Naročnina mesečno 29 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/III r VENEC ček. račun: Ljubljana št. 10.690 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2999 Telefoni aredništva: dnevna služba 209« — točna 2994, 2994 ia 20M Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka ia dneva po praznika O nacionalizma V modernem političnem slovarju bi težko bilo dobiti krilatico, ki bi bila toliko zlorabljena iu po nemarnem imenovana kakor je izraz »naroden« ali kakor sedaj pravimo »nacionalen«. Vsi vemo, da je pretiran nacionalizem pahnil svet v krvavi svetovni metež. Nacionalna nadutost zlasti Nemcev je v veliki meri zakrivila vojno. Mislili bi, da bo povojna Nemčija izmodrona in očiščena po tolikih potokih nedolžno preliite krvi postala v tem pogledu strpljl-vejša in zmernejša. Toda, kako nas preseneča, ko ravno možje istega duha, ki so pahnili Nemčijo v nesrečno vojno, sedaj, ko jih je volja enega človeka zopet spravila na površje, skušajo z isto frazo o »anacionalnem katoličanstvu« katoliški centrum pritisniti k tlom in očitajo kakemu Briiiiingu, ki je na bojišču in z ranamii spričal svoj patriotizem, — da je on in njegova stranka premalo nacionalno orientirana. V resnici pa bo vsak, ki pozna razmere v Nemčiji, preje pripravljen soglašati s For-sterjem, ki v prvi februarski številki svojega berlinskega glasila (»Die Zeit«) analizira politični položaj v Nemčiji in prihaja baš do nasprotnega zaključka. Forster namreč misli, da je centrum vse povojno desetletje, ko je soodločevai v vladi, imel preveč ozirov na hipernacionalue instinkte pru-sovstva. Vedno se je bal, da bi nacionalno veljal za inferiornega in je tako indirektno ter nehote pospešil rast prusovskega rasizma in njegove sedanje razuzdanosti. Sicer je res. da se borba za »nacionalizem« in njegovo monopolizacijo običajno razvije ob raznih volilnih kampanjah, po doseženih rezultatih pa se to priljubljeno orožje desničarskih stTank sprav; v ropotarnico do prihodnjega volilnega boja. Toda prav tako je res, da imajo gotove politične skupine izreden interes, da v javnosti trajno vzdržujejo pri nepoučeni ljudski masi mnenje, da zlasti katoličani niso in ne morejo biti nacionalno dobri in dovolj zanesljivi. Tudi pri nas se izveslno časopisje, predvsem ono, ki ga vodi in kontrolira masonerija, mnogo prizadeva, da jugoslovanski katolicizem okleveta kot nepatriotičen, državno nezanesljiv ali naravnost kot protidržaven element. Pri tem gre največkrat za čustveno, docela subjektivno neraz-položenje poedincev proti katolicizmu, ki more, lansirano v javnost, biiti le v škodo potrebni strplji-vosti in mirnemu sožitju v državi. Kaj je torej s katoliškim nacionalizmom? Ako govorimo najpreje čisto splošno, po našem mnenju nacionalno čuti in dela očividno tinti, ki postavlja interese vsega naroda nad osebne ego-istične interese. Ce je Platonov izrek resničen, da je človek že po svoji naravi bitje, ki šele v sožitju in pripadnosti k ljudstvu more izpolniti svoj življenjski cilj, potem je nacionalna usmerjenost — temelječa morda na nagonu ohranitve- rase — pri človeku podana že sama po sebi kot naraven po-stulat. Vprašanje je le, koliko človek to naravno dispozicijo, ki mu je dana že od Stvarnika, tudi j praktično razumsko uporablja ter udejslvuje. Šele tu gredo največkrat pota vsaksebi. Kar tiče našega konkretnega odnosa do obstoječe države, v kateri živimo — in s tem tudi našega nacionalizma, smo že ponovno in nedvoumno izpričali svojo voljo do pripadnosti k Jugoslaviji in ljubezen do te države, ki so jo soustvarjali tudi najboljši možje katoliškega kova. Jugoslavija natn katoličanom ni le nek zaokrožen geografičen pojem, ampak izraz nacionalnega sožitja treh bratov, pri čemer smo vedno le obžalovali, da se državna streha Jugoslavije ne razteza tudi nad oetaie, enako-krvne naše brate. Takšnemu širokemu pojmovanju jugosilovan-stva pa utegne nasprotovati vsako mišljenje, ki bi se dalo voditi od enostranskih sektarskih, gospodarskih ali tudi političnih vidikov. Takšne stvari i bistvom nacionalizma tudi nimajo nobene prave j zveze. Vzemimo primer. Nikogar ni, ki ba imel pomisleke glede nacionalne lojalnosti naše sedanje narodne skupščine. Saj so vsi njeni poslanci kandidirali na eni in isti vsedržavni listi. Toda ko gre za notranjo ureditev države, se med samimi poslanci in senatorji kažejo razna mišljenja in stališča, kakor smo v zadnjem času večkrat čitali. Aii hi radi tega smeli koga od prizadetih gospodov osumiti za nepatrijota? Vsakdo ve, da je po vseh državah bila in bo ravno notranja državna oblika predmet najbolj razgibanih debat in da v tem oziru kake absolutne popolne oblike sploh ni mogoče najti. Končno za dobrobit naroda niti ni toliko odločilna oblika kakor duh ustave in uprave. Bati nacionalen se po našem mnenju pravi — postaviti se v službo vsega naroda. Bistvu nacionalnosti nasprotuje vsako priviligiranje le ene ljudske plasti presd drugimi, pa naj bo to v upravi, gospodarstvu ali sioer v socialnem oziru. Enakim dolžnostim morajo v pravno urejeni državi odgovarjati tudi enake pravice. To budj v državljanih zavest pravne varnosti in veselja do dela pri rasti in gradbi skupne domovine. Hugenberg in Hitler, ki mečeta na cesto preizkušeno in zvesto uradni-štvo, delata zato nemški domovini slabo uslugo. Za resnično naoionalno čutečega, demokratičnega moža je zadoščenje in ponos, ako more reči: Služim domovini, to se pravi služim dobrobiti vsega naroda I Nacionalni delavec se popolnoma posveti eni Ideji, — ideji nacionalne skupnosti. Kdor pa se postavi v službo ene ideje, ne sme prezreti reda. ki vlada tudi v kraljestvu idej. Treba je, da se podreja vse osrednji, zadnji, to je božji ideji. Kakor tudi je nacionalna ideja velika in sveta, se delo za njo brez odnosa do Boga spreminja v malikovalsko službo. Radikalni nacionalistični desničarji na to nujno medsebojno zvezo največkrat pozabijo. Sicer imajo tudi oni svojega boga •— kakor vidimo v hi-tlerjanetvu, ki ga pa pojmujejo ko4 rasnega genija, kot svojega »velikega zaveznika«, ki v krščanskem smislu nima nič božjega na sebi. To ie boe aovra- Izpred Državnega sodišča za zaščito države Drugi dan čitanja izpovedi prič BolgTad, 28. febr. 1. Danes dopoldne ob 8 se je pred državnim sodiščem za zaščito države nadaljevala razprava proti Janezu Brodarju in tovarišem. Takoj po otvoritvi 6e je pričelo zopet čitanje izjav posameznih prič pred preiskovalnimi sodniki o dogodkih v Šenčurju, Hrastju, Primskovem, Cerkljah in drugod. 