpotovali v Luksemburg 4. junija namesto 2. junija, da se sestanejo s kanc-
SOVJETSHA VABILA ZA .DAN LETALSTVA" V MOSKVI
Britanski letalski minister poide v Sovjetsko zvezo
V FRANCIJI	VEDNO
ZA ZAČETEN POGAJANJ V ALŽIRU
Predstavnih, fronte narodne osvoboditve o morebitnem posredovanju Indije in Jugoslavije - Pred ustanovitvijo alžirsKe vlade v izgnanstvu? - Nove akcije članov osvobodilne vojske
PARIZ, 26. — Politični opa-t Štiri delegacije arabsko- oblasti izjavljajo samo, da je
Okorelost Dullesa in Knowlanda nasprotuje večini javnega mnenja
strankami, nočemo •Uh nobenega pritiska. ■W temu pa moramo ijli urlti, da je med nji-‘“‘,j ^odvisna socialistična 4,.0ba, na kateri so za-Ja imena kandidatov, v zadnjih sedmih le-’! L ( rzali hudo borbo, Kih bojevali zmago pra-ttJ1 hačel tako v trža-kakor tudi v med-VjJjbsm delavskem gi-4 C' Ta borba in ta zma-Vj&onira danes sleher-c objektivnemu člove-vsi, ki so se je ude-% ter doživeli, da so sl] teodovinski dogodki j * bajvečje zadoščenje, StP, jim ‘dali prav, so ) u borbo in na to zrnasto “Pravičeno ponosni. v te njihova borba tu-6 Prihodnosti jamstvo Vtevlirio usmeritev de-'4 etičnega in delavske-
Panja.
^ho se moramo spom-Sijwba tem mestu tudi .fojakov v Beneški A j ‘ji. ki se bodo da-jutri udeležili vo-v občinske svete in tejinski svet v Vid-ahdi zanje so letoš-
LONDON. 26.	— Uradno
sporočajo, da je britanski letalski minister sprejel vabilo sovjetskega ministrskega predsednika maršala Bulga-nina, da pride ob priliki ((dneva letalstva« v Moskvo. Britanskega ministra bo v Sovjetsko zvezo spremljala skupina višjih angleških častnUov. Čeprav imena teh častnikov še niso znana, se vendar omenjajo kot kanci-dati za potovanje v Moskvo maršal Bovle, sef vrhovnega štaba letalstva, maršal Ive-law-Chaiman. namestnik šefa vrhovnega štaba, m maršal Broadhurst. poveljnik letalstva za bombardiranje.
Vabila Sovjetske zveze za udeležbo na prireditvah ob «dnevu letalstva«, ki bo 24. junija, so zbudila ^ veliko po-zornost in v splošnem dokaj ugoden odmev. Čeprav je bil odziv z britanske strani hitrejši kot z ameriške, kjer šele poudarjajo, da pričakujejo vabilo v uracm obliki, in čeprav britansko časopisje kar naravnost poziva ministra, naj vabilo sprejme, je tudi ameri.ško javno mnenje naklonjeno obisku. V pozitivnem smislu se je izrazil tudi ameriški državni tajnik za letalstvo.
Ne preveč častno izjemo delata ameriški državni tajnig Dulles in republikanski senator Knowland. Tako si Dulles ni mogel kaj. da ne bi skušal zmanjševati pomena sovjetskih vabil, ko je dejal, da se mu sovjetsko vabilo, naj visoki častniki a-meriskega letalstva pridejo v Moskvo, ne zdi posebno pomembno. «Takih vabil je PO svetu zelo mnogo,« je dejal Dulles. Tudi ni hotel komentirati možnosti, ca bi šefi ameriških vrhovnih štabov obifkali sovjetske oborožene sile. češ da je_ ta možnost «preveč hipotetična«.
Se mnogo bolj odbijajoča pa ie izjava senatorja Know-landa, čeprav se ne tiče sovjetskih vabil za «dan letalstva« temveč sploh ameri-ško-sovjetskega zbliževanja in pa sprejema LR Kitajske v OZN- Knowland je izrazil prepričanje, da bi tako ame-. riški pariament kot ameriško
pa
ljudstvo odbila vsako pobudo za povabilo sovjetskih voditeljev v ZDA. Osebno nasprotuje, je dejal, vsakemu takemu povabilu voditelju komunistične partije Hru-ščevu. ministrskemu predsedniku Bulganinu ali pa drugim Eovjetsaim voditeljem. Glede LR Kitajske pa Knosvland predvideva, da se bodo po ameriških novembrskih volitvah močno povečali napori za njen sprejem v OZN. «Dokler bom imel besedo in volilni glas, je dejal Knovvland. bom delal vse, kar mi bo mogoče, da bi preprečil sprejem komunistične Kitajske v OZN ali njeno priznanje po vladi ZDA.« Tako je očitno, da nekateri a-meriški ljudje ne vidijo niti sprememb, ki se dogajajo v njihovi bližini. Saj so že izjave državnega tajnika ZDA za letalvtvo ne samo mnogo bolj pomirljive, temveč kažejo že določene znake dobre volje za povečanje stikov med SZ in ZDA.
Donald Quarles, državni tajnik ZDA za letalstvo, je imel v Bostonu tiskovno konferenco, med katero je dejal, da vabilo za prihod a-meriških višjih letalskih častnikov v Moskvo ni bilo poslano v uradni obliki. Dostavil je: «Mislimo pa, da bi lahko odgovorili pritrdilno, če bi prišlo tako vabilo po uradni poti. Veseli bomo. je nadaljeval, če bomo videli vse, kar nam bodo hoteli Ru-Ei pokazati. Sicer ni mogoče vnaprej vedeti, kaj nam bodo hoteli pokazati, vendar pa ne mislimo, da bi lahko bilo kaj tako pomembnega, da .bi se že lahko govorilo o Ei-senhowerjevem predlogu ((odprtega neba«. Vendar pa jim nočemo jemati poguma, naj nam le pokažejo, kar hoče-
i° »	.	..
Ko so ga nadalje vprašali, kakšen namen imajo Rusi, ko vabijo Američane na obisk v SZ, je Quarles dejal: ((Težko je govoriti o tem, kaj hočejo druge osebe. Mi pa že lep čas govorimo, da bi Rusi nikoli ne napadli, če bi vedeli, kaj hočemo mi. Do svetovnega Epopada lahko pride samo tedaj, če je neki
napadalec. Mi ne bomo nikoli pobudniki spopada. Mogoče je Rusom do tega, da nam dokažejo, da je njim prav taico kot nam do tega, da se mir ohrani.«
V svojem današnjem uvodniku izraža «New York He-rald Tribune« svojo naklonjenost izmenjavi obiskov med sovjetskimi in ameriškimi osebnostmi. List pravi, da bi ((ameriško sistematično odklanjanje obisKov osebnosti izza železne zavese lahko nekatere privedlo do tega, da bi trdili, da ustvarja tudi Za-pad podobno zaveso. Zdi se, nadaljuje list, da bi bilo najbolj pametno, da bi gibanja, ki prihajajo skozi železno zaveso, smatrali ne sicer za konec hladne vojne, pa,: pa vsaj za premirje v najbolj siloviti fazi tega spopada; ne za poveličevanje sovjetskega vladnega sistema, temveč za poskus za olajšanje sodelovanja med Vzhodom in Zahodom. ki je v sedanjem času potrebno- Ce se bo to sodelovanje izvajalo z realizmom, s previdnostjo in tudi z zaupanjem v moč ameriških u-stanov in v voljo ameriškega ljudstva, potem to sodelovanje ne bi smelo biti škodljivo, pač pa bi moglo biti koristno za svobodni svet,« zaključuje list.
Se preden se je zvedelo, da je britanski minister sprejel povabilo v SZ, so britanski listi posvetili temu vabilu zelo mnogo pozornosti. «Daily Miror« in «Daily Ex-press« sta poudarila, ca je to povabilo tako kot angleško-sovjetska pogodba o ribolovu posledica obiska sovjetskih voditeljev v Londonu pred dobrim mesecem. «Dai-ly Express» pa je kar napisal, naj se letalski minister ne obotavlja sprejeti povabila. »Vse dokazuje, pravi list, da je umestno sodelova ti s Sovjeti. Obstaja namreč struja optimizma v korist miru. Pobuda Anthonyja E-dena sijajno napreduje in lahko privede čo velikih rezultatov. Ce bo prišlo do razočaranj, zaključuje list, še ne bo nič izgubljenega, toda če bo prišlo do uspe’a se bo po svetu razlila sreča,«
zovalci v Parizu ugotavljajo, da se zdi možnost rešitve alžirskega vprašanja na podlagi pogajanj sedaj bolj realna kakor pred nekaj tedni. Francozi se polagoma prepričujejo, da se to vprašanje ne da rešiti z orožjem. Z druge strani pa je tudi Alžircem jasno, da ne bodo mogli s silo izgnati Francozov iz Severne Afrike. Zlasti pridobiva v Franciji zahteva za začetek pogajanj vedno več veljave, ker se ogromna breme i. ki jih Franciji nalaga vojna v Alžiru, močno čutijo.- ioči je minister za gospodaraivo Paul Kamadier v skupščin, podal izjavo, ki je napravila porazen vtis. Ce bodo izdatki /a vojaške operacije v Alžiru presegli predvidene izdatke, je dejal minister, bo potrebno uvesti nove davke ali pa se odpovedati vojaškim operacijam v Alžiru. Spričo tega se vedno bolj utrjuje položaj tistih, ki zagovarjajo rešitev na podlagi pogajanj.
Veliko pozornost je v političnih krogih vzbudil Nehrujev predlog, glede katerega je francoski poslanik v Novem Delhiju zaprosil za pojasnitev. Zunanji minister Pineau, ki se je sinoči vrnil v Pariz, je izjavil; ((Priznavam velikodušnost Nehruja in njegovo željo, naj bi se vsa vprašanja rešila na miren način. Na žalost pa je prepad med njegovimi željami in stvarnostjo. Mi smo dali dokaz liberalizma, ki so ga priznali še posebno sovjetski voditelji, i tem da smo priznali neodvis nost Maroku in Tuniziji, toda ni mogoče, da ne bi poudarjali razliko .med tema dvema deželama in Alžirom«.
Prav tako je pozornost francoskih krogov obrnjena tudi v Beograd, kjer je predstavnik osvobodilnega odbora za Severno Afriko v ZDA El Bu-hrfa izročil državnemu tajniku Koči Popoviču in italijanskemu	poslaniku	Guidottiju
spomenico, s katero se prosi za posredovanje Jugoslavije, Egipta	in Italije.	Na vpraša-
nje, kaj misli o tej spomenici, je Pineau izjavil, da jo morajo	ie podrobno proučiti.
Kakor poročajo iz Kaira, pa je tam alžirska delegacija fronte	narodne	osvoboditve
imela tiskovno konferenco, na kateri sta uradna predstavnika Mohamed Kidden in Tevtik El Madani izjavila, da bo alžirska narodnoosvobodilna vojska «odgovorila z velikim pro. tinapadom, kakršnemu ni primere« na morebitno ofenzivo francoske vlade proti alžirskemu ljudstvu.
Oba predstavnika sta dodala. da fronta narodne osvoboditve pozdravlja možnost posredovanja Nehruja in maršala Tita, poudarja pa, da »morajo vsa pogajanja s francosko vlado za rešitev alžirskega vprašanja potekati na podlagi pravice Alžira do narodne ne. odvisnosti in suverenosti«.
El Madani je dalje izjavil, da se El Buhafa, ki je odposlanec muslimanskega odbora za osvoboditev Severne Afrike. ni razgovarjal v Beogradu koi član alžirske fronte narodne osvoboditve ker ta ne ((priznava njegovega delovanja«.
V Parizu se tudi poudarja, da bo morala francoska vlada upoštevati možnost, da se v kratkem ustanovi v Kairu alžirska vlada v izgnanstvu Ta vlada naj bi bila kolikor mogoče predstavniška in v njej bi bili zastopani mnogi voditelji fronte za narodno o-sv.boditev. Francoska vlada mora računati na možnost, da to vlado priznajo ne samo države arabske lige, pač pa tudi druge azijske in evropske države.
Kakor javljajo iz New Yor-ka so delegati arabskih držav sporočili, da nameravajo predložiti alžirsko zadevo Var-1 nostnemu svetu.
azijske skupine, in sicer Cey-lon, Afganistan, Pakistan in Iran, so baje izrekle pripravljenost odobriti ta sklep, medtem ko so ostale sporočile, da morajo čakati navodila svojih vlad. O tem so razpravljali na včerajšnjem skupnem sestanku.
V Alžiru pa je bil danes aretiran ravnatelj oddelka za mestna vprašanja Pandrigue dei I.laisonseul. ki ga francoske oblasti obtožujejo napada na državno varnost. Obtožujejo ga predvsem, da je sftušal uoseč. premirje z odporniškim gibanjem. Drugih aretacij ni bilo, toda začeli so zasliševati več vidnih osebnosti. Pandrigue de Maisonseul je naprednih dej in je bil v stiku s številnimi muslimanskimi o-sebnosti iz nacionalističnih kiogov.
Medtem se akcije pripadnikov osvobodilne vojske nadaljujejo. V noči od 23. na 24. maja so skupine saboterjev razstrelile jez v Tizi Mad. den ter poškodovale naprave za dGbavo vode bližnji hidro-električni centrali Franvoske
škoda «zelo velika« in da naprave ne delujejo več. Na področju Orana pa se nadaljujejo spopadi med francoski, mi četami in osvobodilno vojsko.
Britanska resolucija o palestinskem vprašanju
NEW YORK. 26. — Varnostni svet se bo sestal v torek. da prouči poročilo glavnega tajnika OZN Hammar-skjoelda o niegovjh razgovorih v državah Srecniega vzhoda. Sodijo, da bo Velika Britanija predložila resolucijo, ki bo: 1. Izrekla zahvalo Hammarskjoeldu za njegove uspešne napore za pomirjenje. 2. Pozvala bo Izrael in arabske države, naj nadaljujejo sodelovanje s Hammarskjoeldom in z generalom Burnsom, ter bo hkrati zaprosila Hammar-skjoelda, naj še dalje nudi svojo pomoč prizadetim, če bo potrebno.
Britanski delegat Dixon se je v zadnjih dneh dvakrat
JUGOSLOVANSKO-ITALIJANSKI TKUOVINSKI ODNOSI
ODSTRANJENE TEŽAVE
v medsebojni izmenjavi
sestal s sovjetskim delegatom Soboljevom v zvezi s to resolucijo in zdi se. da je dobil zagotovilo, da se ji sovjetska delegacija ne bo u-prla.
Načelnik nadzorstvene komisije OZN za Palestino general Burns je dane«' iz Bejruta prišel z letalom v London in bo iutri nadaljeval pot v New York, kjer se bo razgovarjal z glavnim tajnikom OZN. Novinarjem, ki so ga vpraševali o položaju
dala nov prispevek k naporom za zboljšanje mednarodnega položaja.«
Danes so uradno sporočili, da bo 31. maja prispela v Split na prijateljski obisk skupina sovjetskih ladij pod poveljstvom poveljnika črnomorske flote admirala Kasatomova. V eskadri so križarka «Mihail Kutzov« in rušilca »Bezsmrt-ni» in «Bezukoriznjeni». Sovjetske ladje bodo ostale v Splitu do 4. junija, nato pa bodo odplule v albansko pristanišče Drač.
Obletnica Edenove vlade
LONDON. 26. — Britanski politični krogi in tisk delajo danes bilanco ob prvi obletnici volitev, ko si je prvič po vojni konservativna stranka zagotovila znatno parlamentarno večino. Ta obletnica prihaja istočasno z govorom. ki ga je jmel včeraj zakladni minister MacMillan, ki je ponovno z nič ka.i bodrilnimi besedami omenjal nevarnost gospodarske krize.
Seveda je še zlasti laburistom MacMillanov govor ugoden povod za napad na Ede-novo vlado ob njeni prvi obletnici.
«Spet smo se povrnili v polno «austerity» (stroga gospodarska zmernost) in zelo daleč smo od optimistične politike Butlerja, ki je, ko ie objavil «prosperit,v» (gospodarsko blagostanje) povzročil pogubno tekmo v izdatkih«. Tako piše «Daily Herald«, ki dostavlja:	»Toda grad Mac
Millanove «austerity» nima temeljev, kajti medtem ko on predlaga omejitve, je vlada podrla sredstva za pravično načrtovanje v gospodarstvu« «Daily Herald« nadalje poudarja. da so sami konservativci lani rekli, da je treba vlado presojati po učinku njenih programov pri cenah in
Liberalizacija še nekaterih izdelkov in povečanje izmenjave - Ustanovitev mešane strokovne komisije
BEOGRAD, 26. — Italijan-sko-jugoslovanska komisija, ki je 2Q dni proučevala v Beogradu blagovno izmenjavo med Italijo in Jugoslavijo, je danes končala delo s podpisom protokola. Komisi-! ja je ugotovila, da blagovna !	(
iPSa. rt ” zaradi zatiranja na Cipru
mela o liberalizaciji nekate- NIKOZIJA. 26. - Skof An-
gih držav. Zatem je izrazil upanje, da se bo blagovna izmenjava še povečala že v prihodnjih mesecih.
Protest škofa Anthimosa
v Palestini, je Burns izjavil, Stroških. Na tem področju, poudarja potem laburistični list, konservgtiyna vlada ni zazna, movala uspehov. Življenjski stroški so se postopno večali in isto se je zgodilo pri plačah. Treba je upoštevati mnogo zapletenih fatkonev pri u-gotavljanju dejanskega posiao-š;.nja ekonomsko-finančnega položaja kake države. Vsekakor pa obstaja tudi zelo točna mera za tako ocenjevanje: kupna moč denarja. Kupna moč šterlinga pa je v petih letih, odkar so konservativci zopet prevzeli oblast, padla za 4 šilinga in pol (ali skoraj za eno četrtino). Samo v zadnjem letu je doseglo zmanjšanje kupne moči šiling in pol.
Tudi v konservativnih krogih so si na jasnem o ne preveč srečnem položaju vlade «Prvo leto Edenove vlade se ne končuje tako, kot se je pričelo, piše «Daily Tele-graph«, vsekakor pa se konču. je nekoliko bolje, kot bi se moglo misliti v prvih šestih mesecih. Ce do sedaj nadaljevala po načeti poti, (ki jo je še poudaril govor MacMil-lana). tedaj pa težko upa v popularnost za prihodnje leto. V bistvu pa bi moral biti uspeh vlade v obratnem sorazmerju z njeno nepopularnostjo, samo da bi nepopularnost izhajala iz nekega pogumnega dejanja ne pa iz slabotnosti«.
rih izdelkov.
Zastopniki obeh držav so nadalje ugotovili, da trgovinski sporazum, ki je bil podpisan lani, daje možnost za nadaljnjo razširitev trgovinske izmenjave, k- se je v primerjavi z izmenjavo v letu 1954 že podvojila
Voditelj jugoslovanske delegacije veleposlanik Radovanovič je po podpisu protokola izjavil novinarjem, da med razgovori, ki so potekali v prijateljskem ozračju in medsebojnem razumevanju, ni bilo nobenih težav. Izrazil je prepričanje v nadaljnji u-goden razvoj gospodarskih odnosov z Italijo. «Mi smo na najboljši poti. ca v prihodnje vse te možnosti izkoristimo v interesu obeh držav,# je dejal Radovanovič.
Voditelj italijanske delegacije Secco Soardo je poudaril, da bo podpis protokola o delu komisije dal novo pobudo o gospodarskem sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo. Dejal je, da so bile med razgovori odstranjene vse težave, ki so se do sedaj pojavile v medsebojni izmenjavi. Secco Soardo je dalje poudaril prijateljsko ozračje, v katerem so potekali razgovori. in koristnost ideje o u-stanovitvi italijansko-jugo-slovanske strokovne komisije, ki bo proučevala konkretna vprašanja izmenjave.
Secco Soardo je še docal, da je komisija, spričo dejstva. da je Jugoslavija z nedavnimi gospodarskimi sporazumi z Vzhodno Evropo in s številnimi zahodnimi in a-zijskim; državami zelo razširila svoj mednarodni horizont, proučila tudi možnost kompleksnih operacij, ki bi. čeprav v okviru sporazuma, interesirale tudi tržišča cru-
thimos iz Kituma je poslal generalnemu tajniku OZN. komisiji za človečanske pravice pri Evropskem svetu. Svetovnemu svetu čerkva (v Ženevi). konzulu ZDA v Nikoziji, nadškofu v Canterburyju ter atenskemu parlamentu brzojavke. v katerih protestira zaradi stalnega angleškega za*i-rania na Cipru ter poziva vse naslovljence, naj se zavzeme-jo, da se problem Cipra reši v demokratičnem in liberalnem duhu. Razen tega se škof pritožuje zaradi nedavnih preiskav pri nadškofu Nikozije.
Danes je neka bomba, ki je eksplodirala pred nekim hotelom v Paphosu, ranila dva policijska agenta. Druga bomba pa je eksplodirala pred nekim sedežem RAF v pristaniški coni v Famagusti ter povzročila škodo na poslopju in ranila dve osebi.
Uradno objavljajo, da je na podlagi ukaza, ki je stopil v veljavo v preteklem septembru, ko so našli na nekem grškem parniku v nekem ciprskem pristanišču orožje in mu-nicijo, britanska vojna mornarica v ciprskih teritorialnih vodah ustavila grško motorno ladjo »Agamemnon« (5514 ton). Ladja ie morala zapeljati v pristanišče Limasol, kjer so jo dve uri preiskovali, ne da b: našli kaj sumljivega. Številne ladje, ki vozijo med grškimi pristanišč: in Ciprom, so že bile pri svojem prihodu v ciprska pristanišča preiskane, toda »Agamemnon« je prva ladja, ki so jo ustavili na odprtem morju in odpeljali v neko ciprsko pristanišče.
LONDON, 26. — v Foreign Officeu javljajo, da so bili angleško-sovietski razgovori o Laosu odloženi na nedoiočen čas.
da so nekatere manjše incidente na izraeisko-jordanski meji rešili brez velikih težav. Zatem je Burns izrekel zadovoljstvo nad korektnostjo. s, katero sta obe stran: začeli izvajati nedavni sporazum o navzočnosti opazovalcev OZN na nekaterih obmejnih točkah.
KAIRO, 26. — V razgovb-ru z ameriškim novinarjem von Wiegandom. ki ga /e danes objavil egiptovski list «A1 Gumhurja«. je Naser izjavil. da namerava Velika Britanija «držati Egipt in a-rabske države v stalni šibkosti, zato da bi jim preprečila, da prevzamejo nadzorstvo nad Sueškim prekopom«
Naser je nato izjavil: »Sueški prekop bo prišel v popolno posest egiptovske vlade v 12 letih. Kljub naporom Velike Britanije, da bi to preprečila, se bodo Egipt iji a-rabske države še dalje odo-roževali in bodo vežbali svoje čete. V ta namen bodo sprejeli orožje od Kitajske ali pa od katerekoli druge države«
Naser je dalie izjavil, da zaupa v Sovjetsko zvezo, ker so «Rusi spoštovali vse obveznosti. ki so jih sprejeli do nas, medtem ko so nam zahodne države dajale samo obljube.«
Naser je tudi izjavil, da bo avgusta odšel na obisk v Moskvo in da bo morda nadaljeval od tam pot v Peking.
VVASHINGTON. 26. — Kanadski zunanji minister Lester Pearson bo 9. junija prišel na uraden obisk v VVashington za tri dni.
Bolj dobrohoten do vlade je »Vorkshi.e Post«, ki je blizu mini,trškega predsednika. i'a tolmači govor MacMillana z mnenjem, da ta govor »potrjuje misel tistih, ki državnih težav ne smatrajo za katastrofalne«.
K.g.:	«Križ
Se enkrat so se razkrinkali' In ponovno se je potrdilo, da je vse res, kar smo pisali o Agnelettu in njegovi listi.
V Rajblju so se napredni delovni ljudje združili ter po stavili skupno listo z znakom lopata in naklo. Program te liste se med drugim zavzema tudi za slovenske šole. Zadnja številka »Katoliškega glasa«, glasila »Agnelettove tako imenovane »Slovenske listen, pa ni mogla na rediti nir boljšega, kot da se v ta program zaletava, češ da Je podelitev šol v rokah ministrstva in ne v rokah ob činske uprave. Zato so kandidati liste »Lopata in naklon nepošteni in nesposobni. »Mi ne bomo volili te liste, piše »Katoliški glas«, pač pa bomo naredili kriz na križ.n To se pravi — če bi kdo ne razumel — da bodo volili Krščansko demokracijo'
To so torej tisti, ki imajo polna usta fraz o slovenstvu, o obrambi slovenskih pravic, v resnici pa delajo propagando za italijansko šovinistično stranko, za stranko Bartulija, ki se je že sto in stokrat izkazal kot najbolj zakleti sovražnik Slovencev; človek, ki izgubi razsodnost, čim sliši
slovensko besedo; ki ga ni sram v občinskem svetu, vpričo več slovenskih svetovalcev, na najbolj ogaben način sramotiti največjega slovenskega pisatelja. In taki kot Bartoli so tudi njegovi demokr-ščanski pristasi v Rajblju, za katere dela aKatolišk' glasu propagando.
