Štv. 14.
Y Mariboru 3. aprila 1873.
Tečaj VIL
SLOVENSKI
GOSPODAR
List ljudstvu ~v poduk. Izhaja vsak četrtek.
List velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 irld., za pol leta 1 ffld. (10 kr. za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja opravništvu. — Usta-iiovnlki in deležniki tiskovn. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Posamezne liste prodava knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — liokopisi se ne vračajo, neplačani listi ne sprejemajo. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr., in vsakokrat za kolek 30 kr.
0 prenaredbi srenjskih zadev.
IV.
Nihčer nam ne bode ugovarjal, da je kmetu kakor mestjanu ali purgarju z operno, biti za gosposko in druge kaznovati. Eden kakor drugi živo čuti, da za to ne sodi in tudi poklican ni; če je pa primoran k temu, opravi to službino delo le z nevoljo in nekako sramožljivo. — Isto tako se ne dá kmet, še menj pa gospod kmetu, in mestjau mestjanu kaznovati, in tudi zapovedovati ne. — Koliko prepirov bi se že v začetku lebko zadušilo, koliko pisarij, rekurzov in zavlečenfli razsodeb bi ne bilo, ko bi se brž iz začetka stvar izročila osebi, ki je za to sposobna, ktero tudi vsaka stranka kot pristojno za razsodbo rada pri-pozna! — Siluo težko je, včasili še pa skoro mogoče ni, da bi sreujski predstojnik srenjčanom nepristran sodnik bil, ko si je z mnogimi prijatelj, morebiti celó v žlaliti ali v kupčijski zvezi.
Nasledek vsega tega in sploh vse hvalisane srcnjske samouprave ali avtonomije je, da srenje nič ne storijo, ker nič storiti ne morejo, da je v področji krajne policije pravica zastala, v srenj-skih zadevah sploh neka zmešnjava navstala.
In vendar je ravno policija važen del vse uprave. Policija varuje ljudem imetek, sad njih truda; napolnjuje ali spraznjuje sodnijske prosto-rije po tem, kakoršua je: slaba ali dobra; s tem pa, da se je policijska oblast pod izmišljenim imenom „samostalnega področja" srenjam izročila, so se splošnej nevarnosti duri na stežaj odprle.
Ljudstvo gotovo nikdar ni hrepenelo po slavi, da se mu policijska služba izroči, ali da samó upravo zvišuje in vlada; kar ljudstvo želi, je: da ima dobro gosposko, ki ročno in cenó vse upravlja in vlada. Za davke, ki jih ljudstvo pla-
čuje, hoče in potrebuje stalnega reda in varnosti, in da ga drugovrstna opravila v njegovem pravem poklicu preveč ne motijo. To si ljudstvo želi, ker mu le to v prid služi; od srenje same nihčer postavnega varstva ne zahteva, marveč le od države, od gosposke.
Policijska uprava pripada državi, gosposki. Od srenj se v tem oziru več terjati ne more, kakor da pri zvrševanji policije gospóski p o m a g ajo, na toliko namreč, kolikor se jim naroči, da se namen doseže in red povrne. Dolžnosti pa nikakor nimajo, da bi same za red skrbele, policijsko upravo samé zvrševale. Ce se pa vendar k temu silijo, trpé dvojno škodo: prvič nimajo odškodovanja za to, da delajo namesto gosposke; drugič se jim tudi davki ne zmanjšajo, kakor ni tudi uradnikov število zarad tega manjše, ker srenje namesto njih mnogo poslov opravljati morajo.
Toda liberalni gospodje, ki poznajo svét le iz knjig, in si ljudstva druga če misliti ne morejo, kakor da je neumno in hlapčevsko, so mu naložili mnogo opravil, češ, da bode „po lastnej d e-1 al no s ti dospelo do svobode". Domišljujo si tudi, da imajo vsi ljudje dovolj strahu pred postavo ter bodo vsi kakor po „žnuri" delali, ako se jim za vse razmere v življenji postave dadó. Kako lebko se tedaj — si mislijo — srenjam policija prepusti, to tem bolj, ker je to najkrajša pot do — zlate samouprave!
Kako vse drugače je pa, če si ogledamo življenje, kakoršno je v resnici! Nihčer ne zameri gospodu, če kmetskega ali rokodelskega posla ne ume. Od kmeta in rokodelca se pa terja, naj bi ob enem tudi gospod in uradnik bil. Ce pa uradniških poslov, kterih so se drugi leta in leta učili in vadili, prav opravljati ne zna, je to že zadosti, da se ljudstvo kot „neumno", srenje pa kot „nezmožne" za samostalni stan razvpijejo, ktere je treba še drugače sukati iu obdelovati, v
tem ko je očitno le prenapeta občinska postava nepraktična, in liberalizem, kteri jo je stvaril, za življenje ne sodi.
Iz vsega tega pa sledi, da bi srenje sicer lebko zvrševale opravila izročenega področja, ne pa onib, ktere so se jim naložile pod krinko „samovlastnega" področja ali samouprave.
Cerkvene zadeve.
Zgodovina lavantinske škofije.
Prestopimo zdaj k najnovejši zgodovini škofije. — Že leta 1786 in še večkrat pozneje namera- I vala je vlada, sedež lavantinskega škofa iz Koroškega prestaviti v Celje ali kako drugo štirsko mesto; pa vselej je zadela ob kaki napotek, ki je branil to preselitev. Se le pokojnemu knezo-škofu Antonu Martinu Slomšeku se je s pomočjo solnograškega nadškofa Maksimilijana Jožefa posrečilo, ne le škofovski sedež iz šent Andraža prestaviti na Stirsko, temveč^tudi štirske Slovence zjediniti v lavantinski škofiji. Že z določbo dne 20. maja 1857 so proglasili papež Pij IX.: 1. da cerkev sv. Andraža na Koroškem ne bode više katedralna ali stolna cerkev; 2. da bode v prihodnje župniška cerkev sv. Janeza krst. v Mariboru stolna cerkev lavantinske škofije; 3. da se tudi novo omejena škofija imenuje „lavantinska škofija"; 4. da bode mestni župnik v Mariboru ud lavantinskega stolnega zbora.