0 dogodkih v Šenčurju so bile prečitane izpovedi sledečih prič: Dr. Branko Almevie Dr. Branko Alujevič je izjavil: Na shod v Šenčur sem bil poslan kot delegat banovinskega tajništva JRKD v Ljubljani. Odpeljal 6em se z dr. Ra-petom. V Šenčurju sem bil skoraj ves čas zraven okrajnega načelnika in orožniškega podporočnika Rakiča. Takoj po prihodu v rfenčiur sem opazil, da se zbirajo ljudje iz drugih krajev, ki so prihajali na kolesih. Njihovo vedenje je jasno kazalo, da so neprijnteljsko razpoloženi napram poslancu Barle-tu in da mislijo motiti miren tok shoda. Že pred začetkom shoda so skušali vdreti na ziborovalni prostor in izpolniti dvorišče tako, da ne bi mogli naši pristaši priti več noter in poslušati govornike. Zan-darmerijska patrola je hotela to preprečiti in je že takrat prišlo do žvižganja in klicev, ki so poveličevali voditelje sedanje opozicije. Zborovanje so motile tudi ženske iz sosednjih hiš z raznimi medklici. predvsem z vzkliki, da izdajamo slovenstvo in slovenski narod. Ker sem bil sam v bližini, sem bil v nevarnosti, da me iz sosednjega okna polijejo z mrzlo vodo. Dokler je trajalo zborovanje, so nasprotniki poskušali vdreti na zborovalni prostor ia izvajati vsestransko zmedo. Temu se je uprla žan-darmerija. Videl sem, kako je nekdo zgrabil za ka-rabinko orožnika in mu jo skušal iztrgati iz rok, kako so tudi izvili sabljo žandarmerijekemu podporočniku. V tej zmedi je podporočnik Rakič potegnil iz žepa revolver in z njim z.upretil hujskačem. Takrat je pa naenkrat padel iz sosednje hiše strel, kateremu je sledila toča kamenja in polen. Nato je žandarmerija streljala salvo in razgnala ljudi v cerkev in za hišne zidove. V tem času je zborovanje končalo ter so takrat govorniki brez razlike pozvali poslušalce, da se mirno razidejo. Okrajni načelnik dr. Ogrin pa je stopil pred zborovalni prostor med nasprotnike in to posebno pred bivšega poslanca Brodarja, katerega edino na videz pozna, ter ga pozval, naj naroči svojim ljudem, da se tudi oni mirno razidejo, ker bodo enako storili vsi zbon-ovalci brez razlike. Brodar je na to jpsno in določno odgovoril: »Moji ljudje so popolnoma mirni. Vi pa recite vašim ljudem, naj se mirno razidejo.« Te besede sem mogel določno slišati, ker je bila okrog okrajnega načelnika in Brodarja v tistem momentu praznota. Nasprotniki so tudi po končanem zborovanju naprej vpili in so padali klici proti poslancem in proti vladi. Slišal sem te vzklike: »Dol z izdajavci, dol s krvavo vi vido. dol z diktaturo, živio Korošec, dol Živkovič, živio svoboda!« Nato sem jaz stopil bliže k dr. Rapetu, katerega je masa enako izzivala, ter ga zval, naj se poda med nasprotnike in naj tam govori. Toda on je pripomnil, da gre, toda samo na osebno odgovornost tistih, ki so ga vabili, da se mu ne bo nič zgodilo. V tem trenutku mi je reke! neki goepod: »Ali se mar ne spomnite tistega slovenskega politika. ki se je pustil kamenjati, samo da dokaže, da so njegove besede živa resnica?« Z dr. Rapetoni in drugim! gospodi sem nato odpotoval v avtomobilu, ker smo morali tako rekoč bežati, da se izognemo kamnom, ki so leteli za nanri. — Ko sem stal na terasi, so tiste ženske vpile name: »Ti si izdajalec slovenskega naroda in slovenskega jezika!« Neki moški je vrgel iz lega okna cel škaf vode na mene. Ko so padali prvi streli, sem se nahajal v bližini orožnikov. Takrat je masa navalila na orožnike. Orožniki so napravili proiisunek z nasajenimi bajoneti in so gnali maso čez cesto. Eti del mase je Zbežal na dvorišče nasprotne hiše. Da je to Umni-kova hiša. mi ni bilo znano. Na tem dvorišču sem videl že prej nekaj ljudi. Od tukaj je tudi začelo padati kamenje na orožnike in s kamenjem tudi polena. Takrat je podporočnik Rakič stopil na ograjo tega dvorišča in takrat je padel prvi strel, ki je bil očividno iz revolverja. Šele po tem strelu sem videl, da je začel streljati proti dvorišču čez ograjo tudi podporočnik R^kič, nakar so streljali tudi orožniki. V tem trenutku je masa zbežala za cerkvijo in v ulico poleg cerkve ter začela obmetavati orožnike s kimenji in poleni, ki so padali čez tam stoječe hiše. Še pred s.hodom seim videl, kako je masa skušala razbiti orožniški kordon. Če je kdo vodil to maso, ki je pritiskala za mojim hrbtom, nisem opazil. Janeza Brodarja sem videl pred streljanjem, kako je hodil med ljudmi in se z njimi razgovarjsil. Nato je pa v spremstvu drugega, bolje oblečenega možakarja šel proti ograji nasprotne hiše in je od tam, to je od Umnlkove hiše. opazoval razvoj dogodkov. Pri tem se je pogovarjal s posameznimi kmeti, ki so od časa do časa prihajali k njemu in se tako ločili od središča gruče, h kateri pa so se po razgovoru ponovno vračali. Po strelja-[ nju se je ta Brodar vrnil z ostalimi pred prostor pri cerkvi, ter je stopil na sredo ceste v spremstvu ; možakarja, ki sem ga poprej omenil. Takrat je stopil k njemu okrajni načelnik dr. Ogrin. Sledil je razgovor, katerega sem že prej omenil. Aniona Umnika ne poznam. Ali je bil to tisti možakar An-| ton Umnik. mi ni znano. Bil pa je močan možakar, dobro oblečen, in se mu je poznalo že r>o zunanjosti, da je tudi on eden od vplivnejših oseb. Po prihodu župnika Škrbeca som bil v gostilni io zato ne morem v tem pogledu ničesar izpovedati. Podpeskar Matija Podpeskar Matija z Brega 12 je izjavil pred preiskovalnim sodnikom sledeče: Tudi jaz sem bil na shodu v Šenčurju. Osumljen sem bil, da sem metal kamenje na orožnike in sem bil zato tudi v preiskovalnem zaporu 24 dni. Od doma sem šel sam ler sem spotoma dohitel druge kolesarje, tako da nas je bilo v skupini 8—12. Pri znamenju nismo našli nobenih orožnikov, pač pa »o bili na glavni cesti pri tistem Grajzarjevem hlevu. Tam je bilo okrog 8—12 orožnikov. Orožniki nas niso pustili naprej. Padel je vzklik iz naše skupine: »Živio dr. Korošec!«, a ne vem, kdo je to bil. Nisem Sire Franjo Priča Franjo Sire je pred preiskovalnim sodnikom izpovedala sledeče: Tisti teden pred 212. majem so bili napovedani razni politični shodi JRKD v našem okraju, pa sem večkrat slišal od raznih strani, da bodo ti shodi razbiti. To so mi pravili politični somišljeniki, ki so to zvedeli iz vrst pristašev bivše klerikalne stranke. Govorilo se je posebno glede Šenčurja, da bo tam posebno hudo in da pride tja čee 500 kolesarjev iz kamniškega in ljubljanskega okraja. 