Posamezna številka po 10 vin. UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Selenburgova ulica št. 11. nadstropje. — Uradne ure za stranke so od 10. do 12' dopoldne in od 4. do 7. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne :: ; sprejemajo. s : NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Av6tro-0{;ersko iu Bosno K 10'40, polletna K 5'20, četrtletna K 2-60, mesečna K —90; /.a Nemčijo celoletno K 12-—; za * : : ostalo inozemstvo in Ameriko eeloletno K 14'—. : : : Glasilo slovenskega delovnega ljudstva. „ ZARJA* izhaja v Ljubljani vsako sredo ::: in soboto. UPRAVNISTVO se nahaja v Selcnbtirgovi ulici štev. G, II. nad* stropje, in uraduje za stranke vsak delavnik od 9. do 12. do-::: poldne in od 4. do 7. zvečer. ::: Inserati: enostopna petil vrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. — Inserate sprejema npravništva. ::: Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije lista so poštnine proste. Stev. 839. V Ljubljani, v soboto dne 23. maja 1914. Leto IV. Demokracija je zdravilo za Avstrijo. Avstrijske delcgaciie imajo sedaj plenarne seje in razpravljajo o proračunu ministrstva za zunanje zadeve. Delegat sodrug dr. E 11 e n-b o g e n je ob tej priliki pokazal, kje da tiči pravi vzrok avstrijske mizerije. Dejal je; V ekspozeju ministra za zunanje zadeve zbuja pozornost trditev, da živimo z vsem svetom v prijateljskih odnošajih. Če pa prcmotri-mo dejanski položaj, tedaj ugotovimo, da narašča čim dalje bolj nasprotstvo, da nc rečem, sovraštvo proti Avstriji. V Srbiji vlada naravnost smrtno sovraštvo proti nam, ogibljejo se vsakega gospodarskega in političnega stika z nami. Rešpekt Grške pred nami se očividno javlja v neprestanih konfliktih ob južno albanski meji in ni še gotovo, če pomenjajo dogodki zadnjih dni končno poravnavo konflikta. V Rumuniji pretepajo moža, ki je samo na sumu, da goji prijateljska čuvstva za Avstro - Ogrsko. Rusko časopisje hujska neprestano proti nam. Francoska se trudi, da nas zadavi gospodarsko in če opazujemo naša zaveznika, tedaj vidimo, po vseh italijanskih mestih gibanje, ki ne skriva sovražnega značaja proti Avstriji. Iz govora princa Schonaicha - Calorata v nemškem državnem zboru posnemamo, da Nemčija ni navezana na prijateljstvo Avstrije. V odseku je bilo mnogo govora o tem, naj se ne vmešava Italija v notranje zadeve Avstrije. Ker pa obstoja tendenca nacional. združitve, je pač tako, da najde v Italiji odmev vsaka resnična ali dozdevna krivica Italijanom v Trstu. Isto velja o Jugoslovanih, če zavlada na Hrvaškem kak Čuvaj, o Nemcih v državi, če se zgodi krivica Nemcem v Pragi, in o Rumunih v Rumuniji, če prikrajšujemo politične pravice Rumunov na Ogrskem. K temu prihaja še to, da je avstrijska narodnostna politika že stoletja sem sovražna narodom. Posledica tega je, da zbujamo nezaupanje in sum celo tam, kjer želimo resnično prijateljstvo kakor n. pr. nasproti Rumuniji. Cas je že, da skrbimo za to, da ne bo dajala Avstrija venomer povoda za mednarodno iredento. Imamo res zmagovalno sredstvo za prema-ganje te iredente. To je najširša demokracija za Avstrijo. S tem bi odvzeli predvsem nacionalni občutljivosti na zunaj ost, na znotraj bi Pa odstranili sovraštvo narodov proti državi, k! jo smatrujo za svojega krvnika. Divjanje narodov proti državi, pri čemer so vlada, parlament in vsi faktorji brez moči, ?e tudi posledica tega, da niso bili fevdalci v odločilnem trenot-ku toliko nesebični, da bi premagali svoj razredni egoizem, da bi spoznali potrebe časa in računali z njimi. Kako izglodajo učinki tega narodnostnega prepira? Ravno ob pravem času so izšla pisma drja. Kaizla (dr. Kaizl je bil finančni minister v Thu-novem ministrstvu in je izrabljal svoje mesto v najostudnejše nacionalistične namene), ki kažejo te učinke. Kar pišejo nemški listi o tem, je seveda tendenciozno. Ali preko vsega tega ne moremo tajiti, da veje iz vseh teh pisem popolna malomarnost napram državi, brezdvom-tio tendenca, nacionalne interese, namreč to, kar so smatrali dr. Kaizl in njegova stranka (inladočeška) za nacionalne interese, postaviti na mesto države, stremljenje, izdolbsti državo, jo izpodkopati, jo takorekoč nacionalno infeci-rati, razkrojiti jo z nacionalnimi zahtevami. Značilno je to, da pri številnih namestitvah, ki jih je bil izvršil dr. Kaizl, ni odločevala ne poštenost. ne sposobnost, ne izkušenost, temveč edino le vprašanje, če je dotiCnik dober Čeh. Državniško mišljenje je bilo naravnost ovira pri namestitvi! Za resnico. Razrušitev parlamenta je drugi učinek narodnostnega spora: Zabranitev vsake koristne zakonodaje, vsakega naravnega razvoja države. Najbolj zanimiv učinek vsega tega spora je pa učinek na naše finance. Način uprave naših državnih financ postaja vedno bolj podoben upravi v času absolutizma. Še vse bolj žalostno je pa to, da je posledica nerešenih narodnostnih vprašanj popolno uničenje zasebnega in javnega čuta za pravo. Za vsakogar, ki ima le iskro čuta pravičnosti, je nekaj groznega, da zadošča za obsodbo pred porotniki to, da je obtoženec druge narodnosti. To občutijo socialni demokratje najbolj, ker v prvi vrsti predstavljajo nje za »narodne izdajalce.