Po vsem- tem morajo pač tudi tisti, ki so v dobri veri nameravali voliti »Slovensko listo«, sprevideti, da gre tu za podlo izdajstvo Kajti kako naj drugače imenujemo dejstvo, da glasilo Agnelettove in Simčičeve »Slovenske liste« javno in brez srainu poziva Slovence, da volijo za tisto vladno stranko, ki v vsem času po vojni ni dala Slovencem niti ene šole
Tako se je še enkrat izkazalo, da pomeni voliti Agnelettovo »Slovensko listo« toliko, kot voliti Krščansko demokracijo. Nihče, ki pozna Bartolija in njegovo sovraštvo do Slovencev ter šovinizem njegove stranke, ne bo volil Agnelettove »Slovenske listen.
Slovenci! Oddajte svoje glasove edinim doslednim braniteljem slovenskih pravic, ki kandidirajo na NEODVISNI SOCIALISTIČNI LISTI!
\
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 21,4, najnižja 12,5, ob 17. uri 21,2, zračni tlak 1023,3 stanoviten, veter 7 km, vlaga 64 odst., nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 18,7.
A
w
■/»
•/z
v.
Danes, NEDELJA 27. maja
Magdalena P., dev., Vojkah* Sorice vzide ob 4.22 m■ Z*J°n. na 19.42. Dolžina dneva vzide ob 22.03 in zatone ob • • Jutri, PONEDELJEK 28. maja Avguštin, §k.. ^aror^*„r-
1 VOLIVKE IW VOLIVCI* VSI WA VOLIŠČA! 1
Pred	odhodom	na
pazljivo	naslednjih
1.
Ko greš od doma na volišče, se prepričaj, če si vzel s seboj osebno izkaznico in volilno potrdilo. Razen osebne izkaznice so veljavni tudi potni list, poštna in železniška izkaznica, avtomobilski patent in drugi dokumenti s sliko, ki jih izdajajo javno-upravni uradi. Vsi ti dokumenti so lahko zapadli pred največ tremi leti, kar praktično pomeni, da ne smejo biti starejši od šest let od dneva, ko so bili izdani.
2.
Volivci, ki so vpisani v volilnih seznamih tržaške občine, a zaradi kakršnega koli vzroka niso dobili na dom volilnega potrdila, ga lahko dobijo v občinskem volilnem uradu v Ul. SS. Martiri 3, kjer se morajo zglasiti osebno. Danes ves dan in jutri do 14. ure lahko volivec, ki je izgubil ali pokvaril volilno potrdilo, prosi za duplikat na ze omenjenem volilnem uradu, kjer se mora zglasiti osebno.
Občinski volilni urad v Ul. SS. Martiri ima naslednje telefonske številke: 37369, 36847, 36946, 24425, 24335, 24336, 24397.
Glede glasovanja oseb, ki zaradi fizičnih nedostatkov ne bi mogle same glasovati, veljajo naslednja pravila: Če je pohabljenost očitna (slepci, paralitiki itd.), pripusti predsednik volišča volivca h glasovanju, medtem ko tajnik vpiše^v zapisnik vzrok, zaradi Katerega je bilo volivcu dovoljeno, da mu je pri glasovanju pomagala druga oseba, katere ime je treba prav tako vpisati, v zapisnik.
če pohabljenost ni očitna, mora priti volivec na volišče v spremstvu zaupne osebe, ki bo namesto njega glasovala, ter predložiti zdravniško potrdilo, ki ga je izdal brezplačno pokrajinski zdravnik na prefekturi ali občinski zdravnik v higienskem uradu v Ul. Cavana 18, ali občinski zdravniki pri posameznih občinskih delegacijah.
3.
Ko prideš na volišče, ti izroči predsednik volišča dve glasovnici: eno za izvolitev občinskega sveta ze-lenkastomodre barve in dru-
Pismo uredništvu «Novega lista»
Tov. Josip Birsa nam je poslal v objavo naslednji prepis pisma, ki ga je poslal uredništvu »Novega lista#:
V erjemite mi. da ko sem 25. maja prejel vaš list k°t običajno, nisem skoraj verjel. da ste zmožni kaj take-(ja. Pišete, da Slovensua katoliška sr-upnost poriva Slovence, naj volijo listo z lipovo vejico, to je gospoda A-gneletca. Obenem pa trdne, ua je treba istega gospoda strmoglaviti■	7 ega vam res
ne bi bilo treba omeiuti. ker njega so že strmoglavili njegovi pristaši sami.
S pozivom, naj volimo listo 2 lipovo vejico, je bil e-dim naš namen ta, da povzročite zmedo in zasejete ruzdor med te tako razcepljene tržaške Slovence. In to v najbolj Kritičnem trenutku! To pa ste storili vi, ki ste se vedno tako ponosno trkali na prsi. češ:	»Olejte
nas. Slovence!)!
Končno pa ste le pokazali vUs pravi obraz tn razkrili vašo dvojno igro. Upam pa, da bo malokateri pošten, Slovenec nasedel vašemu spletkarjenju.
Verjetno zehte, da se pozabi ,da se je večina našega naroda borila skupno s tu živečimi italijanskimi demokrati v zadnji vojni proti na-ci fašizmu in narodnim izdajalcem za skupne socialne m narodne pravice. Za te ideale so darovali življenje najboljši sinovi našega naroda. Mi smo se borili in doživeli tudi zmago, na katero je lahko vsak pošten Slovenec ponosen! V naših vrstah so se borili tudi tisti možje, ki se tudi danes borijo za narodne pravice naših ljudi na Tržaškem in ki nas niso nikdar razočarali. Zato bo vsak zaveden Slovenec in demokrat volil kandidate Neodvisne socialistične liste.
(Obveščani vas tudi, da v moji družin i nt več zaželen sNovi lista, zato odpovedujem naročnino).
JOSIP BIRSA stoodstotni invalid iz NOB
Objavljamo gornje pismo kljub ostremu tonu, ki pa je razumljiv zarac i ogorčenja, ki je nastalo pri vseh čita-teljih »Novega lista# zaradi nelogičnega in nedoslednega navodila za volitve v tržaški občini, objavljenega v zadnji številki tega lista, o čemer smo včeraj že povedali svoje mnenje, tudi mi pozivamo vse bralce ((Novega lista#, na' volijo proti Agnelettovi listi s lem. da bodo glasovali za Neodvisno socialistično listo.
go za izvolitev pokrajinskega sveta bledorumene barve. Predsednik ti izroči tudi tintni svinčnik, ki ti bo služil, da z njim prekrižaš volilni znak. Uporabiti smeš samo ta svinčnik in nobenega drugega.
4.
Ko dobiš glasovnici, odpri jih pred predsednikom in poglej, da ni na njih nobenega madeža, niti tiskarskega, da ni kakšnih prstnih odtisov ter da nista glasovnici pokvarjeni. Prepričaj se tudi, da nosita glasovnici pečat, da je na njih podpis enega skru-tinatorja ter da je na od-lezku zapovrstna številka, ki je enaka tisti, ki jo prebere predsednik. Ce opaziš na glasovnicah kakšno ne-rednost, povej to predsedniku in zahtevaj, da ti ju zamenjajo.
5.
Ko stopiš v kabino, kjer edino lahko glasuješ, prekrižaj v tržaški občini s tintnim svinčnikom volilni znak Neodvisne socialistične liste: dve glavi, pod katerima je srp in kladivo, ki je na tretjem mestu na levi strani glasovnice. V ostalih občinah pa prekrižaj znake naprednih demokratičnih fist, ki smo jih vse te dni že večkrat označili. Preferenčne glasove lahko oddaš samo v tržaški in miljski občini. Vsak volivec odda enega, dva, tri največ štiri preferenčne glasove. če hočeš izkoristiti to pravico, zapiši na pikčastih črtah zraven znaka Neodvisne socialistične liste priimek tistih kandidatov, katerim daješ prednost.
Na glasovnici za volitve v pokrajinski svet so imena posameznih kandidatov, poleg vsakega imena pa je še volilni znak. Voliš tako, da prekrižaš znak Neodvisne socialistične zveze, na katerem so helebarda, ladja in žitni klas. S tem znakom so označeni naši kan-
didati v okrožjih Milje, Trst II, Trst III, Trst IX, Trst XI, Trst XII, Trst XIII in Trst XIV. V okrožju Devin-Nabrežina, pod katerega spadajo tudi Križ, Prosek, Kontovel, Opčine, Bar-kovlje ter zgoniška in re-pentaborska občina, prekrižaj posebni znak neodvisnega kandidata Grbca Marija, ki je sestavljen iz pluga, helebarde in dveh klasov.
6.
če si pri glasovanju napravil s tintnim svinčnikom. ki si ga dobil od predsednika, kakšno napako ali pa umazal glasovnico z rokami, ali pa nehote napravil kak drug znak, vrni se iz kabine in prosi predsednika volišča, naj ti izroči drugo glasovnico, potem ko si zgrešeno glasovnico vrnil. še posebno naj pazijo volivke, da ne napravijo nobenega madeža z rdečilom, kajti v tem primeru bo glasovnica razveljavljena. Glede preferenčnih glasov, vedi, da se za pokrajinske volitve ne oddajajo, ker je ime tvojega kandidata že tako napisani na glasovnici.
7.
Pazi tudi, da ne boš prečrtal na isti glasovnici dveh znakov ali da ne popackaš drugega znaka. Na glasovnico ne piši nobenih be sed, razen seveda priirhkov, če nameravaš oddati preferenčne glasove. Na vsak način se nikoli ne sramuj, če si zgrešil, in vrni se. kot smo ti že dejali, k pred sedniku po drugo glasovnico. Ko si opravil svojo volilno dolžnost, zalepi glasovnici, potem ko si ju upognil tako, kakor sta bili upognjeni, ko ti jih je izročil predsednik. Nato vrni se iz kabine in izroči predsedniku glasovnici in svinčnik ter vzemi osebni dokument 1n volilno potrdilo, ki ga shraniš. Pazi, da predsednik odtrže od
glasovnic oštevilčena odrezka ter da vrže glasovnici v določeni skrinjici.
8.
Volivci, ki ne bi znali glasovati, lahko za vsa pojasnila vprašajo predsednika volišča, ki je vsakemu volivcu dolžan po zakonu pojasniti, kako se glasuje, kaj pomenijo znaki itd.
Zato priporočamo volivcem, da v primeru negotovosti brez skrbi vprašajo predsednika volišča za kakršno koli pojasnilo.
9.
V Ul. sv. Frančiška 20-1. bo danes ves dan in jutri do 14. ure odprt volilni
urad Neodvisne socialistične liste, ki bo volivcem na razpolago za vsa pojasnila in pomoč. Na volilnem uradu se lahko zglasiš osebno ali po telefonu, in sicer številka 29416.
10.
Volitve se pričnejo danes ob 8. uri in bodo trajale do 22. ure. Volivci, ki bodo v prostorih volišča ob 22. uri, lahko ostanejo v teh prostorih, dokler ne glasujejo. Jutri se pričnejo volitve ob 7. uri in bodo trajale do 14. ure. Volivci, ki bodo ob 14. uri na volišču, lahko ostanejo v njegovih prostorih, dokler ne glasujejo.
POZIV INDIPENDENTISTOM ODBORA «TRŽAŠKE UNIJE»
Ponovno objavljamo poziv Tržaške unije, ki ga je njeno vodstvo naslovilo na indipen-dentiste:
*Vodilni svet Tržaške unije je proučil volilni položaj, ki je nastal potem ko je prizivno sodišče zavrglo priziv delegatov liste z utemeljitvijo, da priziv ni dopusten. Ker ne bo zaradi tega lista navzoča na sedanjih volitvah ter upoštevajoč interese gibanja, njegovo voljo, da se bo čimprej mogoče udeležilo nadaljnjih volitev, in odločenost, da bo vplivalo na bodoči politični in gospodarski razvoj mestnega življenja, poziva vse svoje volivce, naj se ne vzdržijo glasovanja. Iz upravičenih razlogov priporoča, naj predvsem nihče ne voli za nobeno desničarsko listo, posebno pa ne za listo MEN, ki so jo nalašč pripravili, da bi pokopala tržaško listo, niti za vladne stranke, ki
OB GRADNJI NOVE CESTE ZA REZIDENCIALNO PODROČJE
Proti krivicam in razlaščevanjn zemljišč kmetovalcev pri Domjn
so odgovorne za izključitev liste ((Trst Tržačanom«. Volivcem pa priporoča, naj po lastni vesti glasujejo za demokratične levičarske liste, ki se odločno upirajo sedanji politiki občinskega odbora«.
Odbor ((Tržaške unije«
Glasujte vsi proti desničarskim strankam, proti vladnim strankam, proti MEN.
Po razsodnosti in vesti glasujte vsi ali za NEODVISNO SOCIALISTIČNO LISTO ali za listo komunistične partije ali za listo ljudske enotnosti -PSI ali za radikalno listo.
Z izvolitvijo naprednih in borbenih predstavnikov v občinski svet bodo kmetje najbolje zaščitili svoje pravice in interese
NEKAJ PODATKOV 0	VOLITVAH IN VOLIVCIH
Včeraj do 2( vse pripravi	). ure končali e na voliščih
V tržaški občini je 44 odstotkov volivcev in F>6 odst. volivk od celotnega števila volilnih upravičencev	
V petek ob 24. uri je bila zaključena volilna propaganda- Zato je bilo včeraj po mestu neobičajno mirno. Nobenih	letečih	napovedovalcev	večernih	zborovanj,
zvočniki nameščeni na sedežih raznih gtrank in v zasebnih stanovanjih so utihnili, zvečer	pa se je	na v;e trge
vrnilo	običajno	vsakodnevno
življenje. Toda volilne priprave se niso še končale. Po vseh šolah, otroških zabaviščih, otroških vrtcih in v nekaterih drugih javnih stavbah so včeraj pripravljali volišča. Ob 16. uri so se sestali vsi skrutinatorji, da 10 se pomenili o današnjem in jutrišnjem delu, ki ga ne bo manjkalo, saj imamo letos poleg občinskih tudi pokrajinske volitve. Zaradi teh bo štetje glasov dvojno in se bo zato tudi delo podvojilo. Do 19.43 so včeraj na vseh voliščih uredili vse formalnosti.
Danes torej vsi na volitve! Po uradnih pocatsih ie na tržaškem področju skupno 222640 volivcev, od katerih je 99 845 moških in 122.795 žensk. Kot vidimo torej,, je 22950 več žensk kot moških ali 55 odstotkov vseh volivcev.
V tržaški občini je največ-ji odstotek volivcev ženskega spola. Medtem ko je na celotnem področju 55 odstotkov volivcev ženskega spola, jih je v tržaški obični 56 odstotkov. Ostale občine nimajo posebnih razlik. Devinsko-nabrežinska in iepentabor-s-ka občina imata celo nekaj manj žensk od moških. Zato lahko upravičeno rečemo, da bodo v tržaški občini odločile ženske, na katero stran se bo nagnila tehtnica volilnih izičov In prav zaradi toga moramo omeniti, da so vse stranke v vsej volilni kampanji preveč zanemarile to orožje, ki ga imajo ženske v tvojih rokah in se niso dovolj ukvarjale z vprašanji. ki neposredno zanimajo ženski spol Sicer pa menimo, da je dosedanja Bar-tolijeva občinska uprava, ki je v zadnjih štirih letih podvojila posredne davke, ki so tako močno vplivali na povišanje cen, gotovo prepričala vse gospodinje, ki se vsak dan ukvarjajo •• hišnim proračunom in obračunoma da je treba letos izvoliti nove ljudi. Zato menimo, ča
ihtite in ritajie
thim oM Iti dnei n tik I
lahko prav ženske odločajo, da ne bodo več sedeli v občinski upravi ljudje, ki so povzročili Trstu toliko škode in ki niso nikoli znali braniti interesov našega mesta. Občinska uprava v rokah naprednih socialističnih kandidatov pomeni dati občino v roke delovnemu ljudstvu.
Do sinoči je bilo na volilnem urač u še 5800 volilnih potrdil, ki jih niso razdelili, ker ne poznajo točnega naslova teh volivcev.
Opozarjamo volivce, da bo na letošnjih volitvah odločal tudi en sam glas. Razdeljevanje mest v občinskem svetu bo po proporcionalnem sistemu in ne s sistemom »nagrade# listi ali povezanim listam, ki so dobile relativno večino glasov. Zaradi tega ponovno poudarjamo, naj osebe, ki niso še dobile na dom volilnega potrdila, zahtevajo to potrdilo na volilnem uraču.
Kakor je znano, so v torek dopoldne ob prisotnosti rraj-višjih predstavnikov oblasti in z blagoslovom škofa Santina začeli pri Domju graditi krožno cesto, kjer je v načrtu rezidencialno področje industrijskega pristanišča. Buldožer se je ob navzočnosti zadovoljnih visokin gostov t. vso silo zaril v lepo obdelane njive in lomastil po krompir:-ščih, kmalu pa bodo prišli na vrsto novi in lepe urejeni vinogradi ter vr:cvi. Prizadeti kmetje so potrtih obrazov 'id daleč gledali prizor in ostro obsojali ravnanje oblasti in vodstva industrijskega pristanišča, ki se ne zmenijo za koristi kmetov. Ne	odvetniK
Forti, predsednik ustanove za industrijsko pristanišče, niti škof Santin se nista v svojem nagovoru niti z	besedico
spomnila prizadetih kmetov. Pa to ni bilo še najhujše, saj kmetje ne marajo pomilovanja in praznih fraz, če ne bi bila vmes žalostna dejstva, zaradi katerih so kmetje upravičeno zaskrbljeni.
Dejstvo je, da spadajo raz-laščevanja zemljišč	za industrijsko pristanišče	v okvir
raznarodovalne politike. O tem smo že večkrat podrobno pisali in s konkretnimi podatki utemeljili naše trditve. Tega se prizadeti slovenski kmetje in vse ostalo slovensko prebivalstvo na Tržaškem prav dobro zavedajo. Namen italijanskih šovinistov je, čimbolj potisniti slovenskega človeka v ozadje in ga iztrgati z njegove rodne grude, da ne bo več gospodar na svoji zemlji, da bi se izselil ali padel v njihove roke kot brezpravna raja.
Razlaščevanje zemljišč. ki niso nujno potrebna za razvoj mesta in industrije, ter smešno nizke cene, ki jih razlaščenim kmetom ponujajo, niso nic drugega kot sredstvo za uresničitev raznarodovalnih ciljev, in to tembolj, ker oblasti na vse načine podpirajo naseljevanje tujih prišlecev in razlaščanje, domači kmet pa s pičlo vsoto denarja, ki jo dobi za svoje zemljišče, ne more kupiti drugega.
Tudi o cenah, ki jih ponujajo razlaščenim kmetom, smo že podrobno poročali in objavili seznam lastnikov ter njihovih parcel. Glede zemljišč, ki pridejo v poštev za gradnjo omenjene ceste, pa nam ni bilo to mogoče in smo objavili le imena posestnikov. Kakor smo že poročali v našem listu dne 23. marca t. L,
prizadetih 35 zemljiških posestnikov. Nova cesta bo speljana čez njive, vrtove in vinograde, razcepila bo posestva. tako da bodo v več krajih ostali le mali kosi odcepljeni od drugih posesti in nedostopni. V nekaterih primerih bo šla cesta čez dvorišče in bodo porušili hleve, drugje bo šla tik za hišo po mladem vinogradu itd. Za gradnjo ceste so tokrat uporabili z dekretom tržaške prefekture od 3. marca t. 1. poseben način za razlastitev. Prizadetim kmetom so kratko in malo poslali dekret, ki govori o «začasm zasedbi# zemljišč za gradnjo ceste. Lastniki se niso mogli nikamor pritožiti in nihče še ne ve, koliko in kdaj jim bodo plačali zemljišča. ((Začasna zasedba# pa je smešen izraz saj je vsakomur jasno, da ko bo cesta zgrajena, bo tam cesta ilV ((Začasne zasedbe# ne bo nikoli več konec. Zal pa naši kmetje iz svojih grenkih izkušenj o gradnji cest fiobro vedo, kako se razvijajo te stvari in kakšne težave so pred izplačilom odškodnine, saj mnogi lastniki čakajo še zdaj na izplačilo odškodnine za gradnjo cest pred 30 in več leti.
Ali je bila res tako nujna gradnja omenjene ceste? Prav gotovo ne in zaradi tega je tudi neutemeljen postopek, o-ziroma opravičilo, da so uporabili predpise, ki veljajo le za res javnokoristna in nujna
dela.	.
Mnogi pa se poleg tega se upravičeno sprašujejo, ali ne gre pri vsem tem za navadno špekulacijo? Za razlaščena zemljišča ponujajo sraesno niz. ke cene; zdaj bodo področje valorizirali, zgradili z javnim denarjem cesto, napeljali vodovod, elektriko in kanalizacijo, medtem pa bodo na ta ali oni način prisilili lastnike, da bodo prodali svoja zemljišča, nato pa bodo novi lastniki^ o-ziroma ustanova ista zemljišča prodajali raznim ustanovam, podjetjem in zasebnikom po visokih cenah. Komu bodo koristili ti mastni zaslužki? Kmetom prav gotovo ne.
Nismo danes o tem govorili zaradi volitev, to naši čita-telji dobro vedo. Ker pa so prav danes volitve in je to močno orožje delavca in kmeta za obrambo njegovih pravic, moramo še nekaj pripom. niti, ker bi nekateri mešetarji radi zavedli naše ljudi in jih spet opeharili.
Vsak kmet, ki hoče ostati
svoji zemlji, naj danes dobro premisli, preden prečrta na glasovnici ta ali oni znak. Nikakor naj ne verjame obljubam vladnih strank in tako imenovane liste MEN, ki nastopa na volitvah v tržaški občini, je privesek Krščanske demokracije in je nacionalistično usmerjena.
Nočemo nekaj vsiljevati, zagotavljamo pa kmetom v tržaški občini, da bo glas, ki ga bodo dali Neodvisni socialistični listi, koristen in jamstvo za zaščito življenjskih pravic naših kmetov in narodnih pravic tržaških Slovencev.
Avtobusi za volivce v dolinski občini
Županstvo dolinske občine sporoča, da bodo danes, na dan volitev, vozili posebni avtobusi brezplačno volivce iz vasi, kjer ni volilnih sedežev, na volišča po naslednjem voznem redu.
Na volilna sedeža št. 1 in 2 v Dolini:
Iz Mačkolj:	ob	7.30, 10.45,
14.30.
Iz Prebenega: ob 8.30, 11.30, 16.
Iz Zavelj: ob 9.45. 13.
Odhodi iz Doline v Mačko-Ue in Prebeneg: ob 9.15. 12,15 in 17.
Iz Doline v Zavije: ob 10.15 in 14.
Na volilna sedeža št. 3 in 4 v Boljuncu:
Iz Loga/skozi Domjo - Kr-menko in Lakotišče:
Odhodi ob:	8,	9.30,	14.30,
16.30.
Na volilna sedeža št. 5 in 6 v Borštu:
Iz Ricmanj:
Odhodi ob 11., 13., 15.30.
Novi uradi (ilopalološke opazovalnice
Kmetovalci in prizadeta podjetja se obveščajo, da se uradi fitopatološke opazovalnice 28. t. m. premestijo v nove prostore v Ul. Murat 1 tel. 23-984.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 26. maja 1956 se je v Trstu rodilo 10 otrok, (1 mrtvorojen), umrlo je 11 oseb, poroka pa je bila 1.
POROČILA STA SE: električar Bruno Cecchini in gospodinja Nives Davanzo.
UMRLI SO: 69-Jetna Olga Stra-diot, 52-letni Pio Poli, 51-letna Margherita Tiberio, 56-letna Celestina Petrangeli por. Tagliolato, 66-letni Mario 01esky, 80-letna Antonia Giacomelli por. Billussi, 64-letni Giuseppe Fonda, 73-letna Maria Tariao por. Millo, 671etni Arturo Costa, 32-letna Natalia A-pollonio, Patrizia Alberti stara 10 mesecev.
