Proizvodnja po inozemskih licencah Nornialen iodiustrijski ra.zvoi iihdustrij-6 uporafol.iati iinozemsike jz.knš-nje. Sedanjo stop-njo razvoja naše i>nd'U-strije označuje mnojro hitrejši rairvoj zmo?l|iviosw. a zaosta janje kadrov in iz-kušenj. To dejstvo na-s opozarja.da s-e nam intenzivn^iše t!f>rabljan je iTioz.e.iiwkili iz-kušen.j vsiljnie kot nainos-t. ker ie na-sta-janj-e dom-s^ih kadrov iin iz.kušeni doljo-trajpD proces. Praiksa imdustrijsiko bolj razvitth držaT je. da sia'liio iznifin ju.ie.jo izkušnje, lo je, da kuwite:o kakor hidi mi, a lrkraitii tudi da orodajajo. Induistrij-sko manj rarvita drža-va pa ie še toliko bolj prisi'ljena, da si , pristkrhi izJcii§n|p hoh\ razvitih držav. K«r vfrdno ni doTolj, da si oskrbimo riWi?.Do 90 oidstotikov. Ti podatki nedvoumno kažejo, da imamo največje povečainje množin« UTOza ,j>ri de-lih za motorfe in motorna vozila. irafctor-ie. traktorska orodja in kmetijsko stroje. kar pomeni, da se razvdja domača ind'u- prihaja tudi do kooperacitie z inozemoko imdusirrijo. Naša indiustrij-sika oodjet.ia so odkupiJa Licience in kooperirajo z inozemskimi pro-lzvajalci v proizvodinji: motorjev, motor-oi.k vozil. traktorjev i.n kmetijskejra orod-ja, gosvKKli'nj&k:ih aparatov i.n izdelovan.iu zdraTiiJ. Kooperaoija po teh licencah obee-ga nad 90 odetotkov o-bsesa vseh koopera-cij z imozemstTom. Na podilaffi ankete, ki je bila iz'vedena v podjetjih. ki proizvajato po odikuplje-nih lice.ncah iin kooperirajo z inozemf.kimi proizvajiki, ie mosooe ustotoviti. da 6€ proiz^vonin ia pred;metOT, ki so veza ni na koop^racijo z imozemstvom, iz le^a v leto skomi podT-ojuje. to ie. proizvodnia teh preidmelov narašča mnofro hifTeje ikakor proizvodnia v posam€7inah industrijiskih vejak. Kljuib hitremu poras«t'ii obsega proirrod-n.je i>a se delež lTvož-eineEra materiala tako v vrednostii skiipne proi.zvodnie kaikor v vrednoeii sfcupncffa materiala postopoma znižiiijc. To pomcni, da ta irid.u.strira v ce.loti ne 'kaže. težnie, da bi prešla v smon-tažnot ind'iistriio. Usotavlia pa se. da ie hitrost osvajania sorazmeimo počasna. Za-radi pooasiie hiHroisti osvajania. a inten-zi-vTtcišeea nara.šča.nia proiz-vodnje priha.ia tudi do Teiliikejra naraščania ninožin-e uvo-žencffia materiala. Znatno večji de>l pnoijZ-vodov ima hifrejši tem^po osrajan pa, kakor znaša po^prečre, k«r vpliva na po\-prečie hidi pov&čainie irbi>re. kier je odstotek UToza v zaoe-fikn •veilik. To splošno po-v'preč"io ^ibattje srled-e oeva.ianja. ni enaiko v vgoh proi^vaialnih s.kTiipimaih, kar je ra.z-v.idmo tutli iz .nasledtiie Tazr>pedelnic*: Razmerje Skupna vred- Vrednost med vred- , . nost proiz- uvoženega nostjo uvože -"eto vodnega prolzvodnega nega in skup materiala materiala nega matertala 19S« 8J737 6.549 78,0 1957 16.9420 9.978 59.0 1956 S.287 740 32,5 1957 5.1JS 1.755 34,3 195P 7.217.8 4.838.1 67,(1 195" M.16*.r S.453.3 67,0 195 285,8 167.r 59,0 195: 893.C 470/ 52,5 1956 M0 85." 