« Oni časi so že minuli, ko je uprizarjalo delavstvo anarhistične atentate. Danes jih uprizarja buržvazija napram delavstvu! Ali naj delavstvo prenaša to mirno? Vsemu temu pa postavljajo krono razsodbe najvišjega sodišča. Meščanstvo tira vedoma državo v absolutizem. Razstoličenje ljudskega zastopa se maščuje vedno na narodih in njihovih zastopnikih. Čas je minil, ko je bilo mogoče trajno vladati z metodami absolutizma. Današnji proletarci niso več topa masa od nekdaj, temveč ljudje s političnim razumevanjem in s tako živo potrebo po politični svobodi, da je nemogoče, iztrgati jim to potrebo iz srca. Ni več mogoče, da bi puščali žive potrebe narodov trajno nerešene. To, kar ustvarja meščanstvo danes s svojo politiko, ni le absolutizem, temveč anarhija, propast, v katero očividno korakamo. Socialni demokratje so v revolucionarnem nasprotstvu k današnji državi. Ampak dokler obstoja država, zahtevajo od nje, da tudi izpolnjuje svojo dolžnost, namreč te, da predstavlja najvišjo obliko družabne organizacije, ki je danes mogoča, in da izvršuje svojo kulturno misijo. Če ta država tudi ni naša država, vendar želimo, da bodi zdrava. Zato kličemo narode v Avstriji neprestano k zavesti in jim pripovedujemo, da zastopajo lastne interese, če izgradc to svojo državo in da koristijo z medsebojnim sovraštvom le reakciji. To kar bodi res avstrijsko, to se imenuje svoboda narodov, demokracija. Če je prišla vlada pred leti do spoznanja in pomagala za upostavitev splošne volilne pravice, če je spoznala. da jc demokracija zdravilo za Avstrijo, tedaj zahtevamo, da ne zastanejo vlada, parlament iu vsi diugi faktorji pri tej enostranosti, temveč da spoznajo, da mora postati demokratična tudi uprava, ne le zakonodaja. Šele potem in le potem bomo imeli v resnici avstrijsko državo. Zato moramo končno spoznati edino resnico, ki vodi do cilja. Avstrija postane demokratična, ali pa preneha biti!« V Albaniji je upor. V Albaniji je vse narobe. Dobro albansko ljudstvo, ki je tako navdušeno pozdravljalo kneza Vljema ob prihodu, si je vso stvar v teku kratkih tednov premislilo in revolucionira sedaj proti knezu, ki ga jim je bila izvolila previdnost Alahova, katoliškega in pravoslavnega boga, previdnost Bcrchtoldova in vseh evropskih velesil. Vse te »previdnosti« spoznajo sedaj lehko. kako prav so imeli pred meseci oni, ki so prerokovali knezu Viljemu težke ure v Albaniji, zlasti še, ker si je bil izbral za svojegg zaupnika in svetovalca prekanjenega Esad pašo. Esad paša je sedaj knezov jetnik in je s svojo soprogo na avstrijski bojni ladji »Sziget-var«. Knez Viljem je pa naenkrat začutil potrebo, da se preseli iz Drača v Skader; morda začuti čez nekaj časa potrebo, da se preseli še kam dlje. Roman. Spisal Jožef Laichter. (Dalje.) »Da,« je nadaljevala Bartoševa, »ali bi se rad pripravil tja, kamor...? Kaj je imel gospod Soutnar od tega, ko so ga zaprli? Kaj je s tem komu pomagal?* »Ko bi vsak tako govoril?« ie odgovoril fant vprašaje. »Nekdo mora pomagati.« Soumar se je zopet ostro zasmejal. »Ali čuješ?« je zinil Bartoš. »Ti se boš enkrat tudi tako smejal. Drugim pomagat! Ali nam oni pomagajo? Pritiskati nas pomagajo, pa ko bi že mi le hoteli kakšno pravico in kakšno drugačno življenje — zase znajo klicati po pravičnosti... In ti... No, daj sc tedaj zapreti!« 'Soumar se je znova zasmejal in se vrnil v svojo sobo. XXXI. Čez nekaj časa je pa zopet prišel nazaj, ko je opazil, da se Bartoš odpravlja v tovarno. »Če mislite, Bartoš,« je izpregovoril razburjeno in temno, »da doživite bratstvo vseli ljudi, pa vam želim, da ie doživite.« Po teh besedah se jc vrnil v svojo sobo. Bartoš je gledal za njim. zamahnil z roko in odkimal z glavo. Oblekel je suknjo in modro bluzo ter hitro odšel. Kmalu je Soumar zopet odprl duri. Bil je V površniku s klobukom v roki. Bartoševki jc dejal: »Ce želite, da postane vaš Karl gospod, Bartoševka, naj torej postane gospod. Samo da potem nc bo po vas hodil, kakor to delajo gospodje. Poznam takega gospoda « Oči so mu zrle raztreseno. Videlo se mu je, da se mu mudi, a da premišlja. Zamrmral je nekaj, še se vrnil v svojo sobico, korakal nekaj časa gori in doli in zopet vstopil v sobo. »Bartoševka,« je govoril v presledkih in zatajevaje se, »nekaj važnega nameravam, zvečer me ni treba čakati!« »No, kaj pa,« ie nevoljno odvrnila Bartoševka, pri štedilniku umivajoč posodo, »saj sem vedela, da ne boste imeli miru.« Soumar jo je napoto pogledal in se nekako britko nasmehnil. Za trenotek je sedel k peči in položil glavo v dlani. Nato je burno vstal, dejal »z Bogom — z Bogom!« iu brzo odšel. Bartoševka mu je šla za petami pred hišo, kjer je stala skupina ženskih pogovarjaje se v dnu stopnic majhne branjarske prodajalnice. Po ulici je korakala vojaška straža, in na glavno cesto je bilo tudi videti, kako je korakala ondi stotnija pešcev. Zenske so pripovedovale, da je bila oplenjena prodajalnica bližnjega kolonialnega trgovca, pripovedovale so pretiravajoč in z na pol pritajevano radostjo. Bartoševka je poslušala, -a hkratu radovedno gledala za Sou-niarjem. Kmalu je zapustila zopet skupino žen. Toda jedva je prišla na hodnik, vodeči v pritlično stanovanjc, se je pokazal Ivan za njo na stopnicah. Bartoševka so je ozrla. »Ah, za Krista O uporu, ki je bil izbruhnil v torek v Albaniji. poročajo: »Močne oborožene čete, v kateriii so deloma mohamedanski fanatiki, deloma kmetje, begom sovražni, so zasedle v pondeljek opoldne selo Shiak, oddaljeno dve uri od Drača. Vlada je vsled teh dogodkov vsa presenečena in je brez moči napram tem dogodkom. Zato je prosil knez Viljem poveljnike tujih bojnih ladij, ki so v albanskem vodovju, da pošljejo čete za varstvo njegovega dvorca in tujcev v Draču. Poveljniki avstrijsko-ogrskih in italijanskih bojnih ladij so s privoljenjem svojih vlad takoj ustregli tej prošnji. Doslej se je izkrcalo v Draču okolo 500 avstrijsko-ogr-skih in italijanskih mornariških vojakov, ki