OKLICI
Šofer Luigi Prešel in šivilja Ni-coletta Ferlora, pleskar Cario Rei in uradnica Carmen Marconi, u-radnik Franco Nicoli in gospodinja Rosita Padoan, uradnik Fer-ruccio Linarolo in postrežnica Luciana Cusati, trgovec Fortunato Gioitti m prodajalka Lavra Nabergoj, pleskar Egidio Businelli in uradnica Stefania Claudi, indu-strijec Leonardo Tortelli in gospodinja Lucia Larizza, mehanik Ro-molo Miniutti in uradnica Cesira Pechiar, zidar Giuseppe Marzocca in knjigovezka Lucia Lamacchia, tramvajski uslužbenec Giovanni Verdi in prodajalka Bianca De-carli, študent Francesco Mazzari-no in gospodinja Giorgina Cavo, mehanik Giusto Soavi in šivilja Lucilla Cossutta, delavec Giuseppe Riva in gospodinja Edda Lef-tachis, občinski usl. Romano Ross-raann in modistka Geltrude Zoechling, pleskar Alfonso Di Sta-no in gospodinja Lucia Spazzapan, električar Luciano Aliotta in ši. vilja Ondina Ponton, trgovec Giuseppe Vecchiet in gospodinja Li-dia Hribar, dekorater Vittorio Co-roniva in gospodinja Albina Zac-chigna, kovač Livio Stelli in gospodinja Loredana Scoria, električar Silvano Zaro in gospodinja Onorina Rener, uradnik Oscarre Lifrandi in prodajalka Nerina Vi-donis, pleskar Mario Benedetti in gospodinja Lidia Pagan, uradnik Angelo Bidussi in gospodinja Marija Gregorovič, giasbenik Livio Zocchelli in prodajalka Maria Tomasi, mehanik Giuseppe Danieli in prodajalka Maria De Palma, uradnik Giuseppe Illetterati in blagajničarka Parma GSluppo, potapljač Giuseppe Moro in gospodinja Onorina Ardizzoni, delavec Enrico Bernardis in gospodinja Vilma Sain, delavec Giuseppe Cramerstetter in gospodinja Stel-lia Sain, pomorščak Gennaro Plani in gospodinja Leonarda Ven-dola, industrijski izvedenec Bruno
Italia. 14.30: ((Snidenje, v dežju*'
J. Wyman, V. Johnson -	kot
S. Marco. 14.00:	Lw«.
mrtev#, D. Martin, J.
Kino ob morju. 14 00: «L<ep* narica#, V. De Sica. S. Moderno. 14.00: ((Ljubezen jr dovita stvar#. W. Holden, Jorvtjs.	■	.a	.	i	n	Q,
Savoaa. 14.00: «Lov na t'atu * Kelly, C. Grant.	ltr*>rni-
Viale. 14.30:	«Seckmero upwnr
kov#. J. Hunter, D pa,|;mba. Vittorio Veneto. 15.00: «Simh dov sin#. D. Robertson, •
Cyr. Mladoletnim prepon.
Belvedere. 14.30: ((Rdeči meteo
T. Curtis, P. Laurie	^
Marconi. 14.30:	»Kruh,	ljuoe
in...». V. De Sica. S. -toggfi-Massimo. 14.30: »Bela opojno* Film z zimske Novo cine. 14.00: stvo», L. Turner, C. Gabi . Oiieon. 14.30: «Cigan».
Radio. 14.30:	»Don Caimlio
on. Peppone#. G. Cervi. _
nandel.	.	„iwwar».
Venezia. 14.30: «Otroei jukos V. Šanson, A. Nazzari. Skedenj. 16.00: ((Rob Roy. 511 ski upornik«.
POLETNI KINO
Paradiso. 20.15: »Mala sv5^!CJJi Virna Lisi. Pojeta C.
G Consolini.	een.
Ponziana:	»pustolovščina
Palmerja#. S. Ha.vden.
Stadio. 20.15: »Strastno#. A' žari, M Frau.
je zaradi gradnje te ceste zdaj I samostojen in gospodar na
SINOVA ZEHTA IN SE KAJ ...
Tudi Branko Agneletto nam je poslal popravek v zvezi z našim člankom pod naslovom idVi/coli nisem čutil naklonjenosti do Jugoslavije«. Pozval nas je, naj ga v smislu čl. S ukaza bivše ZVU od 3. 7. 1943 št. 270 ob-javimo. V tem popravku tudi on žehta izjave svojega o-četa.
Popravka nismo dolžni objaviti, ker ni sestavljen v smislu paragrafa, ki ga je na vedel, ker je že tako, da pač razne veščine «zahtevajo svoj čas in tudi nekaj talenta«, kot beremo med drugim v zadnji »Demokraciji#-
In ko smo že pri zehtanju preteklosti teh samozvanih slovenskih politikov, naj navedemo še. kar nam je v zvezi s predvčerajšnjim popravkom povedal o dr. Josipu Agnelettu zna ni ugledni slovenski zdravnik, ki je bil nekaj časzi z njim konfini-ran.
»Dr. Agneletto je bil v G ra dežu od ostalih kon/iniran-cev popolnoma izoliran. Dejstvo pa je. da se je sam izločil iz naše skupnosti ter živel samosvoje življenje. Imeli smo pa za samosvojega človeka, ki ni, kljub temu, da je spadal med itnovi-
skupnost plačevala za tri tovariše v konfinaciji.
Vse. kar je napravil, je storil za denar. Bil nam je tujec. Vedeli smo, da se je bal za svojo kožo in se ni hotel v nobenem primeru eksponirati. Se celo v kopališču se je zadrževal sam in ni hotel navezati stikov z nikomer. Zato smo si ga ohranili le mimogrede v spominu in še to samo zaradi njegovih slabih lastnosti, ki jih je kot konfiniumec pokazal v odnosu do svojih tovarišev v nesreči-«
Zdratmik je uporabljal o-strejše izraze, ki jih izpuščamo. toda ne zaradi paragrafov ■. ., temneč zato, ker nočemo uporabljati metod in žargona Agnelettove . »Demokracij e«.
POJASNILO DR. LONZE
O PALADINOVI IZJAVI
Včeraj smo v našem časniku objavili pod rubriko «Predvolilno rešeto« in pod naslovom uPaladin se hvali s požiganjem« izjavo socialdemokratskega kandidata prof. Pa-ladina na petkovem zborovanju pri Sv. Jakobu o dvojezičnosti, Prof. Puladin je med drugim dejal, da socialdemokrati nasprotujejo dvojezičnost' in pri tem dobesedno izjavil■ «Leta 1943 smo zažgali
tejše sloje, nikomur pomagal, | vse dvojezične table m storili medtem ko je na pr. naša I smo prav!«
Sinoči pa nam je telefoniral v uredništvo tajnik PSDl prof. Lonza in nam izjavil, da so bile omenjene Paladinove izjave osebne in da popolnoma nasprotujejo stališču stranke do slovenske manjšine. V dokaz tega nam je prof. Lonza poslal izrezek članka, ki bo objavljen v današnji šteuilki njihovega plašila altalia Socialista«, v katerem pravijo, da je PSDI, zvesta svojemu internacionali :mu, branila in da bo se nadalje branila osnovne manjšinske pravice, da prepreči, da bi se politika do Slovencev vodila na protiustavni način in v nasprotju z obvezami, ki jih je Italija sprejela s podpisom sporazuma o rešitvi tržaškega vprašanja«.
Mi smo hvaležni tajniku PSDl za dano nam pojasnilo, ker nas veseli vsako protišovi-msticno stališče. Sicer pa menimo, da ni dovolj pisati v nekem volilnem časniku o zaščiti Slovencev, če se njihovi kandidati upajo dajati takšne izjave, kot jih je dal prof. Paladin, ki ga dobro poznamo iz občinskega sveta, kjer se je neštetokrat obnašal proti Slovencem hujše od fašistov. Zato menimo, da razni popravki o stališču stranke ne morejo zadostovati, če se dovoli takšnim ljudem, kot je prof. Paladin, da lahko se naprej vodijo sovražno politiko do Slovencev.
«Pastiiicio Triestino»
zopet popolnoma obratuje
Včeraj je bil na uradu za delo sestanek-,.na katerem so predstavnikom delavcev sporočili, da je podjetje «Pasti-ficio Triestino# zaposlilo že 70 odstotkov vseh čelavcev in uslužbencev. V ponedeljek pa pojde na delo še o-stalih 30 odstotkov delavcev.
Včejaj je bila v Ul. Zonta 2 tudi skupščina delavcev, na kateri so jim sindikalisti sporočili, kakšen je položaj v podjetju.
Samomor kmetovalca
Morda najbolj razširjena bolezen današnjega atomskega obdobja je živčna razrvanost. ga gojenca. _ ki včasih pripelje človeka celo do roba blaznosti. Na taki bolezni je dalj časa trpel tudi al-letni kmetovalec Just Piščanc iz Ul. Moreri 117, Ki se je že moral zdraviti v u-mobolnici. Mož je svoji 43-iet-ni ženi Mariji in tudi 16-letni hčerki večkrat omenil, da si bo prej ali slej vzel življenje in je to tudi enkrat poskusi*. Tedaj so ga rešili in žena ga je od takrat stalno nadzorovala. Včeraj ponoči pa je Piščanc zaradi novega ž včne-ga napada vstal in odšel na dvorišče, kjer je hodil sem in tja ter govoril razne nerazumljive besede. Zena ga je pustila v miru ker je menila, da se bo pomiril, a ko ga ni več slišala, je tudi ona vstala in stekla za njim.
Piščanca pa ni bilo nikjer več in noben odgovor ni sledil pozivom žene. Zbegana je hodila po okolici, a naenkrat ji je pogled obstal na premaknjenem pokrovu vodnjaka. Tedaj je žena z grozo ugotovila, da je mož skočil v vodnjak, kar je dokazovala razburkana gladina vode. Na njeno kričanje je pritekel iz svoje hiše sosed Henrik Fer-folja in z združenimi močmi se jima je posrečilo s pomočjo verige in kavlja potegniti Piščančevo truplo iz vodnjaka.
Ferfolja je seveda takoj stekel do bližnjega telefona in o zadevi obvestil policijske organe, ki so prišli na kraj skupno z osebjem Rdečega križa. Zal pa slednji niso mogli nič več pomagati Piščancu, ki je že izdihnil. Po ogledu policijskega zdravnika so pokojnikovo truplo odpeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice, kjer bo do pogreba ostal -ia razpolago sodnim oblastem
Kakor so ugotovili preiskovalni organi se je Piščanc pred skokom v vodnjak privezal okoli vratu dva 3Q kg težka kosa železa.
Šolska razslava na Opčinah
Učenci in učenke Državnega industrijskega strokovnega tečaja na Opčinah priredijo ob zaključku šolskega leta 1955-56 šolsko razstavo svojih izdelkov.
Otvoritev razstave bo v soboto 2. junija ob 10. uri dopoldne. Razstava bo odprta v soboto in nedeljo od 1C. do 13. in od 15. do 19. ure.
Razpis ,.Dijaške Malice"
1. Prošnje se vlagajo na posebnih tiskovinah, ki jih Pr°: silci dobijo pri predsednici Dijaške Matice v Ul. Roma 13-11 (pri SPZ) ali pri upravi Dijaškega doma v Ul. Buonar-roti 31.
2. Prosilci lahko prosijo:
a) za sprejem v Dijaški
dom za rednega ali zunanje-
i tn^J  	,	.
b) za znižanje vzdrževalni-ne v Dijaškem domu,
c) za izposojo šolskih knjig iz knjižnega sklada,
č) za podporo v drugih oblikah.
3. Prošnje za podpore v smislu 2. točke tega razpisa sprejemata do 30. julija t.l. predsednica Dijaške Matice ali uprava Dijaškega doma Odbor Dijaške Matice se ne obvezuje, da bo proučil proš' nje, ki bi bile oddane po zgoraj navedenem roku.
4. Vsa potrebna pojasnila in navodila prejmejo prosilci pri zgoraj navedenih naslovih.
Nezgoda na delu
Med delom pri gradnji neke stavbe v Ul. Cappello je šO-lememu Carlu Cernipvi iz Ul. Gozzi 3 priletel na glavo precej debel tram, ki je padel z zidarskega odra.
Pred dnevi je na metalurški fakulteti v Ljubljani diplomiral z odličnim uspehom za inženirja metalurgije
IVAN BIZJAK s Kontovela.
Rojaki mu iskreno čestitaj >.
PROSVETNO DRUŠTVO «IVAN CANKAR« - TRST
V soboto 2. junija 1956 ob 20.30 uri v dvorani na stadionu «Prvi maj»
KONCERT
INVALIDSKEGA PEVSKEGA ZBORA IZ SLOVENIJE
Sodelujejo:
mezzosopranistka Vanda Zihrl, clanica Opere iz Ljubljane baritonist Konrad Orožim član Opere z Reke
Dirigent:
prof. Radovan Gobec
Zbor spremlja s harmoniko prof. Janez Kuhar, soliste spremlja pri klavirju dr. Gojroir Demšar
FOTOGRAFIJE
v spomin na zaključek šolskega leta na Učiteljišču in Trgovski akademiji so na ogled v Tržaški knjigarni v Ulici sv. Frančiška 20,
GLEDALIŠČE VERDI
Uprava gledališča Verdi je sklenila, da zaključi pomladan. sko koncertno sezono s koncer tom Wa,gnerjevih skladb. Kon, cert bo prihodnji petek, in si cer z naslednjim sporedom: »Leteči Holandec# - Uvertura. »Somrak bogov# - Sigfridovo potovanje po Renu, «Tam>haeuser» Uvertura. «Sigfrid» - Idila, «Par sifal# - Opojnost velikega pet ka. «Valkira» - VVotanovo slovo in Car ognja, «Nuernberški mojstri pevci# - Preludij
Prodaja vstopnic za ta koncert se nadaljuje jutri pri gledališki blagajni.
NEDELJA, 27. maja 195® 'ITlhiT POISIAJA *
8.00 Jutranja glasba;. ^fLjda-mai motivi; 9.00 Kmetijs^sa	.
ja: 9.30 Glasba za godboJ« n hala; ll.Oo Franck: Yca»Assenet: klavir in orkester; 11.15 M* .(45 Duet iz opere ((\Verther>’. T.00 R. Strauss: Till Eulenspi««1’ Kon-Oddaja za najmlajše; M-’ Glast)a cert operne glasbe; r_reoli; po željah; 14.30 Orkester ce ^ [3 15.00 Glasba za naše h?a'CK^ajkoV-Operetnfe fantazija; 15.45 r jjne ski: Uvertura 1812; 16.00 RKoncert popevke; 16.25 Martucci:	^nor
za klavir in orkester; H- jan-iz Nabrežine; 17.20 P'65.1! on 0ee-ka; 18.00 Slavni pevci; lB-fb or. thoven: Koncert za violino jg 30 kester; 19.15 Predavanj®* gnort; Priljubljene melodije: 20-™ yer. 20.05 Leharjevi motivi; Jo- ^ej.; di: «Traviata», opera v 22.40 Večerni ples.
9.45
T It N 4'	*-
9.15 Orkester Guido Cergo.6 j.j5 Grieg: Lirična suita op. o*., z Operna glasba; 17.00 pe?imfaittf'
nnanmdtno tol/m«' I H.l J ^
Travan in študentka Karla Ko- nogometne tekme; 13.15 ^"gjsiF šuta, šofer Lionello Schiilani in ni koncert, dirigira Artuv?ot)en in
nr-rfnii-o Rrnnn d-nnUnoVii tram. #1 OS Rratie OiiinterOi
uradnica Bruna Guadagni, tramvajski usl. Ferruccio Pelizzon in gospodinja Irene Favaro, mehanik Damiano Ingrao in delavka Silvana Busatn. zdravnik Fulvio Ettore in gospodinja Carla Tavoni, finančni stražnik Ciro Sorrentino n gospodinja Gelsomina Abate, mizar Livio Sartori in gospodinja Pierina Dessardo, delavec Gino Stefano Rig0 in gospodinja Marina Ferretti, radiotelegrafist Ar-rigo Muiesan in gospodinja Lici-nia Valenti, Salvatore Sanna in Rosa Rauter, karabinjer Giuseppe Orlando in gospodinja Anna Sorrentino.
NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN
Biasoletto. Ul. Roma 16: Da-vanzo. Ul. Bernini 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; Al Lloyd, Ul. Orologio 6; Alla Madonna del Mare. Largo Piave 2; Millo, Ul. Buonarroti 11; Sponza, Ul. Monitorsino, a (Rojan); Haraba-gtia v Barkovljah in Nicoli v Skednju.
NOČNA SLUŽBA LEKARN V MAJU Crevato, Ul. Homa 15; Croce Verde, Ul. Settelontane 39; dr. Gmeiner. Ul Giulia 14; Al Llo.vd, Ul. delTOrologio b; dr. Signori, Trg Ospedale 8; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju.
21.05 Bratje Quintero: kraguljček#, slušna igra v
K O I* K h
3 d£,J-
Slovenska poročila:
14.15.
12.30
italijanska poročila: 6.1J-
17.40	22.30	. iiibliarie:
6.00-7.15 Spored iz
7.15 Jutranja glasba; šj iz tijska ura; 8.20-10.10 SP“ ^ati-Ljubl.jane; 10.10 Glaob™®. l5.0>. neja; 10.30 Zena in dom,
Ritmi ip pesnri; 11-30 '*v0r»o> slovanskih koncertnih ,
12.40 Politični pregled- D- spored ba po željah; 15.00-15.15 vaS, iz Ljubljane; 15.15 Za h.knj7.e re.oo Primorska burja: J”: Spored iz Ljubljane; jiedell-ni operni odlomki; lJ-Jv Bei0 i» ska novela v ital.: n *? ,- pni®! črno; 18.00-19.30 Spored i1 ljane; 19.30 Japonski
motivi- 19.45 Šport;	...
Spored iz Ljubljane; «*• jjP na trobento Rav Anthon.’. Orkester St»nde.Y Bi«4-’*-Plesna glasba.
te%
s i n i »■: <\
,4 h’
ti.oh.
13 nn ir, no iv on is on
LOTERIJA
BENETKE	6	71	54	24	60
BARI	21	64	68	73	77
CAGLIARI	74	64	54	34	62
FIRENZE	43	17	11	28	16
GENOVA	5	74	59	78	23
MILANO	7	30	3	40	69
NAPOLI	75	59	35	27	61
PALERMO	62	30	36	15	8
ROMA	43	70	27	82	58
TORINO	65	49	23	77	4
Oarovi in prispevki
Ob obletnici smrti našega dragega očeta daruje družina Grgič iz Padrič štev. 62 1000 lir za Dijaško Matico.
Rossetti. 15.00: ((Ognjeni bič#, R. Preston, R. Sterling.
Exce)sior. 15.00:	((Pustolovščine
Davyja Crocketta#, F. Parker, B. Ebsen.
Fenice. 15.00: «Džungla drznih#, J. Pavne, R. Fleming.
Nazionale. 15.00: »Nočna marjetica#, M Morgan. J. Montand.
Filodrammatico. 15.00: »Pacifiški črni biseri#, V. Mayo, D. Morgan.
Superclnema. 14.30: »Vlak za povratek#, R. Egan, D. VVinter.
Arcobaleno. 14.30: «Vedno je lepo vreme#, G. Kelly. C. Cha-
»isse,
Astra Rojan. 15.00: »Zlato#, R-Widmark, M. Zet-terRng.
Capitol. 14.30: «Athena in sed. mero sestra#. J. Povvell, E. Pur dom.
Cristallo. 1400: ((Sedmero zlatih mest#, R. Egan, A. Quinn.
Grattacielo. 15.00: »Peteronogi o-ven», Fernandel, F. Arnoul.
Alabarda. 14.00:	»Gugalnica	Iz
rdečega žameta#, R. MUlaod, J. Collins.
Ariston. 14.00: «Pred orkanom#, V. Heflin, A. R
Artnonia. 14.00: «C, ul oblak#, B. Crawford, B Hale.
Aurora. 14.00: «Deževje v Ran-chipuru#. L. Turner. M. Rennie.
Garibaldi. 14.30: «Tri lise na soncu#. A. Ray, M. Kimura.
Ideale. 14.30: «Tiger na nebu«, A. Ladd. J. Allyson.
Impero. 14.30: »Poletni čas#, K. Hepburn, R. Brazzi.
m i» £sflii in 6.00 Venček domačih P^jeijsk® napevov za prijetno ,n g 15 * jutro; 7,35 Veseli zroki. r\3.._ mikrofonom pri naših	pjiH0
9.00 Otroška predstava - gias-Kuret: Bajka o Jazonu; VLAelJ5*, bena medigra; 10.10 . (jddai3 simfonični koncert: lP ,,20 za beneške Slovence; ‘‘'nvOf
bavne melodije- 12.00 eP* poslušalci; 12.10 Opohfah*	in
beni spored:	14.15	ste J
lahka glaoba; 15.15 ZeieI‘ izrarJj: poslušajte!; 16.30 Auha - ‘J'^ (reportaža):	17.00 p ,erz ui
koncert: 18.00 Radijska * Henrik Ibten: Stebri druz« 2tč» Večerni operni koncer '^pev** Kulturni razgledi; 21*1® in ritmi,
rnr k v i/iJ* -aSt8ne
11.30 Čudovito je, kako letal*k* godba; 16.00 Reportaža p fiii
prireditve v Zuerichu «Giuliano de Medici#:
; i7-3°iz h!' 20.30,'J Gl-
P°rfe In*
mov; 20.45 Posebno rii; 21.30 Prvi nastop; ^gpor11 «Vse je v redu#; 23.D nedelja.
Mali oglas*
pouk slovenščine **. f
...	....	.-™rvr,inievai'J	Sp
-jet-
nike in za izpopolni^*
Uijane: tJUV.' go lji. Potrebne informacij
samic ali v skupinah, "po vence in Italijane: Urm_ ^
štev. 99-176.	a
KOLESA, moška tn *e,'',esa lr Ijena, po 8 000 Ur	<
prevoz blaga po 24.--torna kolesa po 50*pJet3 obroke. Marcon. Ul
hieke
Popolne kroje za.fdeiuje plašče in drugo 1 diplomirana	^
M. MARKO N 9
Trst, Ulica T. Ve«11 ure priti, od 15. do (blizu bolnice)
• UNION*
Svetovno znana
zavarovalnica od J?! j
1828 ie v TRST
UL GHEGA 8 -tel. 27512_-3M39,
tel. 27312 Prokurator R A VN
BOTRI, nabavite svojim birmancem uro
u r a r n i
MALA
OPČINE, Alpinska «3/1
Poleg popolnega asortmaja ur znamke VENI'® izbi^8 tudi vrsto priznanih švicarskih znamk. — Veli .^et0 verižic, zapestnic in drugih darilnih P Sprejema vsa popravila ur in zlatnine-
/
!^rSK] DNEVNIK
DR.	DEKLEVA IN PE1R0NI0	NOSILCA
Zrušiti je treba «kamoro»
L tržaškem občinskem svetu
te
k
ne
Jf' Dekleva: «Z Agnelettom in Simčičem morajo obračunati njih pristaši s tem, da svojih glasov Agnelettovi listi.» Petronio: Andipendentisti, dobro boste glasova e za Neodvisno socialistično listo, ki se je v preteklosti in se še bo borila za vaše težnje»
ce
IZJAVA KOSM1NE IN GRBCA, KANDIDATOV ZA POKRAJINSKI SVET
Skupno z vsemi naprednimi silami se bomo borili za enakopravnost Slovencev
tajnik Kmečke zveze Mir- izvajanje določb Posebnega | kujemo, da nas bo naše ljud- vrednimi svetovalci predvsem ko Kosmina, ki kandidira za	1
pokrajinski svet v miljsko-dolinskem volilnem okrožju, kateri obsega vso miljsko in dolinsko občino ter Bazovico nam je glede pokrajinskih
Tako boš volil
1- Za občinske svete
»
občini
TRST
DEVIN
Nabrežina
ZGONIK
Repentabor
DOLINA
MILJE
Z Za pokrajinski svet
\
voIilnih okrožjih •, Trst 2, 3. 9, 11, 12. 13 in 14
voliInem okrožju ^•vin-Nabrežina
^ okrožjih Trst 1, 4, 5, 6, 7, 10 pa glasuj za napredne ^Icijske kandidate._____________
Pred volitvami smo zaprosili dosedanjega občinskega svetovalca, nosilca liste dr. Jožeta Deklevo za nekaj izjav, kar nam je rad ustregel.
.Vpr. Katere so po vašem mišljenju osnovne značilnosti teh volitev?
Odg. Volilna borba je ponovno pokazala, da je glavni cilj naprednih tržaških volivcev, zrušitev današnjo večino v tržaškem občinskem svetu, ki je privedla tržaško gospodarstvo na rob propada, pahnila tržaško prebivalstvo v brezposelnost in prisilila domače prebivalce v emigracijo in da izvolijo v občinski svet pred stavnike delovnega ljudstva, zmaga teh sil bi pomenili tudi za nas tržaške Sloven ce ustvaritev osnovnih pogojev za enakopravnost med nami in Italijani ter za u-veljavitev določb Posebnega statuta.