Za izvršitelja te določbe in za novo vredenje lavantinske škofije so postavili papež svojega poslanca na cesarskem dunajskem dvoru, velikega škofa Antona de Luka, z dovoljenjem, da sme solnograškega velikega škofa mesto sebe pooblastiti za zvrševanje tega posla. Tako pooblaščen solnograški veliki škof so nasvetovali, ves nekdanji mariborski okraj lavantinskemu, vso koroško deželo pa kerškemu knezoškofu prepustiti in sto-lico lavantinskega škofa v Maribor prestaviti. Ta nasvet sta odobrila in potrdila svetli cesar Franc Jožef 26. oktobra 1857 in papež Piji IX. 26. novembra 1857. Vsled tega sta prevzela krški škof 1. junija 1859 oni del koroške vojvodine, ki je spadal dosihdob pod lavantinsko škofijo, lavantinski pa 1. septembra 1859 tisti del mariborskega kroga, ki je bil poprej pod sekovskim škofom, tako da lavantinska škofija zdaj do malega ves slovenski del štirske vojvodine obsega.
Na angelsko nedeljo 4. septembra 1859 so pokojni knezoškof Anton Martin Slomšek slovesno v svojo novo stolno cerkev sv. Janeza krstn. v Mariboru vpeljani bili.
Sedanja lavantinska vladikovina šteje 24 de-kanij, naime onih 14, ktere je imela že poprej v Celjskem, in sledečih 10 novo pridobljenih : 1. mariborsko, 2. marbeško, 3. jareninsko, 4. šent-le-narško, 5. šent-jursko za Savnicoj, 6. veliko-ne-
deljsko, 7. zavrčko, 8. ptujsko, 9. hočko in 10. cir-kovsko. Vernikov šteje škofija nad 443.000, ki so do malega vsi Slovenci.
Lavantinskih škofov štejemo do zdaj 53. — Od Teobalda Sclnveinbeka 1446 —1463 počenši imajo vsi naslov „knezov". — Namesto vseh podamo le imena višjih pastirjev, ki so v tem stoletji lavant. škofijo vladali: Leopold II. Maksimilijan grof Firmian 1800—1822; Ignacij Franc Ci-merman 1824—1843; Franc Ksav. Kutnar 1843— 1846; Anton Martin Slomšek 1846—1862; Jakob Maksimilijan Stepišuik 1862—.
Cerkveno petje.
Iz Cerkljan na Gorenskem. (Vabilo.) Od mnogih strani se obračajo prijatelji petja s prošnjo do mene, naj bi jim razposlal svoje pesmice pod naslovom: „Napevi cerkvenih pesem" postavil Andrej Vavken, učitelj v Cerkljah. Ker so mi pa 2<, 3., 4., in 5. zvezek (1. zvezek še ima g. Giontini v Ljubljani) že davno vsi pošli, ter ne morem ustreči njihovim željam, zato me je volja vse pesmice v drugo natisniti dati, toda le pod tem pogojem, da mi blagovolijo prijatelji cerkvenega petja svoja naročila že naprej na poštnih listnicah (pošta Cerklje na Gorenskem) objaviti, da izvem, ali mi bo moč z naročnino pokriti stroške. Ako bode število obilno, pošljem vrh starih, tudi nekaj zvezkov novih v tisek, ker je res živa potreba, da se vkorenini čvrsto petje med prostim ljudstvom. Ko bi se pa oglasilo le premalo naročnikov, moram, se ve da, tisek opustiti.	Andrej Vavken.
K. Šmarnice se bližajo, in skrbni dušni pastirji bodo zopet popraševali po knjigi, ki bi jim služila v jiomoč pri zadevnih premišljevanjih. V ta namen jim „SI. Gospodar" naznanja novo knjigo, ki se mu je v naznanilo poslala, in je ravno kar na 298 straneh v veliki osmerki pri Moserji v Gradci na svetlo prišla pod naslovom: „Betrachtungen über die lauretanische Litanei in zwei Monaten Maipredigten". Von Dr. Math. Bayer, cmerit. Professor der Dogmatik u. s. w. Res je, da imamo Slovenci lavretanske litanije že v domačem jeziku prelepo in obširno razloženo; vendar pa ima ta nova knjiga to posebnost, da globoko sega v zaklad skrivnosti naše sv. vere, ter si v njej potrditi prizadeva svoje čitatelje. Pridige so po svoji osnovi in pisavi sicer namenjene bolj izobraženim poslušalcem, vendar pa bodo bralca budile k mnogovrstnemu premišljevanju, iz kterega bo zamogel tudi predigar na kmetih prav koristne in mične nauke podajati pobožnim častilcem Marijinim, zlasti ker se v drugi vrsti teh predig nahaja toliko lepih in mičnih p lip o vesti, da bralcu tudi nehote solze silijo v oči pri njih branji.
Gospodarske stvari.
O vinstvu,
ali kako se vino v kleti oskrbuje.
(Spisal F ran j o Jančar.)
Pazljivost o vrenji mosta?
Že nekteri je čutil prijetno, toda nezdravo dišavo, ko je mimo kleti mahal, v kteri je mošt hranjen bil. V tako klet jo naravnost udariti, bi bilo sila nevarno, posebno ako je mnogo novega mošta v njej, pri tem so pa še okna zaprta. Pred vsem treba okna odpreti, skozi ktera se iz kleti kužni in umorivni zrak odpravi, potem se duri odprejo in odprte puste nekaj časa, dokler se ni zrak v pivnici prevetril. Se le za tem se zamore človek polagoma, najbolje z lučjo v roki, dalje v pivnico pomikati. Ako luč ugasne, ne stopi ne za stopinjo dalje, marveč počakaj, da se klet bolj prevetri. Brez take skrbi in varnosti je že marsikdo smrt našel v pivnici, ker ga je silni duh ob času mostnega vrenja nagloma umoril.
Kako se mošt prej zgodnja ?