47,8 1957 400 105 47,8 1956 1.881 883 48,6 1957 4.230 2.453 58,0 1956 43,4 20,3 47,0 1957 109,3 62,0 56,5 stnja v duhu politike našega družbenega razvoja, do tako velikega uvoza pa pri-haja tudi zaradi sed-anjega stanja naših ./-Tnojrljivosti ifl zaradj nastejanja pogoje-v za hitrej*i gospodarski raz-voj. Da bi refllizirali proizvodmjo, je v večdni primerov polrehno pos^peševati šiToko ko-operacijo «• domačinii proizvajalci. Razen tega ic nufno, da domača podjetja kxvm-pletiratno, reikonstruiramo ter zsradimo (¦udi novc obrate. NaSa podjetja so se po-satnezno lofri.la peševanja tehnološkepra jn oroizvodnega procesa, pri čemer npošte-vajo pretežno svoje možnosti. Dane mož-nosti za kooperaoijo ne izkoriščajo dovolj. dinatni.ka obvladoTanja proizvodmje ,po od-ikirpj jeni'h .licenca-h je prece.j počasna., ta.ko da po obseg.u uvaiamo maoijo več poliz-del.kov in delov, rkaikor ibi se dosajalo to, že bi &e kooperacija boli razvijaila. Pod-jetja razem tega ne dobijo pravoča^no ip~ vei3'iicijs.kih &redsi.er, da bi se uspoeobila za obvladan.je proizvodjnje po kiupljeni doka.mentaciji. Tako zaradi u^oza de.lpo-dar?ikem sisteanu, da uvažajo &uroT-ino, poLi.adelke in dele po liccTionah pogiodbah, pri čemeT izikorietijo 'beneficije miakefra UToz-ne^a koeficienta. V taikem položaju niso naša podjetja, čeprav so kuipovala licence zaTadi civTla-daaja pix>izvo.diije v državi, d inv^stirah" dovol.j sredster i.n se tru-d-ili, da bi či.m hitreje obvJad-aJi domačo proi.z.vodn.io surovia in deloT, tako da ira-deks nairaščania uvoženesa materiala za re.produkci.jo n,i bil "nižji od indetksa i'n-dustrijsike proizvodinje, ki se je nafflo po-večeval. Možnosti, da z obvladaTiiem t>jo-izvodnje po odikuipljeni doknan^iDtaciji in z nadomestitTi jo irvožen.iih surovdn z do-mačirni ZTiatno zmanjšamo uvoz, so precej veliike. Prav tako so velike možmosti, da povečamo izbero ifn izboljšanio kaikoTost izdelkov. Za obvJadanje proizTodlije po odikui>lje-n.iJi l.ioenca.h podjetjc:m niso bila zagK>tovl jtina sredstva, pDdjetja pa niso bila 1ud:i zadolžena. da bi čim hitreje ot>-vlad-a.la delf. kalerih proizro-dnia v drža-vi ie sospodairsko opravičena. 'Višina vvvoz-np^fra koefioienta ie napprotno spodbujaila podjetja k večieirwi obscffu kooperacij« 7. inozemstvom. Praviilmo reševanje naTe-deniih problemav terja, da sifor.imo uikrepe za hitrejše O'bvladovanje prt>i.zvodii.ie i.n zma'n|šanfe iiTOza. V ta namen bi morali: izdelaii potreibne ainaJize ffosipodaTCteffa razroia tud:i s s(ali?i?a jros^podarske opra-vičenos+i kooperaei.ie 7. imozemstTom in na nj^ni podilasi določiti proporce za tok razroj; doIočMi oi morala hiti to ena izmed de-narnih iistaooT), s ikatero bodo ffospodar-fka podjeija na temelju predloženih ela-boratov sktepsla pos&bne po^t>dbe. V teh pogod!bah je t.rebi doloeifci koliiko. kakšnvh 6Tfd<;tev im v ka'kšnem rokii bodo doibila podj€itia. kaikor hidi obvcznosti, ki i.ili prevzame podjet.je ffledc O'bse?a \-godbe. Miislimo, da bi z izvedbo teh ukrepov ustTariJi poffoje za hitrejše obvladoTainje pToizvodBJe y državi. s tem pa tnda za zmanjšanje nvoza delov in rppro-diiikcii-skoira materiala. Po drusri stra^ni bi pstra-rilii tuifli posoie za prvvPČaTiie rlomače -pTO-izTodnje. Inž. Vladimir Savić