Kako ocenjujete odnos raznih drugih slovenskih političnih skupin do volitev?
Tu pride predvsem v po štev Agnelettova politična skupina, ki stoji na najbolj reakcionarnih pozicijah. Njeni predstavniki so se razgalili, v kolikor je bilo to potrebno, kot strupeni in besni nasprotniki vsakega demokratičnega in naprednega gibanja in s tem seveda tudi kot sovražniki jugoslovanskih narodov in drugih Slovanov, ki na naprednih pozicijah gradijo nove družbene osnove za boljšo bodočnost. Politika Agnelettove skupine so obsodili in jo obsojajo vsi napredni, narodno zavedni in krščansko čuteči Slovenci. Med drugim so jo obsodili tudi dr. Tončič, dr. Besednjak, dr. Jež in še drugi njegovi najožji sodelavci, ker je protiljudska in še posebej protislovenska. Dr. A-gneletto je ostal osamljen v tesnem objemu ljudi Bar-tolijevega kova, ki so z nami kot najhujši nasprotniki Slovencev in ki so dosledno zavračali najosnovnejše še tako upravičene zahteve tržaških Slovencev. Politiko dr. Agneletta bi morali obsoditi vsi tržaški Slovenci in sicer s tem, da ne glasujejo za njegovo listo.
Kaj mislite o volilnih navodilih dr. Besednjaka?
Dr JOŽE DEKLEVA
BORTOLO PETRONIO
kor ne bi smel glasovati za
Agnelettovo nsto.
Mislim, da morajo z dr.
Tržaške Slovence pa pozivam, da zaupajo obrambo svojih nacionalnih pravic ljudem, ki so se že doslej najbolj dosledno bonli za naše narodnostne pravice in za pravice delovnega človeka.
Vabim tržaške Slovence, da zaupajo obrambo svojih pravic kandidatom Neodvisne socialistične liste, ljudem iz ljudstva, ki so se vedno borili z ljudstvom za njegove pravice in zahteve.
Tržaški Slovenci volite za Neodvisno socialistično listo v zavesti, da bodo z zmago socialističnega gibanja rešeni tudi naši osnovni narodnostni problemi.
je naše gibanje vedno zavzelo pozitiven odnos do vseh indi-pendentističnih zahtev. Težnje indipendenti-stov, ki so v veliki večini delavci, so bile in so nujno tudi sedaj naše težnje, zahteve našega gibanja.
volitev in pokrajinskega sveta dejal:
«Čeprav nas veseli, da so bile razpisane pokrajinske volitve na našem področju, moramo vendar ugotoviti, da je zakon, ki ga je izdal vladni gen. komisar Palamara v nasprotju z zadevnimi zakonom v Italiji in je napravil krivico Slovencem, v kolikor je. okrnil in onemogočil pravilno predstavništvo podeželskih občin v pokrajinskem sve tu; razdelitev okrožij pa je bila napravljena na tak način, da bi Slovencem dali čim manj možnosti, da izvolijo svoje predstavnike v pokrajinski svet. V pokrajinskem svetu bomo vodili borbo za demokratizacijo in avtonomijo pokrajinske uprave, za pravilno razdeljevanje fondov vsem ustanovam, ki spadajo v pristojnost pokrajine, posebno za zgraditev nove slovenske srednje šole.
Na kmetijskem področju se bomo zavzemali za pravično in zadostno podporo in napredek tukajšnjega kmetijskega gospodarstva, za strokovno izobrazbo kmetov i» kmečke mladine, za ustanovitev slovenske kmetijske šole in raznih tečajev.
Se posebej se bomo borili z vsemi naprednimi silami za
statuta, za enakopravnost Slo- stpo podprlo, da se bodo ti vencev na vseh področjih načrti v korist naših krajih javnega življenja, in za so-liti ljudi tudi uresničili!«, razmerno zastopstvo naših
kmetovalcev, ki so v ogromni večini sami Slovenci, v javnih ustanovah in uradnih, ki imajo opravka s kmetijstvom.
Za miljsko-dolinsko področ je se bomo zavzeli, da bo ustanovljeno kmetijsko središče s trsnico, drevesnico, semenarno in dokazovalnim oddelkom za melioracije in vse, kar je povezano z intenzivnejšim odelovanjem zemlje. Podprli bomo zamisel za izdelavo smotrnega načrta za razvoj kmetijstva na tem področju (melioracije, vodovod itd.». S tem programom stopamo na volitve ih priča-
Marij Grbec:
«Še posebej se bom zavzel za koristi in napredek kmetijstva«.
MIRKO KOSMINA
V devinsko - nabrežinskem volilnem okrožju, ki obsega vso devinsko-nabrežinsko, zgo-niško in repentaborsko občino, Križ, Prosek, Opčine in vse druga naselja do Barko-velj, kandidira na volitvah za pokrajinski svet neodvisni kandidat Marij Grbec, tajnik zveze malih posestnikov. Zaprosili smo ga, da bi nekaj povedal našim čitateljem, zlasti volivcem tega volilnega okrožja, o pokrajinskih volitvah in o nalogah novega pokrajinskega sveta.
Vpr. «Kaj mislite o sedanjih pokrajinskih volitvah?«.
Odg. «Vse obsodbe je vredna krivična razdelitev volilnih okrožij, ki ne upošteva zadevnega zakona v Italiji in zelo škoduje zlasti podeželskim krajem in delovnemu človeku, ki na ta način nimajo možnosti, da bi bili pravično zastopani v tem najvišjem izvoljenem upravnem organu na našem področ jun.
Vpr. «Kakšen je Vaš program in za kaj se boste borili v pokrajinskem svetu?«.
Odg. «Ce mi bodo naši volivci izrekli na volitvah svoje zaupanje, kot upam, se bom skupno z drugimi na-
boril za najširšo demokratizacijo in avtonomijo po krajinske uprave. Ker se že leta ukvarjam z vprašanji našega kmetijstva, pa se bom še posebej zavzemal za koristi in napredek tukajšnjega kmetijskega gospodarstva, da bodo slovenski kmetje dobili svoje zastopnike v vseh ustanovah, ki imajo opravka s kmetijstvom, da se bo povišal sklad za izboljšanje kmetijskega gospodarstva, da bo poskrbljeno za strokovno izobrazbo kmetom, posebno pa kmečke mladine z ustanovitvijo slovenske kmetijske šole in večernimi tečaji v slovenščini, da se gradijo nove in popravijo Stare ceste, da se bo tudi na tržaško, področje razširil zakon o vzajemnem socialnem zavarovanju kmetov, da se bo pospešilo pogozdovanje kraških goličav, da se bodo dale zdrave pobude in pomoč za razvoj turizma zlasti ob naši obali, skratka za uresničitev raznih načrtov, o katerih je bilo že dosti govora, za splošni gospodarski in socialni napredek našega področja.
Poudariti pa hočem še posebej, da bo dolžnost vsakega demokratičnega pokrajinskega svetovalca, tako Slovenca kot Italijana, da se tudi v pokrajinskem svetu vztrajno in dosledno bori za enakopravnost Slovencev in za uveljavljenje določb Posebnega statuta».
Bnrtnln Petronio
Tovariš Bortolo Petronio je na vprašanje, kako ocenjuje sedanje volitve odgovoril sledeče:
Agnelettom in Simčičem
obračunati njmovi pristaši
s tem, da ne oddajo svojih
glasov Agnelettovi listi in
preprečijo, da dobi potreb-
no število glasov za izvoli-
tev občinskega svetovalca.
Zaradi tega nobeden trža-
ški zaveden «slovenec nika-
'\. kandidatov v Dolini
h
Hcri/at:
, S kupnimi močmi napravili«.
a,*. na demokratični
iHlnl nast°pa na občin-i .tti,. Etični listi v do-
c'n' nam je v krat-
Sovoru o pomenu > j, Vstopa raznih sku-1« *hk v dolinski ob-
volilni kampanj Vn dejal naslednje:
nastop na volitvah
V p°lnoma pravilen in
*
l* lahko nekaj na-
stk	I	dejstvo	da	je	bila sestavlje-
Vpr. In za pokrajinske vo- ha občinska demokratična lista v dolinski občini, ki bo
litve?
Odg. Važno je tudi to, bolj kot si nekateri mislijo. Za pokrajinski svet je važno, da VSI GLASUJEMO ZA TAJNIKA KMEČKE ZVEZE MIRKA KOSMINO, ki kandidira p miljsko-dolinskem okrožju».
Bogdan Bordon:
«Žclimo sodelovanje vseli občanov«.
Glede občinskih volitev in skupnega nastopa v dolinski občini nam je dal kratko iz-
razdor koristijo I javo kandidat Bogdan Ber-
----- -Ij mh sovražniku, ki načine potla-
“le* ------------ -----
j, e delovnega člove-
Posebno nas Sloven-
i 'in
j, rečem o Agnelot-
S, tudi ne maram a 1 °da to, kar on iz-
propagandi? Jaz ii, aa osebno ne po-
'1
J* > .^Pije po naših va-' in 1 našim ljudem o-ker sramot-
y»°*ln
napredne sile m
U t-vijo. Glede kr-In n>nlcracije, ki prvič L*je*^°P° h n"ši obči-%	znano, da ne
At,, ^auskih pravic in JV v°dstvo sovraži nas jr*}, Zaradi tega nas
teirtftnnost, s ka-*• 0 tiodstho v Dolini
t
volilni kampanji
! A1? ljudi m upo-
jj |t, *° slovenski jezik.
1 doseglo svoj cilj.
v
V ^ i
ki vrabci na stre
Jfi
V'
ste?. se je demo-*it.i *«pan Bartoli ved-
»n .Pruwicam tržaških lR zmerjal naš je-
li V(|„
'k u šerp, da bo o-l nk. 1,(1 volivcev do-lHe addala svoj M demokratični li-
don, ki nastopa na občinski demokratični listi s skupino neodvisnih.
Na naše vprašanje, kaj misli o skupnem nastopu na vo litvah in o programu demokratične občinske liste, nam je odgovoril:
«Mislim, da je skupni nastop koristen kot prvi korak, da se trenja in spori preteklosti z dobro voljo tn iskrenostjo vseh skupin odstranjujejo. Odstranitev teh sporov je bistvenega pomena za naš narodni obstoj.
Program naše liste je zelo dober, hotel pa bi poudariti, da se ni bomo omejili samo na to, kar je v njem predvideno, ampak, da bomo zahtevali razpravljanje m rešitev vseh vprašanj, ki bi se sproti pojavljala. Želimo čim širše sodelovanje vseh občanov pri upravljanju občine, ker je to demokratično in koristno.
Dušan l.ot/rilia:
«Vse prebivalstvo je podprlo skupno listo«-
Dosedanji dolinski župan Dušan Lovnha, ki tudi kandidira na občinski demokratični listi nam je pa dejal: »Prav gotovo je pozitivno
v kor\st vsem občanom, ne glede na njihovo politično ali versko prepričanje. Da je to res in da se tega popolnoma zaveda, je dokazalo prebivalstvo jiaše občine, ki je v velikem številu podprlo listo tudi s finančnimi sredstvi, z udeležbo na volilnih zborovanjih naše liste, ki so bila najbolj resna po vsebini govorov in tudi najbolj obiskovana.
Občinska demokratična lista predstavlja pretežni del dolinskih občanov in to bo brezdvomno dokazul 27. maj, je lista, ki se bo energično
»Rezultat teh volitev bo imel za delavce, vse delovno tržaško prebivalstvo odločilen pomen, saj bo odločilno vplival na gospodarski in socialni razvoj mesta.
Progresivna gospodarska kriza Trsta, katero priznavajo vse stranke, bo lahko zaustavljena in rešena samo, če bo tržaško prebivalstvo samo vzelo ? svoje roke gospodarsko življenje in bo samo odločalo o vseh perečih vprašanjih.
Zaradi tega ne sme iti nobeden glas delavcev in vseh drugih meščanov, ki žive od svojega dela, strankam, ki izražajo pro-tiljudske in protidemokratične interese. Vsi ti glasovi morajo iti k opozicio-nalnim levim strankam.
Neodvisna socialistična lista in ljudje, ki jo zastopajo ne spadajo samo v okvir teh progresivno u-smerjenih strank, temveč se jih lahko na osnovi njih dolgotrajne, vztrajne in premočrtne borbe za splošne interese delavcev smatra kot najbolj živ, najbolj pogumen del naprednih strank. Ta lista, ti ljudje imajo vse kvalifikacije, da zastopajo in ščitijo interese delovnega prebivalstva.
Neodvisna socialistična lista in gibanje, katero jo je ustanovilo, ima za temeljni program svoje na predne in demokratične akcije princip enakopravnosti med raznimi narodi. Zaradi tega se ta lista do sledno bori za nujno sodelovanje slovenskega dela prebivalstva pri reševanju vseh političnih, sindikalnih in drugih vprašanj. Lista se bori za popolno izvaja-
IZJAVE KANDIDATOV DE VINSKO • NABREŽINSKE OBČINE
Občinska uprava se bo borila za pose bn i statut
Dr. Janko Jež:
((Zahtevamo izvajanje vseh določb ustave, ki ščitijo razvoj narodnostnih skupin«.
Dr. Janko Jež, ki kandidira na Listi občinske enotnosti, je našemu sodelavcu izjavili:
»Listu občinske enotnosti si je za primer zmage pri sedanjih občinskih volitvah v devinsko-nabrežinski občini zastavila nalogo doseči, da bo občina, kot slovenska upravna oblast zahtevala izpolnjevanje vseh določb italijanske ustave, r»i ščitijo nemoten razvoj manjšinskih narodnostnih skupin v italijanski republiki. Pri tem na m bo v oporo sklicevanje na ustrezne določbe o človečanskih pravicah, ki so sprejete v ustavno listino OZN
KOLIKO JE VOLIVCEV
		MOŠKI	ZENSKE
Trst	205.105	(91.554	114.251)
Milje	8-560	(4-190	4 370)
Devin - Nabrežina	3.578	( 1.791	1.787)
Dolina	3.481	( 1726	1.755)
Zgonik	822	( 362	440)
Repentabor	394	( 202	192)
Skupaj	2 22 640	(99-845	122.795)
borila za utrditev enotnosti med našim ljudstvom, za e-notnost vseh Slovencev v borbi za svoje narodne, kulturne, socialne in gospodarske pravice, za uveljavljenje Posebnega statuta, za enakopravnost Slovencev.
Vse to vsebuje naš program. Poleg tega so seveda v programu važna občinska vprašhnja, razna javna dela. zaščita koristi našega kmetijstva in druge potrebe ter vprašanja, za rešitev katerih se bosta občinski svet in u-prava zavzeli s pomočjo vseh občanov#.
nje londonskega sporazuma.
Vse meščane, ki so pred štirimi leti glasovali za liste «Trst Tržačanom» pa pozivam, da glasujejo in to dobro glasujejo. Lahko trdim, da bodo indipen-dentisti glasovali dobro, če bodo glasovali Neodvisno socialistično listo. Program naše liste in predvsem naša dolga borba dokazuje, da smo se vedno in da se tudi sedaj borimo za bistveno ista vprašanja, katerih rešitev pričakujejo it
Londonski sporazum o soglasju med Italijo in Jugoslavijo glede bivšega STO za nas Slovence na Tržaškem ni kos papirja, kar trdijo nekateri italijanski krogi v Trstu. Sporazum je važna mednarodna listina, ki svečano zavezuje obe državi pod jamstvom Francije, Velike Britanije in ZDA. Ce je bil ta j sporazum na žalost doslej le kos papirja, si bo morala nova občinska uprava prizadevati, da ga bo italijanska republika ratificirala in izvajala kot svoj temeljni zakon glede ravnanja s slovensko manjšino. To velja še prav posebno za Posebni statut, ki nam Slovencem jamči vse pravice, za katere smo se doslej zaman borili«.
uprava tem vasem nuditi vse, 3. točko našega volilnega pro-
kar je v njeni moči. Končno bn treba pristopiti k reševanju vprašanja kamnoseške industrije. Vsi vemo, da tlači našo občino precejšnja brezposelnost in bo zato treba najti vire za razvoj kamnoseške industrije, ki je bila v preteklosti gospodarski ste ber nabrežinskega predela«.
Aloj/. Markovič:
«Občini je treba zagotoviti široko samoupravo«.
Končno se je naš sodelavec obrnil še na kandidata Alojza Markoviča, da bi mu kaj povedal o splošnih problemih v devinsko-nabrežinski občini: »Kot v ostalih podeželskih občinah in v soglasju z zahtevo velike večine tržaškega prebivalstva zahteva tudi Lista občinske enotnosti ustanovitev integralne proste cone in najširšo avtonomijo.
grama, v kateri je rečeno, da se občini zagotovi čim širša samouprava in da morajo občani dejansko odločevati o vseh občinskih zadevah. Občinsko poslovanje je treba namreč postaviti na širše demokratične osnove, in sicer tako, da se občani obveščajo o poslovanju in uspehih občinske uprave. Zato je nujno, da se med občino in občani vzpostavijo čim tesnejši stiki.
Končno bi hotel poudariti še naše načelo, da je treba uveljaviti dejansko enakopravnost med tu živečima narodoma, in sicer v skladu z italijansko ustavo, človečanskimi načeli in londonskim sporazumom. Uspeh naše liste je med drugim tudi v tem, da imamo na njej zastopnika občanov italijanske narodnosti, kar pomeni, la so v naši občini tudi pošteni in | demokratični Itaiijani, ki so j pripravljeni z nami sodelo-1
Odveč bi bilo razlagati, za-i	_.	,	,
■„ i. t.	.	j	i	vati m nam Slovencem kon-
kaj in kako je s to zadevo, ,	...
saj je vsem znana.	kretno	«	borbi	za	j
| uveljavitev naših narodnost- j Pač pa bi hotel poudariti mh pravic)).	)
Za vse informacije in
razne nasvete v zvezi z vo-
litvami, ter za eventualni prevoz bolnikov itd., se obrnite na volilni odbor N S L v Frančiška 20,
UL Sv. tel. 29 416
•Srečku Golja:
((Najti je treba nove vire za olajšanje brezposelnosti«.
Na vprašanje, kakšne smo. tre si je zastavila Lista občinske enotnosti glede gospodarskega upravljanje devin-sko-nabrežinske, nam je tov. Srečko Colja odgovoril na-Siednje;
»Viri, iz katerih črpa, oz bi morala črpati, naša občina svoje dohodke, so v glavnem naslednji:	kmetijstvo,
turizem in kamnoseška industrija. Jasno je, da bo tem gospodarskim panogam treba posvetiti največjo pozornost, kar je navsezadnje razvidno tudi iz našega volilnega programa. Občinska uprava si bo morala prizadevati, da se gospodarsko osamosvoji. V ta namen bo treba delati za nadaljnji razvoj kmetijstva, predvsem s tem, da se kmetovalci usmerjajo na moderni način kmetovanja, da se jim nudi vsa pomoč m pokaže razumevanje za njihoue potrebe. Glede turizma bo treba še marsikaj storiti, predvsem seveda za valorizacijo naše lepe obale. V tej zvezi sicer ne bi podrobno našteval pomanjkljivosti in nedostatkov v Devinu in Sesljanu, pač pa lahko re-
Izjave kandidatov repentaborske in zgoniške občine
Aloj/. Pirc:
«N as
volilni program obsega vrsto važnih vpra-
šanj ».
V zgoniški občini smo obiskali občinskega svetovalca in »livšega župana Alojza Pirca, ki je nosilec Liste demokratične enotnosti. Na vprašanje, kakšne 'so bistvene smernice delovanja bodoče občinske u prave, je g. Pirc odgovoril:
«0 splošnih vprašanjih, ki so skupna nam in vsem ostalim občinam, ne bom govoril. Naše občane zanima predvsem, kakšne namene imamo za prihodnost, kako mislimo upraoljati občino in kakšne cilje smo si zastavili. V našem volilnem programu je na prvem mestu vprašanje naših šol, to je izobrazbe naših ljudi, čemur moramo posvetiti vso pozornost. Zato smo mnenja, da je treba v Zgoniku ustanoviti kmetijsko nadaljevalno šolo, dograditi u-čilnico v Gabrovcu in zgraditi novo šolo o Briščikih, poleg tega pa izpopolniti šolske in občinske knjižnice ter zgraditi primerno dvorano za kulturne prireditve.
Drugo važno vprašanje, ki zanima naše občane, je vprašanje raztegnitve zakona o bolniški blagajni za kmete. Zahtevali bomo in storili vse, da se ta zakon qim prej raztegne. na naše področje. Zahtevali bomo, da se naša občina ali osaj okolica Brišči-kov proglasi za turistično področje, kajti zavedamo se, da prinaša turizem občini lepe dohodke.
Toda kaj bi naprej govoril. Naš volilni program je poznan vsem občanom »n v 15 točkah so zapopadene vse
bomo borili, da bodo uresni-
čene. Manj besed tn peč dela! To je naše geslo!«.
volivci. Spomnimo se, da čem, da bo morala občinska glavne stvari, za katere
llatlimir Gibic:
((Sprejete obveznosti bomo izpolnili«.
Občinski svetovalec tov. Vladimir Cibic pa je dejal:
«Dosedanji občinski upravi sta za občino storili vse, kar je bilo v njuni moči. Mislim, da so naši občani bili z upravo zadovoljni, kajti če upoštevamo, da smo najrevnejša občina na Tržaškem ozemlju, da je med največjimi po površini, da ima sorazmerno največ cest itd., tedaj bi hotel vedeti, kdo bi lahko z razpoložljivimi sredstvi napravil kaj več. Prepričan sem, da bodo naši občani vedeli komu - oddati svoj glas. saj ima Lista demokratične enotnosti vse pogoje, da sprejete obveznosti tudi izpolni«.
Jože Bizjak:
«Nas zanimajo naša narodnostna vprašanja«.
V repentaborski občini smo obiskali bivšega župana tov. Jožeta Bizjaka in ga povprašali, kaj meni o današnjih volitvah. Tov, Bizjak je dejal:
«V zadnjih sedmih letih je repentuborska občinska uprava mnogo storila, tako da so bili polilni programi v vseh bistvenih točkah izpolnjeni. Spomnimo se samo na novo županstvo, vrtec ljudsko hišo, novo kopališče, asfaltirane ceste itd., da ne omenjamo sedanjih del, kot n. pr. napeljavo vode v hiše občanov in drugo. Ljudje, ki so doslej upravljali občino, so storili vse, kar je bilo v nji-
hovi moči, da bi zadostili po-
trebam občanov, in to jim je p glavnem uspelo.
Po tej poti bomo nadaljevali tudi p bodoče. Naš volilni program je jasen in obsega vse bistpene točke: kmetijstvo, kamnoseško industrijo in turizem.
Toda mi mislimo, da p naši slovenski občini niso važna samo gospodarska vprašanja. Mi mislimo tn prepričan sem, da se s tem strinja večina naših občanov, da je treba pso skrb pospetiti tudi vsestranskemu kulturno-pro-svetnemu izživljanju naših ljudi ter v tej zvezi poskrbeti za materialna sredstva. Nas zanimajo naša narodnostna vprašanja, nam ni vseeno, ali se bo n. pr. Posebni statut izvajal ali ne. Kot že v preteklosti, tako se bomo tudi v bodoče borili za uveljavitev vseh pravic, ki nam kot Slovencem pripadajo. V tej borbi užipamo najširšo podporo vsega slovenskega prebivalstva na Tržaškem ozemlju, saj je naša borba tesno povezana z borbo vseh tržaških Slovencev za enakopravnost in uveljavitev pravic, ki so nam zajamčene v republiški ustavi, v listini o človečanskih pravicah in še posebno v Posebnem statutu.
In mi se bomo za te pravice borili prav tako kot za naše občinske probleme, pa naj je to našim nasprotnikom prav ali ne«.
Veljku Gu.šlin:
«Mi bomo skrbeli za vse občane«.
«Repentaborsko občina je majhna občina in se vsi občani med seboj poznamo. Vsak občan osebno pozna kandidate na eni in drugi listi, vsak občan ve, kaj predstavlja ena, kaj druga lista.
Program naše liste, Liste demokratične enotnosti, je jasen, kot so jasne naše besede, ki smo jih povedali našim nasprotnikom na listi uNeodvisne gospodarske skupnosti«. Mi te liste ne bi napadali, če bi vedeli, da na njej kandidirajo ljudje, ki so že v preteklosti dokazali svojo privrženost, svoje razumevanje in pripravljenost, da bi nekaj žrtvovali področju, da bi se izkazali vsaj v eni stvari. Toda mi vemo, da ti ljudje, predvsem oni, ki so listo ustanavljali, niso napravili doslej nič drugega kot to, da so skrbeli predvsem zase in za svoj žep.
