227 Pr egledni znans tv eni članek/ Article (1.02) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 83 (2023) 1, 227—239 Besedilo pr eje t o/R eceiv ed:08/2022; spr eje t o/ Accep t ed:09/2022 UDK/UDC: 37.011.3-051:331.361 DOI: 10.34291/B V2023/01/K r aner © 2023 K r aner , CC B Y 4.0 David Kraner Sodobni učitelj, komunikacija in resonanca v odnosih 1 The Modern Teacher, Communication, and Resonance in Relationships Povzetek: V E vr opi ob s t aja v elik a potr eba po izboljšanju socialnih r epr e z en t acij učit e ljsk e g a poklic a, uv ajanju no vih učit e lje v , pa tudi k ak o v os tnem pr ehodu v s t ar os tno obdobje in upok ojit ev . V naslednjih desetih letih se bo v Slov eniji upok ojila sk or aj polo vic a učit elje v . Z a dober v s t op v učit eljski tim in r esonančne odnose tako v njem kot v razredu so potrebni tudi dober program mentoriranja, dobra komunikacija in kvalitetni odnosi. Mednarodni projekt LOOP je raziskoval tr enutno s t anje na t em podr očju in pripr a vil module t ak o z a učit elje z ače tnik e kot za mentorje. Ključne besede : učit elj men t or , učit elj z ače tnik, r esonanc a, k omunik acijsk e pr epr e- ke, socialne reprezentacije, LOOP Abstract: In Eur ope, ther e is a gr ea t need t o impr o v e the social r epr esen t a tions of the t eaching pr of ession, the induction of ne w t eacher s and the quality of the tr ansition t o r e tir emen t and r e tir emen t. Almos t half of t eacher s in Slo v enia will r e tir e in the ne x t t en y ear s. A g ood men t oring pr ogr amme, g ood c ommu- nic a tion and quality r ela tionships ar e also needed f or a g ood en try in t o the t eaching t eam and f or r esonan t r ela tionship s within the t eam and in the clas- sr oom . The in t e r na tiona l L OOP pr oje c t ha s r e se a r c he d t he c ur r e n t s t a t e of t he art in this area and has developed modules for both new teachers and mentors. Keywords : men t or t eacher , ne w t eacher , r esonance, c ommunic a tion barrier s, so- cial r epr esen t a tion, L OOP 1 Prispe v ek je nas t al v okviru r azisk o v aln eg a pr ogr ama „P6-0269 E tično-r eligio zni t emelji in per spek tiv e družbe t er r eligiologija v k on t ek s tu sodobne eduk acije in nasilje “ , ki g a sofinancir a Ja vna ag encija z a raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. 228 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 1 1. Uvod Sodobni člo v ek delo vne pr ocese in las tno življenje v se bolj pospešuje. P ar adok sal- na posledic a t eg a je, »da člo v ek kljub č aso vni op timiz aciji s v ojih deja vnos ti do življa v se v ečje pomanjk anje č asa« (Klun 2020, 282). Nemški sociolog Hartmut R osa tr di, da se člo v ek o v odnos do s v e t a izr až a z v e- dno hitr ejšim t ot alit arnim t em pom življenja – s pospeše v anjem, k ar v odi v r azne oblik e družbene odtujenos ti. T o pospeše v anje je prisotno na tr eh podr očjih. T eh- nično pospeše v anje z ade v a r az vijanje vse nov ejših t ehnologij. Družbene spr emem- be se k až ejo v ‚ut ek očinjanju‘: nič ni s t alno , v se je v nenehnem spr eminjanju. In- dividualno življenje z aobjema do življanje v se v ečjeg a pomanjk anja č asa. Omenje- na podr očja so drug z drugim t esno po v e z ana, k ar pomeni, da gr e z a sklenjen kr og pospeše v anja. (R osa 2019, 19–25) V t ak šno ok olje so pos t a vljeni tudi v z g ojno-iz obr až e v alni pr ocesi in njiho vi ak- t erji. Približno 50 ods t otk o v učit elje v z ače tnik o v 2 v ZD A z apus ti poklic v pr vih pe tih le tih pouče v anja – z ar adi visok e r a vni s tr esa, v elik e delo vne obr emenitv e in slabih delo vnih pog oje v (McKinle y 2021; Gar cía in W eiss 2019). Št e vilni učit elji, ki do- življajo t elesno , duše vno in čus tv eno iz črpanos t, opo z arjajo , da je t o posledic a s tr esa. Čepr a v poklic učit elja g ot o v o pripelje do t očk e, k o je s tr es neiz ogiben, t o z a R oso še ne pomeni, da se učit elj s s tr esom ni sposoben soočiti. Člo v ek se je v pr et eklos ti mor al podr eja ti z ak onit os tim nar a v e, danes pa si ž eli, da bi se vse podr edilo njemu. K er je t o nemog oče, do živi polom: depr esija mu z apr e pot v prihodnos t (Klun 2020, 283). Člov ek bi se mor al z a v eda ti, da je popolni nadz or iluzija – da se iz silje v anje tis t eg a, k ar je ner azpolo žljiv o , vrne naz aj k ot bumer ang (R osa 2018, 124). V v z g ojno-iz obr až e v alnem ok olju ne agr esivni načini podajanja v sebin ne ob- vladov anje in podr ejanje g ojence v ne prinašajo dobrih sadov . Zlas ti v obdobju digitalne kulture, ko razvoj tehnologij poteka z eksponentno hitrostjo, imamo na r azpolag o mno žic o k omunik acijskih sr eds t e v , ki bi lahk o izboljšala v se naše odno - se (Brueg g eman 2022). Prič ak o v ali bi, da bo s pomočjo t o vr s tnih sr eds t e v med- člo v ešk a k omunik acija do živ ela kv alit a tivni pr esk ok na bolje – a naspr otno , v se bolj izstopa osiromašenost komunikacije. Danes beseda izgublja svoj pomen, zato obstaja veliko tveganje, da se zreducira zgolj na pretok informacij in podatkov, ki potujejo po omr e žju med eno in drug o napr a v o , ne da bi bili sposobni da ti v sebi- no in oblik o ne vidnemu in tr anscenden tnemu (P asquale tti 2020, 102). Zg o v orne so tudi besede Philippa Bretona, francoskega sociologa in antropologa, ki svet k omunik acije prime r ja s tr ansportnimi sr e ds tvi: pr a vi, da me diji be se de ‚ pr e v až a- jo‘ . Br e t on opo z ar ja, da so naše be se de pr e pog os t o ble be t anja br e z v se bine in da živimo v č asu, v k a t er em beseda iz ginja. K er po z abljamo na t e ž o besed, na v sebi- no bese d, živimo v č asu ‚nasiln e in a v t orit arne r abe ‘besede – z a t o je poudarjena njena senčna s tr an. T o Br e t on po v z ema s par adok salnim s t a vk om, s k a t erim o zna- čuje v edênje v današnji družbi: »Go v ori, v endar molči!