so prevzeli izključno le varstvo knežjega dvorca. Domače orožništvo ne opravlja v Draču nič več službe. Z ozirom na naraščajočo nevarnost položaja bo prišlo v Drač še več. avstrijsko-ogrskega in italijanskega moštva. Moštvo ima ludi več strojnih pušk. Pred Dračem je sedaj ena italijanska križarka z dvajsetimi torpedi in ena avstrijska križarka. Ojačenje pride v najkrajšem času. — Vojnega ministra Esad pašo so aretirali na povelje albanskega kneza in ga prepeljali z njegovo soprogo vred na av-strijsko-ogrsko križarko *Szigetvar«. V torek zjutraj se je razvnel boj med holandskim orož-ništvoni in Esadovo telesno stražo. Boj se je končal z aretacijo Esadovo. Esad paša je zasnoval komplot proti knezovem vladanju. Kneza so opozorili že pred 14 dnevi, ko je bil Esad paša izven Drača, da snuje Esad vstajo zoper njega. Ko se je vrnil Esad v Drač, so ga neprestano opazovali. Nastop Čet v Shiaku je bil dokaz, da je Esad res zasnoval upor. Zato so ga aretirali. Aretacijo so izvršili holandski Častniki v spremstvu močnega oddelka avstrijsko-ogrskih mornarjev. Pozivu, da naj odide na avstrijsko-ogrsko bojno ladjo, se ni prav nič upiral in izjavil je. da ga navdajajo zgolj lojalni nameni in da ni nikdar nameraval ničesar ne proti knezu, ne proti vladi, katere član je vendar sam. Esad paša bo obtožen veleizdaje. Bil jc v zvezi z Belgradom in Parizom. Bajc je bil njegov načrt sledeči: S pomočjo milice. ki jo je bil zbiral, da zaduši vstajo v Epiru, sc je hotel polastiti vlade. Pred Dračem je približno 6000 upornikov, ki pustošijo po okolici in more prebivalstvo.« Tako poročila iz Drača. Tudi grof Berch-told ni povedal nič natančnejšega na seji avstrijske delegacije. Dejal je, »da so se v zadnjem času poostrila nasprotja med pristaši Esad paše in njegovimi nasprotniki« in to je bil povod, da so se pričele zbirati okolo Drača oborožene tolpe. Da so se pričeli zbirati kmetje pred Dračem in začeli z dejanskimi napadi, ta pojav pojasnjujeta dva povoda: Mohamcdanci, ki so zelo fanatični, se čutijo ponižane, ker imajo krščanskega vladarja in drugič je najbrže vzrok nezdravo razmerje med kmeti in lastniki zemlje, begi. Vsa albanska zemlja je last nekaterih rodbin in kmetje, ki so le najemniki, so sužnji teh rodbin in garajo kakor srednjeveški podložniki. Seveda je pa tudi skoraj nedvomno, da jc pohod teh vstaških kmetov delo vojnega ministra Esad paše. Albanska vlada je pa tudi prav nekaj posebnega. Kljub tem zmedam v deželi potuje albanski ministrski predsednik Turkan paša v Budimpešto in na Dunaj. O nemirih je bil izvedel v Budimpešti, a se ni vrnil domu, temveč je odpotoval povsem mirno na Dunaj. Seveda je bilo od vsega začetka jasno, da pride prej ali slej do homatij, ko so pričele »reševati« velesile, predvsem Avstrija in Italija, albansko vprašanje, in so izbrale še na pol divjim Albancem nemškega lajtnanta za kneza. Kaj ima princ Wied skupnega z Albanci? Ne vežejo ga z albanskim ljudstvom ne vera, ne pokolenje. ne kak zgodovinski spomin, ne pozna jezika, ne šeg in navad. Če rešujejo diplomatje ob zelenih mizah ljudstvo, potem prihajajo rezultati, kakršne gledamo v Albaniji. Z orožništvom, to je bilo prvo »kulturno« delo velesil za Albanijo, so gladili pot knezu Wiedu, ljudstvo so pa pustili še nadalje v strahotni odvisnosti maloštevilnih albanskih rodovin. In sedaj bodo morali braniti avstrijski in italijanski vojaki Albanijo, državo Berch-toldove diplomatične umetnosti, pred albanskim ljudstvom in lehko doživimo, da nastane iz tega kaj hujega. Poznejša poročila o albanskem uporu so precej jasnejša od prvih. V srednji in južni Albaniji vlada še turški fevdalizem. Vsa zemlja je last begov in kmetje najemniki morajo oddajati polovico ali pa tretjino pridelkov zemljiškim lastnikom, begom ali spahijem. ki so tudi vladajoči razred v deželi. Zaupnik teh begov je Esad paša in begi niso nič kaj veselo pozdravljali prihod kneza Wieda. Tudi Esad je spoznal. da lehko postane knez močnejši od njega in zato je moral hitro, odločno delati, če je hotel stopiti na Wiedovo mesto. Vstaja v Epiru mu je prišla ravno prav. Zahteval je mobilizacijo. da napravi mir v Epiru. Ko bi bil napodil grške čete iz Epira, potem bi bil uporabil albanske čete v svoje namene. Ker pa se je Wied pobotal z vstaškim voditeljem Zographosom v Epiru in ker se je bil tudi branil postaviti Esad pašo na čelo albanske armade, zato je bil poizkusil Esad v zadnji uri z nasiljem. Kmete, ki so podložni njegovi rodbini, jc komandiral proti Draču. Sedaj pa je bil posegel vmes knez Wied in avstrijski in italijanski vojaki so razorožili »telesno stražo« Esadovo, Esada so aretirali, kmete Esadove rodbine — rodbine Toptani — pa so ustrahovale avstrijske in italijanske strojne puške. Esad ima močno oporo pri vladajočem razredu v deželi, knez pa nima nič drugega kakor nekaj sto'mož orožništva. Če dobo Esadovi pripadniki premoč, tedaj se bo knez moral opirati na avstrijske in -italijunske vojake. Avstrija in Italija se tudi v resnici že pripravljata, da izkrcata večje število moštva v Albaniji. Če pa enkrat zasedejo avstrijsko in italijanske čete Albanijo, tedaj postane igra Esadovega upora za nas nevarna. Potem se prične tekma med Avstrijo in Italijo in tekme dveh militarističnih držav postanejo lehko skrajno opasne in drage. 