Potemtakem je že to zadosti tehten razlog, da mi njihovo listo imenujemo tako, kot ji gre. Ze to je zadosti, da mi to listo ožigosamo, kajti zavedamo se, da bi ti ljudje, če bi dobili občino v svoje roke, skrbeli kot v preteklosti tudi p bodoče, predvsem zase in za svoje osebne koristi.
Mi pa tega nočemo. Mi hočemo, da občino upravljajo občani, da bo občinska uprava v rokah ljudstva, ki mora odločati o tem, kaj naj se napravi in kaj naj se ne napravi. Zato sem prepričan, da bodo naši občani sprevideli politiko naših nasprotnikov in jim z glasovnicami
Dosedanji občinski svetova- P°kazalt, da nočejo v občin-
lec Veljko Guštin je na vprašanje našega sodelavca odgovoril;
sko upravo ljudi, ki bi skrbeli predvsem zase, ljudstvo pa pustili vnemar!«.
Dopisi iz naših krajev
Krompirjevec preti
Kmeijjsivo ima ogromno do naši nogometaši nastopili
raznih škodljivcev rastlinske ga in živalskega izvora, ki napadajo poljske kulture, sadno drevje in vinsko trto ,n jih v gotovih primerih občutno poškodujejo in celo delno ali popolnoma uničijo ter tako povzročijo ogromno gospodarsko škodo. K nevarnim škodljivcem štejemo že kaj let sem znanega kolorad skega hrošča ali krompirjev-ca- Zaradi svoje nagle razmno-žitve nam more že v nekaj dneh uničiti naš najvažnejši pridelek. Pričakovali smo, da ga je zadnja ostra zima docela zatrla, a smo se temeljito vračunali. Kot v zasmeh se je pojavil že v prvih toplih dneh in kot sodimo, mu je zima celo prijala. Od vseh krajev jslišimo o novih zalegah (jajčkih), ki jih samice iz lanske jesenske generacije polagajo na spodnjo stran krompirjevih listov. So že tudi primeri, ko so krompir-jevci (iz lanske generacije) uničili celoten krompirjev nasad
Na srečo imamo proti temu škodjivcu učinkovito sredstvo.
Z majhnimi stroški in majhnim trudom moremo preprečiti njegovo delovanje, le če to izvršimo pravočasno. Predvsem — to se razume — natančno pregledati krompirišča. Morebitne hrošče in njih zalego skrbno poberemo in a-ničimo. Ce pa je okužba splošna, je kontrola odveč in se je treba čimprej lotiti škropljenja z že znanim sredstvom (prahom). Sedaj je čas za to opravilo. Toplo priporočamo da se krompirišča brez odlaganja škropijo. Za to naj hj skibele občine, ki naj bi tudi stalno nadzorovale zatiranje in poskrbele, da se nemarneži primerno kaznujejo. Saj so prav takšni krivi, da se te ta škodljive' tako razmnožil, da ogroža ta naš glavni pridelek in nam povzroča skrbi, zgubo dragega časa in stroške.
Izkušnje potrjujejo, da moremo s takšnim zatiranjem u-b it:	celo dve muhi z enim
udarcem, in to, če ta prah (pol kilograma na 100 litrov vode) primešamo en odstotek modre galice; na ta način se uspešno borimo proti hrošču in pero-nospori, ki večkrat napada tudi krompir. Listi so rastlini pljuča, ki ji dovajajo potrebno hrano iz zraka. Čimbolj so zdrava in razvita, tembolje vršijo svoj posel in tem lepši je pridelek Prav zato moramo posvečati vso skrb njihovemu pravilnemu razvoju in zaščit:.
proti zadnji ekipi na lestvici — <dsontini»
ŠEMPOLAJ
Imamo svoje dolžnosti do živih in tudi do mrtvih. Prav za njih dom je merilo za višino naše kulture in naše-ne- čustvovanja. Naše pokopa-1 lišče pa nam ne dela časti. Ne le, da je postalo premajhno, ampak je že tudi preveč upadljivo zanemarjeno. Je že skrajni čas, da občina to uvidi in poskrbi za njegovo bolj dostojno vnanjost. Razen obzidja in prostora ob njem, zlasti pred vhodom, je kamen spotike dohod s ceste, kjer se bohoti robida kot ob kakem neuporabnem kolovozu. Vsa potrebna dela spa. dajo v okvir dostojnosti. Smo trdno prepričani, da bodo bodoči občinski svetovalci — u-pamo da boto to kandidati Liste občinske enotnosti — to in druge naše krajevne potrebe bolje razumeli kot je tu bile doslej.
SAMATORCA
RUPA
Z veseljem smo sprejeli vest; da bo sovodenjsko županstvo s 4-000.OOQ lirami, ki jih je odobrilo ministrstvo za prosveto poskrbelo i našim malčkom in malčkom iz Ga-brij in Peči otroški vrtec. Dosje, tega nismo imeli ter zaradi prevelike oddaljenosti nismo mogli pošiljati naših iv trok v sovodenjski otroški vrtec. Z odobrenim denarjem bodo zgradili še eno nadstropje v naši osnovni šoli in s tem omogočili, da bo šola prišla tudi do primerne telovadnice, ki j0 potrebujejo šoloobvezni otroci.
Naše žene in dekleta, ki so zaposlene v podgorski predilnici stavkajo že veg dni proti nesramnim poskusom ravnatelja predilnice, ki skuša o-nemogočiti vsa pogajanja za izboljšanje delovnih mezd in izplačilo proizvodne nagrade, do katere imajo delavke pravico, Z enotnim nastopom oroti človeku, ki si je na račun delovnih žuljev naš,h ljudi nagrabil milijone in si zgradil novo tovarno za ra-yor. tik predilnice v Podgori, so delavke pokazale, da si ne pustijo kratiti pravic, ki jim daje tudi ustava.
Delo nam je stalno za petami in ni dovolj rok, da bi ga mogli čimbolj skrbno in pravilno izvršiti. Sedaj bo treba obrniti pozornost zatiranju krompirjevca in trtnih bolezni; vlažno vreme je za te poslednje zelo prikladno-letos so se močno pojavile geseniee na češnjah in slivah ter z listjem vred uničile tudi njih plod. Sploh je letos polno gosenic, ki so po ostri zimi bolj redek pojav. Res sta naša dolžnost in naš interes, da jih zatiramo, a je 'udi naloga kmetijskega nad-zcrništva. da nam pri tem pomaga s poukom in nasveti. To pa je popolnoma odpovedalo.
Danes gremo na volišče. Moramo priznati, da se je v tej vclilni borbi izkazala izredno trdoživo Slovenska demokracija. Ni štedila z dostavo «De-mokracije« in posebnih pisem volivcem in je dokazala, da zasluži v laži in blatenju od lično oceno. Ubogi pismonoša je imel tudi z nami dovoli posla. Skoda za trud in papir! Takšni reveži so ti naši ((prijatelji* a kljub temu si dovoljujejo tako razkošno volilno propagando. Zelo sumljiva reč! Mogoče bi znala-to zadevo pojasniti gospoda Agneletto in Bartoli?
Iz našega skromnega zaselka m poročil in tudi sedaj ni mamo povedati kaj posebnega, razen kar se tiče naše poti, ki veže Salež in Samator-co s Križem. Pred leti so jo uredili in nato popolnoma zanemarili. zato bo kmalu neuporabna; avtomobili se je. če le morejo, izognejo. Čeprav ie precej prometa, se nihče ne zmeni zanjo. Na to opozarjamo že sedaj hodečo občinsko upravo.
se bodo še očitovale. kot da ne bi bila pobrala že dovolj žrtev in ni še dovolj mater, očetov, žen in otrok, ki pogrešajo svojega sina. moža. i četa! Človeštvo z vso pravico preklinja njene povzročitelje in roti odgovorne činitelje naj se v bodoče ne poslužujejo tega strašnega sredstva — sramote 20. stoletja.
Tudi Milana Škrka, sina našega znanega posestnika (iz Bajte), je vojna že v Nem čiji zaznamovala za svojo žrtev. Le njegova trdna na rava se je dolgo upirala komplikacijam, nastalim iz prestane due bolezni. Potrt n skrušen zaradi tragične smrti žene leta 1949, ko se je s tremi drugimi vred smrtno ponesrečila pri avtobusni nesreči v Nabrežini, je po zavratni bolezni v bolnici hiral in ji končno podlegel v svojem 44. letu. V soboto 19. t. m. so ga pripeljali na dom. od koder ga je mnogo ljudi spremilo v popoldanskih urah na njegovi zadnji poti. Sem-pclajski oktet mu je zapel ob hiši žalosti in ob njegovem preranem grobu, kjer je razen potrtih svojcev brezupno zrla v jamo dvojica njegovih otrok. Lahka mu bodi njegova tako ljubljena domača gruda! Izrekamo svojcem naše sožalje.
V nedeljo smo pokopali nenadoma preminulo 64-letno Josipino Skrk, mirno samsko ženo, ki se je svojemu v starostnih letih precej zrahljanemu zdravju žrtvovala le delu Naj počiva v miru!
Naš župan je želel podružnici uspešno delovanje. Mi se temu pridružujemo z željo, da bi od tega imeli koristi tudi drobni proizvajalci in bi se socialno poslanstvo tega zavoda čimbolj razširilo na naše ljudi.
RICMANJE
Danes bomo šli torej na volitve. Ne bo nam treba dosti razmišljati, za katero listo naj- xvolimo. Oddali bomo svoj glas Občinski demokratični listi, ker je ta lista najboljša in najbolj primerna za našo občino.
Za pokrajinski svet pa je najbolje, da damo svoj glas kandidatu Mirku Kosmini, tajniku Kmečke zveze, ki kandidira v našem volilnem okrožju.
Naša vas je delavsko-kmeč-ka, se pravi visokoodstotno delavska z nekaj kmečkih družin, nekaj trgovcev in petimi gostinskimi obrati, navezanimi na tujski promet, takšen je danes Devin. Grad, ki ie nekoč usmerjal življenje svojih devinskih in ostalih podložnikov, je svojo zgodovinsko vlogo že davno odigral in služi ie še kot zanimiv predmet postavki tujskega prometa, njegov simbol pa onim, ki so nam prav tako sovražni kot so bili našim prednikom devinski mogotci. Le ti so si izbrali za svoj vololni znak «torre». -Za njim so zbrani misini, demokristjani, socialni demokrati in drugi, ki bi nas tako radi potisnili pod svojo peto. In vendar imajo korajžo se nam mačje dobrikati in pošiljati našim ljudem očetovska priporočila za občinske volitve. Ej, le sladke vabe -n obljube! Ce bi jih ne poznali, ne bi se nam tako zagnusile Takole si razlagamo njih demokracijo: da je zakleta sovražnica narodne enakoprav-noti in prav tako protiljud-ska kot Agnelettova ožja druščina, s katero jo veže tudi pasje sovraštvo do Jugoslavije. Upamo, da jih bo le malo nasedlo njihovim limanicam. Prepričani smo. da ;e program Liste občinske enotnosti iskren in ga zastopaio kandidati, ki se bodo dosledno zavzemali za naše interese
RAZPIS ZA SPREJEM
v zdravstvene šole
i.
DOLINA
S E S L J A N
TRNOVICA
Kar ni vojna pokosila in ti-ničila takoj, vrši leto za letom po njenem prenehanju, I delek za pospeševanje turi njene posledice se očitujejo in I zrna.
Kot smo svoječasno že poročali, so pri nas zgradili stavbo za potrebe podružnice «Cassa di Risparmio*, ki deluje tu-ka; že več let. Poslopje leži lik ob glavni cesti nasproti pekarne in bara Legiša, je pritlična s potrebnimi podklet-nimi prostori za arhiv in sta-r ovanje čuvarja. Vsi prostori so najmoderneje urejeni in kažejo, da ni lastnik varčeval s sredstvi. Predzadnjo soboto je bila otvoritvena slavnost, ki so se je udeležili komisar dr. Palamara, tržaški župan, predsednik Cassa di Risparmio, devinsko - nabrežinski župan in drugi. Predsednik tega zavoda je pri otvoritvenem govoru poudaril upravičenost te podružnice v Seslja-nu, omenil njegovo uspešno dosedanje delovanje in navedel kako pomembno nalogo bo mogla podružnica vršiti v gospodarskem in tudi socialnem pogledu. Glede vlog varčev_ nja se je o tukajšnji mladini pohvalno izrjzil. Povedal je da bo imel zavod poseben od
Volilna kampanja je prenehala in danes bomo šli na volišče, da izvolimo nov občinski svet in svojega predstavnika v pokrajinski svet. V predvolilni dobi smo imeli v naši vasi precej zborovanj raznih strank, ki nastopajo na občinskih volitvah. Kakor že veste, nastopajo pri teh volitvah v naši občini kar štiri liste. Odveč bi bilo, da bi zdaj podrobno o-pisovali vsako listo in kandidate, saj smo v tej kratki predvolilni dobi dobili jasno sliko, v kolikor jih nismo že prej poznali, o strankah, listah in ljudeh, ki na njih nastopajo. »	-
Po treznem razmišljanju in upoštevanju razmere ter potrebe v naši občini, smo prepričani, da lahko mirne duše in s polnim zaupanjem glasujemo za Občinsko demokratično listo, ki ima najresnejši program in ljudi, ki bodo znali dobro upravljati našo občino. Za pokrajinski svet pa bomo volili tajnika Kmečke zveze Mirka Kosmi-no, ki ga vsi dobro poznamo
POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI
TRST - Ul. Moreri 7 Telefon šl 28373
v vse kraje, tudi v inozemstvo
P L E Š I V O
Odkar je bil podpisan videmski sporazum in so pri nas odprli obmejni prehod, je v vasi precej bolj živahno Posebno ob nedeljah- gre iz Krmina in okolice mnogo ljudi s propustnicami v Jugoslavijo, v Brda, kamor jih vabijo prijazne vasice in dobra kapljica.
Naročniki! KUPUJTE pri TVRDKAH, ki oglašajo v našem listu!
ŠTANDREŽ
Kot smo zvedeli, bo goriška občina končno popravila n tlakovala naš trg pred cerkvijo, za kar smo moledovali ze dolgo časa. Stroški za popravilo in asfaltiranje bodo znašali več ko tri milijone lir. Upamo, da bodo z deli začeli v kratkem in da se ne bodo zavlekla v nedogled, kot je bilo z drugimi javnimi deli pri nas.
Deževno vreme . je omogočilo rast zelenjave, posebno radiča, zelene, špinače in drugih pridelkov, ki jih prodajamo na tržaški in goriški trg, toda obenem je preprečilo o-stala dela, ki nas še čakajo na polju zaradi zapoznele zime.
Domače nogometno društvo •Juventina* je prejšnjo nedeljo zmagala proti močnemu nogometnemu klubu iz Krmina in si s tem zajamčilo varno mesto na lestvici. Danes bo-
IMPEXPORT
TRST, ULICA C BATT1STI STEV. 23-1 NAD. Tel. 44-20* - Telegr. IMPEXPORT - TRIESTE
UVAŽA: Vsakovrstni los, drva za kurjavo, gradbeni material
I Z V A Z A:
tekstil, kolonialno blago raznovrstne stroje
in
SKCIllIlilMO POOJIIJE IkVSAKOVRSTNE KOMPTNUCIIE
AVTOGARAŽA „Roiano
ii
THST • HUJ AN - UL. MOHEH1 ST. 1 — TEL. 15 Ml* privatno tel. 27-240 — (Zadnja postaja filobusa it. S) Prostori za parkiranje avtomobilov in motornih koles — Odprto i udi ponoči —
Prevoz potnikov z osebnimi avtomo. bi'i na vse kraje, tudi v inozemstvo
Mehanična delavnica in črpalka bencina AGIP
suviif: tunu in iikhnakda
OPČINE - Narodna ulica 48
PREDSTAVNIŠTVO motociklov „CI!V!/1TTI" in „ATALA« S temi motocikli §e f lahko vozi brez pa- * tenta in evidenčne tablice Dobite tudi nadomestne dele
TVRDKA
KNEZ UfALTER
NABREŽINA
vam nudi:
Šivalne stroje Singer Hadioaparate Philips Kolesa Legnano VVolsit in druga
Prvovrstne štedilnike, motorje in motorna kolesa ter nadomestne dele
Dalje sprejema naročilu in odpošilja omenjene predmete kot darila za Jugoslavijo po znižanih cenah
INFORMACIJE se dobijo pri Knezu VValterju Nabrežina, tel. 22-522 in pri Rebuli v Trstu Ui. Torrebianca 12.
UPRAVA TRILETNE VIŠJE SOLE 7A MEDICINSKE SESTRE V LJUBLJANI, Trg
Revolucije 18, razpisuje vpis v I. letnik.
Pogoji za sprejem so: 8 razredov gimnazije z maturo ali diplomski izpit srednje strokovne šole, starost do 24 let, telesno in duševno zdravje. Kandidatinje naj vlože kolkovane prošnje na upravo šole do 15. ju-lija 195(j. Prilože naj maturitetno spričevalo, rojstni list, zdravniško spričevalo, življenjepis, potrdilo o nekaznovanju. izjavo kdo jih bo vzdrževal -v času šolanja. One kandidatinje, ki so bile že v službi naj prilože tudi potrdilo in oceno službenega starešine. Pred pričetkom pouka bodo vse kandidatinje zdravniško pregledane. Sola ima obvezen studenstki dom.
II.
UPRAVA VIŠJE SOLE ZA FIZIOTERAPEVTE V LJUBLJANI, Trg Revolucije 18, razpisuje vpis v I. letnik dvoletne šole.
Pogoji za sprejem sc 8 razredov gimnazije z maturo ali diplomo srednje strokovne šole, starost do 24 let, telesno in duševno zdravje. Kandidatinje naj vlože kolkovano prošnjo na upravo šole do 15. julija 1958. Prilože naj kolkovane priloge; maturitetno ali diplomsko spričevalo, zdravniško spričevalo, rojstni list, življenjepis, potrdilo o nekaznovanju ter izjavo, kdo jih bo vzdrževal v času šolanja. One kandidatinje, ki so bile že v službi naj prilože tudi potrdilo in oceno službenega starešine. Prošnje se pod razpisom I. in II. kolkujejo s 30,— din in 20- din v gotovini za občinsko takso. Za rešitev se priloži kolek za 150,— din >n 75. din v gotovini ža občinsko takso. Priloge morajo biti kolkovane s 25.— din.
III.
UPRAVA SOLE ZA MEDICINSKE SESTRE V CELJU, razpisuje vpis v štiriletno šolo.
Pogoji za sprejem so; dovršena nižja gimnazija, starost 18 do 24 let, telesno m duševno zdravje, opravljen sprejemni izpit. Kandidatinje naj vlože kolkovano prošnjo na upravo šole do 15. junija 1958. Prilože naj spričevalo,	rojstni	list,
zdravniško	spričevalo,	živ-
ljenjepis, potrdilo o nekaznovanju, izjavo, kdo jih bo vzdrževal v času šolanja. One kandidatinje,	ki
so bile že v službi naj prilože potrdilo in oceno služ-b.ejrega starešine. Sprejemni izpit iz slovenskega jezika, matematike in prirodopisa (nauk o človeku in splošna higiena) bo dne 20. in 21. iuniia >958	U'
junija 1958 ob b. uri zjutraj. Sola ima obvezen dijaški dom.
IV
UPRAVA ZOBOTEHNIC-NE SREDNJE SOLE V LJUBLJANI, razpisuje vpis učencev v I. letnik štiriletne šole
Pogoji za sprejem so; dovršena nižja gimnazija, sta-rot 14 do vključno 16 let, telesno in duševno zdravje, opravljen sprejemni izpit.
Kolkovane prošnje za pripustitev k izpitu naj kandidati vlože osebno ali po pošti do 9. junija. Prošnji naj prilože zadnje šolsko spričevalo, rojstni list, zdravniško spričevalo, podpisano izjavo, zdravstvene ustanove ali podjetja, ki jih bo vzdrževal. Sprejemni izpiti iz slovenščine, matematike in preizkušnje sposobnosti za stroko se bodo pričeli ob 7. uri zjutraj 12. juni-
ja 1956 in bodo trajali tri oni v prostorih Zobotehnič-ne srednje šole, Lipičeva 1
(vhod iz Zaloške ceste 2). Sprejeti bodo kandidati, ki bodo bolje izpolnjevali sprejemne pogoje. Sola ima dijaški dom za omejeno število dijakov.
V
UPRAVA SOLE ZA BABICE V LJUBLJANI, Slaj-merjeva 3-a razpisuje vpis v I. razred dvoletne šole.
Pogoji za sprejem so: dovršena nižja gimnazija, o-ziroma osemletka, starost dovršenih 18 — 24 let, telesno in duševno zdravje, o-pravljen sprejemni izpit. Kandidatinje naj vlože kolkovane prošnje za sprejem do 20. junija 1956 na upravo šole. Prilože naj kolkova-r.e priloge: spričevalo o dovršeni nižji srednji šoli rojstni list, zdravniško spričevalo, življenjepis, potrdilo o nekaznovanju, potrdilo in ocena službenega starešine, če so bile že v službi. Kandidatinje, ki izpolnjujejo pogoje za sprejem v šolo naj se zglase brez predhodnega obvestila k sprejemnemu izpitu iz slovenščine in računstva, ki bo 28. junija 1956 ob 8- uri zjutraj v Soli za babice v Ljubljani. Hkrati bodo zdravniško pregledane. Sola ima internat.
VI.
UPRAVA SOLE ZA BOL NICARJE V MARIBORU, Magdalenski trg 5 razpisuje vpis v enoletno šolo.
Pogoji za vpis so. dovršena nižja srednja šola, starost 18 do 24 let. telesno in duševno zdravje, o-pravljen sprejemni izpit. Sprejemali se bodo tudi moški. Kandidati naj vlože kolkovano prošnjo za sprejem do 5. junija 1956, prilože naj kolkovane priloge: spričevalo, rojstni list, zdravniško spričevalo, življenjepis, potrdilo o nekaznovanju, potrdilo in oceno službenega starešine, če so bili v službi. Sprejemni izpiti iz slovenščine in matematike bodo 21. in 22. junija 1956 ob 8. uri, hkrati bodo kandidati-nje zdravniško pregledani. Sola ima internat.
VII.
UPRAVA SOLE ZA BOLNIČARJE NA GOLNIKU razpisuje vpis v enoletno šolo.
Pogoji za vpis so: dovršena nižja srednja šola, starost 18 do 24 let, telesno in duševno zdravje, opravljen sprejemni izpit. Kandidatinje naj vlože kolkovane prošnje za sprejem na u-pravo Sole za bolničarje pri specialni bolnici za pljučno tuberkolozo na Golniku Jo 20. junija 1956. Prilože naj kolkovane priloge; spričevalo o dovršeni srednji šoli, rojstni list, zdravniško spričevalo, življenjepis, potrdilo o nekaznovanju, potrdilo in oceno službenega starešine, če so bile že v službi. Sprejemni izpiti iz slovenščine in matematike bodo 28. in 29. junija 1956 ob 8. uri zjutraj v Soli za bolničarje na Golniku.
Po sprejemnem izpitu bo obenem zdravniški pregled.
HM 5»
■.v.-::’:-	•
Briščiki so mala vasica m«1 Prosekom in Malim HeP■
Vas ima le 3» hišnih štev« in okoli 130 prebivalcev, zahajajo v edino Sos1‘ se poslužujejo prav ta dine trgovine. Večina	,
nov	se	preživlja	s
stvom in živinorejo, teri	pa	odhajajo	vsa
na delo v Trst ali P» _»’	,
nje vasi. Briščiki spadajo P« zgonlško občino. o,roci7 0. dijo v otroški vrtec v « nik, osnovno šolo pa o jejo	na	Opčinah.	Lis»
mokratične enotnosti p -v svojem programu . tev	nove šole v	BrBW
kar bi bilo seveda otr in staršem v veliko
V razpisih za šole od št. III do Vil. se prošnje kolkujejo z din 30,— in 20.— din v gotovini za občinsko takso. Priloge morajo biti kolkovane z din 25.—.
Za študijsko podporo naj interesenti za sprejem v višje, srednje in nižje medicinske šole zaprosijo na tajništvo Sveta za zdravstvo in socialno politiko pristojnega OLO ali pri upravah zdravstvenih zavodov ali večjih podjetjih.
Briščiki so prijazna Vasica, ki posebno pomladi in poleti privablja številne domače in tuje izletnike. V neposredni bližini vasi je namreč znamenita jama, ki je vsakomur in ob vsaki uri dostopna. Komaj pred dnevi so v jamo napeljali električno luč, ki nadomešča nekdanjo razsvetljavo s karbidom. Do jam« je iz vasi ie nekaj minut hoda, kamor spremljajo obiskovalca domači vodiči.