0 vsem tem sem obvestil dr. Rapeta, ki je prišel v nedeljo 22. maja v Kranj z avtomobilom v družbi dr. Alujeviča in Čolnarja. Povedal sem jima, kaj sem zvedel o dopoldanskih shodih, to je o shoditi na Primskovem in v Preddvoru. da so bili namreč razbiti. Ko smo prišli v Šenčur, smo videli veliko množico ljudi na cesti pred Gašperlinovim dvoriščem. Še vedno pa so prihajale množice kolesarjev ter se zaganjale v orožnike. Vsi kolesarji so imeli večinoma zelene kravate. Množica je postajala čim dalje večja, posebno, ko 90 še prišli ljudje iz cerkve. Shod poslanca Barleta je bil napovedan za S popoldne, pričel pa se je ob pol 4. Do otvoritve sem bil na eesti poleg tistega kordona. ki je bil pri Grajzarjevem hlevu. Orožniki so zapirali pot videl, da bi bil Krč hotel prijeti za puško orožniku in da bi bil vpil: »Čakaj hudič, saj te poznam! Boš že dobil!« ali da bi grozil, da nas bo prišlo še veliko več, kakor nas je sedaj. Ne on. ne nihče drugi iz naše skupine ni vpil ne živio svoboda ne živio republika, kar lahko potrdim s prisego. Svoje kolo eem pustil potem pri svojem stricu in prišel v Šenčur od zadaj pri cerkvi, kjer ni bilo zastraženo. Šel sem tudi na dvorišče Gašperlinove gostilne. V Šenčur sem sicer prišel z zeleno kravato, ki sem jo pa pozneje odstranil ter so me zato orožniki pustili na shod. tudi proti Visokem in proti Sp. Brniku, ki pelje naprej v Kamnik. Slišal sem vzklike: »Živio Korošec! Dol z Barletom! Živela samostojna Slovenija!« Videl eem tudi obtoženega Janeza Brodarja, ki je hodil sem ter tja na prostoru pred cerkvijo, večinoma v spremstvu dveh oseb, ki jih pa nisem poznal. Ljudje so prihajali k njemu in odhajali. Vendar pa nisem slišal, kaj je Brodar s temi ljudmi govoril. Lahko pa rečem, da je bila podoba taka, da prihajajo ljudje k njemu javljat in da odnašajo naročila, oziroma navodila. Ko je približno ob pol 4 prišel iz smeri od župnišča ali od cerkve poslanec Barle, ga je občinstvo sprejelo z Zivio vzkliki, Dol Barle! Zivio Korošec! Na dvorišče orožniki niso puščali tistih, ki so imeli zelene kravate, kakor tudi ne onih, ki so jih zaupniki pognali kot strastne nasprotnike. Na dvorišču se je zbralo okoli 200 oseb, od katerih pa je precejšen del dvorišče skoraj takoj zapustil, ker se je slišalo zunaj strašno vpitje in je na strehe, deloma tudi na dvorišče začelo padati kamenje. Orožniki so potiskali množico, ki je postajala vedno bolj in bolj agresivna, od vhoda stran. Bil sem prisoten že pr' raznih demonstracijah, toda še nikdar nisem videl, da bi bili ljudje tako nasilni, štva do vsega, kar ne pripada lastni naciji in div- | jega maščevanja nad političnimi nasprotniki, nacio- -nalistični bog je največkrat le personifikacija nacionalne misli. Takšno pojmovanje nacionalnosti seveda nasprotuje krščanskemu odnosu do narodnosti. Katoličanom je tudi nacionalno delo v toliko dragoceno, v kolikor 1 »omaga ustvarjati in pospeševati kraljestvo božje na zemlji. V božjem kraljestvu pa ni umetnih ločin, ni privilegijev po rasah in razredih, zato tudi katolik odklanja nacionalizem, ki ne priznava enakosti otrok božjih. Spoznanje velikih vrednot in dobrin, ki jih ima lasten narod, katoličana navaja k s trpi ji vos hi jn spoštovanju tudi drugih narodov. To je toliko razvpita ih znsramovana »katoliška tnternacionala«. ki pa je zrasla ravno iz spoznanja in vrednotenja bistveno nacionalnega iti lu meri oomea kakeoa naroda do tem. v koliko m njegovo delo dragoceno in plodonoeoo za občo človeško kulturo. Katoličan bo spoštoval domovino vsakogar, svojo bo pa ljubil. Za nas jugoslovanske katoličane je nacionalno delo in čustvovanje nekaj samo po sebi danega. Za narod delamo in žrtvujemo, ne da bi za to izgubljali mnogo lepo zvenečih besedi. Ako od časa do časa tudi v javnosti to poudarimo, storimo to radi tega, ker je izvestni tisk toliko klevetanja in natolcevanja razlil čez nas, misleč, da s takim opravkom služi nacionalni ideji. Dolžni smo pa to tudi spominu tistih mož iz naših katoliških vrst. ki so se borili in umirali za našo veliko skupno domovino. Dolžni smo to storiti tudi v počastitev tisočev in tisočev nesebičnih narodnih delavcev, ki sc ne ponašajo s svojim nacionalizmom, a tudi še danes tiho delujejo in nesebično žrtvujejo svoje najboljše da bi nastopili s tako predrznostjo in nasilnostjo proti orožnikom. Med množico 90 b'le tudi ženske, ki so vpile, in sicer tako, da so bile kar zariple v obraz. Brodarjeve dekle, med katerimi je bila tudi Umnikova hčerka, so posebno glasno kričale in so skušale skozi okno metat' polena na nas, kar se jim je pa le slabo posrečilo. Razločil sem klice: Izdajalci! Zivio Korošec! Živio samostojna Slovenija! Padali pa so tudi drugi vzkliki, katerih se več ne spominjam. Med tem so tudi zunaj na trgu padali vzkliki: Živio Korošecl Dol z Barletom! Živela slovenska republika! Živela samostojna Slovenija in drugi nedovoljeni vakliki. Orožniki so pričeli streljati šele tedaj, ko je padel revolvereki strel z Umnikovega dvorišča. Po streljanju se je na trgu zopet začela Zbirati množica. in sicer okoli nekoga, ki je stal v sredini. Iz te množice so padali razni vzkliki. Kdo je bil tisti v sredini, nisem mogel videti, poaneje so mi rekli, da je bil Brodar. Ko je odšel župnik Barle na dvorišče. nisem bil zunaj, ampak menda na dvorišču, zato tega prizora nisem videl. Slišal pa sem vpitje: Dol z Barletom! Videl sem. ko je stopil na cesto, da je letelo kamenje proti levemu delu trga. kjer je župnišče. Ko sem zaslišal vpitje: Živio avto! sem šel ven in na vprašanje sem zvedel, da je prišel Zabretov avto. ki je pripeljal kranjskega župnika Škerbca. Gneča sredi tirga je bila vedno večja n zdelo se mi je. ali dobro nisem videl, da nekdo iz množice govori. Ko sem odhajal, je letelo na vse strani kamenje. Predsednik senata: »Brodar, ali gte čuli, kaj izjavlja ta priča?« Brodar: »Sire je bil že od nekdaj naš največji nasprotnik in se je vedno boril proti murn z vsemi mogočimi sredstvi.« Štele Anton Priča Štefe Anton iz Šenčurja je izpovedala'. »Tega dne sein bil na dvorišču Gašperlinove gostilne. Tedaj, ko so pritiskali ljudje od zunaj proti vhodu, sem šel ven in sem videl Janeza Okorna na cesti, ko je bil že ranjen. Tedaj je pričelo padati kamenje in polena. Polena so prihajala z Umniko-vega dvorišča. Ko so pričeli padati streli, sem se odstranil in šel naprej proti orožniški vojašnici. Videl sem. da se je tedaj Umnik umaknil proti svoj! hiši. ostal pa je še vedno na cesti. Brodarja in Umnika sem videl pozneje na prostoru pred cerkvijo, oziroma pred župniščem. Hodila sta gor in dol. Ko je govoril župnik Skrbeč, sem slišal, da je Umnik rekel ljudem: »Odstranimo se, da bo prostora, da bo lahko šel Barle domov. Če hočemo počastiti dr. Korošca, pa pojdimo malo po vasi I« Da bi bil Umnik šiintai, in na vprašanje, ali je ljudi pomirjeval, izjavljam, da sem slišal tedaj, ko je govoril župnik Škrbec, kako je rekel Umnik ljudem, naj bodo mirni, pa naj poslušajo. Pa tudi ob neki drugi priliki, ko je govoril okrajni načelnik, jim je rekel, naj bodo mirni, da bo okrajni načelnik govoril. Drugega ne vem.