2c prvi dogodki sa zbudili v Rimu vse drugačno razpoloženje kakor na Dunaju in iz vseh poročil v italijanskih listih veje nasprotje proti Avstriji. Avstrijski diplomatje imajo sedaj priliko, da pokažejo, ali jim je več do tega, da ostane Wiedov prbstol trden v Albaniji, ali jim je več za mir med Avstrijo in Italijo. * Esad paša pregnan na Brindisi. Agenzia Stefani poroča iz Drača: Knez Viljem je bil sklenil po dolgem posvetovanju, ki sta se ga bila udeležila tudi zastopnika Italije in Avstrije, da bo moral podpisati Esad paša izjavo, da sc ne vrne v Albanijo .brez knezovega dovoljenja. Potem ga vkrcajo na italijanskem parniku »Bcngasi« in ga odpeljejo na otok Brindisi. Parnik »Bengasi« ie odplul v; sredo ob petih popoldne izpred Drača. Boga... in gospod Soumar je baš v tem hipu odšel!« Ivan jc osupnil. Premišljal je, ali naj po-stoji ali se kar obrne. Bartoševka jc v tem znova dostavila, da je prav pred trenotkom odšel, le da je sedaj izginil za voglom, toda seveda, kdo bi danes v ti zmešnjavi koga iskal? »In potem ima baje neki važen namen, gospod.« »Nekaj važnega namerava?« »No, nikakor se ne more zdržati. Pa saj veste sami, gospod.« In začela je pripovedovati, da postaja Soumar vedno večji čudak, kaj ji je naprimer že danes dejal, kaj Bartošu, in da se Bartoš sam že čudi, kaj se neki z njim godi. Ivan je pokimal. »Vem ... vem, kaj. To je njegova razdvojenost in popolna breznadej-nost.« Vendar je postal za trenotek. Odložil je klobuk, sedel za mizo na leseno klop in začel govoriti z Barlošcvko, ki je zopet začela prati. Govorila sta o izgredih, izpraševal jo jc, kaj mislijo pri njih. Bartoševka jc pripovedovala. »In pa, gospod moj, vsak ima svojo domovino v žepu. Naš fant naj bi si pekel prste za druge — kdo si jih pa bo za nas in za njega potem hotel? Nihče.« Ivan je prikimal. Spomnil se je tistih velikih, največjih iu slavnih rodoljubov, dejal je sam pri sebi, da sedaj vsi le manejo roke, stanujejo v krasno opravljenih sobah, kakor žali-bog on tudi doma, kako dobro jedo, strežejo si po rostaviacijab. grabijo v resnici na vseh straneh v žepe, kuuičiio za otroke iu uri tem kličejo kletev na tiste nižje, ki žive gladni, ako se ne žrtvujejo in nc nastavljajo hrbta. »Bartoš ima prav. Izmed njih nihče ne gre pobijat oken, a naše roko so dobre za kaj ta-cega.« In ko je čez nekaj časa odhajal, je razmišljal, kaj Soumar neki tako važnega namerava. Toda te misli so naglo izginile. Premišljal je o tem rodoljubju, o katerem jc tu govoril, in pritrjeval si je, češ, prav sem govoril, »Ti ljudje« — je mislil o delavcih — >so mnogo, mnogo dalje nego mi vsi. Vidijo čez meje, in tisti očitani jim internacionalizem ima tisočkrat globlji pomen nego vse naše proslavljano rodoljubje brez globlje vsebine. Kdo bi se čudil, če taki-Ie Bartoš preje vidi v delavcu brata, ki razume njegovo življenje?« Prišel je baš na grič nad Žižkov, ko je korakal proti Vinogradom. Doli pod seboj jc zapazil dimnike tovarn. »Kdo izmed nas se globlje zamišlja v ono življenje tam doli — pod temi dimniki?« je premišljal dalje nekako britko. »Kdo izmed nas se briga, hoče zares pomagati, hoče iti roko v roki s temi vrstami od dela utrujenih, od saj nesnažnih ljudi, zvečer zapuščajočih te prostore? To oni vedo iu čutijo dobro. To oni dobro vedo in čutijo, da imajo preje brate tam za mejami, delajoče v enakih' tovarnah in delavnicah nego na nas tukaj. In s temi brati, enaki življenski sferi živečimi, pričakujejo odrešenja, verujejo... svojo vero imajo... ne, nič se jim ne čitdim, razumem jih; priznavam njih pravo in Bog dai da bi se ta njihova vera izpplnila nekoč.« Uradno poročilo o Esadovl aretacij?. Vsled vstaškega gibanja, ki se je raztegnilo do kraja Shiak, 12 km od Drača, je poveril knez orožniškemu polkovniku Sluysu poveljstvo za varnost Drača. Esad paša se je zaprl zvečer z močno četo oboroženih v svojo hišo. V teku noči so prinašali v hišo velike zaloge municije. Ob treh zjutraj je pozval Sluys Esada, naj razpusti svojo stražo in odda orožje. Esad ni ugodil zahtevi, temveč je ukazal streljati. Nato je nastopil Sluys s silo proti Esadu. Na obeh straneh so streljali iz pušk, za pomno-žitev moraličnega učinka so pa streljali tudi iz topov. Po prvih strelih so se izkrcali avstrijski in italijanski vojaki in obstražili knezovo palačo. Cete oboroženih nacionalistov (to so pripadniki kneza) so pa stražile mesto. Po desetem strelu iz topa. je zaplapolala na Esadovi hiši bela zastava. Nato je oddelek avstrijsko-ogrskih in italijanskih mornarjev odpeljal Esada na avstrijsko bojno ladjo »Szigetvar«. Esad je miren. Esad se ni upiral aretaciji in je bil povsem miren, ko je odhajal z avstrijskimi in italijanskimi vojaki. Preden se je vkrcal na »Sziget-var« Je dejal avstrijsko-ogrskemu dragomanu, naj sporoči kner,u izraze njegove vdanosti in da so kneza Esadovl sovražniki napačno poučili o njegovih namenih. Položal v Draču. Odkar je odšel Esad, se je izdatno izboljšal položaj v Draču. V mestu Je vse mirno. Z vstaškitni četami pred Dračem so se pričela pogajanja. Uporni kmetje se bodo najbrže vrnili v svoje vasi, ne da bi napadli Drač. Poizvedbe so dognale, da je bil Esad resnično v xvezi z voditelji vstaških čet. ki so nameravale napad na Drač. Politični pregled. — Delegacije, V torek so se pričele plenarne seje avstrijske delegacije. Pri razpravi o proračunu zunanjega ministrstva je prvi govoril sodrug dr. Ellenbogen, čigar Jasna in stvarna izvajanja so napravila močan vtisk. Glavne misli njegovega govora prinašamo na uvodnem mestu. Za njim |e govoril grof Ltl-t z o w, ki je dejal, da ni ustvarila Avstrija Albanije iz kakršnihkoli plemenitih nagibov 4to smo že davno vedeli, da je bilo vse oflciozno govoričenje o osvoboditvi albanskih plemen istorija za naivne duše), temveč iz prav sebičnih lastnih