Jama Je znana PffdvS,**
zaradi svoje obširnosti m bine. V njej lahko 0 pDike lec občuduje krasne in vse ostale kraso ^ ^ zemeljskega sveta. jj(l
bila jama odprta
ko j« v vas prišlo 1
«w	» »na *"* „nv JA'
Tržačanov in okoli**00 • ^ mo je takrat °skrbova .0 žaško planinsko »“V pre-šele leta 1924 Je oprav vzel CA1. Ko je ?■“ prvič dostopna občin ^(|j
v domači gostilni pi| tl .	o*®"...
za goste dve teleti, kilogramov rib in » vetefJ
vi»a’
iztočili.
„0glasov ne plačuje trgovec, ki oglase naroča in tudi ne kupec, ki pri tem trgovcu kupuje. V resnici plača oglase konkurent, ki sam ne oglaša."
(Herbert Ctiaon)
AVTOPREVOZNlSKO podjetje
FRANC LIPOVEC
usakovrstni prevozi
z osebnimi luksuznimi avtomobili Fiat 1400 za tu in inozemstvu GAHAZA:
Ul. Timeus 4, tel. 90-296 STANOVANJE:
Ul. F. Severo 6. tel 33-113
Ribarič Ivan
1MPORT ♦ EXPORT
VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV
TRST — ULICA F. CHISP1 14 — TEL. 93-S02 ULICA DELLE MILIZ1E II — TEL. 96-510
OGLEJTE Sl RAZSTAVO
OP 26. V. - 3. VI
V LJUBLJANI
Urbanizem, arhitektura, tehnika, ekonomika in kultura stanovanj!
Stanovanjska oprema, električni stroji za gospodinjstvo - gradbeni materiali
S5 °/a popust na železnici
Raaatavnl proator! s Poučno- propagandni dol i Palača ,,GRADISA” . Iltova 10
Komenolalnl dol t Goapodarako razatavličo Ljubljana, Titova so
Iz Briščikov v Mali Repen vodi še kar dobra pot. Toda občinska uprava je začela to cesto vseeno popravljati in ob straneh postavljati nove obcestne zidove. To je bilo potrebno predvsem zaradi tega, ker je to edina zveza med Briščiki in Malim Hepnom ter se po njej usmerja ves promet v notranjo«* zgoniške občine.
' A
Vsako jutro, -ali grdo vreme, £
mi'1
ce iz Malega
JO v UICSIO «.	■
ga tržaške gospod1" odkuF dobre kvalitete ra ^ (*staV7 jo. Skoda, da seavt	j
Ija kakih 500 m *«d, ^ kar je neprijetno - pikanja v dežju in bi bilo, ko bi va postavila na	(jo®
čakalnico, s cinl*T,eglk činom močno usl
Ko se mlekarice vrnejo iz Trsta domov, se zanje začne šele pravo delo. Najprej morajo oprati posode in Jih dobro posušiti, kajti še posebno v poletnem času se kaj rado zgodi, da če posoda ni čista, se mleko v njej pokvari in tako zbogom še tisto malo denarja, ki si ga mlekarice z velikim trudom prislužijo. Kakor vidimo na sliki, so posode že oprane In se sušijo na soncu. Gospodinja pa Je že prijela za delo v hiši in ne bo odnehala do poznega večera. Zjutraj pa zopet v mesto...
: ■	y
Tudi Mali
ime. Šteje •>’	,5	pr*',,n"
in ima okoli	y iš j
cev, ki »o	_	vef F
bližnjih vaseb v,Ba 1» f kmetje. Prld*‘osebn» £ Č precej dober. *	.	j*
„P,e„oJ črno vino, « podobno kraftk sadja je «^,n>> krompirja, (>io1L p0u J*
V MMeib neP g
ne. V Malem ‘ taS"-^ sebno lepo v ‘ je vse zeleno » ^le® va pozib»va
fpIHii
«1
S
it
JOUVET
Skozi okno je gledal si-nebo in dež, ki je dro-na opustelo cesto. Sleherno nedeljo je bila če-puščobna in malce ‘Mostna. Nikjer ni bilo °«ok, ki bi se zbirali, i-sfali, kričali in razgrajali. Zdelo se mu je prav, ^prav je trpel zaradi te-sM Potem je vprašal ženo:
'Ali je že kava?«
. zena je bila videti zamena.
. 'Toda ta je danes že ‘"•tta,* je rekla.
Bežno jo je pogledal in Pptem ko je imel skodeli-ii^Pred seboj, je tiho de-
'Prav imaš*.
Bedel je ob radiu in sltal: glasba, običajna re-; Tnttaža z nogometne tek-®e, pogovori in tuji gla-r)vl. nemški, francoski,
, ptanjepolitični komeri-
‘ah neka pevka... ...........
Morda ni niti sam ve-?el. kakšnega sporeda si in prsti so kar na-f>reJ živčno in nepotrpežljivo vrteli gumb. Konč-?? pe je ustavil na valu, je prenašal iz Anglije “Ppred narodnih pesmi južnoameriških domači-in poslušal, ker ga je prevzela neobičajnost, ,°Plota in privlačnost. Ta-?.° je začel razmišljati o •‘Mih daljnih deželah *ed dvema oceanoma: ■"azil j a, Paragvaj, Argen-SjPa, čile, Bolivija, Peru ? naprej vse do malih jintilov. Pred leti je či-al o tistem delu sveta ® sedaj si je poskušal ob ijtinu glasbe oživiti opis. Judi nekaj prijateljev je i^el tam, v Trinidadu v ““rtibi in Recifu. Več po-ffbia so imeli kot on in so si iskat boljšega rejenja. Kdo ve, ali so
® našli.
.Ko je glasba utihnila, le Pregnal podobe, ki jim *°nec konca ni verjel in *Scel je zopet misliti o vjojih, resničnejših in «človeških» rečeh.
Kot da se je čas usta-'* v tistem popoldan-dežju med golimi -,evesj in na tihih ce-Večerja bi poživila bovanje; tedaj bi otro-za mizo pripovedovali iivseinah v .filmu,
1 so ga videli. Filthi-dki ' gledajo, je vedno pu-blovski, s kavboji in gA*čekožci:	Buffalo Bill
J* Rdeči oblak, prvi več-K® nepremagljiv, drugi 'Seno v vojni. Običajni Jsstern, ki ga ponavljajo iCjiečke, ki se še niso o-l^sli domišljije svojih
.Antonija je molčala in ‘Vala majico. Sedaj jo je !ebal; postarala se je, ]'®da je bila, brez smehlja na obrazu. Za trenu-3 se je rad spominjal ?'ade, komaj poročene, se mu je lahko vrgla „?rog vratu, se smejala A niču in ko je bila j.^no pripravljena verje-v jutrišnje čudeže. ^Čudeži, ki jih ni bilo ni*
, K in ki jih sedaj ni več ‘^jala.
v”edel je, da je ni predal, čeprav ji je pod-?vestno vzbujal upanje, i? bo postal pomemben i„?vek z zelo ugodnim poljem.
jSeclaj pa je bila tam ob J^ci in poskušala že tret-zašiti Elizino jopico, h* bi cim dalj odložili *fup nove ln varčevali. Kekla mu je: «Za kakš-urico bi moral leči, he ti bo težko ponoči*.
I (jjAda pričakal je ve-
ia zvečer
— ob njej, redkobese-• vse dokler se niso KT^ili otroci iz kina. Se-l^edaj se je malce raz-
uredništvo je šel, ko s deževalo in sedel j kronist je bil — za svo-hiizo. Ni se mu dosti 'ilo. Pogledal je na devet je že minila.
H
Aboidne se je nabralo v Ac; precej huda pro-h. ma nesreča, neka slavji. .igralka je potovala h °2i mesto, neki posla-je imel konferenco, $ kaj aretacij in še kak-(vi1 droben dogodek. Za-je pisati naslove, ne-, °l.ien zaradi hrupa, ki t^.brihajal iz športne ru-0 'Ae, kjer so bili ob ne-'lah vedno številni. jAfkrog enajstih so iz u-za športno stavo h??ročili. da je nekdo v »JvMu uganil vseh tri-o’st izidov . nogometnih jAetn. Namesto podpisa A tablici športne stave tl je bil le nekakšen sa-W,®en motto; višina do-še ni bila znana, v tovo pa je bilo, da ni °gla biti majhna.
EJELI SMO
^"tarski list — Številka Glasilo Sumarskog dru-
' . Mr Hrvatske,
Milan
Androjič i\l>U ‘n uprava; Zagreb, “bičev trg St.: U.
urednik Uredni-Ma-
Zapisal si je tisto duhovičenje namesto podpisa, številko tablice in kje je bila tablica oddana.
O polnoči mu je telefoniral vratar, da so pri vhodu srečni dobitniki. Rekel mu je, naj jih spremi v njegovo pisarno in potem jih je nekaj časa opazoval. Dva mladeniča sta bila in dekle, vsi med dvajsetim in petindvajsetim letom, rdeči v obraz in očitno popolnoma iz sebe. Želeli so vedeti, koliko so dobili.
«Počakati morate,* jim je rekel, «nismo še obveščeni*.
Rekli so mu, da se vrnejo okrog ene.
Svoj posel je poznal in ni jih pustil prej, dokler si ni zapisal njihovih imen, poklic, stanovanja, kdo izmed njih je izpolnil tablico, zakaj so skupaj igrali in druge drobnarije.
Ko je ostal sam, je napisal novico z ugasnjeno cigareto v ustih, potem pa je začel, ne da bi sam želel, premišljevati, ali je imel tudi sam kdaj vsaj malo sreče v življenju, nepričakovane sreče, take kot da je padla iz neba. Soba je bila zakurjena, toda začutil je, da ima roke in kolena mrzla. Premišljeval je, s kolikšnim veseljem bi sprejel veliko vsoto denarja, da bi ga dal ženi in otrokom, tudi misliti o tem Je bilo lepo in ga je razveseljevalo; potem pa se je zopet še močneje povrnila grenkoba.
Kurir mu je prinesel zadnje novice časopisne agencije s sporočilom direkcije športne stave: vsi tisti, ki so uganili trinajst rešitev, so dobili po 22 milijonov.
Zmagovalci so se vrnili; od vznemirjenosti so bili bolj rdeči v obraz.
»Čestitam*, jim je rekel «dobili ste dvaindvajset milijonov tri sto tisoč...*
Ko Jim je to rekel, je začutil v sebi majhno bolečino, kot nekakšno srčno slabost.
Dvaindvajset milijonov. Oni so z.ače]i kričati, objeli so se in poljubili. Rekli so mu mnogo reči, kf jih ni razumel, zmedeno so mu stiskali roki in spet kričali od sreče, kot bi bili ob pamet, da bi si odduškali za nekaj ur dolgega pričakovanja.
Potem je dekle nekaj reklo s smehljajem na u-stih in eden od njiju je naglo odšel. Ko se je spet prikazal, je imel v rokah steklenico šampanjca in jo položil na kronistovo mizo. Končno so odšli in skoraj so potihnili njihovi glasovi.
Dvignil se je 1n šel k oknu: zunaj je še vedno deževalo: kmalu bo odšel tudi on in bo hodil po opustelih cestah do svo-jesa doma v predmestju.
Ko je potem odhajal, je pogledal za hipec steklenico, ki je bila še vedno tam, kamor so jo postavili.
Toda ni se je hotel dotakniti.
Hudožestveniki v Ljubljani Dramsko pozorište v Moskvi
Te dni bo gostoval v Ljubljani Moskovski hudože-stveni teater in sicer s Tolstojevimi ((Sadovi o-mike« in s predstavo, ki nosi naslov ((Koncertna predstava«, ki jo pa sestavljajo odlomki iz Tolstojeve «Ane Karenine« in Gogoljevih «Mrtvih duš«. Brez dvoma je za Ljubljano, ki je sicer že itak tako bogata na kulturnem življenju, gostovanje moskovskega hudo-žestvenega teatra velik dogodek. Moskovski hudože-stveni teater pa je že delj časa na turneji po Jugoslaviji in je dal v Beogradu vrsto predstav v beograjskem «Narodnem pozori-štu« in na Kolarčevi univerzi. — Moskovski hudo-žestveni teater se je predstavil beograjskemu občinstvu 12. maja s «Tremi sestrami« Čehova. Gledališki kritik beograjskega, dnevnika ((Politika« je v svoji dolgi oceni o delu samem in o predstavi pisal med drugim sledeče:
((Predstava «Treh sester« je pokazala v igri vidnih sovjetskih umetnikov ono realistično mojstrstvo hudo-žestvenosti, ki je že zdavnaj postalo pojem v gledališkem jeziku vsega sveta.
«Ena od vrhovnih vrlin hudožestvene igre, predvsem v delih Čehova — piše ((Politikin« kritik — je prav gotovo v harmoničnem skladu celote, v discipliniranem podrejanju osebnih izrazov vtisu, ki ga zapušča skladno tonsko in vi-zuelno sestavljena kompozicija. Umetniki, kot na primer Tarasova, Je lanska, Ste-panova, Puzirova, Georgi-jevska, Stanicin, Orlov, Li-vanov, Gribov i drugi, so uspeli dati avtentične psihološke posebnosti likov, ki so jih tolmačili. Sigurnost in doslednost v tolmačenju, loženjih in zunanjih izraziti notranje bogastvo v razpo-so dajali vtis živih, neposredno iz življenja vzetih avtentičnih likov«
Hudožestveniki so v Beogradu, poleg «Treh sester« Čehova prikazali še Pogodinovo ((Kremeljsko u-ro« in Tolstojeve ((Sadove omike« ter na Kolarčevi u-niverzi prireditev z naslovom ((Koncertna predstava«.
V času, ko se jugoslovanskemu občinstvu predstavljajo najboljši sovjetski gledališki umetniki, gostuje v Moskvi jugoslovansko' dramsko gledališče. Gostovanje jugoslovanskega dramskega gledališča v Moskvi tudi zanje upravičen uspeh, saj je vzbudilo zanimanje moskovskega gledališkega občinstva, gledaliških delavcev in kritikov. Moskovski časopisi objavljajo kritike o komediji Marina Držiča «Dundo Maroje« in poudarjajo, da je predstava uspela.
Narodni umetnik ZSSR Zavadski piše o Držičevi komediji v ((Literaturni ga-zeti« in trdi, da nepoznavanje jezika gledalcev ni motilo pri užitku ob nadarjeni igri jugoslovanskih umetnikov. — Zavadski posebej hvali dobro igro Mire Stu-pičeve, o kateri pravi, da je «mojster pri svojem delu,« prav tako pa omenja tudi simpatično igro Ane Paranos. Med igralci Zavadski posebej hvali Viktorja Starčiča in Dejana Du-bajiča.
Nastop najmlajših
iz sole Glasbene Matice
Pretekli teden v četrtek je pripravila šola Glasbene M"tice četrti letošnji nastop slojih gojencev, ki so se ga udeležili številni starši in sošolci nastopajočih. Produkcija je imela namen prikazati predvsem napredek najmlajših, za zaključek pa so nastopili tudi nekateri iz višjih letnikov.
Prav ganljivo je bilo videti malčke, ki so komaj prestopili prag osnovne šole, kako se že poglabljajo v prve osnove glasbene umetnosti. Tehtnejšo sodbo o slednjih je težko izreč i, a lahko že opazimo pri nekaterih poudarek na tehnični plati pri drugih pa izrazitejši smisel za muzikalno podajanje. Vsi pa so bili skrbno pripravljeni.
Izmed najmlajših pianistov so nastopili: Tavčar Jadranka, Terčon Marija, Ru-dež Anica, Kuret Magda, Zajec Breda, Brezigar Bojna, Hreščak Tanja, Pahor Nadja, Boštjančič Vasilija, Šlibar Neva, Možina Primož, Uršič Žarko in Tuta Igor. Na uioiini so pokazali svoje znanje mali Pertot Danilo, Prinčič Tanja, Furlan Maja, Hrvatič Žarko in Premru Sergij a s harmoniko so se uueljauili Stepančič Ivo, Mihelič Milan in Morelj Pavel,
Izmed starejših gojencev pa so se tokrat predstavili Oblak Vera — klavir štiri-ročno z Bjekarjem Aleksandrom, Adamič Riko, Možina Maja (samostojno in štiri-
ročno z bratcem Primožem), Runtič Breda, Nardin Bogdan ter za zaključek Bizjak Laura, ki zares mojstrsko obvlada harmoniko na kateri je zaigrala znani Ples iz Gotovčeve opei% ((Ero iz o-nega sveta«. Pri klavirju sta spremljala Ščuka Marta in Hrvatič Mario.
Nastop gojencev je ponovno potrdil pomen osrednje slovenske glasbene ustanove in njene glasbene šole v našem kulturnem življenju a obenem je dal zadoščenje požrtvovalnemu delu profesorjev, ki so gojence pripravili za nastop.
N. Gorbunova pravi v ((Sovjetski kulturi« o Držičevi komediji, da je to predstava, polna življenjske radosti. Predstava je — tako piše — postavljena na tak način, da gledalci, čeprav ne poznajo jezika, razumejo vse, kar se na odru dogaja. Jožo Lavrenčič kot Pomet izvrstno obvlada dikcijo in kretnjo, je neposreden in ima visoko razvit komedijski temperament. «Dundo Maroje« je pokazal, da jugoslovanski igralci posedujejo popoln smisel za
slog, žanr in organski občutek za mpro. Mira Stupica. kot piše list, je dosegla velik uspeh pri moskovskih gledalcih. Gledalci so navdušeni tudi nad epizodno vlogo Viktorja Starčiča — Sabija. ((Sovjetska kultura« dodaja, da je Viktor Star-čič krepko in iznajdljivo pokazal svoj talent. — Jugoslovanski umetniki imajo izreden občutek za humor, plastičnost in obliko. Zahvaljujemo se — zaključuje Gorbunova — jugoslovanskemu kolektivu z režiserjem Bojanom Stupicom na čelu za zadovoljstvo, ki nam ga je priredil s tem, da
nas je seznanil s staro igro v sveži in sodobni uprizoritvi.
V časopisih so se pojavili tudi prvi odmevi na «Je-gora Bulicova«, t. j. drugo delo, ki ga je Jugoslovansko dramsko gledališče u-prizorilo na gostovanju v. Sovjetski zvezi. Narodni i-gralec Zavadski ocenjuje v «Izvestjih»	predstavo kot
interesantno ter poudarja, da je jugoslovansko dramsko gledališče uprizorilo to dramo Maksima Gorkega na umetniško	izviren način.
Predvsem omenja igro Milivoja Zivanoviča ter pravi, da je ustvaril tragično vlogo, ki raste iz dejanja v dejanje. Hkrati pa Zavadski misli, da bi bilo treba v «Jegoru	Boličovu« bolj
podčrtati njegov protest, kot pa njegovo propast, ter meni, da je Jugoslovansko dramsko gledališče preveč poudarilo bolezen ter fiziološke momente.
Zavadski se pohvalno izraža o igri Viktorja Starčiča kot popa Pavlina. Na koncu piše, da	je Jugoslovan-
sko dramsko gledališče pokazalo zanimivo pomembno in vznemirljivo predstavo.
} i
»...p
,	*	i
rm'* t
Kakor smo zadnjič pisali, Je ameriški pisec Hoffman, ki je v svojem delu o pravem avtorju Shakespearovih del, ki naj bi po njegovem bile Marlowove, pogorel. Tu ga vidimo pred Marlowovim grobom, ki je bil prazen: in v njem ni našel ne Marlowovega trupla, ne rokopisov
Miško	K
SLOVENSKO SLOVSTVO JE DOBILO NOV HOMAN
«Zemlj a se z nami premika«
Eden najplodovitejših slovenskih pripovednikov Miško Kranjec je dal slovenskemu bralcu novo delo, in sicer sodobni roman ((Zemlja se z nami premika«, o katerem je Ciril Zlobec v svoji oceni napisal med drugim sledeče:
«Najnovejši roman Miška Kranjca, ((Zemlja se z nami premika«, pomeni v naši sodobni prozi najbrž dokaj več kot to, kar v običajnem, recenzentskem jeziku označimo za ((razveseljiv pojav na našem knjižnem trgu«; mislim, da se ne motim, če zapišem, da je to eno najboljših Kranjčevih del in da sodi med najbolj uspele prozne tekste povojne slovenske literature«.
«Za slovensko kakor tudi za druge jugoslovanske književnosti v tem prvem povojnem desetletju velja neka, ne preveč laskava značilnost:	najboljši	teksti
so hili napisani na teme iz življenja in razmer med o-bema vojnama, ali kvečjemu, na temo naše revolucije; povojno življenje — vsaj kar zadeva roman — je našlo sorazmerno le malo o-blikovalcev, pa Se ti niso na tem področju zabeležili vidnejših uspehov. Začudo redki so dobri teksti, ki bi jih lahko z vso upravičenostjo imenovali; sodobni roman. Vsaj kar zadeva vsebino. Miško Kranjec je na tem področju morda med vsemi še največ poskušal. Njegova pot sicer ni bila posebno lahka, vendar pa je prav s tem svojim romanom dokazal, da težave na tej poti niso bile močnejše od njegove volje in kar je najvažneje, tudi ne od njegovega peresa.
«Zemlja se z nami premika« je prav gotovo naš najsodobnejši roman. Je živ kos našega, sedanjega življenja, življenja, kakršnega v resnici živimo in občutimo, polnega lepih idealov in načrtov in prav tako polnega tisočerih težav, težav zunaj nas in v nas samih. Pisateljev odnos do tega življenja, do našega časa in sodobnega človeka, je v romanu tudi za bralca jasen. Označujeta ga dve spoznanji: neizbežnost poti vse prej ko lahka. To je pisateljev nazor v tem romanu in v znamenju teh dveh dejstev živijo in se borijo tudi Kranjčevi junaki, nekateri zavestno, drugi topo vdani v nenapisane, a zato nič manj silovite zakone življenja, E-ni bi radi razvoj pospešili, drugi pa bi ga radi zavrli, če že ne zaobrnili življe-
nja nazaj. Toda čas je moč- I izrazito poetična figura je nejši od enih in drugih: prvi obupajo ali se umaknejo z barikad, čeprav nekateri samo začasno in le na pol, drugi pa z razočaranjem spoznavajo, da se nekaj vendarle spreminja, da ni mogoče stvari zaustaviti in jih zaobrnili nazaj, v stare kolesnice. Toda to spoznanje ni plod akademskega razmišljanja, do njega se eni kakor drugi do-kopavajo počasi, v ognju razočaranj, dvomov, težav in krivic. Svet se krči v nekem velikem, veličastnem, a morda prav zato bolečem spopadu tistega, kar je bilo, kar je in kar še ni, a čutimo, da prihaja, da mora priti. Krvava vojaška revolucija je mimo, začenja se nova, dolgotrajnejša in v nekem smislu še težja:	duhovna revolucija«.
In v tem okviru se gibljejo in živijo Kranjčevi junaki. Ta je bivši proletarec in revolucionar Naci Koudila, ki se iz politične funkcije — bil je sekretar partije v Favnah — in u-pravne službe — bil je uradnik na okraju — vrača spet na kmete in preživlja močne notranjo borbo v strahu, da ga ne bi zemlja vrgla iz tira kot bivšega zavednega borca proti nazad-niaštvu in konservativni miselnosti.
Tu je njegova žena, bivša redovnica, ki še vedno preživlja težke notranje borbe, njen oče Raj, ki ne more razumeti hčerinih duševnih težav, ker mu je dedič in potomec na posestvu vse več kot njena čustva in duševna razdvojenost, so nadalje še mnogi drugi liki in osebnosti iz vsakdanjega življenja.
((Vrednost in privlačnost Kranjčevega romana — piše Zlobec — pa ni samo v smislu za objektivnost, v tej pravičnosti do vseh, pač pa tudi in predvsem v tisti sugestivni moči, ki daje vsemu temu življenje in ki je polna vsa knjiga.
V Kranjčevem romanu ni negativnih in pozitivnih junakov, so le bolj in manj pozitivni, ali obratno:	le
bolj in manj negativni, vsak ima nekaj dobrega in kaj slabega. Vsak med njimi je človek. Vsi so postavljeni v svet, ki je naš, sedanji in resničen. Vsi žive svoje vsakdanje življenje in se bore za svojo pot in svojo podobo. In vendar je vsaj v nekaterih od teh ljudi nekaj nevsakdanjega, nekaj poetičnega, nekaj, kar je vanje iz svoje duše dahnil pisatelj sam. Taka
».V,AW.wA-.. A .