« Koprirn k Franc Priča Koprivnik Franc izpoveduje, da je bil obtoženi Grilc Franc za časa zborovanja pred Graj-zerjevo hišo in da je bil popolnoma miren. Tudi ne ve, da bi bil Grilc nosil kako zasrtavo. Dogodki v Hrastju Radi dogodkov v Hrastju so bile na današnji razpravi prečitane izpovedi sledečih prič: šJolš na bran c Dolšina Franc se je nahajal v službi kot orožniški narednik še z dvema orožnikoma v Hras 16. V. dopoldne po litanijah sem čakal pred cerkvijo v ilrastju na prihod g. Barieta. Videl seni ga, ko je Rozman Jože Priča Rozman Jože je izjavila sledeče: »Tudi jaz sem bil med tistimi, ki smo čakali na shod poslanca Barieta. Ko je prišel pred Društveni dom v llrastje in je videl, da jc zaprt, je hotel govoriti tam pred domom na cesti, kjer je kmečka tehtnica. Poleg je tudi cerkev, kjer je bila zbrana množica ljudi in med njimi tudi Janez Brodar. Ko je Barle pozdravil navzoče, je Brodarjev hlapec razobesil v zvoniku slovensko zastavo in zavpil: Živio dr. Korošec! \ato so vsi Brodarjevi pristaši pričeli vpiti: /ivio dr. Korošec! Dol z vlado! Vpili so kar naprej, tako da Barle ni mogel nadaljevati in se je potem vrnil k svojemu nečaku Alešu Staretu. Brodar je potom zaklical: Tisti, ki ste z menoj, pojdite za menoj, drugim bom ze pomagal, ko pridemo mi na površje. Videl Miha Molf Priča Molj Miha je izpovedala sledeče: »Potem, ko je bil shod Janka Barieta v Hrast ju dne 16. maja preprečen, smo se zbrali v hiši mojega svaka Meša Stareta. Tu nos je bilo več, večinoma sami sorodniki in naše ženske. Bila je moja žena Angela. Alešova mati in i'i-carjeva žena Ivanka. Ženske pa so bile med seboj in se za naš razgovor niso menile. Prišel pa je v hišo obtoženec Janez Brodar, nas pozdravil in prisede 1. Začel jc s tem, da nas ima rad kot prijatelj in da bi hotel povedati, kako so sc razvili dogodki, da bomo vedeli, kako stvar stoji in zakaj gre. Nato sem pripomnil: Janez, zakaj pa pustiš, da tako" vpijejo in razgrajajo na shodu? Ti bi bil pustil Barieta govoriti in ko bi ta nehal govorili, Ivi pa še ti govoril.« On je na to odvrnil: »Jaz sem bil tudi tega mišljenja, toda bil sem v Ljubljani.« Nato je pripovedoval vsebino razgovora, ki ga jc imel z dr. Korošcem v Ljubljani in da mu je dal Korošec nalog, naj razbije shod. Njegovo govorjenje zaradi shoda jc bilo jasno opravičevanje. Vse, kar je storil, je bilo po naročilu dr. Korošca. Nam je rekel, Shoda, ki se je vršil neko nedeljo popoldne v Ilrastju, sem se udeležil kot Barletov somišljenik. Shod bi se moral vršiti na dvorišču Aleša Stareta v Hrastju. Na dvorišču se je nabralo precejšnje število Barletovih pristašev, vendar je poslanec Barle shod že po par uvodnih besedah zaključil, ker je začela pred Staretovo hišo zbrana množica nasprotnikov tako rjoveti, da poslanec Barle govora nj mogel nadaljevati. Zborovale! smo stopili z dvorišča na cesto pred hišo, kjer sem razločil iz splošnega kričanja pred. vsem klice: Živio Korošec! Kakih drugih vzklikov nisem slišal odnosno razločil. Sredi množice sem videl Brodarja Janeza. Nisem slišal, da bi bil tudi >n kaj vpil. Nikogar pa nisem slišal vpiti nedovoljenih vzklikov, zlasti ne Brodarja Janeza, ki je bil Zupati Frane Priča Zupan Franc je izjavila, da je bila 10. maja popoldne prisotna, ko se je pripeljal poslanec Barle v Hrastje na shod. Barle je šel najprej^ k svojemu sorodniku Alešu Staretu in je potem prišel skozi vas pred društveni dom. Že preje po litanijah so se ljudje zbirali pred cerkvijo in čakali ua shod, med tem ko so se drugi zbirali pri Janezu Bro-darju. Tam sem videl spravljena mnoga kolesa. Ko je Barle i>rtšel pred društveni dom, so za. čeli vsi vpiti: Živio Korošec! Videl sem, da je Barle nekaj govoril z Brodarjeni, ne vem pa, kaj. Ali je skušal Barle govoriti, tega ne vem. Res pa je, da je bilo veliko vpitje, in sem opazil, da je Barle nekaj mahal z roko, kakor bi hotel reči, naj bodo tiho. Ljudje pa so tako vpili, da se ni meglo ničesar slišati, tudi če bi kaj govoril. Barle se je potem obrnil in odšel proti Petrovcu. Brodar pa je . rekel množici: »Tisti, ki je za nas, naj gre sem (proti njegovi hiši), drugi pa naj ostanejo tam.« Ljudje so ga ubogali in se je potem pokazalo, da prišel. Najprej je šel k Staretovim, po domače Pe-/rovcu, in je pri,šel potem pred cerkev. Tu je začel lekaj govoriti, ali ljudje so začeli vpiti. Tedaj je šel Brodarjev hlapec šumer v zvonik in ko je prišel na vrh, je z okna razobesil slovensko zastavo in zavpil: Živio dr. Korošec! Ker Barle ni tnogel naprej govoriti, sc je vrnil k Petrovcu. Z njim so šli šc drugi. Tedaj sem slišal, du jc rekel Brodar tistim, ki so bili okoli njega: »Tisti, ki ste z menoj, pojdite z mano, drugim bom pa že pomagal, kadar pridemo nu površje. Kam je Brodur s temi ljudmi odšel, nc vom. Jaz sein .šel tcda.i domov. Ali je rekel Brodar, dn se bo kmalu obrnilo, da bodo dobili že svoje, se nc spominjam.« j sem, da jc potem s svojimi ljudmi šel proti ! svoji hiši, ki je tik ob ccrkvi. Jaz 6em šel domov in nisem bil prisoten, ko je Barle govoril na dvorišču svojega nečaka, ampak so mu tudi tam preprečili govor z vpitjem in pritrkavanjem. Nc vem torej, ali jc prišel Brodar tudi tedaj pred Staretovo dvorišče. Nisem slišal, da bi bil rekel Brodar, da se bo kmaju obrnilo, temveč samo tiste besede, ki sem jih : zgoraj navedel. Tako sem povedal tudi orož- ! nikoni.« I Priča Stare Nato se jc prečitala izpoved Stareta, ki se v glavnem strinja 7. izpovedmi ostalih prič. Vseh dogodkov sc točno nc more spomniti. Brodar jc potem pojasnil, v čem obstoja federacija, da bo bolje zn kmeta, ker se ue bo več tako po ceni prodajalo, iu da bodo tudi dajatve manjše. ,,.,., ,1 Nato sem mu omenil: »tedaj, Uo so bite volitve, ste govorili ljudem, naj ne gredo volit. Kaj bi pa bilo, če bi prišli pod Italijo?« To sem omenil zato, ker so tisti, ki so bili za volitve, govorili, da so nasprotniki zaradi tega proti volitvam, ker bi nas radi spravili ]>od Italijo. Brodar mi jc nato rekel: »Ne, to je neumnost. Ti tega dobro ne razumeš. To ni res. Vi ste premalo poučeni. Italija nas noče. Mussolini nam prostovoljno odstopi Trst, Gorico, Reko in Istro.« Kdaj bo Slovenija samostojna, ozi-tega ni povedal. »Janez, deset let si bil za poslanca, ]>a ti je šlo dobro, pa sc nisi pritoževal, zdaj pa, ko so vas dol zmetali, pa vpiješ.« On mi je nato rekel: »Mi se bomo borili, da dosežemo, kar zahtevamo, če so bomo tudi sto let borili.