« (2004, 9) 2 Učit elji z ače tniki z ajemajo sk upino učit elje v , ki imajo v pedag ošk em poklicu do pe t le t delo vnih izk ušenj. 229 David Kraner - Sodobni učitelj, komunikacija in resonanca v odnosih Dejs tv o je, da se dog ajanje v družbi odslik a v a tudi v šoli. Iz g or elos t učit elje v in njiho v a depr esija k až e t a, da je ‚pospeše v anje ‘ pos t alo občutno tudi v v z g ojno-iz o - br až e v alnih vr s t ah. K er ob s t aja v elik a potr eba po r esonančnih odnosih, se v na- dalje v anju spr ašujemo , k ak šna je v učit eljskih timih k omunik acija, k ak šne so so- cialne r epr e z en t acije učit eljsk eg a poklic a in k ak o pot ek a pr enos dobrih pr ak s iz- k ušenih učit elje v (men t orje v) na učit elje z ače tnik e. Odgovore na zgoraj omenjena vprašanja bomo iskali z osvetlitvijo pomena ko- munik acije , r e sonanc e v pe dag ošk e m de lu (didak tični tr ik otnik ) in sk lic a na r e z ul- tate mednarodne raziskave LOOP 3 . 2. Vrednost dobre komunikacije Osno v a z a spor az ume v anje je dobr a k omunik acija. V endar se danes spr ašujemo , z ak aj je v naših pog o v orih t olik o k omunik acijskih pr epr ek. V pr ašanje je z elo šir ok o , z a t o omenimo le dv a vidik a: pr oblem iz gubljanja pomena besed (Br e t on 2004) in pr oblem odtujenos ti (R osa 2019). V z g ojno-iz obr až e v alni dela v ci so s k olegi (učit elji, v z g ojit elji) in g ojenci nenehno vple t eni v k omunik acijo. Z a dober in r esonančni odnos mor ajo zna ti v z drž e v a ti dobro komunikacijo. Komunikacija med njimi ni le neposredna, ampak tudi preko t ele f ona, elek tr onskih spor očil in r azličnih aplik acij. 2.1 Posredna komunikacija Najv ečjo izk ušnjo posr edne k omunik acije je člo v eš tv o pridobilo v obdobju pande- mije, k o so se v si ses t anki in celo pouk pr eselili na sple t. V endar v zpos t a vljanje in ohranjanje medosebnega odnosa preko zaslonskih medijev, ki se ni uveljavilo le med mladimi, t em v eč tudi s t ar ejšimi, enak e kv alit et e k ot živi odnos ne mor e doseči. Z elo pomenljiv a je misel Ser g eja Mosc o vicija, »ut emeljit elja k oncep t a socialnih r epr e z en t acij« (My er s 2013, 196), ki je o medijih kritično z apisal: »V sak okr a t, k o odpr emo t ele vizijo , r adio ali č asopis, je v edno nek do , ki nas ž eli spr eobrniti, da bi podprli t o ali ono or g aniz acijo , da bi v olili t eg a ali oneg a političneg a k andida t a, ali pa nas ž elijo pr eprič a ti, da bi k upili nek iz de le k , da bi obč udo v ali le potic o , ali pa nam hoč e pr e ds t a v iti no v os t z a- dnjega pravilnika nekega novega zakona ali pa novost iz sveta kina in glas- be.« (Mosc o vici 1997, 191) 3 „ Op o l n o mo čen je u či t el je v z a v se ži vl jen jski r az v o j p r ek o i n o v a tivn i h p r o gr amo v k o l egi al n eg a u v ajan ja “ (ang. Empowering teachers personal, professional, and social development through innovative peer-in - duction programmes). Razisk a v a ne r azpolag a le s poda tki iz vpr ašalnik a, ampak podaja k onkr etne usme ritv e z a r az v oj pr ogr amo v z a učit e lje z ače tnik e in učit e lje me n t or je . U čit e lj z ače tnik (v nadalje v an- ju ,z ače tnik‘); učit elj men t or (v nadalje v anju ,men t or ‘). 230 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 1 Še bolj sk ep tičen je do posr edne k omunik acije R osa, ki je pr eprič an, da t ak šna k omunikacija človeka osiromaši. Po njegovem mnenju hladna zaslonska k omunik acija ni sposobna pr enes ti v onja, ok usa, fizične gr a vit acije ali tipa, hkr a ti pa ponuja v edno enak dos t op do odnosa – in po is t em k analu. Z a t o je t o okrnjena k omunik acija, ki člo v ek o v o osebnos t hr omi (R osa 2019, 120). V dor v ir tualne g a je v ne k a t e r ih odnosih t ak o moč an, da po z abimo na ose bo , k i je z nami fizično. Spomnimo se, k olik okr a t smo pripr a vljeni pr ekiniti pog ov or z osebo , ki je fizično na v z oč a, in odg o v oriti na t ele f onski klic ali na kr a tk o spor očilo koga oddaljenega. T ele f oni so pos t ali nepogr ešljivi, br e z njih ne mor emo – v endar nam po v zr oč a- jo pr egla vice. Odg o v orni mor ajo v v z g ojno-iz obr až e v alnih us t ano v ah določiti pr a- vila r abe t ele f ona in jih tudi upoš t e v a ti. Najosno vnejši je dog o v or o dv eh dilemah: do k a t er e ur e se mor a z aposleni oglaša ti na klice in spor očila na službenem t ele- f onu in k ak o r a vna ti na nedelovni dan (k onec t edna, pr azniki, dopus t, bolniški s t ale ž) (P ot oč ar 2016, 165). Fr anc oski pr a v osla vni t eolog in pa tr olog Jean-Claude Lar che t potrjuje znano dejs tv o , da so mediji »vir r aztr esenos ti in r az v edrila«. V pr e t eklos ti se je mor al člo v ek fizično in p sihično potruditi t er z a r az v edrilo plač a ti določeno ceno. No vi mediji pa r az v edrilo prinašajo na dom, ponujajo nesk ončno š t e vilo mo žnos ti, ki ne z ah t e v ajo nobeneg a napor a (2022, 218). P osr edna k omu nik acija pr ek o socialnih omr e žij z ah t e v a, da je člo v ek na spor o- čila nenehno po z or en: t o g a od vr ač a od njeg a sameg a, njeg o vih najbližjih o z. fizi- čno prisotnih in od Bog a. Lar che t tr di, da so no vi mediji uniče v alci ,he zihije ‘ . He- zihija je način življenja, ki g a menihi živijo v polnos ti, saj je po tr ebna z a sleherno r esno duho vno življenje. He zih ija z ah t e v a samot o , z unanjo tišino in notr anji mir . J e s t anje notr anje g a r a v no v e sja in se k r e pi z m olitv ijo. Me diji so unič e v alc i he zihi- je, saj izpodriv ajo zbr anos t in po v zr oč ajo r aztr esenos t. T o se k až e sk o zi z askrblje- nos t, ne z ado v oljs tv o , pr e tir ano r ado v ednos t, nepot ešenos t ž elja, po v eč anje s tr as- ti in duše vnih t e ž a v (218–220). Pr ek omerna izpos t a vljenos t z aslonskim medijem na naš t e t e las tnos ti vpliv a neg a tivno. 