Nekteri hočejo mošt koj zgodnjati, in ga silijo prej vreti. Drugi sopet želijo dalje sladko vino imeti, ktero toraj nebi nagloma povrelo; oboje ni velike vrednosti. Kteri želijo dalje sladko vino imeti, zapirajo o toplih dnevih okna, ponoči jih pa odpirajo, ali pa mrzle gunje (koče) polagajo in ogrinjavajo sode, češ da to pripomore k daljši vinski sladkoti, ker mošt ne more tako hitro in burno vreti in se zgodnjati. Kteri pa hočejo brž godno vino imeti ter želijo, naj bi mošt prej ko prej povrel, spuščajo toploto skozi okna in duri v pivnico, ali pa sode s toplimi ru-hami in koci ogrinjajo in grejejo, nekteri imajo že celo železne peči, ki se močno kurijo, da je klet toplejša od zakurjene hiše. S tem se res pospeši hitreje in burnejše vrenje, pa tudi, kdor vsega tega ne stori, na zgubi ne bo, kajti mošt se že sam zegreje, kakor nam je znano, in svojo pot gre, ki mu je od Stvarnika odkazana; vino pa bo, kakoršna je letina.
Kako se mlado vino čisti ?
Ko je mošt povrel, se zamore precej sčistiti tudi še jako mlado vino, in sicer najboljše z mehurjem od ribe vi s, ki se iz Ruskega na vse kraje razpošilja in po prodajalnicah tudi pri nas dobiva. Mora ga pa precej biti, ki se razkosa in stanjšan navleče, potem v mlado ali inače kalno vino vrže in nekaj časa v njem pusti; ko se je vino sčistilo, se pretoči, in je za rabo. Tako sči-ščeno mlado vino je skoro staremu podobno po barvi, le sladkota ga precej ovaja. Ribji mehurje v ceni visok. — Se drugi francoski pripomočki so za čiščenje vina; pa tudi domačih je več. Ali
v vinu puščajo svoje drobce, in še več napak je ž njimi; zato jih opustimo; tudi niso silno potrebni.
0 govedarstvn.
(Poduk v ljutomerski kmetijski šoli.)
Kolikokrat se zgodi gospodarju nesreča po pastirjih! Dečko goneč goveda na pašo udriha neusmiljeno z gonjačo po živini, in debela gonjača zadene tudi brejo kravo! Tak zarobljenec tudi podi živino, da se vsa tare! Zanikrni pastirji tudi puščajo, da se druži njih živina z živino sosedovo. Tako se začenjajo goveda bosti in nevedni pastir pa z veseljem opazuje tak polom, mesto da bi razgnal vojsko. Pri tem si ne sname le marsiktero lepo govedo roga, nego tudi krava se zaleti v vamp druge krave in zopet je gospodar ob lepo tele in često tudi ob kravo, ker je morala izvreči!
Gospodarji! ker ne morete nadzorovati otrok na paši, in ker si sama mladež skoro nikedar česar pametnega ne umisli, pošiljajte raji otroke, svoj najdražji zaklad, v narodno šolo, da postanejo kedaj umniši gospodarji in gospodinje, nego je bilo to mogoče vam, ki niste imeli tako lepe priložnosti gledé poduka, kakor baš vaša deca, ktera se v šoli tudi v gospodarskih zadevah pod-učevajo; zagotavljam vas, da vam bodo iz srca hvaležni, ko vas bode uže krila hladna gomila. Ce že spuščate goveda na pašnike, rabite za to starejše ljudi, koji že ne mogo več hlapčevati. Pa saj ni treba tolikrat ven goniti goved, kakor je sploh navada! Le tolikokrat naj bi hodila na pašo, da bi se dostojno prehodila in navzela dobrega zraka. Na ta način je živina debelejša ter krepkejša, krave bolje molzejo, ne prepeka goved solnce in ne nadlegujó jih tako muhe, pa tudi ne raztresajo gnoja, ki je duša kmetijstvu. Marsikdo bi se utegnol prenagliti z ugovorom: „Kje pa je tolika polage?!" Takemu bi jaz to-le odgovarjal: Prijatelj! séj modro lucerno, kraljico vseh detelj, in prepričal se bodeš, da bode mnogo prav dobre polage za goveda ; lucernerca daje na leto po 6 košenj. Ker že govorim o lu-cerni, naj omenim še to-le o njej: Modra lucerna (ki je boljša nego rumeno cvetoča) zahteva o sušna tla, ki so globoka, precej apnena in niso za drevjem, kajti senca in voda jej niste ljubi. Pognojiti jej treba v pričo prav dobro s hlevskim gnojem, in globoko naj se jej zorje, ker ima še črez 15 črevljev dolge korenine, ako rase 12 let. Pred 10. letom nje je škoda preorati, če tudi je 3., 4., 5. in 6. leto najboljša. Vseje naj se pač gosto, da je v mladosti zel ne premore. Omerno mora biti njenega semena 30 funtov za oral, da je prav gosta. Nikar je sejati med žito, ki morda celó poleči utegne. Moj brat je poskusil s to deteljo pred par leti, a ne popusti je nikoli po no-benej ceni, kajti komaj neha na enem konci njive,
in že dosti velika za košnjo je na drugem. — Več o polagi pozneje.
Dopisi.