< Na posebno vprašanje izjavljam, da se mi zdi. da je Brodar omenil besedo republiko tedaj, ko je govoril o federaciji, ali v kakšnem smislu oz. v kaki zvezi, sc ne spominjam. Nisem slišal, da bi bil govoril tudi v tem smislu, da imajo že vse v rokah in da je že vse pripravljeno, da bo Slovenija že v štirih aii petih tednih republika, ali da pride do federacije že v tem času.« je na drugi strani ostalo pri Barletu samo pet oseb, na njegovi (Brodarjevi) strani pa je bilo več kakor sto oseb. Zato jo tudi Brodar rekel: »Zdaj se vidi, koliko pristašev ima Barle pri nas..; Da bi bil on tedaj ljudi šuntal ali grozil, nisem slišal Potem je bil shod na dvorišču Staretove hiše. Že preje pa so prišli trije orožniki, ki so se postavili na cesto pred Petrovčevo hišo. Brodarjevi pristaši so se zopet zbrali pred hišo, toda niso šli na shod, ker niso orožniki nikogar pustili na dvorišče. Tudi jaz sem bil zunaj na cesti, in sicer bolj zadaj, ter sem videl Brodarja, ki je stal med drugimi. Slišal sem, da se je nekaj prerekal s Strelcem, ki je rekel Brodarju, naj da svojim ljudem mleko, da ne bomo kričali, nakar je Brodar odvrnil, da so fantje pri nas vedno bili pošteni, da pa niso ve?, odkar je 011 prišel v Prebačevo. Tudi tukaj nisem slišal ali videl, da bi bil Brodar kaj hujskal ljudi ali vpil proti državi, ozir. grozil, da se bo že obračalo, ko pride na vlado.« njan in sicer v škofjeloškem okraju; da .je sicer , osebno Barletov prijatelj, ne pa tudi strankarsko; j da 011 ni hotel iti v vlado, dasiravno je bil nap rosen ; da on z vsako vlado noče delati.« Priča mu je : na!o rekla, da je proti državi. Odgovoril je, da ni proti državi, marveč samo proti Barletovi stranki. Da bi bil Brodar kaj govoril proti državi, oziroma ; o federaciji, samostojni Sloveniji ali o čem podob- j nem, ni slišal. Tudi o republiki Brodarja ni slišal ; govoriti. Ta priča je bila zaprisežena. j od mene oddaljen približno pet korakov. Ko se mi predoči iz ovadbe, da je Brodar Janez vzklikal Živio Mussolini! in eš druge nedovoljene vzklike, izjavljam, da jaz nisem iz njegovih ust teh besed slišal. Smatram tudi za izključeno, j da bi bil te besede izrekel, ker bi jih moral sicer jaz z ozirom na malenkostno razdaljo slišati. Moj i znanec Janez Rekar, ki je takisto prisostvoval Bar-lelovemu shodu in je bil ves čas kakor tudi v času po shodu v moji bližini, mi ni ničesar omenil o i tem, da bi bil izrekel Brodar Janez predočene mi besede. Na posebno vprašanje izjavljam, da me orožniki o tej stvari niso ničesar izpraševali. Ni mi znano, kdo je imenoval orožnikom inene kot pričo za to, da je Brodar Janez Izrekel zadevne besede. I Jaz nisem napram orožnikom nikomur izrekel o i Brodarju tak Ml tozadevnih očitkov.« Stare Aleš-Kt&nejj Josip Priča Stare Aleš izpoveduje, da je videl v času. ko je bil Barletov shod, veliko množico ljudi, ki je vpila. Sredi množice je stal Brodar. Iz njegovih ust nisem slišal nobenih vzklikov. Kolikor se spominjam, se je obnašal tedaj mirno, dočim je njegova okolica na ves glas vpila. Shod je trajal prav malo časa. ker poslanec Barle radi rjovenja ni mogel govorili. Tudi ta priča izpoveduje, da še .je prišel po tem dogodku Brodar k njemu opravičevat, češ da mu je bilo naročeno, naj ne pusti Barieta govoriti. Ko so se nato pogovarjali o Sloveniji, je on izjavil, da »nismo več z avtonomijo zadovoljni, mi -zahtevamo federacijo«. Rekel je, da bo kmalu drugače. Priča Stare Aleš je nečak poslanca Basrlela. Priča Kunej Josip, orožniški kaplar, je izpo- vedal, da je dne 16. maja pojioldne prišel v Hrastje z narednikom DolSino in še drugim knplarjem. Pred Društvenim domom je na drugi strani ceste, | kjer ima tudi Brodar svojo hišo, stala večja množica i ljudi, približno 250 po številu. Med njimi je stal 1 ludi Brodar. Vpili so: Živio Korošec! Dol Barle! Živio svoboda! Drugih vzklikov sc ne spominja Dolšina je pozval tudi Brodarja, naj množico odstrani, toda Brodar so je izgovarjal, da je ne more in da ljudje sami hočejo, da se iiarletov shod prepreči. Radii tega so morali cesto izprazniti z nasajenimi bajoneti. V zvoniku je visela slovenska za- : stava in so tudi pritrkovalL Ko se je pokazal poslanec Barle, je množica j hotela navaliti nanj. Z največjo težavo smo napra- 1 vili toliko prostora, da se jo lahko vrnil na Stare- tovo dvorišče, kjer je pričel govoriti. Zunaj pa je množica tako vpila, da ni bilo mogoče, slišati njegovega govora, ter jo radi toga shod zaključil. »Janez Brodar so je sprehajal po cesti med množico. Ce jo kaj vpil., nisem slišal. Pač pa sem videl in slišal, da je grozil nekaterim Barlelovim pristašem, ki so bili na dvorišču, da se bo žo vse preobrnilo.« Strelec Franc Naslednja prpa Strelec Franc iz Prebačovega izpoveduje, da je bil kritičnega dne v Hrastju, da jo videl Brodarja med množico. V tisti skupini so bili tudi otroci, ki so kričali. »Jaz sem rekel Brodarju, naj da otrokom mleka, da bodo še bolj kričali, nakar mi je rekel Brodar: Jaz ga lahko dam, ker ga imam. Ti ga pa ne moreš, ker si občinski gositač, hinavec, ki kupuješ ukradeno žito.« Brodar: »Gospod predsednik, to je največji zapel ji vec ki zapeljuje naše ljudi. To je resnica!« Tu prosi za besedo obtoženec Umnik in naproša predsednika senata, da naj prečita še nekatere akte, ki govore njemu v prilog. Predsednik senata mu odvrne, naj sporoči svoje želje svojemu zagovorniku, da bo stavil- konkretne predloge. Dogodki v Mengšu Radi dogodkov v Mengšu so bile na današnji razpravi prečltane izpovedi sledečih prič: Mrak Marta Pred preiskovalnim sodnikom je priča Mrak Marta izpovedala sledeče: Za demonstracije, ki so bile v Mengšu 15. maja popoldne, nismo bili prav nič pripravljeni ter so prišle povsem nepričakovano. Ko sem so popoldne vračala s sprehoda, sem opazila pred cerkvijo, zlasti v župnišču, veliko število koles, ki jih drugače tudi ob nedeljah ni opaziti. Ko sem pogledala skozi okno svojega stanovanja, sem videla dva mlada duhovnika, ki sta prišla iz župnišča in sta šla mimo cerkve naprej po glavni ulici proti Velikemu Mengšu. Morala sta biti dva misijonarja iz Grobelj, ker sta imela tiste dolge kiklje, kakor jih ne nosijo naši duhovniki, pač pa bzarisli. Po končanem cerkvenem popoldanskem opravilu sem opazila, da vsi čakajo pred cerkvijo in da so niso razšli kot ponavadi. Ljudstva je bilo toliko, da je bilo vse kar črno: glava pri glavi, tako da bi človek težko prišel skozi gnečo. Kdaj je prišel Štrcin Janez iz cerkve, nisem opazila, pač pa sem ga videla, kako je stal v gneči tik pred cerkovni-Icovo hišo, blizu katere stanujemo. Okoli njega je stala gruča moških, s katerimi se je pogovarjal. Tudi kaplana Škerbeta sem videla v množici, toda ne v družbi Štreina. Do tedaj Štreina nisem poznala, pokazal mi ga je mož z besedami: Glej to je štrcin! Prav razločno sem Sula, kako je Štrcin vprašal nekega moškega v črni obleki: -No, ali ne bo nič.