2.2 Neposredna komunikacija Učit eljski timi mor ajo biti sposobni izmenja v e misli, čut enja in pr eprič anja, hkr a ti pa ohr anja ti pr of esionalni odnos. Pri t em se mor ajo z a v eda ti, da ima tudi nepo- sr edna ali medosebna k omunik acija s v oje pas ti. Socialni p siholog Allport Gor don pri k omunicir anju omenja dv anajs t pr epr ek: uk az o v anje, gr o žnja, mor alizir anje, podajanje ž e vnapr ej oblik o v anih r ešit e v , upo- r aba g ole logik e z a pr epriče v anje k og a br e z upoš t e v anja njeg o v eg a čut enja, pr e- sojanje in kritizir anje, poh v ala, ki ne v odi k motiv aciji, poniž ev anje, r azlag a, z a k a t er o ni nihče pr osil, t olaž enje ali zmanjše v anje pomembnos ti, z amenja v a ar gu- men t a, v siljiv o pos t a vljanje vpr ašanj (Gor don 1991). 231 David Kraner - Sodobni učitelj, komunikacija in resonanca v odnosih Nek a t eri od t eh naš t e tih načino v so z elo neg a tivni ž e sami po sebi, drugi nek o- lik o manj. K ot primer v z emimo ‚ t olažbo‘ . T a pos t ane neg a tivna t akr a t, k o ni pr a vil- no r az umljena. Če nek do trpi, mu ne mor emo r eči: »Ne skrbi. Saj ni nič. Bo ž e v se dobr o.« S t em z anik amo dejs tv o , da z ar es trpi. V t ak em primeru je tr eba posame z- nik o v o bolečino posluša ti in r az ume ti (Pla t o vnjak 2021, 689–692; 2022, 66). Gor- don pr edlag a ak tivno poslušan je, ki z ah t e v a tr oje: a) izr až anje po z ornos ti: k o k do g o v ori , ne os t anemo tih i i n nei zr azni , ampak se i zr azi mo t ak o , da sog o v orni k v e, da g a poslušam o (npr . z besedo »da«, »r az umem«, »dobr o« it d.); b) pos t a vljanje vpr ašanj: k o nam k do k aj pripo v eduje, je pr a v , da pos t a vimo zmerno š t e vilo vpr a- šanj, k ar lahk o našemu sog o v ornik u pomag a r az ume ti, da smo na njeg o v o pripo- v ed o v an je z ar es p o z o rn i ; c) p r ed el a v a i n o b n o v a i n f o rmaci j : p ri p ri p o v ed i se p ri- č ak uje po vr a tna in f ormacija in ne le pr esoja ali nas v e t (npr . »T or ej, če sem pr a v r az umel, t o pomeni ...«). Z a učit e ljsk e time je z e lo pom e mbno us tv ar janje po zitiv ne k lime in spodbujan- je sog ov ornik a k us tv arjalnos ti. V sak učit elj mor a sam pri sebi poskrbe ti, da pos t aja v edno boljši k omunik a t or . Sposoben mor a biti z azna ti in r az ume ti pr epr ek e na poti do sog ov ornik a in upoš t e v a ti njeg ov e pridobljene v z or ce k omunicir anja (Le v er 2011, 21). Poznavanje preprek pri medosebni komunikaciji, skrb za osebno zbranost in r a vnodušnos t do nenehneg a utripanja t ele f onskih spor očil lahk o v z g ojno-iz obr a- ž e v alnim dela v cem pomag a pri izboljšanju medosebnih odno so v s k olegi in učin- k o vit ejši k omunik aciji – posr edno pa v odi do r esonančneg a odnosa v k olek tivu o z. v razredu. 3. Resonanca v pedagoškem delu Učit eljski tim z ah t e v a dinamik o in odzivnos t v sak eg a učit elja. V r esonančnem od- nosu je na de lu r e lacija z apr t os ti in odpr t os ti, sam opotr je v anja in izpos t a v lje nos ti drug emu. T ak o k ot v r azr edu g o v orimo o didak tičnem trik otnik u med učit eljem, sno vjo in učencem, lahk o iz v en njeg a g o v orimo o učit elje v em odnosu do k olek tiv a, odnosu do v sebine, ki jo pr eda v a, in odnosu do vr ednot enja poklic a učit elja k ot življenjsk eg a slo g a. Filo z of Br ank o Klun je pr eprič an, da je oseba, ki je sposobna v odnosih ohr anja ti občutljiv o r a vnot e žje, se odziv a ti t er dinamično odpir a ti, oseba, ki je zmo žna r esonančnih odnoso v (2020, 287–288). Sociolog R osa v s v ojih opisih r e sonančnih odnoso v poleg odnosa do soljudi in s tv ari omenja še odnos do življ enja in biv anja. Go v ori o tr eh s f er ah odnoso v: ho- riz on t alni, diag onalni in v ertik alni (2019, 19–25). V horiz on t alni s f eri gr e z a odno - se s solj udmi v eni družbeni sk upnos ti (družina, prija t elji, politik a). Z a diag onalno s f er o so značilni odnosi do s v e t a o z. s tv ari (delo , eduk acija, odnos do las tneg a t elesa). V ertik alna s f er a pa z aobjema odnos do življenja in biv anja (Bog , r eligija, č as, v ečnos t). 232 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 1 3.1 Odnos med učiteljem začetnikom in učiteljem mentorjem Kj e i n k ak o l ah k o med u či t el j i p ri d e d o r eso n an čn i h o d n o so v? Pr v o p o l je o d n o so v so učit elji z ače tniki (Carring t on 2019). Z ače tniki potr ebujejo men t orje – in pr a v t ak o men t orji z ače tnik e. Me n t orji lahk o z ače tnik om pomag ajo s s v ojim znanjem in bog a timi izk ušnjami, pomag ajo jim pr i pr ilag ajanju na šolsk o k limo in k ultur o , usmerjajo jih pri oblik ov anju učnih enot, s tr a t egijah pouče v anja in k omunik acijskih spr e tnos tih. Men t or je nek do , ki spr emlja in daje pr edlog e z a izboljša v e (Cherry 2020 ) – z ače tniki se lahk o na men t orja obrnejo po podpor o in nas v e t. V š t e vilnih pr ogr amih so men t orji odg ov orni z a ocenjev anje novih učit eljev (Brueg g eman 2022). P oleg t eg a uspešni men t or ski pr ogr ami no v e učit elje usmerjajo na podr o- čju s tr ok o vneg a izpopolnje v anja. V Slo v eniji se ur adno iz v aja t a dv a uv ajalna pr ogr ama, ki ju v odi Minis tr s tv o z a iz obr až e v anje, znanos t in šport (MIZŠ), sofinancir a pa ju tudi E vr opski socialni sklad (E SS). T a pr ogr ama deloma t em eljit a na pr ogr amu pripr a vniš tv a, ki je v Z ak onu o or g aniz aciji in financir anju v z g oje in iz obr až e v anja sicer še v edno opisan, a se od le t a 2 0 1 4 ne iz v a ja uč ink o v it o. V is t e m obdobju s t a pr og r am a „P r v a z a poslit e v “ in „ Učimo se biti učit elj“ v sak o le t o pr eds t a vljala v s t opno t očk o v poklic z a približno 10 % z ače tnik o v . P o pridobitvi polnih kv alifik acij lahk o učit elj v Slo v eniji na s v oji poklicni poti na- pr eduje in pr ejme določene ocene s v ojeg a znanja. Učit elj lahk o pridobi tri naziv e, ki so po v e z ani z le ti opr a vljanja poklic a, ocenami nadr ejeneg a, t očk ami z a s t alno usposabljanje učit elje v in t očk ami z a doda tne s tr ok o vne deja vnos ti (med njimi je tud i men t or s tv o uči t el jem z ače tni k om). Ti nazi vi so men t or , s v e t o v al ec i n s v e tni k. Men t or ski pr ogr am bi mor al ime ti pomembno vlog o pri oblik o v anju vr ednot, pr eprič anj in pedag oških spr e tnos ti z ače tnik o v . Lahk o ima v elik vpliv na njiho v o v edenje in odločitv e, ki jih v s v oji poklicni k arieri spr ejmejo po zneje. Nalog e men t or s tv a so usmerjanje, pouče v anje in v odenje, osebna podpor a t er z ag ot a vljanje po vr a tnih in f ormacij. E den od ključnih elemen t o v pr ocesa men t or- s tv a je k omunik acija. Nik oli je ni pr e v eč – še posebej z a t o , k er se no vi učit elj z a pomoč mor da obot a vlja pr ositi. Men t or mor a biti z a občutk e no v eg a učit elja do- v z e t en, da pomag a diagnos ticir a ti situacijo in poisk a ti mor ebitno r ešit e v (Brueg- g eman 2022). Men t orji imajo š t e vilne vlog e: opaz o v alec, v z ornik, s v e t o v alec, nadz ornik k ak o- v os ti, kr itični prija t elj, ocenje v alec in v odja. Men t or z ače tnik om daje k oris tne na- s v e t e z a i zb o l jšan je u čn i h me t o d i n p r ak s. Od p rt a k omu n i k aci ja med men t o rjem in z ače tnik om je z a uspeh ključneg a pomena. Men t orji se mor ajo z a t o iz ogiba ti enosmerni k omunik aciji (dajanju na v odil in kritik z ačetnik u) in se posluž ev a ti dv osm e r ne k om unik ac ije (k je r im a t a be se do v odnosu t ak o m e n t or k ot z ač e tnik ). T ak šna oblik a men t or s tv a vključuje dialog med z ače tnik om in men t orjem. Oba se drug od drug eg a učit a. P oda tki iz r azisk a v „E duc a tion a t a Glance “ (OE CD 2020, 439) in TALIS k až ejo , da IKT upor ablja le 37 % s t ar ejših učit elje v , z a t o je od men t orje v t e žk o prič ak o v a ti, da bodo v upor abi IKT enak o dobri k ot z ače tniki. T o 233 David Kraner - Sodobni učitelj, komunikacija in resonanca v odnosih pomeni, da bod o mnogi z ače tniki lahk o s v oje men t orje na podr očju upor abe IKT or odij naučili mar sik aj no v eg a. Men t or s tv o je pri poklicnem r az v oju učit elje v pomemben vidik. Pr ednos ti men- t or s tv a niso omejene le na z ače tnik e, ki so k ot š tuden ti izpos t a vljeni najno v ejšim me t odam v iz obr až e v anju. Z a men t orje je t o prilo žnos t, da spo znajo ino v a tivne pr ak se in opaz ujejo njiho v o pouče v anje. Izpos t a vljenos t no vim idejam pri men- torjih pogosto vzbudi novo navdušenje. Čepr a v lahk o osebnos tno ujemanje med men t orjem in z ače tnik om na učno izk ušnjo vpliv a, na splošno učit elji pri odloč anju o r azpor editvi dobijo z elo visok e ocene ne glede na osebnostno ujemanje. Ne glede na osebnostne lastnosti udele ž ence v so jasne smernice z a v se dele žnik e dejansk o pomembnejša ses t a vina uspešnos ti men t or sk eg a pr ogr ama. Z us tr e znim usp osabljanjem in spodbujanjem bodo imeli z ače tniki od izk ušenj in na s v e t o v , k i jih la hk o ponudijo njiho v i m e n t or ji, v e lik o k or is ti. V e nda r pa s t a z a- če t ek men t or s tv a z jasnimi sme rnic ami t er r az ume v anje funk cij in vlog v seh ude- le ž ence v z a s t opnjo njeg o v e uspešnos ti ključna. K er je z a ob vlado v anje učit eljsk e- g a poklic a in r az vijanje s tr ok ovneg a znanja potr eben č as, bodo z ačetniki, ki so do živ eli po zitivn o obdobje men t or s tv a z v semi potr ebnimi elemen ti, lahk o z ačeli s v ojo poklicno pot z v ečjo samo z a v es tjo , pr edanos tjo in na v dušenjem. 3.2 Odnos med učiteljem, vsebino in učencem Učit elji dobr o po znajo tr enutk e, k o je po z ornos t dijak o v t ak o in t enzivna, da r azr ed ‚odme v a ‘ , da so v učni pr oces vključeni v si – in po z orni drug na drug eg a. Pr a v t ak o po zna tr enutk e in občut ek, da g o v ori v pr azno – k o se nič ‚ne vrne ‘ . Učit elji in dijaki imajo do obisk o v anja šole r azličen odnos. Če je z a oboje šola r e sona nč ni pr os t or , je t a m ne k a j, k a r jih pr iv la č i, in šola z a v se pr e ds t a v lja pr iv la č- no moč (R osa 2020, 83). R osa s s v ojim kritičnim pogledom na k apit alis tično druž- bo odkriv a pom embnos t v z g oj no-iz obr až e v alneg a odnosa k ot t emeljneg a pog oja ne le z a spo zna v anje , t e m v e č tudi z a t o , da uče ne c pos t ane sposobe n spo zna v a ti. Z a učink o vit o učenje je potr ebno , da je učenec na učenje pripr a vljen. V naspr ot- nem primeru imamo primere žr t e v me dv r s tnišk e g a nasilja, pr e se ne tljiv e pr ime r e mobing a, s tr ahu pr ed t em, da bi se nek omu posmeho v ali, da bi bil nek do poniž an ali da bi se pok az al k ot pr e v eč slab in z a r eše v anje določene nalog e nesposoben (86). R osa kritizir a pouk, ki v učencu po v zr oči le odme v ali papag ajsk o pona vljanje tis t e g a, k ar je slišal o z. pr e jel. K ritizir a tudi pouk, ki sploh ne po v zr oči odme v a in je zreduciran na tehniko ter je namenjen instrumentalni uporabi stvari. Resonanca je poslušanje glasu drug eg a (64–67). V č asu močne ,odtujenos ti‘ in ,odbojnos ti‘ smo pr ed izziv om, da odnos med učit eljem in učencem pono vno o vr ednotimo. R osa izpos t a vlja primer didak tične- g a trik otnik a, ki pr eds t a vlja odn os med učit eljem, učencem in učno v sebino. Pr vi pr eds t a vlja odtujene odnose – drugi pa r esonančne (96–97). 