Od sv. Petra pri Mariboru, 31. sušca. (Robota slovenskih učiteljev za P ruse. — Knjižura polna laži.) Gospodu učitelju v šentpeterski Metavi, kder pa ni niti šole niti učitelja, je poslal neki M. Levy iz pruskega Frank-furta celo rajdo pisem, ga proseč, naj mu pošlje za en goldinar imena tukajšnih posestnikov in okolic, v kterih stanujejo. Če bi g. učitelju nihče zapisnika ne dal, iz kterega bi posestnike popisal, bi bil en goldinar za tako pisarijo prav malo plačilo, kajti gosp. učitelj bi moral za ta denar po fari od hiše do hiše hoditi in barati, kako je kte-remu posestniku ime in na steno gledati, koliko je pri hramu hišno število. To bi se gotovo reklo, za en goldinar Prusom za ljubo na roboto hoditi. Sicer pa ve pisatelj za nekega gosp. učitelja, ki za takošno pisarijo Nemcem v prid ni krajcarja dobil; to je še hujša robota. — Gospod v Frank-furtu menda zato naša imena zvedeti hoče, ker bi zamogel potem Slovencem lože ali knjižure pošiljati, kakor je tista, ktero nekdo v letošnji „Danici" od 14. sušca hudo graja, ktera knjižura se je v nemškem Lincu tiskala in ki je polna laži, vraž in sleparije. Ker je graška „Tagespost" nedavno duhovnike opomnila, naj gledajo, da se kaka vraža ali prazna vera med ljudstvo ne vtepe, Vam moram Slovenci že povedati in Vas opomniti, da greste, preden kakemu Kočevarju ali komu drugemu za kako knjižuro napolnjeno z vražami in drugimi goljufijami denar daste, svojega gosp. župnika ali kaplana za svet prašat, ki Vas bodo podučili in Vam oči odprli, da kde mačaka v žaklju ne kupite!
Iz ljutomerske okolice. Letos smo v naši okolici zarad penezov jako v zadregi. Prava dobrota je nam zdaj posojilnica, ki reši človeka večkrat velikih skrbi in stroškov, ko brez velikih potov in prošenj dobi denar na posodo.
Dopis iz Ljutomera v „Slov. Narodu" št. 73 očita našemu glavarju krivico, ki jo on dela tukajšnji šoli zastran nemščine. Mi se popolnoma strinjamo z omenjenim dopisnikom, ki pravi, da se nemščina ne zanemarja; dostavljamo pa še to, da se naši učitelji, čeravno so narodni, še vse preveč z nemščino pečajo. Iz naše vesi hodijo dečki, s kterimi sem vedno v dotiki, v različne razrede tukajšnje šole. Od teh sem poizvedel, zlasti iz njih učenja in njihovih nalog sem razpoznal, da se učenci v šoli in doma z nemščino najbolj ukvarjajo in da jim ta predmet še največ truda, da ne rečem muke prizadeva, in to prav nehvaležne muke. Učenci 5. razreda imajo zlasti skoro le nemške knjige in nemške naloge, pa tudi učenci 4. razreda pri znanem narodnem učitelju
g. L. se še vse preveč nemščine učiti morajo. G. P. v 3. razr. jim pa že tako nemščino čez vse priporočuje. Tedaj je očitanje tržanov, da se otroci premalo nemščine uče, popolnoma neopravičeno ; nasproti bi morali mi kmetje iz okolice zahtevati, da se mladina do dobrega izuri v slovenščini, zlasti pa v kmetijstvu, kajti ta nauk jej more še naj več koristiti. Priporočali bi toraj učiteljem, da ne silijo v naše kmetijske otroke preveč z nemščino, vsaj še slovenski slabo znajo. Ovače bi pa tudi hrvatski jezik za naše učence skoro več koristil od nemškega. S Hrvati pridemo mi prav mnogokrat v dotiko, ter imamo proti jugu nektere kupčijske zveze. Pa tudi v varaždinske šole se pošilja od nas mnogo dece, ker je Varaždin za nas tako blizo kakor Ptuj. Po naših mislih bi tedaj nikakor ne bilo napačno in tudi ne nepostavno, ako bi se v viših razredih naše šole oziralo nekoliko na hrvatski, a ne samo na nemški jezik.	V. S.
Od SV. Lenarta, 30. marc. (Z dolgim nosom odpravljeni.) Poročal sem nedavno v „Gosp.", kako da se je okr. zastop drznil, v prid hirajoči hranilnici razpisati davek vsemu okraju, in je celjsko sodnijo pri — dež. odboru! tožil. Kakor čujem, dobil je okr. zastop za dvojno svojo junaštvo od strani višje oblasti po nosu, in da so jegovi sklepi prekrižani. To je zdravo za ljudi, ki previsoko letajo; dobro bi še bilo, ko hi se našla oblast, ktera bi okr. zastop spomnila njegovih pravih dolžnosti, kterih se noče prav lotiti, in pa, kako da je z d e n a r j i, ki se v okr. bla-gajnico plačujejo.
Dokazi: novo osnovana okr. cesta od sv. Lenarta v Cmurek se še na mnogo mestih niti delati ni začela, ko je vendar letošnja zima za delo tako ugodna bila; na drugih mestih je pa stara cesta tako zauemarjena, da še s praznimi vozovi po mnogih krajih ni mogoče se voziti ter so dotičue srenje primorane bile, proti okr. zastopu pri višji oblasti se pritožiti.
Iz Lemberga. (Srenjske zadeve.) Kdor srenjske zadeve nepristrano sodi, mora reči, da je v premnogih krajih res tako, kakor piše „Gosp." v sostavkih „o prenaredbah srenjskih zadev". Da so umetno zložene srenje v večo skupino res nekaki divji zakon, potrjuje prav jasno naša s Slad-kogorsko združena srenja. Naš trg je bil poprej srenja za se, ter je imel 8000—9000 gold. srenj-skega premoženja. Shajal je prav lehko sam. Gospodom se je pa poljubilo, prikleniti trško srenjo Sladkogorskej, in odtihdob je vseskozi ravs in kavs zastran porabe in gospodarstva posebnega trškega premoženja.
Srenjski župan kmet še svojega imena podpisati ne zna, srenjski pisar je edini gospod vsej srenji. Srenjska pisarnica z blagajnico je v kmečki hiši, v tem ko imamo tržani od nekdaj svoj „ro-tovž", kjer je bolj dostojna in varna uradnica. Glede na vse to se hoče trg zopet ločiti tuje
srenje; toda v odborovi seji, v kteri se je zastran izločitve sklepalo, imeli so nasprotni kmetski glasovi večino. S Sladko goro nečemo združeni ostati, ločiti se pa sami ne moremo, to je res „divji zakon".