« Te besede sem prav razločno čula, ker jo bilo vse mirno. Nato je tisti možakar odgovoril: »če ne bo nič, bomo pa sami naredili.'. Dotični mož, ki je stal na vogalu naše hiše, tedaj, ko je Štrcin to vprašal, je pristopil bližje k njemu. Nato sc je takoj obrnil k svoji skupini. Še predno se je to zgodilo, je tisti mož zaklical: Živio Korošec! Živio slovenska zastava! Nato so začeli vsj kakor v zboru ponavljati iste vzklike. Potem so zapeli »Hej Slovenci!« in orlovsko himno. Štrcin se je potem odločil od svoje skupine in šel pred šušteršičevo trgovino, kjer sem ga videla ludi v družbi župnika Sušnika, ki je prišel med tem iz društvenega doma. Potem, ko so ljudje odpeli omenjene pesmi, smo začuli vpitje: Dol s Sokolom! Živio inflacija! Živio republika! Dol s so-kolskimi barabami. Dol s sokolskim znakom! in druge nedovoljene vzklike. Obračali so se proti našemu oknu in vpili proti nam: Dol s sokolskim znakom! Sokoli nc bodo učili naših otrok! Dol s sokolskim učiteljem! Živio svoboda! Živio slovenska zastava! To vpitje je trajalo kakih dvajset minut. Šele potem so se ljudje premaknili in v sprevodu krenili po glavni ulici naprej proti Velikemu Mengšu. Na čelu sprevoda sta bila Janez in Tomaž Ogrin. Janez Ogrin je nosil večjo slovensko zastaov. Sprevod se je čez nekoliko časa vrnil. Na čelu sprevoda sta bila Janez in Tomaž Ogrin, pa tudi Cerarja sem videla. Tudi on je nosil slovensko zastavo. Videla sem, da so vpili v sprevodu zgoraj omenjeni trije. Kaj so vpili, si nisem zapomnila. Bil! so pa med najhujšimi kričači. Ko se je sprevod vračal, so bili ljudje kakor podivjani. Vpitje je bilo tako, da smo morali zapreti okna, ker smo 6e bali, da bi nas množica ne napadla ali pa tudi vdrla v stanovanje. Videla sem tudi orožnike, kako so korakal! za sprevodom. Ko je množica stala še pred cerkvijo, sem slišala iz pogovorov pod našim okticmi, da čakajo še nekoga iz Domžal. Pozneje so res po glavni ulici prihajali kolesarji v smeri iz Domžal do šole. in ko so videli, da ni nikogar, so jo ubrali nekateri v Veliki Mengeš, drugi pa proti Malemu Mengšu. Vsi ti kolesarji so imel; zelene kravate. Tudi med množico v sprevodu je bilo opaziti slkoraj same zelene kravate. — Ta priča je bila zaprisežena. Pri drugem zasliševanju je MaTta Mrak tudi izjavila, da je videla, da se je pripeljal v smeri iz Velikega Mengša avtomobil. s>Ta avto se je ustavil pred kaplanijo. Od pismonoše Alojzija Blejca sem pozneje zvedela, da je bil to avto trgovca Šenice in da se je pripeljal v tem avtomobilu misijonar Go-dina.« Na posebno vprašanje izjavlja, da tista dva mlada duhovnika, o katerih je govorila pri prvem zasliševanju, ni več videla. Orožniki Orožnik Sečnik Jože izpoveduje, da so se orožniki pripeljali z avtomobilom. Ljudstvo je vpilo: Živio Korošec! Živio svoboda! Nadalje pravi: »Ko smo jih pa razganjali, je bilo čuti vzklike: Fej žan-darji!<- Obtoženca štreina Janeza med demonstranti tistega dne nisem opazil. Orožniški narednik Janez Vodopivec izpoveduje, da so odšli v Mengeš radi napovedanih demonstracij orožniki in sicer najprej šest. Ko je narednik videl, da proti ogromni masi orožniki ne bodo ničesar opravili, jc poslal po pomoč v Domžale, ki je tudi prišla. Tal i o je bilo na mestu demonstracijo 22 orožnikov. Množica je vzklikala: Živio Korošec! Dol z režimom! Dol z vlado! Živio republika! Prepovedanih vzklikov pa priča 11; slišala. V sprevodu, ki se je nato formiral, je bilo kakih 500 oseb. Janeza Štreina, ki ga niti dobro ne pozna, ni videl, pač pa mu je povedal učitelj Mrak, da je Štrcin izgovarjal nekatere inkriminirane besede. Glede štr-clnovega dejanja ni mogel dognati po drugih pričah ničesar, samo od učitelja Mraka je zvedel, kar ve. Na čelu sprevoda je nosil slovensko zastavo neki Janez Ogrin. Včasih pa je pokazal tako zastavo tudi Peter Cerer, ki je korakal v prvi vrsti. On je včasih zastavo dvignil, nato pa jo je zopet skril v žep. Obtožcnca Ogrin in Cerar vstaneta in zanikata resničnost izjave pričo Janeza Vodopivca. Naslednja priča Šeruga Franc je opazi! med množico, ki je rjovela, nekega Janeza Ogrina, ki je nosil slovensko zastavo. Ljudje so vpili: Zivio dr Korošec! Zivio slovenska zastava I Zivio slovenski narod! Živio republika 1 Dol z režimom! Dol z izdajalci in preganjalci slovenskega naroda! Tomaž Ogrin, čevljarski mojster Iz Mengša, mu je pri razgrajanju razgalil prsi in zaklical: »Prebodi me, če si upaš!'- Priskočila sta mu na pomoč Peter Cerar in še neki drugi in so mu hoteli odvzeti puško. Janeza Štreina jo videl v Malem Mengšu, potem pa je naenkrat izginil, takoj ko so nastopili orožniki. Nato so ile prečitane izpovedi sledečih orožnikov, ki so jih podali pred preiskovalnim sodnikom: Kosi Stauko jo izpovedal, da je prišel v Mengeš z avtomobilom iz Domžal. Nadalje pravi priča: Naša četa je štela 20 mož iz orožniške šole v Ljubljani. Množica je bila zbrana deloma pred cerkvijo, deloma na drugi strani na nekem trgu. Med njo je bilo videti več slovenskih zastav. Ljudje so vpili: Zivio Korošec! Živio slovenska zastava! Zivio svoboda! Na naše povelje, naj se razide jo, ljudje tega niso hoteli storiti, radi česar smo bili prisiljeni jih razgnati s silo. Nedovoljenih vzklikov nisem slišal. Josip Nemec je izjavil, da je bil enkrat v službi v Mengšu 10 dni, da pa vendar tam ne pozna ljudi. Ko jo tega dne prišel iz Domžal v Mengeš, je našel pred cerkvijo kakih 50 demonstrantov. Ti ljudje so bili mirni, dočim je množica, ki je bila zbrana v bližini kapelice, vpila: Zivio slovenska zastava! Zivio svoboda! Nosili eo tudi slovensko zastavo. Ko so nas zagledali, so začeli vpiti in nas zmerjati, »da jemo njihov kruh in da ga mi ne zaslužimo«. Čeptav je bilo izdano povelje, da se naj ljudje razidejo, ljudje tega niso hoteli storiti. Nekaj fantov je bilo celo tako predrznih, da so razgalili prsi in nas pozivali, naj jih prebodemo. Začeli smo jih razganjati, ker je trajalo skoraj celo uro. Metali so tudi kamenje. Priča Gregelj Jože je bil tudi med orožniki, tel so razganjali množico. Tudi pred njim so fantje razgalili svoja prsa ln rekli: »Streljaj na nasl« Priča Martin Meško je izpovedal, da so našli pri cerkvi nekaj ljudstva, ki pa je bilo mirno. Od cerkve naprej pa je bilo več ljudi, ki so vpili: »Živio dr. Korošec, živio slovenska zastava, živio svoboda!« Vpilo se je vsevprek. Ženske so nas zmerjale s smrkavci in barabami in so pljuvale proti nam. Na povelje smo začeli množico razganjati. Tamkaj stoječi kaplan ni storil niti enega ko r cika, da bi množico pomiril. Sušnik Janko-Skrbec Stanko Župnik v Mengšu, Sušnik Janko, je izpovedal sledeče: Ko je bila prepovedana za 15. maja določena proslava dr. Korošca, smo mi proslavo odpovedali. 