namenov. Potem Je govoril dr. Š u-steršič in sicer najprej na dolgo in široko o krivicah, ki se gode koroškim Slovencem, nato o razmerju Avstrije napratn Italiji in o italijanskem vseučilišču v Trstu. Dr. Šušteršič je dejal, da je italijansko vseučiliško vprašanje postranskega pomena. Dr. Šušteršič je zopet enkrat razkril vso svojo hinavsko, demagoško nrav. Sedaj, ko čuti, da utora postati tudi njegova stranka nekoliko bolj narodna, ker drugače ne vzdrži konkurence z liberalno, se ie naenkrat spomnil koroških Slovencev, prav tl« stih koroških Slovencev, ki Jih je bil tako grdo izdal takrat, ko je šlo za razdelitev državnozborskih volilnih okrajev. Takrat jim )e od jedel en okraj, sedaj pa pretaka pomije o koroški raji. Končno Je besedičil tudi nekaj o Veliki Avstriji, fraze seveda, ampak dobro preračuniene fraze. Dejal je: »Monarhija je močnejša nego se misli. Ne samo po svoji veliki, krepki, pripravljeni armadi, ampak tudi po močnih silah, ki od vseh strani monarhije teže proti središču, sedežu našega častitljivega monarha. Avstrija kliče. Avstrija vpije po združitvi vseh spečih sil v mogočno Veliko Avstrijo. Mi rabimo avstrijske politike, avstrijsko-dinastične politike na znotraj, avstrijsko-dinastične politike na zunaj. Velika Avstrija bodi mogočna zaščitnica svobode narodov, mogočni faktor evropskega ravnotežja in miru, jamstvo sigurne in častne prihodnjosti cesarstva in dinastije!« Dr. Šušteršič se mora nekoliko rehabilitirati tam, kjer je bil izgubil že ves ugled vsled svoje kranjske politike. — Nemški »radikalec« dr. M ii h 1-,,werth je branil Stiirgkha. Vse častivreden »radikalec«, ki zagovarja absolutista. — Hrvat dr. B a 1J a k je govoril o jugoslovanskih vprašanjih. — Češki separatist V a n e k pravi, da |e svetel žarek v vedno silnejši militaristični politiki vseh držav propaganda delavstva za mir. Zmaga socialnih demokratov na Francoskem in v Švediji ponienja zmago mirovne ideje. V sredo se je nadaljevala razprava. O dogodkih v Albaniji je podal grof Berchtold sledečo izjavo: »Z ozirom na vesti o nemirih v Albaniji in ogroženju položaja kneza, si usojam sporočati delegaciji sledeče: V zadnjih dnevih so se nasprotstva med pristaši Esad paše in njegovimi nasprotniki tako poostrila, da so se osnovale čete v okolici Drača, kar je v Draču samem povzročilo skrbi. V varstvo knežje rodbine sta poveljnika avstrijske in italijanske vojne ladje sporazumno odredila izkrcanje mornarjev. Do kakega posredovanja pa doslej ni prišlo. Italijanska vlada, ki ima pred Dračem mnogo manjšo vojno ladjo kakor Je naša, je poklicala pred Drač svojo torpedno flotiljo. Esad paša je na naši vojni ladji.« Zanimivo na tej Izjavi je to, da grof Berchtold tako malo ve o delovanju svojega prijatelja Esad paše, ki ga je til še pred kratkim tako lepo sprejel na Dunaju. — Delegat Langenhan je interpeliral ministrskega predsednika grofa Stiirgkha, če je resnična vest, da je zapeljeval dr. Klima državne uradnike k zlorabi uradne tajnosti. Stiirgkh je odgovoril, da taji dr. Klima vsako krivdo in da je uvedena v tej zadevi najstrožja preiskava. — Delegat sodrug dr. Ellenbogen je interpeliral grofa Berchtolda zaradi dogodkov v Albaniji. = K Švlhovl aferi. Profesor dr. Masaryk priobčuje v »Casu« Članek z naslovom »Doktor Sviha ni ,Wiener‘.« V članku pravi, da je dognal na podlagi zanesljivih informacij, da eksistira v resnici policijski konfident »Wiener«, a ta ni identičen s Švilio. Dokazuje tudi, da ni bil Sviha plačan policijski konfident in da je policiski ravnatelj dr. Kfikava dejal Kra-mafu, da ni bil dr. Šviha policijski špicelj proti plačilu. Končno poživlja poslancc Kramara, Svetilo in Nčmca, naj prisilijo vlado na avtentično izjavo o švihovi aferi. — Pri razpravi o Švihovem procesu je bil izjavil poslanec Klo-fač, da je hotel dr. Klima pregovoriti nekega poštnega uradnika, da bi mu izročal pisma nemškega Volksrata. Na podlagi te obdolžitve je uvedlo državno pravdništvo preiskavo proti komisarju Klimi. = Policijska konfidentinia v pisarni so-druga drja. Soukoupa. V nedeljski številki glasila čeških separatistov »Prava Lidu« svari iz-vrševalni odbor pred neko Hedviko Ondrače-kovo. Poslanec Soukoup poroča sedaj, da je utihotapila praška policija Ondračekovo v njegovo odvetniško pisarno, da opravlja špiceljsko službo. Prej je bila strojepiska pri neki strokovni organizaciji in se je izdajala za sodru-žico. Pred šestimi meseci le bila vstopila v pisarno drja. Soukoupa. Njeno vedenje je pa zbujalo nezaupanje in kmalu se je izkazalo, da je policijska konfidentinja. da je že več let v službi praške policije, da dobiva od te plačo. Policiji je morala poročati o vsakem koraku drja. Soukoupa. Seveda jo je bil dr. Soukoup takoj odslovil. Ondračekova je potem takoj tekla na policijo, kjer so jej obljubili, da jej preskrbe službo. Dr. Soukoup je o tem nečuve-nem atentatu praške policije obvestil takoj ministrskega predsednika grofa Stiirgkha in namestnika kneza Thuna. = Preiskava proti drju. Klimi. »Prager Tagblatt« poroča: Preiskava proti policijskemu komisarju drju. Klimi zaradi zločina zlorabe uradne oblasti, storjenega s tem, da je nagovarjal uradnika poštne ambulance na izročitev pisem nemškega Volksrata, je dospela do mrtve točke. Glavna priča poslanec Striberny noče namreč povedati imena dotičnega uradnika. Povabljen je bil že petkrat k pričanju na sodnijo, odzval se je le dvakrat, a iii hotel povedati imena. Kaznovan je bil tudi že na 20 K globe, ker noče pričati. Posl. Striberny pravi, da Je pripravljen, povedati vse podrobnosti o