Obernoli smo se tržani v tej stiski do dež. odbora, in pričakujemo pomoči, dasi nas je omenjeni srenjski pisar počrnil, češ, da smo tržani tako ubogi, da si še soli in zabela za kuho s čim kupiti nimamo. Naj bi bil pisač rajši sol z^-se obdržal !
Za poduk in kratek čas.
Turki pri Radgoni.
(Pripovedka iz leta 1418.*)
„Turka bomo po/, obal i. Kakor da bi eežnje brali; Pred miru nfi bomo dali, Dokler ga ob tla ne djali 1" — Narod. pes.
Radgona, imenovana v starih listinah Rat-kov grad" (Ratgoisburg), bila je najbrž že pred tisoč leti, ko je vladal nad našim narodom med Pesnico in „blatnim jezerom" slavni vojvoda Pri-vina, slovensko naselišče. Stoji tik slednjih panog „slovenskih goric" kraj reke Mure na krasnem velikem^ polju, in je, rekel bi, mejaš med Ogersko in Štajersko, ter med Slovenci in Nemci. To ugodno njeno stališče dalo je Radgoni v preteklih vekih znamenit pomen. V dobi magjarskih in turških navalov prestvarjena v močno trdnjavo in pridobivša si mnogo imenitnih predpravic, razcvetela je v bogato tržno središče celega kraja. A bila je tudi vrla obramba deželi v tadanjih bojnih stiskah. Se dendenes, dasi že davno ni več trdnjava, kaže Radgona boljša obzidja in okope kakor ktero bodi mesto v deželi.
Slovenec se rad spominja vzlasti dolgoletnih bojev s krvoločnim Turčinom, ter pripoveduje sinovom o hudih težavah in slavnih delili svojih predstarišev v nepovoljnih časih, ki so bili polni terpljenja, ko so jih trli železnim jarmom sužnosti tlake in vojske. Čuditi se je res, da še naš narod, kteri je prebolel toliko ran, ni propal, marveč še živi in se vedno razvija kot krepak mladenič! Gotovo, to ti je narod dobrega jedra, močne postave, narod trdnega zdravja! In dasi je majhen, njemu vendar sije lepša bodočnost, ako sedanje nemile razmere z navdušeno strpljivostjo srečno premaga.	t
Za Radgono in sosednje Slovence jih ni bilo dn[ nevarnejših, a tudi ne slavniših mimo leta 1418. Že dobrih dvajset let poprej, po zmagi pri Nikopolu, se je bil Turčin zagledal v lepoto in bogastvo štajerske zemlje, priplenivši kraj Drave do starega Ptuja. Željen blaga in sužnikov na-
*) Podlaga (ej pripovedki je — broz ozira na novejše spiske — vzlasti poročilo koroškega Ietopisca Megi-zerja.	Pis.
bere tedaj Ahmetbeg, vojskovodja turškega carja, v Bosni nad dvajset tisoč vojakov, ter prihruje kakor nevihta na južno ogersko zemljo. Ni ga bilo junaka, ki bi se lupežu tukaj postavil na upor; gledal je povsod le prejšnja dela grozovitih svojih rok, — razvaline, pustoto in revšino. Zažene se torej mimo Kaniže po staroslovenskih pokrajinah proti štajerski meji. Že pase volku enak svoje oči na belih cerkvah in rodovitnih hribih „slovenskih goric", in jih kaže utrujeni vojski, — kar mu ustavita pot dereča Mura in dobro utrjena Radgona. Ko ošaben Turčin svest si svoje silne moči, malo mesto zagleda, ki se je prvo drznilo vrata mu zapreti in se postaviti v bran, zažene debeli krohot in pošlje brž po vojščaku oster ukaz, se podvreči ter mestne ključe donesti, ako ne, bo preden solnce drugikrat zaide, vse mesto prah in pepel, prebivalcev glave pa bodo na kolib tičale.
Strašno žuganje zares, toda v Radgoni ni bilo mevž in plašljivcev. Zvedeli so bili mestjani za tjeden poprej, kakošna nevarnost jim žuga, in dobro so se pripravili, nepovabljene goste dostojno sprejeti. Ena misel navdajala je vse: da je bolje umreti za drago domačijo kot tolovajem se podati in v sužuost iti. Sporočijo tedaj Abmetbegu, da k r i s tj a n o v šega ni, u d a t i se pla hotno, temuč zmagati — ali življenje zastaviti Ako ima tedaj žejle po mestu, naj si le pride sam odpirat vrat! — — Takega odgovora ni Ahmetbeg pričakoval. Kakor človek, ki ga je pičila kača, skoči po koncu, ter psovaje kristjane pesjo drhal, priseže mestu in slednjemu prebivalcu pogubo. Obsede jih hitro z oddelkom svojih trum, drugemu oddelku pa ukaže postaviti tabor ter pripraviti mnogovrstnega orodja za naskok. To ti je bil zdaj lagoj in ropot, vrenje in mrgolenje turške vojaščine, da se je zemlja tresla in se odbijal glas na ure daleko!
Radgona bila je ta čas že precej dobra trdnjava. Oklenjena visokim zidovjem imela je še v posebno brambo krog in krog po okopih napeljano Muro, tako, da je stala na otoku. Dober varli jej je tudi bil tik desnega Murinega obrežja na strmem hribu postavljen trden grad. Tudi junaških brambovcev ni manjkalo v mestu. Bili so orožja vajeni domači možje, a bilo jim je na pomoč tudi mnogo okoličanov, pribežalših s ženami in deco za obzidje, in vzlasti dve sto deželnih vojakov s hrabrim načelnikom Radvičanom.
(Dalje prihodnjič.)
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Včasih pokažejo poslanci skrčenega drž. zbora, da "jih ni volja pritrjevati vsemu, kar vlada hoče. Taka je bila z vladnim predlogom, da sme vlada porote začasno tudi ustaviti, čemur se je ustavni odbor iz začetka upiral. Ker pa vlada ni odstopila in ustavakom
v ušesa zašeptala, da naj svetu pokažejo vsestransko lepo složnost z vlado, so se ustavaki — kakor vselej — udali. In tako dobimo porotne sodbe, o kterih pa nihčer ne ve, ali bodo tudi za-nj veljale, če bi po nesreči s sodnijo v kako neljubo dotiko prišel.