15. maju seno imeli popoldne v cerkvi litanije in shod Marijine družbe ea žene. Predno sem šel v cerkev, sem videl sicer veliko množico ljudi, vendar temu nisem pripisoval nobenega pomena. Med množico nisem videl Janeza štrciua. šele po litanijah s'iin ga videl med množico, ko je stal pred šušteršičevo hišo v družbi Antona Kompareta. "Zraven je bil tudi šušteršičev mizar. Ne murem se spomniti, da bi od te strani padali kaki vzkliki proti državi. škrbe Stanislav, kaplan iz Mengša, pri-veduje tole: Ko smo dobili prepoved od stisni orožništvo, da je Koroščeva proslava prepovedana, se nismo več zanjo pripravljali. Popoldne smo bili v cerkvi pri litanijah. Tam me je misijonar Ocepek vprašal, če imamo kaj profitivve. Odvrnil sem mu, da nič. Ko sem odšel iz cerkve, 6eni opazil večjo množico ljudi, ki je kričala. Našel sem na prostoru pred cerkvijo in pred cerkovuikovo hišo tudi štreina Janeza. V njegovi družbi jc bilo nekaj meni neznanih ljudi. Vprašal me je, ali imamo kaj proslave. Odgovoril seni mu, da ne bo nič in sem odšel. Množica pa jc vzklikala: »Živio dr. Korošec, živio slovenska zastava, dol s* Sokolom!« Peli so: »Ilej Slovenci« in orlovsko himno. Neki neznani mladenič jc pristopil s Štrcinu in ga vprašal: »Gospod Štrcin, kaj naj naredimo?« štrcin 11111 je odvrnil? »llazidite se!« Ta odgovor so menjavali tudi drugi, ki so stali okrog štreina. Dokler setn bil v družbi štreina, nisem opazil, da bi bil ljudi kaj hujskal ali jih nagovarja! na kako vzklikanjc ali za demonstracije. Kosec Pavle Kosec Pavle izpričuje, da ima gostilniško in mizarsko obrt ter zalogo pohištva. »Usodnega dne sem videl množico, ki je hodila okrog cerkve. Na čelu množice sem videl slovensko zastavo. K meni sta prišla dva orožnika, 1110 prosila in rotila, naj sc odpeljem z avtomobilom v Domžale po orožniško pomoč. Jaz nisem nič premišljeval, temveč sem se odpeljal in kmalu pripeljal v Mengeš 9 orožnikov. Ljudje pa, ki so opazili, da sem pripeljal orožnike, so v moj avtomobil metali kamenje. I o so bile po večini ženske. Kmalu nato jc prihrumela v mojo gostilno drulial, kakih 30 moških, doma po večini iz Homca, Radomelj in šmarce in so začeli vpiti nad menoj in me zmerjali s svinjo. Rekli so mi, da nc bodo nikdar več prišli v mojo gostilno. Nato so odšli, ne da bi kaj naročili. Bivši župan iz Homca ni izustil nobene psovke, temveč mi je samo rekel: »da me je žiher sram.« Dejstvo je samo to, da jc od tistega časa moja gostilna skoraj popolnoma propadla. Nc pretiravam, če trdim, d« imam pri gostilni najmanj 75 odstotkov izgube. Šc hujše pa jc v moji mizarski obrti. Tu sem prišel ob vsako delo. Moral sem odpustiti vse delavce, katerih sem imel deset, sedaj pa imam Ic še dva pomočnika. Izgubil sem mnogo naročil, novih naročil pa sploh nc dobivam. Celo moja sorod-nica v Mostah, ki bo zidala novo hišo in sc je žc zmenila z menoj za mizarska dela, mi je vsako delo odpovedala. Tako so ini od|>ovedali tudi drugi, ki ,so bili doslej moji stalni naročniki in odjemalci. Vidalsi Jože Priča Vidali j Jože pravi, da je videl Tomaža Ogrina, Janeza Ogrina in Petra Cerarja, ki so korakali in vodili ves sprevod. Ljudje sci vpili- Živio Korošec! Zivio slovenska zastava! Dol z vlado! Dol z režimom! Te vzklike je ponovil Tomaž Ogrin, k' se je drJ na vse grlo. Peter Cerar pa je nosi! na visoki prekli slovensko zastavo. Ko so prišli orožniki in pozvali množico, naj se razide, se množica n. hotela raziti. G. Sušnik, mengeški župnik, se je z orožniki prepiral. Tudi štrcin, ki je tam stal, se mi zdi, da je nekaj govoril. Obtoženec Cerar se dvigne in pravi predsedniku: »Gospod predsednik, opozoril bi vas na lo. da je izpoved priče Jožefa Vidallja neresnična. Iz izpovedi orožniškega narednika Vodopivca ste slišali, da me obtožuje, češ, da sem zdaj pa zdaj dvignil slovensko zastavo, ki sem jo imel v žepu in jo poleni zopet vtaknil v žep. Vidalij pa zatrjuje, da sem jo nosi! na dolgi preklji. Po njegovem pričevanju bi moral torej zastavo skupaj s prekljo vred vtakniti od časa do časa v žep.t (Nadaljevanje na 5. strani) MM ■ ■ dSCHICHTOVO JELEN MILO i • \m M tf • • S}«rV sip« -■••■■ ■ '.•'.ebussyjevega godalnega kvarteta se izvaja še Beethovnov kvartet op. 18 št. 4 in Milojevičeva Sonata za violino in klavir. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni, Prirodoznanstvena (prej prirodoslovna) sekcija Muzejskega društva za Slovenijo priredi tretje strokovno predavanje v petek zvečer ob 18 v fizikalni dvorani L drž. realne gimnazije (realke) v Vegovi ulici. Predaval bo g. prim. dr. V. Mer šol o kolaboraciji zdravnikov in zoologov pri pobijanju malarije. Sekcija vabi na to zanimivo predavanje tudi širše kroge, zlasti pa člane in prijatelje sekcije. Vstopnine ni. Trboveljski Slavček. Mladi trboveljski pevci so priredili pred nedavnim časom koncert v Zagrebu. Zagrebška glasbena kritika piše o njihovem nastopu: Redkokdaj ima Zagreb priliko, da v svoji hiperprodukciji ma koncertnem polju doživi tako umetniško atrakcijo kakor je bila Trboveljski Slavček. Pred nami je stala dovršena umetniška kor-poracija, katera v polni meri zasluži, da gre tudi v inozemstvo. Bila bi najboljša propaganda naše vokalne kulture. Vsi nastopi tako zvanih dunajskih Sangerknaben potemnijo pred odličnim nastopom Trboveljskega Slavčka. Skratka: Z njihovim nastopom je doživel Zagreb to, kar še ni imel v 6 voj i sredi, zato jint kliče ves umetniški Zagreb: Na skorajšnje svidenje! V nedeljo, dne 5. marca nam zapojo skoro popolnoma nov program, zato bodo za Ljubljano tembolj interesantni. Kot pevce pa jih itak dobro poznamo in visoko cenimo. Koncert je ob 11 dopoldne v Unionski dvorani. Predprodaja vstopnic v Matični knjigami. Samaritankc in samaritani krajevnega odbora Rdečega križa v Ljubljani. V sredo 1. t. m. ob 19 sestanek vseh pri akademiji Rdečega križa sodelujočih samaritank in samaritanov v dvorani Mestnega doma (Št. Jakobski oder). Občni zbor Društva absolventov drž. trgovskih šol v Celju se bo vršil 9. marca ob 8 zvečer v vrtnem salonu hotela »Evropa« v Celju s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev po predsedniku. 2. Poročilo funkcionarjev. 3. Izpreimemba pravil. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. Ali ste že poravnali naročnino? Dr. Fr. Sušnik: Prevaljška tetfenda 17. Hudič skuša župnika. Za klečalnikom je slonel in touil v molitvi. Pozno ponoči je bilo. >0—sp—d!« je zdajci šepnilo izza peči. >G—sssp—d !