tej zadevi odseku poslancev vseli čeških strank. . = Obsodba zaradi razžaljenja nemškega prestolonaslednika. Strankini tajnik sodrug Kahnmann je bilo obsojen v sredo pred sodiščem v Draždanih na dva meseca zapora, ker Je bil razžalil na nekem shodu nemškega prestolonaslednika. = Albanske homatlje. Pri svojem odhodu iz Drača je izjavil Esad paša, da ostane dalje časa v Neaplju. Namesto Esad paše je prevzel posle vojnega ministra in ministra za notranje zadeve Hasan beg Priština. Pri obleganju Esa-dove hiše so bili ustreljeni trije pristaši Esadovi, več orožnikov pa ranjenih. — Da zaduše gibanje kmetov pri Šinku, je odkorakalo v sredo ob dveh popoldne 300 prostovoljcev, katerim so se pridružili tudi oboroženi prebivalci iz Kroje. Ekspedicija ima dve strojni puški, zapoveduje jej holandski polkovnik. Ko je prišla četa do upornih kmetov, je pcslal polkovnik k njim odposlanca Temu so kmetje izjavili, da se bodo mirno razšli in da odpošljejo v petek deputacijo v Drač, ki bo raztolmačila njihove želje. Kmetje so se nato razšli. V Draču in okolici vlada popolen mir. — Italija je odposlala pred Drač eno vojno ladjo, eno križarko in enega torpednega lovca. = Mehika In Zedinjene države. Pogajanja za mirno rešitev spora med Mehiko in Zedinjenimi državami so se pričela v Niagara Falls v sredo popoldne. Huerta trdovratno taji, da bi bil pooblastil mehikanske delegate pri pogajanjih v Niagara Falls, da naj predlože, če bo treba, njegov odstop. Iz domačih krajev. — Državnozborska volitev na Notranjskem. V torek ie bila na Notranjskem nadomestna volitev za državni zbor. »Zmagal« je kandidat S. L. S. dr. Lovro Pogačnik z večino 346 glasov, ki jo imenuje »Slovenec«, ker gre za klerikalnega kandidata, »dobro«. Ce bi bil zmagal s tako pičlo večino nasprotniški kandidat, bi »Slovenec« napolnil vse svoje predale o nazadovanju. Pri volitvi v torek jc dobil kandidat S. L. S. dr. Lovro Pogačnik 5130 glasov, kandidat narodno napredne stranke postojnski Zupan Lavrenčič 4223 glasov, razcepljenih glasov je bilo 25, neveljavnih 68. praznih glasovnic je bilo oddanih 253. Klerikalci pač ne morejo biti veseli izida teh volitev, tem manj, ker so spoznali, da jim tudi najpodlejša sredstva ne pomagajo več. Na predvečer volitev so raznesli po vsem volilnem okraju vest, da bo postojnski župan Lavrenčič odstavljen, ker je naprtil mestu samovoljno ogromen dolg 600.000 kron, češ da je to dognala slavna revizijska komisija deželnega odbora. Torej tudi tako umazana bojna sredstva izgubljajo svojo moč. A tudi številke zadnjih let niso nič kaj razveseljive za dobro katoliško stvar, ki jo zastopa na Slovenskem S. L. S. Pri zadnji državnozborski volitvi je bil izvoljen dr. Žitnik. Ta je dobil 6559 glasov, dočim je bilo za drja. Novaka oddanih 1383 glasov, za sodruga Kopača 737, razcepljenih 334. neveljavnih 271, praznih pa 213 glasovnic. Žitnik je torej zmagal z večino 3621 glasov. — Pri zadnji deželno-zborski volitvi je dobil dr. Pegan 5480 glasov. Gaspari 3106, praznih je bilo 291 in razveljavljenih 470 glasov. Dr. Pegan je torej zmagal še r večino 1613 glasov. — Nazadovanje klerikalcev je torej kar očividno. Se nekaj takih «zmag« naj doživi S. L. S. na Kranjskem, potem pa začne lehko spravljati svoja šila in kopita. — Žrtev poklica. V soboto okolo enajstih ponoči je smrtno ponesrečil na državnem kolodvoru v Sp. Šiški sodrug Martin Erjavec, 61Ietni železniški nočni čuvaj. Zašel je med dva yagona, ki sta mu z odbijači tako pretis- nila gornji del života, da je dobil smrtne poškodbe v prsnem košu in na obeh ramah. Prepeljali so ga takoj v deželno bolnišnico, kjer je umrl v pondeljek ob 8. zvečer. Pogreb je bil v sredo popoldne ob veliki udeležbi, kar priča da je bil med vsemi jako priljubljen sodrug. Erjavec je bil najstarejši član železničarske organizacije v' Ljubljani. Blag mu spomin! — Vrtno veselico priredi ljubljansko društvo pivovarniških delavcev in sodarjev v nedeljo dne 7. junija t l. ob 4. pop. v gostilni pri »Kankrtu« v Sp. šiški z bogatim sporedom. Igra tamburaški zbor »Svoboda« z Gline. Vstopnina 30 vin. Veselica bo ob vsakem vremenu. — Ker je to prva veselica mladega društva. vabimo vse sodruge na veselico, kjer jim bo prijetna zabava na razpolago. Vsa bratska društva pa prosimo, da se ozirajo na to prireditev ter za omenjeni dan opuste morebitne prireditve. — Prijateljem dijaštva! Visokošolci na Dunaju so se namenili zbrati za letošnje velike dijaške počitnice po vseh jugoslovanskih pokrajinah za potujoče jugoslovansko dijaštvo brezplačna prenočišča. Ker je za dijaštvo brez-dvomno velikega pomena spoznavanje domovine, zato se nadejajo, da bodo to akcijo prijatelji jugoslovanskega dijaštva po svoji moči podpirali. Razposlale so se prošnje na vse znane dobrotnike in pri tej priliki jih prosimo, da blagovolijo nanje odgovoriti. Apelirajo pa tudi na tiste, ki niso morda dobili okrožnice, da jim sporoče, če bi bili voljni dati brezplačno prenočišče, svoj natančni naslov (ime, priimek, zadnja pošta). Upajo, da pridobi ta oglas mnogo dobrotnikov! Vse naj se pošlje na naslov: M. Ambrožič, med. Dunaj IX., Alserstrasse 22. IV. 23. — Ljubljanski dramski ansambl igra na svojem gostovanju v Mariboru in Celju po trikrat. V Mariboru na binkoštnl pondeljek, dne I. juniia, v sredo, dne 3. junija in petek, dne 5. junija, v Celju pa v nedeljo, dne 7. junija,, v torek, dne 9. junija in v četrtek (praznik), dne II. junija. — Vmes gostuje v Ptuju (2. junija). — Nato se vprizore predstave še v Trbovljah, Zagorju in Krškem. — Žvižaj — Schwischai. Iz Celja nam