234 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 1 Neuspešna ura: trikotnik odtujitve Uspešna ura: resonančni trikotnik UČITELJ - opozarja, da so učenci gr o žnja - jih ne dose ž e - čuti njiho v o nezainteresiranost - dojema pouče v a- ni predmet kot omejitev UČITELJ - učenec dose ž e - izr až a na v duše- nje - dovoli si tudi, da se g a »dot aknejo« UČENEC - predmet ga dolg oč asi ali se mu z di pr e t e ž ak - k až e odpor in/ ali prezir do sošolcev in učit elja Šola kot območje odtujitve VSEBINA - za obe strani se k až e k ot dik t a t - učit elju in učen- cem ne pove ničesar , ne dot a- kne se nobene s trune, »dolg oč asi do smrti« ŠTUDENT - je nad temo navdušen - počuti se spr eje- tega - soč asno je odprt Šola kot prostor resonance VSEBINA učit elju in učen- cem se zdi kot polje mo žnos ti in izzivov, polno pomena Tabela 2: Didaktični trikotnik resonance in odtujitve. K adar ur a pouk a ne uspe, ug ot a vljamo , da so v si odnosi t eg a trik otnik a utišani – gr e z a učit elje v o indif er enc o ali celo z a njeg o v pobeg iz odno sa, k ar po v zr oči r e- cipr očni učinek. Eno ur o po t em ima t ak učit elj občut ek, da t okr a t r azr eda ni do- seg el, da z adanih cilje v ni izpeljal in da ni bilo nič spr eje t o. Pr a v t ak o učenci po t ak šni ne uspe li ur i r e č e jo , k ak o je bil »uč it e lj dane s dolg oč ase n«, da je »bil obu- p en « . R o sa p r a vi , d a so v t ak šn i si tu aci j i v se o si o d n o so v u g as n j en e: med u čen ci in učit eljem, med učit eljem in učno sno vjo t er med učenci in učno sno vjo. R esonančneg a odnosa do v sebine in učence v ni mog oče z ag ot o viti z me t odo. Zah t ev a namr eč pr edvsem z aupanje v učence, dajanje občutk a odg ov ornos ti učen- cem, da je njihov o učenje odvisno tudi od njih in njihov eg a dela. Zah t ev a tudi na v dušenos t nad odkriv anjem skrivnos ti, občutk om skrivnos ti, ki je neločljiv o po- v e z ana s k onkr e tnim in po znan im. Učit elj učence v ne sili, naj t ak oj v se r az umejo. Z ah t e v a tudi v elik o mer o občutljiv os ti učit elja: k o se učenci motijo , je s trpen in jim daje no v o prilo žnos t. Na t ak način v njih ak tivir a v z ajemno r azisk o v alno delo. Do življa ti šolo k ot pr os t or r esonance pomeni gr aditi odnose z drugimi, ki t e- meljijo pr edv sem na občutk u, da smo drug drug emu pomembni. T ak šno učit elje- v o do življanja šole je v so z v očju z učenci t er v so z v očju s k olegi, s t ar ši, sk upnos tjo in ok olic o (Ne žič Gla vic a 2021, 913–914). Člo v ek namr eč potr ebuje k onkr e t en odnos, osebni s tik, čus tv eno naklonjenos t, skrben dotik t er z ado v oljs tv o ob sk upnem us tv arjanju (Globok ar 2018, 556). T a k onkr e t en odnos in čus tv ena naklonjenos t še posebej v elja t a z a dijak e. Če t eg a ni, se z g odi, k ar se je s slo v enskimi dijaki na z ače tk u le t a 2021. Napo v edali so »bojk ot pouk a na dalja v o« in med drugim z ah t e v ali »manj videok on f er enc« t er »pr epo v ed ocenje v anja na dalja v o« (K ur alt 2021). Odziv dijak o v na videopouk in ocenje v anje je bil prič ak o v an. Br e t on je pr eprič an, da k adar se člo v ek ne mor e izr aziti z besedo , upor abi silo (Br e t on 2004, 16). 235 David Kraner - Sodobni učitelj, komunikacija in resonanca v odnosih Z a člo v ek a ni pomembna le njeg o v a in t elek tualna sposobnos t, ampak tudi nje- g o v a čus tv ena in t elig enc a. P sih olog in znans tv eni no vinar Daniel Goleman pr a vi, da »na eni s tr ani deluje naš čus tv eni um, na drugi pa r az umni um. T or ej imamo z ar es dv e vr s ti uma, pr v eg a, ki misli, in drug eg a, ki čuti.« (1997, 23) Pri t em se sooč amo z dejs tv om, da imajo današnje g ener acije v eč čus tv enih t e ž a v k ot pr ejš- nje. Ž e pr ed pandemijo smo ob poja vu digit alne dobe dopus tili, da z aslonski me- diji hr omijo našo čus tv eno pismenos t, pripadnos t sk upnos ti, samospoš t o v anje in us tv arjalnos t (Globok ar 2018, 556–558). Slov enski dijaki so t ak o s s v ojim pr o- t es t om dok az ali, da v njih ne deluje z g olj miselna in t elig enc a (IQ ), t em v eč tudi emotivna in t elig enc a (E Q ) – pr ebudili in izr azili so las tno je z o in s tr ah. Goleman pr a vi, da je z a po ž ene kri v r ok e, da »udari naspr otnik a«, s tr ah pa po ž ene kri v v eč- je sk ele tne mišice, da člo v ek »lahk o zbe ži« (Goleman 1997, 23). 3.3 Samovrednotenje poklica učitelja Učit elje v eg a odnosa ne mor emo omejiti le na odnose z učenci v r azr edu in s k olegi v zbornici, ampak je t a odnos v elik o šir ši. V t a odnos so vključeni tudi s t ar ši in o žja ok olic a (občina o z. r egija) in šir še družbeno ok olje (drž a v a, sk upnos t drž a v , npr . E vr op sk a unija). V r ednot enje učit eljsk eg a poklic a v družbi je pomemben deja vnik, ki učit elju pomag a odnose kr epiti – ali naspr otno. Visok a po vpr ečna s t ar os t učit elje v in v elik a potr eba po z aposlo v anju no vih uči- t eljev s t a bila spodbuda, da je z aživ el mednar odni k onz or cij L OOP . 