Sprejela se je tudi v drž. zboru postava zoper delapust in potepinstvo, pa — potepuhov se ne bo prijela, ker pušča vse pri starem, da se capini v kajhah lepo božajo in redijo, in da bi postavo zvrševale srenje, ktere pa same pomoči in obrambe proti potepinstvu iščejo. — Tako dobivamo neporabnih postav zaporedoma, odpraviti jih pa potem nočejo, ker jih je tega sram, kakor se godi s postavo notarskega poverenstva (legaliziranja), ki se ne odpravi, dasi povsod celo dež. zbori to terjajo.
Proračun vojnega ministerstva za leto 1874 je razglašen, toda ne v veselje onim, ki ga bodo morali plačevati. Vseh stroškov je za prihodnje leto 98,608.663 gld. Rednih stroškov je po vštetih dohodkih 87,053.499 gld., blizo 3 milijone več kot letošnjih; izrednih 11,017.164 gld., zopet za 6 milijonov več kakor letos. — Delegacije so se začele 2. t. m., in vojni minister utegne hudo pogrešati Poljakov in drugih federalistov, če namreč Poljakov tudi v delegacijo ne bo, kar še pa ni gotovo. Sicer je pa tudi mogoče, da bodo usta-vaški udje v delegaciji letos tudi vojnemu ministru bolj prijazni kot lani, ter brez posebnega obotavljanja dovolili visoke številke, da s tem svojo domoljubje pokažeje in — se prikupijo, česar je potreba, ker po besedah „N. fr. Pr." „volilna reforma še ni čisto dognana stvar", kljubu temu, da je tudi v gosposki zbornici 27. marc. bila sprejeta. Menjka še cesarski pečat, in ustavaki vedo, kaj to pomeni; toraj le modro — si mislijo. —
Gosposka zbornica, ki je v prvi vrsti poklicana odvračati od Avstrije vsako nezgodo, je skoro brez vsega razgovora sprejela Lasserjevo postavo direktnih volitev z 88 glasovi izmed 105 nazočih, iz vseh krajev komandiranih „gospodov". Ker šteje ta zbornica 193 udov, je ostala številka 88 z a dir. volitve glasujočih pod polovico vseh v gosposko zbornico poklicanih. Sedemnajst nasprotnih glasov spada na konservativne gospode, kteri so bili nazoči; mnogo jih pa v zbornici ni bilo. Med temi so z dunajskim nadškofom Rau-scherjem vsi drugi škofi razun edinega grško-kat. nadškofa Sembratoviča iz Levova; nadalje 14 nadvojvod, ki se niso seje udeležili. Pl. Miklošič, kterega slavijo naši „strokovnjaki" kot največega slovanskega učenjaka, je glasoval za dir. volitve in s tem potrdil staro resnico, da so jezikoslovci slabi pesniki in še slabeji politikarji! Zanimivo je tudi, da dalmatiuski grofGiorgi ni glasoval za dir. volitve; s tem je osramotil 5 svojih ustavaških rojakov v zbornici poslancev.
Vse gleda zdaj na najvišje mesto, na cesarja,
bodo li potrdili postavo, ki je umetno sestavljena, da večino avstrijskih narodov nemško-liberalnej stranki podvrže? —
O g e r s k o. Magjari imajo svojo e s k o m p t-no banko, o kterej smo zadnjič govorili. Fin. minister je dotično postavo drž. zboru ogerskemu predložil. Kakor smo v zadnji številki omenili, tako se je zgodilo: Magjari so zmagali proti avstrijskemu fin. ministru. To pa utegne hudih nasledkov imeti. Avstrijska banka na Dunaju ima namreč pravico izdavati bankovce za 200 milijonov nad vrednostjo srebernega zaklada. Tega ima zdaj za 142 milijonov, toraj sme k večemu za 342 milijonov papirja imeti. Za to pravico je posodila državi 80 milijonov gold., o kterih pa Magjari nič slišati nočejo, češ, da niso oni v ta dolg nikdar privolili! Tudi Beust jih na to ni spomnil, ko je 1. 1867 ž njimi se pogajal. Vrh tega bi niti naša niti ogerska vlada vsled pogodbe od 1. 1867 ne smela pomnožiti papirnatega denarja, ako se prej v tem ne pogodite. Da se je toraj Magjarom tolika predpravica pustila, da smejo zdaj sami si pomagati in našim bankovcem pot zapreti, je zares prečudno in le iz velikega strahu, da bi se ustavaki gospodom Magjarom zamerili, razumljivo. Tedaj vivat dvalizem! če tudi ustavaki državno blagajnico našo na kant spravijo. — Magjari so tudi začeli segati po cerkvenem premoženji, s kterirn bi radi svojo novo banko zalagali. V drž. zboru se je sprožilo vprašanje: čegavo da je cerkveno premoženje! Ljudje zdrave pameti ne morejo vprašati, čegavo da je; a liberalci so se s svojo pametjo hudo skregali in delajo po modrih besedah poslanca Somssicha v og. zboru s kat. cerkvijo kakor dediči z ljubljencem očetovim, kadar oča odmrje. Krščanski dobrotniki so kat. cerkvi marsikaj sporočili; liberalci jo pa odrivajo iz pravičnega posestva. — Za zdaj je obveljal v zbornici predlog Hoffmana, da se sestavi komisijou, ki bo preis-kaval, čegavo da je to, kar je sto in sto let bilo cerkveno.
Vnenje države. Nemški drž. zborvBero-liuu je z večino glasov sprejel postavo, da dobijo zanaprej drž. poslanci odškodovanje za potne stroške in dnino. Vlada bila je temu nasproti ter še ni dovoliti hotela poslancem brezplačnih kart na železnici. Poslanec bavarski Stavffenberg je podpiral večino s tem, da, če se poslancem duina ne dovoli, se ne bo našlo v južni Nemčiji liberalnih poslancev, kteri bi v državni zbor hoteli priti.