Profesorji in dijaki glasbene šole Glasbene Matice v Trstu
Lebarjeva Bariča, simbol mladosti sanj in poštenosti, simDol duhovne in telesne lepote. Njena srečanja z Nacijem, njena ljubezen do njega, to so morda najlepši in najsugestiv-nejši pasusi v romanu. In vendar naj takoj tu poudarim, da tudi tako poetična figura, kot je Bariča, ne učinkuje niti najmanj zlagano, papirnato. Tudi Bariča je živo bitje, navezano prav na ta naš čas in samo na naš čas, za poezijo, ki jo govori, ki izžareva iz nje, bi mogli reči, da je s pisateljevo pomočjo konkretizirano in oživljeno v njej vse tisto, kar je sicer njeno, kar v njej živi, a se nekako popolno ne zaveda, pisčtfelj ji je samo pomagai spregovoriti, izraziti svoja čustva. Zato je njen lik vendarle zelo prepričljiv, topel in poln življenja. Polnokrvna figura je tudi stari Raj, morda najboljša podoba slovenskega kmeta v sedanjih, povojnih razmerah, čeprav je tudi v njem nekaj več kot kmečka modrost, tudi v Raju je nekaj pisatelja, ki je bolj ali manj pričujoč tudi v drugih junakih. Včasih morda celo nekoliko preveč, saj je edino, kar nas tu pa tam malo moti, prav ta,
kdaj pa kdaj preočita pisateljeva prisotnost predvsem v razgovoru osrednjih likov romana«.
Posebno oceno bi v Kranjčevi knjigi zaslužili številni opisi narave, njegovi o-pisi zemlje, živali, kmečkih opravil in, ne na zadnjem mestu, tistega tako značilnega duha domačnosti v opisih kmečkih gospodarskih prostorov. In zemlja sama, ta v Kranjčevi knjigi živi in rekel bi skoraj: čuti in reagira prav tako kot človek. Med umetniško najmočnejša mesta v romanu sodijo prav opisi bratve, pobiranja koruze, pobiranja krompirja, opis kmečkega dvorišča in pomladnega viharja. Polni pesniške lepote sta tudi obe osrednji, vezni poglavji «Pesem njemu« in «Pesem njej«, čudovita slika prebujenja in vrnitve Nacija in Rozike na Rajev dom, k zemlji«.
«Res je, ko sem prebiral najnovejši roman Miška Kranjca, sem se ustavil tudi ob stvareh, ki niso tako popolne in lepe, toda celoten vtis, ki ga v nas zapusti prebrana knjiga, je prav gotovo tak, da se človeku res ne da, da bi se ukvarjal z njimi. Kdo bi gledal na nekaj orumenePh ali odpadlih listov, ko pa je drevo še vse v zelenju in cvetju?«
Naš tedenski
pregled
Ob vrnitvi v Pariz je francoski zunanji minister Pineau, ki se je na poti iz Moskve ustavil tudi v Pragi, ponovno poudaril, da so razgovori s sovjetskimi voditelji bili zelo plodni in da se od njih pričakuje nadaljnji razvoj v smeri izboljšanja mednarodnih odnosov. V proces splošnega pomirjenja spada tudi vabilo treh severnih držav — Švedske, Norveške in Danske — Bul-ganinu in Hruščevu, naj bi uradno obiskala njihove države, Te dni pa je Sovjetska zveza povabila šefa vrhovnega štaba letalstva ZDA Tvnnmga in druge visoke člane ameriškega letalstva.
in načrte prilagojujejo temu gledanju. To se jasno zrcali tudi v govoru, ki ga j« imel predsednik Eisenhotver na proslavah ob zaključku akademskega leta na univerzi Baylor v Waco. Eisenho-iver je sicer popolnoma pravilno poudaril, da se varnost ne more zagotoviti samo z orožjem, in je tudi izrekel upanje, da bodo gospodarsko močnejše države pomayale šibkejšim. Toda ves njegov govor se je vrtel okoli teze, kako naj »nekomunistični svet« vodi svojo nadaljnjo politiko, da se bo lahko uspešno upiral ((komunističnemu svetu«. V tej funkciji je poudaril, da se
naj se udeležijo letalske pa- «varnost ne more doseči
rade, ki bo 2i. junija v Mo skvi. Podobno vabilo je sovjetska vlada poslala tudi angleški vladi in jo zaprosila, naj bi poslala v Moskvo svoje letalsko odposlanstvo.
Medtem ko so v Londonu ugodno sprejeli to nabilo, in tisk poudarja, da mora vlada nabilo brezpogojno sprejeti, se v ZDA opažajo trn dicionalna običajna izmikanja in iskanja «skritega vzroka temu vabilu. Vendar pa objavlja danes sNetv York Herald Tribune« članek, v katerem predlaga izmenjavo obiskov med sovjetskimi in ameriškimi osebnostmi in poudarja, da bi »sistematično ameriško odklanjanje, da sprejmejo osebe z onstran zavese na obisk, utegnilo privesti do tega, da bi nekateri zatrjevali, da tudi Zahod ustvarja podobno zaveso«. V poučenih krogih se govori tudi, da je Sovjetska zveza predlagala obiske sdobre volje« s strani ameriške in sovjetske mornarice, toda ZDA So tudi ta predlog zavrnile, češ da je «za sedaj neizued-Ijiv«. Vendar pa je verjetno da bo delegacija ameriškega letalstva le odpotovala v Moskvo, kar bo vsaj deloma pri spevalo k zbližanju med ZDA in SZ, kajti med ameriškimi zahodnimi zavezniki se vsestransko opaža nezadovoljstvo nad ameriško politiko, ki v procesu splošnega pomirjenja zaostaja za ostalimi državami in ji s tega vidika grozi nekaka izolacija. Zato bo ameriška diplomacija konec koncev morala slediti sedanjemu toku, če ne bo hotela ostati osamljena.
Pri tem je treba še poudariti, da pot, ki vodi do pravega miru, ne bo kratka in lahka. Velik napredek v mednarodnih stikih, ki so ga dosegli v zadnjih letih, se nanaša predvsem na uveljavitev pojmovanja, da bi svetovni spopad pomenil katastrofo za ves svet, Končni cilj pa je ta, da zmaga stališče, da sleherno nasilje nosi v sebi nevarnost splošne katastrofe in da ga je treba odstraniti iz mednarodnega življenja. V sedanji prehodni dobi iz skladnega miru« v pravi mir se v določenih kro gih še ne morejo otresti blokovskega gledanja na nadaljnji razvoj mednarodnih odnosov, m vse nove predloge
Literarni poizkusi dijakov
slovenskega učiteljišča v Gorici
V drugem razredu slovenskega učiteljišča v Gorici so prišli pred dvema mesecema do koristne zamisli. Sklenili so izdati v obliki brošure ali lističa svoje literarne stvaritve. v. tem razredu imamo namreč nekaj dijakinj in dijakov, ki so se na tem področju uveljavili že tudi izven šolskega območja, Rečeno -* storjeno. Do sedaj so izdat že tri zvezke svojega lista, verjetno pa je, da bo do konca šolskega leta izšlo še kaj.
Razred je maloštevilen, zato je razumljivo, da zasledimo na straneh lista ena in ista imena. Prva številka je imela deset strani, druga zopet deset, tretja pa trinajst. List je tipkan na stroj, ima pa lepo izdelan ovitek — delo slikarske umetnice istega razreda.
Levji delež v tem listu im* C. Wanda, ki je objavila v prvi številki pet, v drugi tri, v tretji zopet pet sestavkov, C. Wanda objavlja pesmi in črtice. Ustavimo se najprej pri njenih pesmih-Prva njena pesem «Soči» je zelo lepa. Prikažimo le nekaj njenih verzov: «Neslišno poješ pesem — o naših gorah, — o skromnih vaseh — in naših ljudeh ...» Osebne impresije opeva v pesmi «Razbiti vrč«. Otroške spomine zasledimo v njeni pesmi »Pod oknom vnovič burje razsajale so«, spomine na Kobarid, na Krn in Matajur, na Nadižo. V pesmici «Materine pismo« moramo občutiti skupno s pesnico bol zaradi materine smrti, bol, ki preveva številna dela mlade pesnice. Na isti motiv se vrača v pesmi «Pogovor z materjo«. Vidi se, da teži materina smrt pesnico že vrsto let in da se nanjo vedno vrača. V tej pesmi pravi:	«Odšla si, —
pravili so mi ljudje — in oče onemel je, — tiho sklanjal u-
pognjene roke.« In še: «Zakaj si torej šla molče, — v pozdrav mi nisi stisnila roke?
— Povej mi, saj ne bodo vedeli ljudje. — Molčala bom
— in brez besed — kazala mi boš pot — v lažnivi svet.« Na materinem grobu pa je izpeta pesem ((Trinajst let«. Zopet enaka, skoro obupna otožnost. Preprosto motivike obravnava v pesmi »Vtisi iz pomladne noči«. V «Spevu» najdemo opevanje pomladi, v ((Otožnosti« je zopet opevana pomlad, a na nekak sanjav način. Pesem »Bežeči vozovi« je več ali manj slična ostalim pesmim te mlade avtorice. Mati in noč sta njeni glavni temi. vsa njena dela preveva pesimizem. ICljub temu pesimizmu se skriva v njenih delih močna osebnost, močna pesniška roka. Vidi se, da so njene misli kakšen krat še neurejene, a gotovi smo, da bo še daleč prišla, če bo nadaljevala po začeti poti.
Manj uspela se nam zdijo njena dela v prozi. «Moji spomini«, «Pravljica o zakladu«, »Privid« so dela. kjer skuša v prozi ponoviti ideje in motive, ki smo jih že zasledili v njenih pesmih. Edinole ((Pravljica o zakladu«, ki je vzeta iz beneške motivike, je bolj jasna, nam ne kaže otožnosti, nasprotno celo nekam vesela je.
Dober dar pripovedovanja kaže Jožica Peric, ki objavlja tri črtice: «Dekle in knjižica«, «V tuji deželi«, «Na Doberdobskem jezeru«. Prva je zelo lahkotna, druga pa je že bolj zrela, a nesrečna zgodba ni popolnoma prepričevalna. Zadnja črtica, ki govori o mladem hlapcu in njegovih željah, se nam zdi najboljša. Avtorica naj se torej ne obrača na zanjo pretežke motive, naj išče motive za svoja dela v preprostih, domačih stvareh in lju-
deh. Poleti bo imela brez dvoma mnogo prilik in bo lahko večkrat vzela v roke pero; zaradi tega pričakujemo od nje jeseni boljša dela.
Poleg teh dveh deklet objavljata nekaj del še dva dijaka Benečana. Viljem Cerno se nekoliko naslanja na Zupančiča v svi jem spisu »Daleč, nj daleč izven domovine«, zaslec m j pa tudi njegove lastne misli. Ta črtica je preprežena z narodnostnim in socialnim duhom. Skoro enako motiviko obravnava v drugi črtici z naslovom ((Slutnja«, le da je tu snov bolj domača in tudi bolj aktualna in realna, brez pato-sa, ki ga je precej v prvi. Obravnava namreč zadnji večer mladega izseljenca v krogu prijateljev in dekleta. Konec pa j* tragičen: mladeniča je zasulo v Belgiji, v rudniku. Pisatelj zaključuje: «Kot narasel hudournik tujina poplavlja in odnaša naše ljudi.« Naši ljudje pa čakajo in se bojijo . . .»
Ivan Tomazetič pa objavlja kratko poučno basen iz Beneške Slovenije «Osel in vol«. Tu se kaže vsa preprostost Benečanov.
Ob koncu še nekaj pripomb. V začetku vsakega spisa je označeno tudi ime avtorja. Bolje bi bilo, da bi bilo na prvem mestu ime, na drugem pa priimek in ne o-bratno. Sicer je to malenkost. Na vsak način moramo biti pobudniku lista in tistim, ki omogočajo njegovo izhajanje, hvaležni. Y takšnih listih se čuva narodna zavest, jutrišnji intelektualci se urijo v pisanju, mogoče bo iz njihovih vrst zrastel kak literat. Lepo pa bi bilo, da b ise lista oklenili vsi u-čiteljiščniki, da bi se list razširil in obogatel še z novimi prispevki novih sotrudnikov.
—emve—
samim orožjem«, ter je dodal, da je treba iti po poti, po kateri bo ((kulturna in gospodarska pomoč lahko pomenila povečanje moči, stabilnosti in solidarnosti svobodnega sveta«. Tudi ameriški tisk komentira Eisenho-iverjev «načrt« z besedami. eZnano je, da temelji noua komunistična ofenziva na ruski tehniki, na neizmernih naporih SZ, da se ustvari nepremagljiva vojska znanstvenikov in tehnikov. Eisen-hoiverjev načrt, če se sprejme u duhu, v katerem je bil predlagan, lahko predstavlja odgovor, ki se je pričakoval na sovjetsko ofenzivo«, ter dodaja, da temelji Eisenhoiverjev načrt na geslu: ((Ne oborožitev ne materialna blaginja nista zadostno sredstvo za zmago v hladni vojni ali pa za borbo v tekmovanju v miroljubni koeksistenci«.
Kljub takemu pojmovanju načel miroljubne koeksistence kaže vendarle razvoj v a-menški politiki pozitivne klice, ki bodo morale prej ali slej privesti do sprejema teze, ki jo je nakazal tudi francoski zunanji minister Pineau v svojem načrtu o pomoči nezadostno razvitim državam in ki so jo ponovno poudarili tako med razgovori maršala Tita v Parizu, kakor tudi med obiskom francoskih držarmikoo v Moskvi, da je potrebno to pomoč in sodelovanje organizirati v okviru Združenih na-rodov, prav zaradi tega, da se končno eliminirajo vsi o-stanki blokovskih zamisli.
Med najvažnejše dogodke v preteklem tednu spada vsekakor ostavka Mendes-Fran-ceu, ki je zapustil vlado republikanske fronte, ker se ne strinja z načinom, kako vlade izvaja svojo politiko v Alžiru, ali bolje rečeno, kako ln politiko izvaja rezident i.acoste. Vlada republikanske fronte ima v programu »pomirjenje« v Alžiru, da bi nato lahko izvedli volitve m začeli razgovore z izvoljenimi predstavniki. Istočasno pa je nameravala izvest• določene reforme. Men-des-France, ki se s tem programom sicer strinja, pa je vedno poudarjal, da se politični ukrepi ne sprejemajo dovolj naglo, in je očital generalnemu rezidentu Lacostu, da je padel preveč pod vpliv francoskih ekstremističnih priseljencev v Alžiru, ki sabotirajo sleherni ukrep vlade, katerega namen je pomirjenje med priseljenci in domačim prebivalstvom. Glavno vprašanje pri vsem tem je tudi, s kom naj francoska vlada začne pogajanja. Tudi glede tega, t.j. glede iskanja «sobesednikov«, si gredo stališča narazen. Medtem ko reakionarni krogi in desnica sploh odklanjajo sleherno možnost razgovorov t voditelji gibanja za narodno osvoboditev, ki jih nazioajo «teroriste«, »upornike« in ebandite«, se v naprednih krogih, kakor tudi v velikem delu svetovne javnosti vedno bolj postavljajo zahteue, naj se pravi sobesedniki iščejo prav med predstavniki osvobodilnega gibanja, ker bosta ie na ta način mogoča pomirjanje in ustvaritev medsebojnega zaupanja. Velik odmev v mednarodni javnosti je imel predlog predsednika indijske vlade Nehruja, naj bi se ustvarilo boljše ozračje za pogajanja s tem, da bi s* obe strani formalno odrekli slehernemu nasilju. Francija bi morala priznati obstoj alžirskega naroda in njegove pravice do svobode, priznati bi morala enakost vseh prebivalcev Alžira ne glede na raso. Alžir je treba priznati kot domovino vseh njegovih prebivalcev, ter omogočiti vsem, da bodo imeli enake pravice in dolžnosti. Na temelju teh načel je treba začeti neposredna pogajanja v duhu listine OZN. Vzporedno s tem prizadevanjem pa gre akcija osvobodilnega gibanja za Severno Afriko, katere predstavnik je prav te dni izročil vladam Jugoslavije, Egipta in Italije spomenico, s katero zaprosa za njih posredovanje, katerega namen naj ni bil prav ustvaritev boljšega ozračja za pogajanja, t. j. pogoja, ki ga omenja Nehru v prvi točki svojega predloga. Nehru skuša prepričati azijsko-afriške države v OZN, naj bi ne predložile zadeve Varnostnemu svetu, ker bi v tem trenutku za-
(Nadaljcvanje na B. strani)
DRLnDflJfll.EC T0HIEI.LA ŠE VEDNO UI)HI.AIIt.lA SLEHERNA POGAJANJA S SINDIKATI
Sindikalnim voditeljem je izjavil, da noče razbiti delodajalske fronte ki se v Rimu pogaja za obnovo delovne pogodbe za tekstilno stroko
S svojo nepopustljivostjo upa, da sl bo priboril sindikal-no-polltično zmago - Delavke so doslej stavkale 40 ur
Včeraj je bil deveti dan stavke delavcev in delavk anonimne družbe Tržaške predilnice. Med tem časom je bila tovarna zaprta 24 ur, delavke pa so stavkale 40 ur. Te številke so zelo zgovorne in marsikaj povedo. Predvsem na] služijo javnosti in delodajalcu za dokaz, da vlada, med stavkajočimi trdna volja, da se do kraja borijo za svoje pravice in da jih pri tem ne bo omajala delodajalčeva nepopustljivost.
V petek zvečer je bila na sedežu Zveze industrijcev seja predstavnikov sindikatov ’n zastopnikov zveze. Seja je tra. iala do 24. ure in se je la-ključila brez slehernega uspeha. Na tem sestanku so sindikalni voditelji zahtevali, naj bi anonimna družba Tržaška predilnica spadala v tretjo (ekstra) plačilno področje, kakor je na primer Biella in da bi se plača kvalificirane tekstilne delavke povečala za 6.50 lir na uro.
Do včeraj opoldne niso prejeli sindikati noDenega odgovora, kar pomeni, da delodajalec Toniella sploh noče nič slišati o kakršnih koli mezdnih poviških.
Poleg zgoraj omenjene zahteve so sindikati predočili delodajalcu še dva razloga, na katerih temelji njihova zahteva. Prvi razlog je vseskozi aktiven obračun anonimne družbe, in sicer tudi v letih, ko je obstajala v tekstilni industriji huda kriza, zaradi katere so vse tekstilne tovarne imele velike zgube. Drugi razlog pa je podvojitev proizvodnje, s čimer se je po. večal dohodek, po drugi strani pa izkoriščanje delovne sile.
Toniella je glede povišanja plače za 6,50 lire ter vključitve njegovih tovarn v Podgo-ri in Ronkah dejal, da ne more nič dati, ker noče razbiti enotne fronte delodajalcev, ki se v Rimu pogajajo s tekstilnimi sindikalnimi predstavniki za sklenitev delovne pogodbe. Prav tako ni hotel pristati na nobeno obvezo, ki mu jo je predlagal sindikalni voditelj Bergamas, naj bi vsaj po obnovitvi državne delovne pogodbe pristal na vključitev obeh tovarn v tretjo plačilno cono. Toda tudi te obveze ni hotel sprejeti.
Ob 18. uri so se sindikalni voditelji sestali ter se pomenili o novih ukrepih, da bi zagotovili učinkovitost in u-speh stavke.
Popolno nasprotovanje delodajalca Tonielle sleherni obliki pogajanj, ki bi imela za posledico dajanje kakršnih koli koncesij delavcem tekstilnih tovarn v Podgori in Ronkah, ima določen namen. Toniella hcče pokazati, da ni nikogar, ki bi njega in ostale delodajalce iz trojne delodajalske zveze prisilil, da bi moral pristati na nekatere materialne izboljšave delavcem in delavkam, ki prejemajo izredno nizke plače.
Dokazov za tako ravnanje je cela vrsta. Posredovanje prefekta je bilo brez pomena — in prefekt je vladni predstavnik v Gorici; prav taso tudi župan ni ničesar opravil, nekatere politične stranke niso zavzele nobenega stališča, kot da se jih zadeva ne tiče. in vendar zaposluje samo tovarna v Podgori okoli 2.800 delavk. Ram se lahko delavke in sindikalne organizacije "e obrnejo in povedo svoje zahteve? Obrnejo se lahko se na vlado, odnosno na pristojno ministrstvo. Kdo more jam-
čiti da se Toniella ne bo požvižgal tudi na tisto, kar bo rekla vlada, če bo sploh kaj odločnega rekla, kot se je že požvižgal na intervencijo vladnega predstavnika prefekta?
Delodajalci so danes v Italiji tako visoko dvignili glavo, da se niti ne zmenijo za vlado, ki predstavlja državo. V resnici so se s svojo močjo in penetracijo v državni aparat postavili nad vlado in ji že diktirajo svojo voljo.
Toda Toniella se zelo moti. če misli, da bo kljuboval enotni volji svojih uslužbencev, ki so prepričani v pravičnost svcje borbe. Slej ali prej oo moral pristati na pogajanja, kajti delavci še niso uporabili vseh legalnih razpoložljivih sredstev, da z njimi zaščitijo svoje pravice.
Seja odbora prefekture
Na zadnji seji odbora prefekture, ki ji je predsedoval prefekt, so odobrili sledeče sklepe goriške občine: posojilo 25 milijonov lir za gradnjo
stanovanjskih hiš za občinske uslužbence, brezplačna dodelitev zemljišča za gradnjo stanovanjskih hiš bivšim poštnim uslužbencem, odobritev pravilnika pogrebnih straž, sprejem stroškov za popravilo mestnega kopališča, nagrada pevskemu zboru stolne cerkve v letu 1956 in izplačilo prispevki cerkvi v Standrezu.
Zaključna prireditev gojencev Dijaškega doma
Gojenci Dijaškega doma v Gorici se bodo tudi letos ob zaključku šolskega leta predstavili občinstvu s prireditv;-jo, ki jo bodo izvedli v sredo
do kulturnega napredka slovenske učeče se mladine.
Avtobusna zveza Trbiž-Kobarid-Gonca
Avtobus vozi na tej progi vsak dan tudi ob nedeljah in praznikih. Odhod iz Trbiža ob 6. uri, prihod v Kobarid ob 7.50, prihod v Gorico ob 10. uri.
Vrnitev iz Gorice izpred Ri-bija ob 16. uri, prihod v Trbiž ob 20. uri
Cena vožnji: 710 lir ali 545 din.
Urnik trgovin za praznike
Ob priliki praznikov bodo
OBČINSKO SLAVJE V DORISBERGU
Danes odkritje spomenika
padlim borcem in pevski nastop
ratovale
sreda,
vinskim
možnost,
po tledečem urm-30. t.m.; vsem trgo-obratom je dana da podaljšajo ve-
30. maja ob 18. uri v PRO-! prihodnji tečen trgovine ob-SVETNI DVORANI na Korzu'
Verdi 1.
Na sporedu so poleg deklamacije tudi folklorni plesi, pevske tcčke in enodejanka.
Gojenci vabijo starše, mladino in vse njene prijatelje, da se zaključne prireditve, ki kaže, da bo zelo pestra, udeleže v čimvečjem številu in s tem pokažejo svojo pozornost
28. maj so si Donberžani svojo prireditev vse ljubite-
izbrali za občinski praznik, ki ga vsako leto slovesno proslavljajo; tega dne pred 12 leti so namreč ečinice 30. divizije likvidirale fašistične postojanke v Dornbergu, Prvačini in Steskah. Letos bodo prebivalci Dornberga še posebno ‘-večano proslavljali obletnico zmage nad fašisti. Danes dopoldne ob 9. uri bodo namreč odkrili spomenik padlim borcem, ki ga je iz brona izdelal kipar prof. Segulin. Po odkritju spomenika bo polaganje vencev, nato pa nastop doma-čeka pevskega zbora «Bojan«. katerega smo slišali tudi v Gorici. Medtem ko boe o dopoldne peli predvsem borbene pesmi in žalostinke, bo zbor popoldne nastopil z izbranim programom narodnih in umetnih pečmi.
Svečanosti se bodo nadaljevale tudi jutri, ko bo izredna seja občinskega ljudskega odbora. Popoldne pa bo več vrst tekmovanj in najbrž tudi razstava vin.
Na občinski praznik vabijo Dornberžani vse bivše borce, ljubitelje narodne pesmi in ostale prebivalce Goriške, tostran in onstran meje.
ŠOISMA PRIHIOIUV
Goriški srednješolci pripravljajo kakor vsako leto svojo običajno šoleko prireditev. ki bo danes, v nedeljo 27. maja ob 20.30 na šolskem dvorišču v Ulici Croce. Ponovitev na praznik 31. maja ob isti uri.
Srednješolci vabijo na to
ASK »Simon Gregorčič« priredi v nedeljo 3. junija ob 20. uri na dvorišču Konzumne gostilne v Standrežu večer narodnih plesov in pesmi. Sodelujeta folklorna skupina kluba ter skupina iz Brega pri Trstu.
lje slovenskih šol, da jim pokažejo, česa so se naučili, razen rednega šolskega znanja. Vstop bo prost. Zahvaljujejo se pa že v naprej vsem tistim, ki bodo prostovoljno kaj čarovali za revne dijake.