4 V pr ojektu pridobljeni r e z ult a ti k až ejo , da v odnosih šolskih ak t erje v pr e vladuje r esonančni odnos. R e sponde n ti so odg o v a r jali, a li se z a opr a v lja nje s v oje g a pok lic a poč utijo opolnomočeni, k ak o so motivir ani pri s v ojem delu, k olik o so mu pr edani, k ak o so- delujejo s s v ojimi k olegi, ali ž elijo učit elji os t a ti celotno k arier o in k olik o si ž elijo opr a vlja ti vlog o men t orja. V Gr a fu 1 so r az vidni r e z ult a ti, ki k až ejo , da imajo uči- t elji, ki so vpr ašalnik izpolnili, visok o s t opnjo r esonančnih odn oso v – k ar glede na r e zult a t e podobnih r azisk a v v ZD A pr eseneč a (McKinle y 2021; Gar cía - W eiss 2019). Najbolj po zitivno iz s t opa t a poda tk a, da so tri če trtine učit elje v učit eljsk emu poklicu pr edane in z a s v oje delo motivir ane. Z askrbljenos t pa po v zr oč a poda t ek, d a je vi sok od s t ot ek u či t el je v o s v oji p ri h od nos ti i n p r e v z emanju d rugi h vl og (ne le pouče v anju) neg ot ov . V zr ok bi lahk o bil pandemija, vse v ečja prič ak ov anja v odnosu od uč it e lje v , z ah t e v e s t ar še v , v se m anjše š t e v ilo otr ok in tudi ne m ir no po- litično ok olje v Slo v eniji. Z a učit eljski poklic v elja, da je eden od s t ar ejših. V naši z g odo vini v elja z a tis t e- g a, ki je po v e z an z dvig om slo v ensk e nar odne z a v es ti in k ultur e. Na pr ehodu iz 19. s t ole tja v 2 0 s t ole tje se je uč it e lje m ug le d z us tr e zno iz obr azbo , ne odv isno službo 4 Sociološk e r azisk a v e v f ok usnih sk upinah so bile iz v edene v Slo v eniji, Nemčiji, Španiji, It aliji, Gr čiji, na Hr v ašk em in P ortug alsk em. V z or ec slo v e nskih učit elje v z ajema 172 r esponden t o v , r azisk a v a pa je pot e- k ala od 1. maja 2021 do 31. januarja 2022. Na osno vi pridobljenih poda tk o v so r azisk o v alci pripr a vili na c iona lna por oč ila o z . sploše n pog le d na t r e nut no pr oble m a tik o uč it e lje v z ač e t nik o v in uč it e lje v m e n- t orje v . P omembno je izpos t a viti vpr ašanja, ki ocenjujejo motivir anos t, pr edanos t, sodelo v anje s k olegi, pogled na učit eljsk o k arier o v prihodnos ti, ž eljo po opr a vljanju vlog e men t orja it d. (L OOP 2022). 236 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 1 in s t alnimi prihodki dvignil (Cencič 1989, 144). Domač a in tuja mnenja o cenje- nos ti učit eljsk eg a poklic a niso po v sem skladna. Učit eljski poklic danes v It aliji ni me d najbolj ce nje nimi, če š da ne z ah t e v a v e lik o napor a (Porcheddu 1996). Je t ar- č a kritik in polemik v ja vnos ti – in t ak o še v edno br e z dobr e ja vne podobe (Adams 2003). V r azisk a vi slo v ensk eg a ja vneg a mnenja iz le t a 2003 pa se je izmed 12 pokli- ce v znašel na pe t em mes tu – z a z dr a vnik om, univ erzit e tnim pr of esorjem, dir ek- t orjem in inž enirjem (Bernik 2004). 4. Moduli za usposabljanje začetnikov in mentorjev Hitr o s t ar anje učit eljsk eg a k adr a v Slo v eniji bo v naslednjih dese tih le tih z ah t e v alo tektonske premike. P oda tki iz r azisk a v „E duc a tion a t a Glance “ (OE CD 2020, 439) in „ T ALIS “ (P a v ešić, Z a v ašnik, Ažman in Mlek už 2019, 78) na v ajajo , da je v Slo v eniji sk or aj 46 % učit elje v s t ar ejših od pe t dese t le t. Izboljšanje k omunik acije in odnoso v v učit eljskih timih je z a v zpos t a vljanje r e- sonančnih ok olij potr ebno in z až eleno. T udi v okviru pr ojek t a L OOP so pripr a vlje- ni moduli z a z ače tnik e in moduli z a men t orje, ki so odg o v or na pr oblem odtuje- nos ti današnjeg a č asa. 4.1 Programi za učitelja začetnika – Teacher Induction Programmes (TIP) Štirinajs t modulov odgov arja na čus tv ene, pedagošk e, didaktične, v edenjsk e, administr ativne, družbene in k ulturne potr ebe z ačetnik a. T o so: 1. Sklop z a dobr odošlic o; 2. Pr epo zna v anje motiv acije in g onilne sile t er samor e flek sija; 3. Raz vijanje načrt o v anja in določ anje cilje v; 4. A v t orit e t a in z aupanje v r azr ed; 5. V pr ašanja pritisk a in s tr esa; 6. Osebno in poklicno življenje; 7. Stili pouče v anja, Graf 1: Ocena poklicne poti učitelja. 0% 20 % 40 % 60 % 80 % 10 0% Povsem se strinjam Se ne strinjam Sploh se ne strinjam2 Se strinjam 40 52 32 23 47 38 35 35 64 75 44 32 32 53 237 David Kraner - Sodobni učitelj, komunikacija in resonanca v odnosih upor aba IKT (inf ormacijsk o-k omunik acijsk e t ehnologije), upor aba/r az v oj podpornih gr adiv pri poučev anju in r azlični pris t opi k poučev anju v okviru specializir anih pedag ogik; 8. Mo žnos ti z a usposabljanje (mo žnos ti z a s t alno usposabljanje in izboljša v e); 9. V odenje r azr e da in v z drž e v anje discipline; 10. Ra vnanje z r azličnimi učenci (učenci z r azličnimi potr ebami); 11. Ocenje v anje in dajanje po vr a tnih in f or- macij; 12. De lo s s t ar ši; 13. Sode lo v anje z dr ugimi lok alnimi z ain t e r e sir animi us t a- nov ami; 14. Upr a vne in t ehnične ob v e znos ti, e vr op ski okvir z a sodelov anje na pod- r očju iz obr až e v anja in deja vnos ti r az širjanja znanja v okviru učit eljsk eg a poklic a. 4.2 Programi za usposabljanje mentorjev – Mentor capacitation programmes (MCP) Cilj MCP je r az viti f ormalni pr ogr am z a usposabljanje izk ušenih učit elje v v men- t orje, v ods tvu šol pa olajša ti implemen t acijo učink o vitih f ormalnih pr ogr amo v z a uv ajanje učit elje v . MCP je or odje, ki men t orjem pomag a pri iz v ajanju pr ogr ama TIP . T a pr ogr am izk ušenim učit eljem in v odjem šol omog oč a, da r az širijo s v oje poklic- n e mo žn os ti i n l ah k o d el u jejo k ot men t orji s v oji h vr s tn i k o v . T o p ri sp e v a k n ji h o vi motiv aciji in v ztr ajanju v šolsk em sis t emu. T r e ne r ji lahk o MCP upor abljajo z a nasle dnje name ne : r az ume v anje dolžnos ti, odg o v ornos ti in prič ak o v anja men t or sk e vlog e; opr edelit e v pr ednos tnih nalog in us tr e znih ukr epo v z a r az v oj men t or skih sposobnos ti; sooblik o v anje s t andar do v in pr ot ok olo v z a usmerjanje men t or sk eg a odnosa sk upaj z men t orir anci; določit e v meri l z a men t o r ski p r o gr am; r az vi j an j e u s tr e zn i h sp r e tn o s ti i n v ešči n ; p ri d o b i v an- je dos t opa do v aj, deja vnos ti in gr adiv . Pr o gr am MC P j e ses t a vl j en i z tr eh mo d u l o v i n p r ed vi d o ma tr aj a 30–35 u r . Z a- snovan je tako, da se lahko izvaja kot osebna dejavnost, na voljo pa bo tudi v splet- nem ok olju. Imena modulo v so: 1) Men t or s tv o v pr ogr amu uv ajanja učit elje v; 2) K aj je potr ebno , da pos t aneš dober men t or; 3) Uv od v pr ogr am TIP . 