poročajo: Po celjskem kolodvoru dela zgago nadut nemški nacionalec Žvižaj, pardon ScnSvi-sčhai, ki je postal vsled božje neprevidnosti delovodja pri vrhstavbni partiji. Tej poturici so organiziranj delavci silno napoti. Pred nekaj dnevi se je drl po kolodvoru kakor Čiški jesihar, da njega ne bodo komandirali socialni demo-kratje in da mu ne bodo ukazovali, kje naj se organizira. S tem kričanjem si je hladil jezo, ker ni bil izvoljen v delavski odbor. Pred petimi leti jc bil namreč izvoljen tudi Žvižaj v de-lavsk' odbor. Ker ves čas svoje funkcijske dobe ni storil za delavstvo niti toliko kolikor jc črnega za nohtom, temveč je le denunciral delavstvo. ga seveda niso sedaj delavci nič več volili. To zasluženo plačilo ga pa sedaj tako razburja, da kar ne more več videti rdečkarjev. Gospodu Žvižaju svetujemo, naj prav hitro preneha s svojim kričanjem, drugače mu uaŠteiento dejstva, ki zanj niso posebno Častna. — Iz Velenla nam piše delavec, ki ni »priden«: Pred kratkim je bila v mariborski »Straži« naslednja notica: »Povej mi, s kom se bratiš, in povem ti, kdo si. Iz Velenja nam piše priden delavec: Socialno deinokraška golazen se je preselila h gostilničarju Špinku v Pesje. Tam ti ljudje s krčmarjevo pomočjo zabavljajo čez »klerikalce« in naše organizacije. Posebno se tukaj mnogo trudi za odgojitev mladih rdečkarjev. Vidi se. da imajo velenjski rdečkarji jetiko glede Števila svojih članov. Pošten slovenski delavec ne mara socialno demokraške lumparije. Stremljenje rdečkarjev je: pot za novodobnim Antikristom.« — Tako lepo znajo pisati »pridni«, »krščanski« delavci. Golazen imenujejo delavce, ki imajo toliko poguma, da odklanjajo varuštvo duhovnikov in ki ne marajo voditeljev a la dr. Korošec in dr. Krek, ki sta največja zavajalca slovenskih delavcev. Kadar sta med delavci, jima mažeta med okolo •ust, kadar sta na Dunaju v parlamentu, pa brezvestno izdajata delavce, pridne in ne-pridne. O socialno demokratični lumpariji govori dopisnik »Straže«, ne pove pa, s čim da so zakrivili socialni demokratje lumparijo. Naj podpre »pridni« delavec svojo žalitev z dokazi, drugače je v naših očeh on lump. Zadnji stavek »Stražinega« dopisa ie pa tako skrivnostno-poln, da ga ne morem razumeti. Že na mnogih shodih naše stranke sem bil, mnogo sem že čital o socializmu, ampak o Antikristu nisem nikjer še ničesar slišal. V glavi pridnega delavca se mora prav močno mešati, ker drugače ne bi bil napisal takšne budalosti. — Iz Poljčan nam pišejo: Gospod Rottmann, o katerem smo pred kratkim poročali, se potaplja. Zatekel se je k rekurzom zaradi zadnje obsodbe. Veliki sodnijski stroški mu delajo preglavico in zato se je pritožil na okrajno sodišče v Mariboru, od katerega pričakuje, da navali stroške na oproščene delavce. Dokler je mislil gospod prožni mojster, da zmaga pri obravnavi, je zaračunaval zase in svoje priče visoke potnine. Rottmann je bil ravnal z delavci vedno skrajno sirovo. Za zgled pri postopanju z delavci so mu bili srednjeveški valpti. S proge je metal delavce v cestni jarek in naravnost čudež je, da ni dobil noben delavec težke telesne poškodbe. Delavcem, ki mu niso povšeč,, skuša škodovati kjer le more. Vpliva na podjetnike, da ne bi sprejemali njemu neljubih delavcev v službo. Za delavce pa, ki se mu slepo pokore, za te se že pobriga in jih sprejema na delo proti predpisom. Delavec Janez Eidnik je bil šel že lansko leto k zdravniku zaradi sprejema v bolniško blagajno, a zdravnik ga ni sprejel. Kljub temu dela še vedno. Kaj bo s tem siromakom, če resno zboli? Kakor slišimo, bo Rottmann prestavljen iz Poljčan. Jokali se ne bomo za njim. — Podgora. Zadnjič smo poročali, da so pri občinskih volitvah zmagali takozvani liberalci s pomočjo raznovrstnih ljudi raznih barv. Mislili smo, da je stvar končana in da bodo novoizvoljeni odborniki v kratkem izvolili župana. Izvedeli smo pa, da sta proti volitvam vložena dva rekurza od strani nekaterih vo-lilcev, ki so baje prišli na sled nepravilnostim pri teh volitvah. Kako sta omenjena rekurza utemeljena, nam ni znano, ker nismo imeli prilike govoriti s tistimi, ki so se pritožili proti volitvam. Na vsak način pa smemo sklepati, da so vzroki rekurzov popolnoma upravičeni in da bo zato kompetentna oblast natančno preiskala volilne akte, preden potrdi volitve. Da so se volitve vršile v »najlepšem redu«, kakor pravijo nekateri ljudje, je popolnoma izključeno. In če se jc vršilo vse v redu v drugih ozirih, pa prav gotovo ni bil red pri pooblastilih. Veliko število glasov ie bilo oddanih s pooblastili, drugače bi ne dobili nasprotniki toliko glasov. Vprašanje je. ali so bila vsa pooblastila izdana kakor predpisuje zakon. Znani so nam primeri, da so volllcl vzeli pooblastila ženam, ne da bi jih one podpisale in brez prič, kar je protizakonito. In koliko volilcev je volilo z več pooblastili, medtem ko sme po zakonu vsak volllec voliti s pooblastilom samo enkrat. Glede volilnega imenika določuje zakon, da mora biti razgrnjen štiri tedne pred volitvami. Pri zadnjih volitvah je bil razgrnjen samo trikrat na teden in sicer ob uradnih urah. Pri .nas uraduje župan po šest ur na teden; imenik je bil torej na razpolago volilcem štiriindvajset ur. kar seveda ni pravilno. Med štirimi tedni in štiriindvajsetimi urami je velika razlika. In če še upoštevamo, da je proti imenikom za občinske volitve težko reklamirati, ker so po navadi kolikor toliko slabo sestavljeni, je bil imenik premalo časa volilcem na razpolago. Radovedni smo, kako bo kompetentna oblast rešila pritožbe proti volitvam. Zadnje