Španske ljudovlade noče razen francoske nobena evropska vlada pripoznati. Joj liberalnim novinam, ki so tej republiki glorijo peli! Po vsej deželi divja prekucija. Karlisti so strah ministerstvu ter uapredujo od dne do dne; v južnih krajih razsajajo tuježivci, pred kterimi beži, kdor le more; vojaščina pa pokorščine več ne pozna in vlada si ne more pomagati.
Na Švicarskem delajo liberalne kanton-
ske vlade nečloveško s zvestimi katoličani. 79 duhovnikov, ki so v pismu do vlade izrekli, da hočejo po povelju svojega škofa se ravnati, je bern-ska vlada odstavila iu cerkve zapreti ukazala.
Razne stvari.
(Banka „Slovenija.u) Ob koncu letošnjega prvega četrtletja je banka izdala že 4289 polic ali zagotovil proti ognju. Prejela je v gotovini in menjicali 162.544 gld., od kterih se je za po-zavarovanje pri drugih društvih in za storno prepisalo 41.514 gld., tako da ostane v lastni račun banki nad 120.000 gld. Oddanih je delnic 3527, od kterih le samo 169 še čisto vplačanih ni. V seji gospodarskega sveta dne 30. marcija t. 1. se je obrok za doplača nje postavil na četrt leta, t. j. do konca junija t. 1. Zavarovanje proti toči se je — odložilo; v oddelku dosmrtnega zavarovanja in kar še va nj spada, je tudi že lepo število oglasov.
(Za volitev okr. zastopov) so skupine tako-le sestavljene:
I.	Mariborski okraj: a) Veliko posestvo z 32.979 gold. davka 10 zastopnikov; b) velika obertnija z 2286 gld. davka 10 zastop., c) mesta in trgi z 54.661 gld. davka 10 in d) kmetsko posestvo z 106.360 gld. davka tudi 10, vseh torej 40 zastopnikov.
II.	Slovenje-Bistriški okraj: a) Veliko posestvo 6257 gold. davka 8 zastopn., b) obrtniki 273 gld. dav., 3, c) mesto in trgi 2870 gld. dav. 10, d) kmetske občine 25.509 gold. dav. 11 zastop., vkupaj 32 zastopnikov.
III.	Šent-Len. okraj: a) Vel. posestn. 3308 gld. dav. 10, b) tržani 1720 gld. dav. 10, in c) kmetske srenje 37.243 gld. dav. tudi le 10 zastop., vseh toraj 30.
IV.	Celjski okraj: a) Vel. posest. 11.554 gold. dav. 10, b) obertnija 2145 gold. dav. 10,
c)	mesto in trgi 25.582 gold. dav. 10; d) kmet. srenje 43.098 gold. dav. tudi 10, vseh toraj 40 zastopn.
V.	Vranski okraj: a) skupin. 2324 gld. dav. 8, b) ni volilcev, c) 8661 gld. dav. 8, d) 11.477 gld dav. 8 zastopn., vseh 24.
VI.	Konjiški okraj: a) 2588 gld. dav. 9, b) 628 gld. dav. 2, c) 6112 gld. dav. 12, d) 27.765 gl. dav. 13, vseh toraj 36 zastopnikov.
VIL Šmar. okraj: a) 972 gold. dav. 7, b) 232 gld. dav. 2, c) 7795 gld. dav. 11, d) 20.423 gld. dav. 12, skupaj 32 zastopn.
VIII.	Gornjegrajski okr.: a) 1273 gld. dav. 4, b) ni volilcev, c) 13.259 gold. dav. 10,
d)	6162 gld. dav. 16, vseh 30 zastopn.
IX.	Ptujski okr.: a) 11.329 gld. davka 10 zastopn., b) 1244 gld. dav. 10, c) 7801 gld. dav. 10, d) 83.303 gld. dav. 10, skupaj 40 zastopn.
X.	Ormuški okr.: a) 7354 gold. davka 10 zastopn., b) velika obertnija nema volilcev,
c)	4249 gold. dav. 10, d) 34.256 gold. dav. 10, skupaj 30 zastopn.
XI. Rogaški okr. a) 2870 gl. davka 7 zast., b) 2194 gold. dav. 2, c) 1030 gold. dav. 11,
d)	14.235 gld. dav. 12, skupaj 32 zastopnikov.
(V Mariboru) je bil 1. t. m. ob polnoči velik požar pri g. Laherju, kteremu je pogorela mizarska tovarna in tudi hiša. Oteli so le nekoliko pohištva in orodja in tudi precej debelega lesu. Eden mestnih gasilcev se je na rokah hudo opekel. Tovarna je za 20.000 gld. zavarovana.
(Štajerske vina na dunajski razstavi.) Pri mariborski razstavni komisiji se je oglasilo 130 vinorejcev, ki hočeje najboljših vin v razstavo poslati.
(Polit, narodno - gospodarsko društvo) pri sv.» Lovrencu v slov. goricah bo imelo 14. aprila t. 1. ob 4. uri po poldne društveni zbor za volitev novega odbora. — Počastil nas bo s svojo pričejoč-nostjo naš blagi poslancev g. Mih. Herman; volilci tega okraja imajo tedaj priložnost s svojim poslancem občevati. Vsi udi društva in volilci se tedaj uljudno vabijo.	Odbor.
(Duhovske spremembe v Lavantinski Škofiji.) C. g. Matija Fric, iz križnega reda je postal farni oskrbnik in dekan pri Veliki nedelji; č. g. Kašpar Majhenič, istega reda duhovnik, je postavljen za farnega oskrbnika pri sv. Miklavžu blizo Ljutomera; č. g. Siegfried Spora, mešnik istega reda, za farnega oskrbnika v Ormužu, iu č. g. Karol Gmajnar za, provizorja pri sv. Jederti blizo Laškega. — C. g. Jože Pečar je prestavljen za kaplana na Muto, in P. Ernest Cuček, novomešnik, nastopi službo pri sv. Vidu poleg Ptuja. — Umrl je č. g. Rajmund Repotočnik, kaplan pri sv. Jurji pod Rifnikom. R. I. P.