5. Zaključek Dobr a k omunik acija, us tv arjanje r esonančne klime v r azr edu in v učit eljsk em timu so bis tv eni elemen ti z a dobr o podobo učit eljsk eg a poklic a. Prehod iz enega obdo- bja življenja v drug o bo v naslednji le tih v šols tvu pr ecej pospešen, z a t o ni v seeno , k ak o bo iz v eden. Izk ušnje učit elje v , ki se bodo upok ojili, so dr ag ocene – učit elji z ače tniki bodo mor ali pr e v z e ti bog a t o učit eljsk o tr adicijo. Pri t em se z a v edamo , da sodobna družba, ki je zr asla iz tr adici je, meni , da tr adici je ne potr ebuje (V odi č ar 2020, 261). Izboljša ti odnos med z ače tnik om in men t orjem, pri t em pa ohr aniti popolnoma pr of esionalen pris t op, je z a t o z ah t e v en izziv . P osr edno vpliv a na uči- t eljski poklic tud i družba z ja vnim mnenjem in politik a s k onkr e tnimi odločitv ami, neposr edno pa načrt o v ana k omunik acija in z a v es tna kr epit e v osebnih odnoso v v učit eljskih timih . P osr edni in neposr edni vplivi lahk o v učit eljsk em poklicu pripo- mor ejo k bolj r esonančnim ok oljem. 238 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 1 P osr edna (elektr onsk a) k omunik acija bo v prihodnje os t ala dober pripomoček z a kr epit ev medosebnih odnosov , hkr a ti pa bo v edno pr eds t a vljala pr oblem tis tim, ki ji bodo pr ek omerno izpos t a vljeni – in bodo z apos t a vljali medosebno k omunik acijo. Pr oblem člo v ek o v e odtujenos ti ni v t ehnologiji, ampak v njeni nepr a vilni upor abi. T udi medosebna k omunik acija v učit eljskih timih je lahk o polna pr epr ek v k omuni- cir anju: od uk az ov anja, gr o ž enj, mor alizir anja, podajanja ž e vnapr ej oblik ov anih r eši- tev , pr esojanja in kritizir anja pa vse do napačneg a načina poh v ale, tolaž enja ali zman- jšev anja pomembnos ti, z amenja v e ar gumen t a in vsiljiv eg a pos t a vljanja vpr ašanj. T ak o k ot nek oč tudi danes člo v ek potr ebuje učit elje ali v odnik e, ki mu pr ek o omenjenih o vir pomag ajo. Če je člo v ek v digit alni dobi r aztr esen od v sebin, ki mu j i h p o n u j a s v e t o vn i sp l e t, j e b i l v č asi h r aztr esen o d r azl i čn i h p ri p o v ed i o i s ti s tv ari . Vlog o učit elje v so v pr e t eklos ti imeli pr er oki in v er ski učenjaki, ki so bili prisotni v v seh r eligijah, poseben peč a t pa so pus tili v monot eis tični tr adiciji. »Sk upna t očk a monot eis tičnih r eligij ni z g olj v er a v eneg a Bog a. Čepr a v se na pr vi pogled z di, da so dok trinalne, k ulturne in in t erpr e t a tivne r azlik e pr e v elik e, da bi lahk o r eligije sploh primerjali, nam s v e t a besedila le-t eh k až ejo drug o pla t.« (Jeglič 2019, 1001– 1002) V sem tr em mon ot eis tičnim tr adicijam so bili namr eč sk upni v z g ojni, peda- goški in voditeljski pristopi. Učit eljski poklic je bil, je in bo os t al z ah t ev en in hkr a ti lep. Zah t ev a mnog o v eč k ot z g olj dobr o po zna v anje vsebin – r esonančno ok olje, ki g a lahk o us tv arimo z dobrimi odnosi in odlično k omunik acijo t ak o v r azr edu k ot tudi v timu in družbenem ok olju. Z načrtnim iz v ajanjem pr ogr amov uv ajanja učit elje v z ače tnik ov in usposabljanjem učit elje v men t orje v sk o zi celotno poklicno k arier o se bo lahk o izboljšalo tr enutno s t anje pomanjk anja učit elje v t er izboljšal ugled in podoba učit eljsk eg a poklic a. Reference Adams, Carol. 20 0 3 . T h i r d o f T ea c h e r s Pl a n t o Q u i t . B B C N e w s . 7 . 1 . h t t p : / / n e w s .b b c . c o . uk /2 / h i / uk _ n e w s / e du c at i o n /2 6 3 3 0 9 9 . s t m ( prido- b l j e n o 1 . 6 . 202 2 ). Bernik, Ivan. 20 0 4 . S l o v e n s ko j av n o m n e nj e , p o v ej , kd o s r e č e n v d e že l i j e t ej ! V : B r i n a M a l- nar in Ivan Bernik, ur. S Slovenkami in Slovenci na štiri oči, ob 70-letnici prof. Nika Toša , 1 75 – 1 93 . L j u b l j a n a : F a k u l t e t a z a d r u ž b e n e v e d e. Breton, Philippe. Elogio della parola: Il potere della parola contro la parola del potere. Mila- n o : El è u t h e r a . Brueggeman, Amanda. 202 2. Student-Centered Mentoring: Keeping Students at the Heart of New Teachers’ Learning . C a l i f o r n i a : C o r w i n T e a c h in g E s s e n ti al s . Carrington, Jody . 201 9 . Kids these days: A game plan for (re)connecting with those we teach, lead, & love . A l t o n a : Fr i e s e n Pr e s s . Cencič, Mira. N e kd a nj i d r u ž b e n i u g l e d u č i t e l j e v v povezavi z vrednotenjem njihovega poklica. Primorska srečanja 1 3, š t . 9 1 – 92 : 1 4 3 − 1 45. Cherry, Kendra. 2020 . W h a t i s n e g a ti v i t y b i a s ? V e r y we l l m i n d . 1 4 . 9 . H t t ps : / / w w w . v er y w el l m - i nd . com / n ega t iv e - b i a s- 4 589 6 1 8 ( pridobl j e no 1 5. 9 . 202 2 ). García, Emma, in Elaine Weiss . 