Pridite številno k prireditvi in dajte poguma dijaštvu. da bo še naprej z veseljem nastopalo!
černi urnik za pol ure;
četrtek, 31. t.m.:	v dopol-
danskih urah bodo odprte mesnice, cvetličarne, trgovine s sadjem in zelenjavo, pekarne in mlekarne. Vse ostale trgovine bodo ves dan zaprte;
petek, 1. junija zvečer bodo trgovine	odprte	do po-
ljubne ure;
sobota, 2.	junija:	praznik
republike; mesnice bodo oč-prte do 11.	ure,	pekarne,
mlekarne in trgovine s ead-' jem in zelenjavo do 12. ure * in cvetličarne do 13. ure. O-stale trgovine bodo ves dan zaprte;
nedelja, 3.	junija;	izvzem-
ši pekam, mlekarn, mesnic in cvetličarn, ki bodo odprte v dopoldanskih urah, bodo ostale trgovine ves dan zaprte.
Rojstva, smrti in poroke
V goriški občini je bilo oč 20. do 26. maja 8 rojstev, 10 primerov smrti, 3 oklici in 4 poroke.
Rojstva: Lanfranco De Bia-sio, Alessandro Tabai, Rita Vidoz, Coctanza Luis, Gior-gio Sarcinella, Andreina Stocchi, Marialuisa Petarin, Emilia Pernaric, Giuseppe Pernaric,	Gualtiero Grion,
Mauro Boscardin. Mario Tes-sari, Marco Visintin, Mauro Fontanini, Luisa Marega, Fulvio Malfatti, Gaetano Scarlata.
Smrti; 17 dni star Paolo Bruno Marega. 59-letni trgovec Dante Delich; 82-letna gospodinja Emilia Grusovin, vd. Fantz,	80-letna gospodi-
nja Ada Blasich, vd. Reti, 77-letni upokojeenc Giuseppe Della P,etra, 82-letna go-epodinja Caterina Brisco, vd. Ozbat, 70-letni upokojenec Edoarco Gregori, lo dni stara Gigliola Poddu, 36-letna gospodinja	Redenta Voltoli-
na, 71-letna gospodinja Caterina Tomasi.
Oklici:	uradnik Riccardo
Thomann in gospodinja Maria Mauri, notar Renato Pi-rolo in učiteljica lolanda Furlan, šofer Duilio Bogar in delavka Oga Ferelli.
Poroke:	tekstilec Giuseppe
Basso in šivilja Mafalda Me-negutti, krojač Giuseppe Co-solo in trgovska pomočnica Emilia Kofol, trgovec Lucia-no Movia in trgovka Giorgi-na Vianello, orožnik Giuseppe Benvenuto in tkalka Silvana Galiuesi.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner, Kor-zo Italia 4 - tel. 25-76; od 8. do 12.30 pa je dežurna lekarna D'Ud,ne, Ul. Rabatta 18 -tel. 21-24.
N O
«Rdeči ocean«,
CORSO. 15.00:
J. Wajne.
VERDI. 15.00: «Dvoboj vohun-nov», G. Sanders in C. Wil-de, v cinemascopu.
CENTRALE. 15.00:	«Vrnitev
na otok zakladov«, v barvah, D. Adams in D. Hunter.
VITTORIA. 15.00: «Kndar zatone sonce«, M. Fiore in A. Rabagliati. v cinemascopu.
MODERNO. 15.00: «Rdeče jope iz Sachtekwana».
Naš tedenski
pregled
(Nadaljevanje s 3. strani)
devtia razprava samo še bolj razplamtela strasti in bi skazila ugodno ozračje, ki se zdi, da bi se utegnilo ustvariti Omenjene države so sicer pravkar sklenile, da bodo zadevo predložile Varnostnemu svetu, ni pa izključeno, da bo to še pospešilo začetek neposrednih stikov, kar bi bil pogoj za zopetno umaknitev zahteve.
Ce ostavko Mendes-Francea gledamo s pravkar obrazložene perspektive, moramo u-gotoniti, da je ta ostavka ponoven resen opomin vladi in vsem odgovornim činiteljem, naj se ne odlaša, ker vsako odlašanje samo slabšo položaj in oddaljuje možnosti sporazuma. Upati je, da ta opomin ne bo ostal glas vpijočega v puščavi.
mib.
.
app:;;
PO OSMI ETAPI KOLESARSKE DIRKE PO ITALIJI
Špance Pnblet pri/i t/ Salernu
toila junak ulapis ji: bil Bahamontns
Glavnina, v kalen je bil tudi «roza majica* Fanhni, je imela na cilju skoraj 7 minut zamude - V ospredje se je preril Schaer
DL mi PORAZ SVEJ OVNIH PRVAKOV
Anglija-Z. Nemčija 3:1
'lekma je bila pred 90.000 gledalci na berlinskem stadionu. Med Nemci najboljši 35-letni E VValter
SALERNO, 26. — V 8. etapi kolesarske dirke po Italiji. Campobasso - Salerno, dolgi 152 km, je zmaga! Spanec Po-blet, ki je tako osvojil ze drugo etapno zmago letošnjega »Gira«. Na star* se je podal 101 kolesar, vsi pri dobrem zdravstvenem stanju vključno z Astruo, ki je privezil včeraj v Campobasso s temperaturo zaradi izpuščaja, ki so se v epidemični obliki pojavili tudi pri nekaterih drugih kolesarjih.
Poblet je potegnil ze kmalu v začetku in za njim Messina ter Hollenstein. Čeprav so vsi trije v splosni klasifikaciji precej od zadaj, jih «roza majica« Fantini ni izpustil izpred oči. Brž je skupno z Montijem potegnil za njimi in jih dohitel. Ze na prvi vzpetini pa je vso petorico dohitela glavnina. Med prvimi so bili Gaul, Ba hamontes in Nolten, medtem ko sta Magni ir, Moser oklevala. Bahamontes je potegnil za kakih 50 metrov. Dohiteti ga je skušal njegov klubsk, kolega Galdeano, toda kmalu je odnehal in Bahamontes je celo povečal svoj naskok. Na prvi večji vzpetini je imela glavnina že 1’22” zaostanka. Pri S. Giuliano del Sannio je Bahamontes vodil s prednostjo 1’42”, medtem ko je Poblet na čelu glavnine zaviral akcijo Gaula, Montija, Redolfi-ja, Grassija in De Groota. Toda Zucconelliju je uspelo izmuzniti se njegovi kontroli in se spustiti v lov za ubežnikom skupno s Schaerom, vendar ju je Poblet kmalu dohitel. Iz skupine so tedaj pobegnili se Baroni, Scudellaro, Albani, De Santi. Giudici in Petrei ter za njimi Fantini in Graf. Skozi Morcone je vozil Bahamontes z 58” prednosti pred Zucconellijem. Schaerom in Pobletom, 1’30” pred Fantini-jem in njegovo skupino, 2’30” pred Baffijem. Sorgeloosom in Lauredijem ter 2’35” pred glavnino z Magnijem na čelu.
V včerajšnji etapi je Bahamontes zaostal za Magnijem za 3’33” in danes jih je hotel nadoknaditi. Povprečna hitrost je presegala 38 km na uro v glavnem po njegovi zaslugi. V spustu proti Beneventu so Baffi, Sorgeloos in Lauredi dohiteli »roza majico«, Zucconel-li. Schaer in Poblet pa Ba hamontesa. Ta četvorica je imela sedaj že 2'17" prednosti pred naslednjo trinajstori co. Bahamontes je preluknjal malo pred Beneventom, tako da so se na letečem cilju predstavili le trije kolesarji, med katerimi je v finalu Poblet za dolžino kolesa prehitel Zucco-nellija in Schaera. Z enominutno zamudo je privozil skozi cilj Bahamontes, s 3’26” pa glavnina z Barozzijem in Fan-tinijem na čelu.
Poblet je medtem počakal
Bahamontesa in ga ponovno privedel v četvorico, katere prednost pred glavnino je vedno bolj naraščala. Na cilju v Avellinu je bil zopet .prvi Poblet pred Bahamontesom, Zucconellijem in Schaerom. glavnina pa je imela že 7’18” zaostanka.
Od Avellina do Salerna ni bilo več nobenih sprememb. Razlika med četvorico in glavnino je ostala skoraj nespremenjena. V Salernu je Poblet z lahkoto osvojil etapo, medtem ko je Bahamontes zadnjih 100 metrov prevozil z veliko težavo in izgubil pri tem 3”. Toda kljub temu je Bahamontei moralni zmagovalec današnje etape in tudi Poblet se ima za svojo zmago zahvaliti le njemu.
Vrstni red na cilju 8. etape Campobasso-Salerno (156 km):
1. Poblet Migne! (Španija) v času 4.10’05” s povprečno hi trostjo 37.427 km; 2. Zucconel-
li isti čas. 3. Shaer isti cas, 4. Bahamontes 4.10'08”, 5. Baroni 4.16’54”, 6. Sorgeloos, 7. Albani, 8. Ponzini, 9. Ernzer, 10. Bertoglio, 11. Fallarini, 12. Be-nedetti, 13. Messina, 14. Bar-tolozzi, 15. Tognaccini, 16. Ne-gro, 17. Cainero, 18. Monti, 19. Maule, 20. Scudellaro, in vsi ostali do 82. mesta, vključno z roza majico, vsi s časom Baronija.
Splošna klasifikacija po 8. etapi:
1. Fantini 42.18’00”, 2. Astrua 30”, 3. Fallarini 59”, 4. Schaer 1’18”, 5. Moser 1’23", 6. Cleri-ci 1*24”, 7. Wagtmans 1*25”, 8. Fornara 1’37”,	9.	Couvreur
1’39”, 10. Bahamontes 1 ’43”, 11. Buratti 1’49",	12.	Defilippis
2 40",	13 Brankart 2’45”, 14.
Nencini 3’02”, 15. Ranucci 3’06’:, 16. Maule 4'04”,	17. Giudici
4’05”, 18. Graf 4’31”, 19. Bar-tolozzi 4’42", 20. Monti 5’09”,
KDO BI) PRIHODNJI R0BINS0M0V NASPROTNIK
Evropski prvak Humez izgubil proti Fullmerju
NEW YORK, 26. — V borbi, ki je veljala kot neke vrste polfinale za določitev prihodnjega nasprotnika svetovnega prvaka srednje kategorije Raya «Sugarja» Robinsona, je evrop. ski prvak Francoz Charles H i n ez izgubil po točkah proti Amerikancu Genu Fullmerju. Dvoboj je bil v Madisou Soua. re Gardenu in je trajal 10 rund. Fullmerju je bila zmage priznana soglasno. Prvi sodnik mu je priznal 7 zmagovitih rund, dve izgubljeni in eno neodločeno, drugi sodnik 6 dobljenih in 4 izgubljene, tretji sodnik pa 7 dobljenih in 3 izgubljene. Mladi Fullmer je tako dosegel svojo 36. zmago v 39 borbah. 19 srečanj je odločil v svojo korist s knock-outom. Borba je bila zelo ostra, vendar fair. Francoz je bil ranjen nad obrvmi, a se ie kljub temu boril pogumno, tako da je bil deležen številnih aplav. zov.
Po dvoboju je Humez izjavil, da je naredil največ kar je mogel in da ni bil v formi. «Videl sem nasprotnikove u-darce, a jih nisem mogel preprečiti. Fullmer je zelo močan in njegov malo ortodoksni stil me je zmedel«.
turnirja Zahodna Nemčija -Jugoslavija, vodijo jugoslovanski šahisti z 9:6. V današnjih srečanjih je Rabar premagal Heinnickeja, Schmid pa Ivko-va. Partije Gligorič - Unzicker. Trifunovič - Teschner, Udov-čič - Kieninger in Karaklajič-Rellstab so končale remis, prekinjene pa so bi'e partije Pirc
- Pfeifer, Matanovič - Darga. Milič - Lehman in Djuraševič
- Hahn. Včerajšnja prekinjena partija med Udovčičem in Kieningerjem se je končala z zmago prvega, partija Milič -Lehman pa je bila ponovno prekinjena v boljšem položaju za Miliča.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trst
S AH
Jugoslavija-Zah. Nemčija po drugem kolu 9:6
BLED, 26. — Po današnjem II. kolu krožnega šahovskega
BERLIN, 26. — Angleška nogometna reprezentanca je danes pred 90.000 gledalci premagala reprezentanco Zahodne Nemčije z rezultatom 3:1, potem ko je prvi polčas zaključila v svojo korist z rezultatom 1:0. Današnji je že deveti poraz Nemcev (proti samo trem zmagam), odkar so leta 1954 postali svetovni prvaki.
Goli so bili doseženi v naslednjem vrstnem redu:	v
prvem polčasu v 25’ leva zveza Duncan Edvvards za Angleže: v drugem polčasu v 17’ levo krilo Colin Granger in v 23’ desna zveza Johnny Haynes oba za Angleže. Častni gol za Nemce je dosegel Fritz Wal-tei 5 minut pred koncem.
Angleška reprezentanca je igrala zelo lepo in koristno, nemška enajstorica, v kateri je nastopilo tudi 5 svetovnih prvakov pa je igrala zelo povprečno in je bila večkrat izžvižgana. Najboljši med Nemci so bil 35-letni Fritz Walter, vratar Herkenrath in branilec Juskovviak, med Angleži pa levo krilo Ganger in Taylor.
NOGOMET
Dve tekmi B-lige
LIVORNO - PALERMO 2:3
LIVORNO, 26. — V današnjem srečanju, veljavnem za prvenstvo B-lige, je Palermo piemagal domačo enajstorico z rezultatom 3:2 (3:1). Palermo je igral bolje v prvem polčasu, ko si je tudi zagotovil zmago. Domače je v precejšnji meri spremljala smo-
la, saj se je oster strel nji ve leve zveze Taccole v za nji minuti odbil od droga, je bil vratar Palerma na brez moči.
BARI - CAGLIARI 1:2 BARI, 26. — Tudi zadnjo tekmo na domačem igrišču J® Bari izgubil in to povsem te služeno. Domači so začel’ cer dobro, toda odločna c biamba gostov je razbila 't® njihove napade. V drug® polčasu je Cagliari vzel vaje v svoje roke in 7 minut P«® koncem dosegel zmagoviti go BEOGRAD, 26. — Današnja prvenstvena nogometna med Partizanom in Vojvodin
se je končala z nepričakovan
in zasluženo zmago Vojvo ne s 3:0.
KIKO PROSEK-KON!OV§
predvaja danes 27. t.
ob 16. nn Columbia barvni fi1®-
»RŽ
Igra: RITA HAVW£RTH_
KIUlII SKEDEjlj
predvaja danes 27. t. «' RKO IH«’
ob 16. uri
Rob Boy škotski bandit
V ponedeljek 28. t. ob 18. uri RANK 1“
ADAM-EVELIN
Tttm na Cntinoh
predvaja danes 27. t. m. z začetkom ob 16- ur‘ in v ponedeljek 28. t. m z začetkom ob 18. uri cinemascope barvni film:
Sedem nevest za sedem bratov
Igrajo: JANE POWEL, HOVVARD KEEL, J. RICBARDS in RUSS TAMBLYN
Zelo zabaven in privlačen film MGM.
lambreUa Motorno trokolo 150 c.c.
Edini zastopnik sa Goriško
GORICA
Ulica Garibaldi. 5 Telefon 2723
•; M
RADIO SOSSI -
OPČINE - TRG MONTE RE 4 PRI ŠOLI - TELEFON 21154 - 21155
Gospodinjski električni aparati
Hladilniki •ZOPPAS« in »SIBIR«
Štedilniki »ZOPPAS« za dom in gostilne, električni, plinski, na tekoči plin, drva in premog
Likalniki električni avtomatični od 800 do 8.500 lir
Prodaja vsakovrstnega električnega materiala na drobno in debelo.
Izvršujemo vse elektroinstalacije
Zastopstvo „LIQUIGASA Kompletne opreme od lir 8-50 dalje postavljeno na d0111
OOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
0000000000000000000000.30000C00000000000000000001
00°
'Vladimir Bartol« MLADOST PRI SVETEM IVANU (Tretjaknjiga)
Romantika in platonika sredi vojne
85. = Četrto poglavje« Alamut; privid, spočetje, rojstvo in usoda Zmaja
Ko sem se po izidu Alamuta leta 1939 ponovno zatekel v K*mn?k in pFsal tam nov roman (.Čudež na vasi«), sem se spričo strašne presije bližajoče se vojne po skoraj Petaaj-Ktih letih ponovno vrnil h konkretnemu opazovanju in pro učevanju prirodnih produktov. Naenkrat so bila vsa okna polna kozarcevfc. gosenicami, ki sem jih gojil m nato metulje izpuščal Istočasno sem se povrnil k risanju teh živalic, pri čemer sem doživljal podobno zadoščenje, kakor pri kreiranju literarnih karakterjev, ne da bi se pri tem zavedal, v ceni ta sorodnost obstaja. Ko je prihrumela nad nas vojna vihra in sem se vrnil iz Bosne kot poraženec stare jugoslovanske vojske ŠL se po kratkem bivanju v Kamniku umaknil v Ljubljano. V Kamniku sem pustil zeno in otroka, se preden se ie rodil, in s svojimi zapiski in knjigami tudi te risbe eosenic. Sredi nenehne živčne napetosti v delu za Osvobodilno fronto sem si naenkrat zaželel teh risb, ki mi jih je zena končno poslala. Zaprt sredi Ljubljane kakor v mišji pasti 111 onesposobljen, da bi imel čas in priložnost za neposrednejsi stik ^ prirodo, sem našel v teh skromnih risbah uteho tako, da sem dal risanki naslov po Spinozovem izreku «Deus sive natura« (pravzaprav: natura sive deus« *• »priroda je istovetna z božanstvom«).
Drugemu zvezku, ki je nastajal po vojni, sem dal še konkretnejši naslov: »Principia Espinozae more graphico demon-strata« (»Spinozova načela prikazana z grafičnimi sredstvi«),
parafrazirajoč s tem naslov prvega Spinozovega filozofskega dela (»Principia Cartesii more geometrico demonstrata -= »Descartesova načela prikazana na geometričen način«). Tretjemu zvezku pa sem dal neposredni naslov; »portretne študije Deilephil« (= neke vrste metuljev).
Te risarske študije sem smatral za svoje najprivatnejse početje in z njimi sta se zabavala samo še moja fanta, ko sta jih staknila. Le po nerodnosti se je pozneje zgodilo, da so prišle na vpogled še nekaterim mojim najbllzjim prijateljem in enemu od teh se je primerilo, da mi je ob pogledu nanje izrazil podobno občutje, kot sem ga imel sam, ko sem se povračal k njim. In ob tem se mi je poblisnilo, da se je utegnilo vtihotapiti celo v tega najprivatnejšega in najintimnejšega »konjička« nekaj od tistega »fluida« ali stika, ki sem ga imel s temi živalicami, ko sem jih z vso potrpežljivostjo risal.
Kajti risal sem te živalice samo v njihovih življenjskih manifestacijah, gosenice povečini pri žretju in metulje neposredno potem, ko so se izlegli in so bili natrpam z življenjem, ki je po dolgi inkubacijski dobi v bubi naenkrat zaplalo v njihovih telesih. Moj stik s temi bitji Je bil tako intenziven, da so zbudila v deklici, ki sem jo omenil, resnično in aktivno »ljubosumnost«. Tu sem se po dolgih letih povrnil v tisto stanje, v katerem sem živel kot dijak v Trstu in pozneje kot visokošolec v Ljubljani, ko sem si razpostavil okrog sebe, ko
sem zajtrkoval, kozarce z gosenicami, ki sem jim bil dal sveže hrane, in potem v sožitju z njimi užival skupni zajtrk, na katerega sem bil sam velikokrat preveč nestrpen in živčen, da bi ga bil v miru pojedel. Kdaj pa kdaj sem držal v eni roki vejico s kakšno prav lepo in drago mi gosenico, z drugo pa zajemal kavo iz skodelice. Mama temu mojemu čudnemu početju ni nasprotovala, kakor me Je tudi spodbujala v risanju, verjetno v tihem upanju, da me bo to prizadevanje odvrnilo od »prekletstva« (= literature), o katerem se je bala, da mi ga je zapustila. Kdor je poznal njeno intenzivno živčno reaktivnost pri še tako neznatnih stvareh, se bo gotovo začudil, če povem, da se celo takrat ni kaj prida razburila, ko so se mi neke tolste gosenice razlezle po kuhinji in nekatere od njih počepale v lonec z — mlekom.
Tako korak za korakom previdno tipajoč za sledovi prirode, življenja, človeka in družbe, iz katerih drobcev se je postopoma gradil in dopolnjeval neki pogled na svet, — pri tem naj poudarim, da je politično prepričanje konkretna obveznost slehernega dobrega državljana, ki se mora orientirati in opredeliti v konkretnem svetu kot družbeno in sku pinsko bitje, medtem ko je tak privatni pogled na svet produkt nenehne rasti in služi lahko nekemu opredeljenemu politično-družbenemu prepričanju samo kot spodbujajoča podlaga —, sem bil kot umetniško producirajoč človek svoboden, da sem pretipal kateri koli svetovni nazor, katero koli ideologijo ali subjektivno spoznanje svojih junakov po njihovi estetski vrednosti. Kdor je pozorno prebral na začetku tega poglavja citat iz »Modre ptice«, kako sem reagiral na Vidmarjevo posredovanje alamutske snovi (»...Zamisel onega orientalskega mogotca se mi je zdela tako izredna in tako imenitna, tako genialna in tako fantastična, da nisem niti pomislil, da bi utegnilo biti v njej kaj ciničnega...«), je gotovo opazil, da sem na snov reagiral po njeni estetski vrednosti in da sem si šele za pozneje prihranil, da preizkusim druge njene življenjske in človeške elemente.
Od rojenih matematikov in fizikov sem velikokrat slišal izjavo, da občutijo neki obrazec, neko formulo kot nekaj, kar
vzbuja v njih občutje estetskega, lepote, in veliko jZr»’ ljev samih občuti med kompozicijo in matematiko ne"L fjicr žito sorodnost. Meni na primer miselni sestavi nekateri ^ zofov naravnost »pojejo«, zvenijo mi kakor veličastne ^te-fonije, drugi delujejo name, kot da bi gledal mogočne ^ drale	z	nezaslišano	drznimi loki, oboki in kupolami gojiti
glede	na večjo ali	manjšo resničnost,	ki tiči	z dan v
vidikov	znanosti v	njih. Ta simfonija	logičnih	P.r*H®“ve$lrf
mislih, to postopno deduciranje in grajenje, ta siloviti ^ se napon, ki je te sestave bruhnil iz sebe, ti porodni krci. ljlco zrcalijo v njih, so tisto, kar še danes ohranja živin filozofov od antike sem.
Taki dve filozofski deli, ki sta me od nekdaj v meri estetsko opajali, sta Descartesovi »Razprava o n ^j-uS* in »Načela filozofije« in to zlasti v prvem delu. ^ 7erstbTl’ avtor z mogočno pestjo nalik Fausta (»Du hast sie z o0jej° die schone Welt» — »Razbil si ga, ta lepi svet« £ dš; duhovi okrog Fausta) vse naše spoznanje o v®so1^ „ieberI11 celo to samo, ko vzdvaja nad možnostjo spoznanja v • j stvari in gre postopoma navzdol — kakor Dante v P pa do edino možnega spoznanja: «mislim, torej sam«- gnetli* dnu, se avtor prestrašen, očaran zaustavi in od tu ji) potem nalik svetopisemskemu bogu ustvarjati svet “
 vV»$
 ---------^	KfA€*l	Vt» pUllV/U UafiMUl, V	.g	£
korak za korakom vseh naših spoznav, razkrinkavanj . v in laži naših čutov in končno strašno možnost, >zra zrtv*j prispodobi naših sanj, češ, kaj pa, če nismo tudi sam ^ed prevare kakega mogočnega demona, ki prav tako P°s JsPania nas privide «resnlčnega sveta«, kakor nam jih čarajo v 1 jpo*' pred oči naše sanje? Estetsko, a tudi metodično y tega vzdvajajočega potapljanja v pekel sem velikokrat ^ ne-v svojih spisih, po svoji nepodkupljivi resnicoljubnos posrednim citatom in navedbo avtorja, kjer je to 1® se d* dopuščala obdelava snovi. Obžaloval sem zmerom, moŽe našel komponist tolikšnega formata, da bi bil hotel (ih_ j izraziti ta vzdvajajoči pohod v pekel v simfonični g‘as
t Nadaljevanje sie
graditi nove stebre iz starih ruševin. Bil sem kakor ko sem prvikrat bral ta pohod navzdol, v pekel, to za**^ zlJli