čase opažamo, da so v več krajih razveljavljene občinske vo* litve. Znamenje, da se vrše povsod volitve v »najlepšem redu«, kakor so se vršile v Pod-gori. Najmanj, kar zahtevamo od politične oblasti, je to, da natančno preišče in pregleda volilne akte zadnjih občinskih volitev, da se prepriča, ali so se vršile v redu. Ker pa je to popolnoma izključeno, smemo skoraj pričakovati, da občinske volitve — razveljavi in obenem nauči podgorske patres patrlae, da so dolžni pravilno postopati, tudi kadar jc n?ih koža v nevarnosti. — Svet brez mož, burka v štirih dejanjih, katera se uprizarja od danes naprej v kinematografu »Ideal«, izdelana je po znani dunajski gledališki burki avtorjev Engel & Horst in katera je dosegla pred 8 leti na Raimundovem gledališču na Dunaju skrajno lep uspeh. Glavno vlogo igra Magda Lessing, katera nam je iz burke »modra miška« dobro znana. Igra tudi to vlogo s svojim živahnim temperamentom prav mojstersko. — Gospodarstvo. Zavarovalno poročilo življenjskega oddelka vzajemno zavarovalne banke »Slavije«. Iz letnega poročila za poslovno leto 1913 posnemamo, da je bilo poslovanje klhtbu neznosni denarni krizi, ki SO jo občutili vsi sloji, in ki je nekako ravno lansko leto dosegla svoj vrhunec, ugodno in vpoštevajoč napete razmere na denarnem trgu naravnost zadovoljivo. V letu 1913. je bilo predloženih 8399 oglasil za K 31,221.300. Zavarovanih kapitalov vsled smrti ali doživetja, rent in pokojnin je banka samo v letu 1913 izplačala K 3,857.040 64 vin., a od svojega obstoja pa že 57,842.286 K 26 vin. Zavarovalnina jc narasla letno na 8,732.833 K 33 vin., vse premoženje banke pa na 68,323.491 K 03 vin. S posebnim zadovoljstvom bodi povdarjeuo, da je dividendni fond narasel na 1,233.193 K 23 vin., kar daje čla-, nom poroštvo zato, da bode dividenda zviševala se od leta do leta. Od svojega obstoja izplačala je banka »Slavija« 3,119.825 K 42 vin. dividende svojini članom. Gorenje številke jasno pričajo o stalnem razvoju in napredku banke »Slavije« ter o njeni vedno bolj prodirajoči priljubljenosti. Priporočamo p. n. občinstvu, da izkazuje svoje zaupanje banki »Slaviji« tudi v prihodnje in to tem bolje, ker Je vsega zaupanja vsled svojega kulantnega in vestnega poslovanja v resnici vredna. V vsakoršnih zavarovalnih zadevah naj se vsakdo obrne v prvi vrsti le na ta slovanski zavod, ki svoje slovanstvo pri premnogih prilikah pokaže tudi z dejanji in ne samo s hvalisanjem. Z vsakoršniml pojasnili postreže drage volje in brez obveznosti »Generalni zastop banke Slavije« v Ljubljani. Socialni in strokovni pregled. ♦ Organizacija stavbinskih delavcev je predložila stavbinskim mojstrom v Opatiji in Lovrani spomenico za povišanje plače in skrajšanje delovnega časa. Zidarje obveščamo, da ne Iščejo dela v Opatiji In Lovrani, dokler ni gibanje končano. — Tajništvo stavbinskih delavcev v Trstu. Innla kocka bHctm za hitro pripravo gotove goveje juhe GORCEVfl KOIESA PRIZNANO NOJ; BOLJŠA SEDANJOSTI X LJUBLJANA MARIJE TERE: ZIJE CESTA ŠT.ft NOVI SVET NASPROTI KOlIZEjA ZAH: TEVAJTE PRVI 510V.CENIK BREZPLAČNO Pozor, delavci na vsako ran|enje. Tudi prav neznatna ranjenja sc mo-rejo, če niso pokrita, razviti z onečišČenjem v hude in ?>' težko celjive rane in povzročiti težke bolezni. Nujno potrebno je torej, da se za vse tudi najmanjše ranjenja rabi antiseptično obvezo. Že nad 50 let preizkušeno do-V mače sredstvo za obveze, ki varuje rane in ohranja ’’ snažnost, deluje antiseptično, hladeče in proti vnetju att ter pospešuje zaceljenjc, je mehčilno vlačno mazilo, ^ praško domače mazilo iz lekarne B. Fragncr v Pragi 203—111. Doze po 70 vinarjev sc dobe v vseli lekarnah, vendar naj sc pazi na označbo in na ime izdelovatelja. Kjer se ne dobi, naj se naroči pri izdelovalcu ter pošlje obenem K 316 za 4 doze franko. SANATORUM -EMONA • BOLEZNI. LJUBLJANA - KOMENSKEGA-ULICA-4 sef’-zdravmk:h32 6395:52 3895:53 5923 38 98114 60842 162 277 Zdravnik= š™ želodca 54816 5420 60236.84 112448925 ]e edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati. Dobi se tudi v vsih prodajalnah konsnm nega društva za Ljubljano in otolico. Odlikovan v Pariza z zlato kolajno in čas. krilečem. Skupno . . jj |124489 251 Izkaz premoženja dne 31. decembra 1913 Pasiva, Aktiva, pon :j 572 68 1150 84 j 500 -60236,84 Članom . . . Bolnišnicam . Razno . . . Rezervni sklad 711)80 12345164 10696.K 762)59) Račun blagajne . . Poštna hranilnica . Prispevki . . . . Razno . . . . . Vrednost stavbe. Vrednost inventarja 62160 62460 3( IB OB BB q B B B Pri nakupu različnega manufakturnega blaga ae blagovolite obrniti na tvrdko B Predsednik: Pregledal in našel v redu nadziralni odbor: Voditelj: Anton Pertot, l. r. Marko Caharija, t. r. Josip Douda, 1. r. Dragan Koren, 1, Ivan Colja, L r. Albin Ivančan 1. r. Silvester Kosmlna, I. r. Valentin Fabris, I. r. Nabrežina, dne 23. aprila 1914. A. & E. Skaberne l g Obstoji od 1. 1883. Mestni trg 10. Obstoji od 1. 1883. g g S S Na debelo in drobno! Izredno nizke cene. S p n d is nn nr BB BB BDBnBBBBBDBBEOEECBB CBCCCnBOBCCCCBBBBBBBrBBBBBBDBBBBnBBBUBBBDBanBBBDBBBBBB $t. 9603. n__________t ~ ~ Prva kraška avtomobilna zveza s = Trstom s sedežem v Bazovici = Tovorni promet Otroci, ki ne zasedejo prostora, so prosti voznine. Za prtljago, 1 zaboj ali zavitek sc plača 20 vinarjev ne glede na družabnike in nedružabnike. Z* dtužab. c.l 100 bK. Z« neilružab. Iz Trsta do Bazovice . K —45 —80 Iz Trsta do Lokve . . „ — 65 1 20 mmmmmmi Vljudno 86 JH*i|>OrOČ* Man manufakturna trgovina Ljubljana, „£ Vnanja naročila se točno izvršujejo.