201 9 . U . S . s c h o o l s s t r u g g l e t o h i r e a n d r e t a i n t ea c h e r s: T h e s e - c o n d r e p o r t i n ‚ T h e Pe r f e c t St o r m i n t h e T ea- c h e r L a b o r M a r ke t ‘ s e r i e s . Ec o n o m i c Po l i c y I n s ti t u t e. 1 6 . 4 . H t tp s :/ /w w w . e p i . o r g / pu bl ic a t io n / u - s - s c ho o ls - s t r u g g l e -t o - h i re - a nd - -retain-teachers-the-second-report-in-the- -perfect-storm-in-the-teacher-labor-market- - s er i es / (p r i d o b l j e n o 1 . 6 . 202 2 ). Globokar, Roman. 201 8 . I m p a c t o f d i g i t a l m e d i a o n e m o ti o n a l , s o c i a l a n d m o r a l d e v e l o p m e n t of children. Nova prisutnost 1 6 , š t . 3 :5 45 – 5 6 0 . Goleman, Daniel. 1 9 97 . Čustvena inteligenca: Zakaj je lahko pomembnejša od IQ. L j u b l j a n a : Mladinska Knjiga. 239 David Kraner - Sodobni učitelj, komunikacija in resonanca v odnosih Gordon, Thomas. 1991. Insegnanti efficaci . F i r e n- c e : Giu i n ti - L i s c iani. Jeglič, Urška. 201 9 . Po t o m s t v o b i b l i č n e g a A b r a h a - ma in koranskega Ibrahima. Bogoslovni vestnik 7 9 , š t . 4 : 10 01 – 101 3 . h tt p s: / / d o i .o r g / 10 . 3 4 2 9 1 / b v 201 9 /0 4/ fl i s a r Klun, Branko . 2020 . Re zi l i e n c a i n r e s o n a n c a : V i s k a nj u n o v e d r že d o s v e t a . Bogoslovni vestnik 8 0, š t . 2 : 2 8 1 – 2 92. h tt p s: / / d o i .o r g / 10 . 3 4 2 9 1 / b v 2020 /02 / k l u n Kuralt, Špela. 2021 . D i j a k i : v t o r e k b o j ko t p o u k a n a d a l j av o. D e l o. 3 . 2. H t tp s : / / w w w . d e l o . si/ n ov i - c e / s l ove nija/ d ijak i - v - to r e k - b oj k o t - p o u k a - na - - d al j a v o / (p r i d o b l j e n o 4 . 2. 2021 ). Larchet, Jean-Claude. 202 2. Epidemija novih medijev . Pr e v e d l a M a t ej a Pe t a n . L j u b l j a n a : Z a l ožb a D r u ži na . Lever, Franco . 2011 . C o m u n i c azi o n e : L ’ u ti l i t à d i u n a d e fi n izi o n e d i r i f e r i m e n t o. V : Fr a n c o L e v e r , F a b i o P a s q u a l e tti i n V a l e n ti n Pr e s e r n , u r . Dai loro frutti li riconoscerete (Mt 7,15-16): Comuni - cazione, Coerenza, Azione . R i m : L A S . LOOP . 202 2. T h e N a ti o n a l Re p o r t o f S l o v e n i a i s P u b l i s h e d . L O O P . 4 . 5. H t t p s : / / e m p o w e r i n g- t e- a c h e r s . eu/ s l/ c a te g o r y / n ew s - s l/ (p r i d o b l j e n o 1 . 6 . 202 2 ). McKinley, Dianne. 2021 . T h e I m p o r t a n c e o f M e n- t o r i n g N e w T ea c h e r s . I n c o m p a s s i n g Ed u c a ti o n . 5. 3 . Ht t p s : / / i ncom p a s s i ng ed . com / 2 0 1 7 / 0 7 / 1 4 / t h e - i m p o r t an c e - o f - m e n t o r i n g- n e w - t e a c h e r s / (p r i d o b l j e n o 8 . 6 . 202 2 ). Moscovici, Serge. 1 9 97 . La relazione con l’altro. M i l a n o : R a ff a e l l o C o r ti n a Ed i t o r e. – – – . 201 3 . Le rappresentazioni sociali . B o l o g n a : Mulino. Myers, G. David . 201 3 . Psicologia sociale . M i l an o : M c Gr a w - Hi ll E du c a ti o n . Nežič Glavica, Iva . 2021 . Z a u p a m , z a t o s i u p a m : zaupanje kot temeljna geštalt pedagoška kategorija. Bogoslovni vestnik 8 1, š t . 4 : 9 0 5 – 9 1 6 . h tt p s :/ / d o i .o r g / 1 0 . 3 4 2 9 1 / b v 202 1 /0 4/ nezic OECD . 2020 . Ed u c a ti o n a t a G l a n c e 2020 : O EC D Indicators. OECDiLibrary. 8. 9. H t tp s : / / d o i. o r g / 1 0 . 1 787 / 69 0 9 6 87 3 - e n (p r i d o b l j e n o 1 . 6 . 202 2 ) . Pasqualetti, Fabio . 2020 . L i n g u a g g i d e l l a c o m u n i- c azi o n e e m e d i a a s e r v izi o d e l l ’ e d u c azi o n e. V : F a b i o P a s q u a l e tti i n V i tt o r i o S a m m a r c o, u r . L’educazione, la rivoluzione possibile: Perché nessuno deve essere lasciato indietro , 101 – 11 9 . R i m : L A S . Japelj Pavešić, Barbara, Mihaela Zavašnik, Tat- jana Ažman in Ana Mlekuž, ur. 201 8 . Vseživljenjsko u čenje učiteljev in ravnateljev: izsledki mednarodne raziskave pou čevanja in učenja Talis 2018 . L j u b l j a n a : Pe d a go š k i i n š ti t u t , Ljubljana. Platovnjak, Ivan. 2021 . K r i s tj a n i s m e m o ž a l o v a ti ! : s p o d b u d a z a p a s t o r a l o ž a l u j o č i h . Bogoslovni vestnik 8 1, š t . 3 : 6 8 1 − 6 9 4 . h tt p s: / / d o i . o r g / 1 0. 3 4 2 9 1 / bv 2 0 2 1 / 0 3 / p l atov n jak – – – . 202 2. M e e ti n g t h e s p i r i t u a l n e e d s o f a d y i n g person. Nova prisutnost 20, š t . 1 :5 7 − 7 2. h tt p s : / / d o i. o r g / 1 0. 3 1 1 9 2 / n p . 2 0. 1 .4 Porcheddu, Andrea. 1 9 9 6 . Izo b r a že v a nj e u č i t e l j e v . V : M a r c e l l o D e B a r t o l o m e o i n M a u r izi o T i r i ti c - co, ur. Vsebine in problemi sodobne pedagogi- ke: antologija in razprave , 1 6 3 – 1 6 8 . N o v a G o r i c a : Ed u c a . Potočar Papež, Irena . 201 6 . Bonton (bonbon) za vsak dan: vedenje za osebno in poslovno odlič - nost . N o v o m e s t o : Pe r e s a . Ramovš, Jože. 201 2. Za kakovostno staranje in lepše sožitje med generacijami . L j u b l j a n a : I n š ti t u t A n t o n a T r s t e nj a k a . Rosa, Hartmut . 201 8 . Unverfügbarkeit . D u n aj : R e s i d en z V er la g . – – – . 201 9 . Resonance: A Sociology of Our Relati - onship to the World . Pr e v e d e l J. C . W a g n e r . N e w a r k : Po l i t y Pr e s s . – – – . 2020 . La pedagogia della risonanza: Conver- sazione con Wolfgang Endres . Pr e v e d l a F a b i o F i o r e i n B a b r i e l e N u g a r a . B r e s c i a : S c h o l é. Vodičar, Janez. 2020 . K r i ti k a s e k u l a r iz a c i j e : t r a d i c i- j a ko t p o t d o t r d o ž i v e p r i h o d n o s ti. Bogoslovni vestnik 8 0, š t . 2 :2 53 − 2 6 6 . h tt p s: / / d o i . o r g / 1 0 . 3 4 2 9 1 / b v 2020 /02 / vo d i c a r