(Listki za sv. firmo.) Morebiti ustrežemo čč. gospodom, ki bodo letos firniovanje imeli, ako jim naznanimo, da ima „narodna tiskarna" v Mariboru ličnih listkov za sv. firmo v slovenski besedi pripravljenih.
e*osMano.
„Slov. Narod" (štev. 70.) govori v spisu „k slovenskemu uradovanju" o postavnih lastnostih notarskih pisem, posebno v slučaji, ako bi stranke le slovenski jezik umčle, notarski akt bi se pa v nemškem jeziku spisal. V takem slučaji določuje §. 63 notarskega reda od dne 25. jul. 1871 nektere pravilnosti in previdnosti, da ima notarski akt veljavo javnega pisma (öffentliche Urkunde.) Pri razgovoru s strankami mora namreč, ako stranke onega jezika, v ktcrem se not. akt spisuje, ne umejo, nazoč biti zaprisežen tolmač, ali pa mora notar in dve priči znati jezik, kterega govore stranke; da ga pa notar res popolnem zna, mora potrditi višja deželna sodnija. — To so omenjene pravilnosti.
Glede na to trdi „Narod", da, če se notar
ne drži teli določeb, nema notarski akt moči javnega pisma, in ker ženitvena pisma po sedanjih postavah privatna pisma niso, so neveljavna, 11 i č e v a, ako se pri spisovanji teh pisem ni gledalo na postavne terjatve.
To dokazovanje je na toliko istinito, da res notarska pisma, kterini meujkajo pravilnosti razložene v §. 63. uot. reda, neiriajo veljave j a v n i h pisem (offent. Uikuuden), zarad tega pa niso neveljavna in ničeva, kakor se vidi iz §. 66. iste postave.
Opominjamo toraj slovenske stranke, naj stopajo po varnej poti in terjajo v vsakem slučaji od notarjev slovenska pisma, ker zdaj vedo, kaj da postava veleva, če notar slovenskej stranki nemška pisma dela ali pa slovenščine sam ne ume. Kavno ker stranka ne more pra-šati notarja, ali ima od višje sodnije spričevalo, da ume popolnoma slov. jezik, je v vsakem slučaji najmodrejše terjati slovenski razgovor (Verhandlung) in slovenski akt.
P r a v d o s 1 o v e e.
Ti-žim cena pretekli teden	V Mariboru		V Ptuju		V Celj	n	V Varaž-dinu	
	fl.	k.	fl.	k.	JL		fl.	k.
Pšenice vagan ....	6	50	5	'70	7	—	5"	75
Kži „ ....	3	90	3	60	4	40	3	75
Ječmena „ ....	3	60	3	20	4	—	2	85
Ovsa „ ....	2	—	2	10	2	60	1	85
Turšico (koruze) vagan .	4	20	3	70	4	—	3	60
Ajdo . .	3	50	3	20	3	60	3	50
Prosa „	3	60	3	50	3	60	—	—
Krompirja „	1	40	1	50	1	60	1	75
Sena.....cent .	1	50	1	80	1	30	1	35
Slame (v šopkih) „	1	40	1	60	1	10	1	40
za steljo	—	80	1	10	—	80	—	—
Govedine funt ....	—	26	—	28	—	26	—	22
Teletine „ ....	—	30	—	26	—	28	—	24
Svinjetine „ ....	—	30	—	28	—	36	—	30
Slanine „ ....	—	34	—	32		40		36
Priporočim.
Podpisani delani nove, olepšavam in popravljam stare altarje, tabernakeljne, podobe in enake cerkvene reči s tim, da jih lepo pozlatim, marmoriram in pomalam, in sicer po prav nizki ceni. Priporočam se torej vsem častitini duhovnikom in podpornikom cerkvene umetnosti, in tudi svojim slovenskim bratom in sorodoljubom.
O» m/« »• < ' m cel.",
3- 3	poziatar v Mariboru.
Zahvaljevaje se prisrčno za vedno veče zaupanje pri občinstvu naj mi bode dovoljeno, zdaj ko se spomlad in velikonočni svetki bližajo. sponiui'i na svojo vnovič izbrano in bogato zalogo
zlatih, srebernih, in iz kineškega srebra narejenih stvari
najnovejšega dela ter priporočam za velikonočna darila:
Naušesnike, broše (naprsne igle), prstane iz zlata in kinčane z diamanti, brasle
ali naročnice, verižice za gospode in gospe,.kinč nanizanih granatov, sreberne tobakire, kupice, žlice, nože iu vilice, šivarske reči itd.
Vse te stvari imajo znamnja c. kr. puucinarije. — Staro zlato in srebro se nakupuje ali zamenjava. Poprave se najhitreje, za tujce pa mahoma poskrbe.
Izdelujem tudi vsakovrstne, v ognji pozlačene stvari, naročam v d o 1 b k e (na pečatih, bodisi službenih ali privatnih), ter spominjam posebno častito (luhovenstvo, da prevzamem vsakovrstne cerkvene dela, nove kakor poprave starih, iu sploh popravljanje vseh v moj posel spadajočih stvari.
Ker delam tukaj že nad 9 let, poznam tudi želje iu potrebe občinstva natanko, ter si bodem na vse moči prizadeval, da se po vrlem delu, nagli postrežbi in nizkih cenah vreden skažem zaupanja, s kterim sim bil dozdaj odlikovan.
Henrik Schdnn,
jnvelir, zlatar in sreberuar v Mariboru
2—3	(spodnje gosposke ulice št. 105.)

Prodaja rib.
V Slivniškem grajščinskem ribniku se bodo v prihodnjem tjednu ribe lovile in v torek 8. aprila prodajale. Kdor jih želi kupiti, naj pride pred-poldne po nje.
Oskrbni>tvo slivniške grajŠČine.
Iiolrrijti« številke!
V Trstu 29. marujja 1873: 33 59 80 54 81.
O
Prihod»
nje srečanj*!: 12. aprila.