< je zapisalo. Ni čul. Tiščal si je ušesa, vse misli je bil iz-pregel do ene satne, božje. Od peči sem je prištorkljal kosmat hudič, z levico si je držal rep, z desnico je rožljal z mošnjo cekinov. »Gospod! He!< Za suknjo ga je potegnil kakor poreden paglavec in odskočil. Župnik se je obrnil in očem ni verjel. Za Meča Ini k se je prijel in sapo pridržal. »Gospod!« je dejal hudič kar sramežljivo, vsul zlatnikov na roko, jih vrgel v zrak in zopet ujel. Cingljali so in zveneli. »Gospo-o-od!« je zapel. »Nate, gospod!« Vrgel jih je župniku, pa so 6e mu povrnili. »Ali jih ne marate, ker som hudič kosmat in ne obrit?« Zopet jih Je zagnal, da so se zvili duhovnu okoli glave kakor žareča kača, pa so se mu po. vrnili. »Za dobro stvar, gospodi Za kraljestvo božje, gospod!« Zlodej se je heheital in metal zlatnike, vmes modre iu rdeče in zelene bankovce, da so rajali pod stropom, pa ee mu vračali. »Oj, rumene hostije za dediče kraljestva na zemlji! Podobice ljubioe — nate!« Silil je vanj, zarohnej. »Ne!« je planil župnik, roki poeiltl ln sklenil. »Ne!« je izbrubniL Hudič pa se je razblinil v vijoličasto meglo, ii nie se ie srebrno c/aameialo kakor od ž/makfi. belo in vitko z rožno tenčico je zadišalo, gospodu lačne oči prikovalo, da jih je sunkoma moral obrniti: vse telo mu je bilo plamen, z muko je maknil kropilnik s stene, ga treščU od sebe, da je voda zabrizgala po vsej sobi, skrižem in počez; in namah je bilo vsega konec. Sele zdaj je župnik zatrepetal, užgal vse luči po sobah in na hodniku: O, da bi le že bilo jutro in sonce in svetlo! In konec noči, ki je razklenila še pekel! 18. Neinaoi. Ob cesti je sedel na kupu kamenja sredi med njimi in ga niso spoznali. »Saj nam pride vsak dan kateri in pravi: Jaz sem,' so se opravičevali. [Poslušali pa so ga, ker «o bili radovedni: morebiti je vendarle. Najbliže so mu čepeli nekateri taki, ki so bili na glasu, da nič nimajo in so bili grešni. Kajti reveži so pogostokrat tatovi in prešuštniki. Potem so stale vaščanke, ta z otrokom, druga s košaro mimogrede. Kmečkih ni bilo; ti niso imeli časa, ker so imeli za delavnike grunt in živino. Na kraju so bili listi, ki so se imeli za pravičnike. Bili eo modreci — in ti niso grešnj kakor nevedneži; kajti imajo opravičilo. Bili so bogati — in ti niso grešni; kajti trgujejo in ne kradejo, ljubijo in ne prešuštujejo. Tako so stali in vsak svoje oprezovali. Neznani jih je pogledal in rekel: »Jaz som. Kdor pa hoče za menoj, naj sc od-pove sebi in naj vzame križ in naj hodi za menoj! Za trenutek je pobesil glavo in molčal. »Nič novega!« so ugotovili modreci. »Križev dosti!« so vzdihnile žene. »Naj bi si jih še nalagali?« In mu niso odprli src. Zopet je dejal: »Resnično, povem vam: Ako ae ne spreobr- nete in ne postanete kakor otroci, ne pridete v nebeško kraljestvo.« Zopet je utihnil. »Stare besede ponavlja!« so vedeli modri. »Otroci? Mar bedaki in krotki bomo zle duhove premagali?« »Ne boste jih drugače ko z molitvijo in s postom,« jim je odgovoril. »Prav: molitev in poet!« 60 mu ugovarjali. »Toda pokončali jih ne bomo kakor z bojem zoper ljudi, ki so v njih, in zakraljevali v imenu božjem.« Neznani pa je vstal in rekel: »Ne bo so vam dalo znamenje, kakor ga pričakujete: znamenje kraljevanja, ampak znamenje trpljenja.« Ko so to culi, se jih je odtrgala gruča in glasno govoreč odšla. Tistim, ki so ostali, je rekel: »Vam. ki poslušate, pravim: Ljubite svoje sovražnike! Dobro delajte tem, ki vas črtijo. Kdor lo bije po enem licu, mit nastavi še drugo! Ne sodite jili in ne obsojajte in jim ne iščite iveri v očesu!« »To se nam bi smejali!« je zinil neki. »Saj smo to že v cerkvi čuli! Kaj nam ponavlja? Pojdimo!« Neznani jim jo dejal: »Seme je padlo med trnje; besedo poslušate, pa vam jo posvetne skrbi in zapeljivost bogastva dušijo, da ostaja brez sadu. Z ušesi poslušate, pa ne razumete; z očmi gledate, pa ne vidite; zakaj otopelo vam jc srce in težko slišite na ušesa in oči si zatiskate.« »Kdo je, da nam tako govori?« so se neki rnzhUdilt. »Mar smo brezverci?« »Snj ta je, ki je po Lešah rudarje hujskal!« »Z grešniki se druži!« Zakrknili so se in ga gledali zeleno. »Kdo jo torej?« je zarezal nekdo. Neznani pa ie sedel, na trm J crlavo in deial: »Jaz sem Dobri pastir. Devetindevetdeset jih puščam in hodim za eno izgubljeno. Kajti nisem prišel zdravit zdrave, ampak bolne; ne klical pravične ampak grešnike. Resnično, povem vam: cestainarji in nečistnice pojdejo v božje kraljestvo prej ko vi.« »Tako!« je pobesnel nekdo. »Ali tako?« S komolci ee je pognal, da bi udri do njega, pa so ga bližnji odrinili. »Takega poslušat?? Hujskača! Ki zmedo seje! Zaprejo ga naj! Pojdimo!« Zopet so je odoepila gruča in odšla. Neznani pa je dejal: »Hinavci! Z ustnicami častijo Gospoda, njih srce pa je daleč od Njega. Toda zaman ga častijo, ker učijo človeško nauke in zapovedi.« Na cesli so se zbirali tisti, ki so se imelj za pravične in modre, in se dogovarjali. Večina se jih je zopet približala, nekateri pa so odšli. Neznani pa je govoril: >Za učeniško stolico so sedli pismarji in farizeji. Vse, kar vam porečejo, držite, po njih delih pa so ne ravnajte; govorijo namreč, pa ne delajo tako. Svoja dela opravljajo zato, da bi jih ljudje videli; napravljajo si dolge molitve in na oblekah si povečujejo obeske; radi imajo prva mesta na gostijah in da jih ljudje pozdravljajo na trgih ter kličejo ,učenik'. Toda le eden je vaš Učenik, vj vsi ste pa bratje. Niti ne kličite nikogar na zemlji za svojega očeta, zakaj eden je vaš Oče, tisti, ki je v nebesih. Kdor so med vami povišuje, bo ponižan, kdor se ponižuje, bo povišan. »Zato blagor ubogim, zakaj va5e jo kraljestvo božje!« »Blagor vam, ki ste zdaj lačni, zakaj nasičeni boste!« »Gorjo pa vam, bogatinom, zakaj dobili ste svojo tolažbo!« »Gorje vam, ki «te adaj siti; zakaj stradali boste!« (Nadaljevanje prihodnjič.) Dnevna kronika Pepotnica je mejnik. Vreden prekoračiš mejo, si murni oskrbeli polni list in vizum. Na potnem lisiu je vse natančno popisano, koliko si star, kje si rojen, kakšne lase. imaš, kakšne oči, kateri državljan fin in kakšne posebne znake nosiš seboj, če jih seri da nosiš. Ko pa stopaš če: 'mejo meti poslom in pepelnico, zahtevajo od tebe še drugačnih podali:ov, bolj ločnih. O notranjosti, čustvih, mislih in i; njih izvira jalih delih. In lahko se človeku primeri. dn na pepelnico vsega tega na tebi nc poli valijo in ne priznajo. V teli norih dneh se ji marsikdo oblekel v obleko norčavosti in nosil okrog našminkan in namazan obraz, da nc bi bil več podoben nc Jožetu ne Janezu. Morda si jc celo marsikdo nadel lako oblačilo zato, da svelu prikrije samega sebe. da bi ga ne bilo treba biti sram pred božjim solncem. Tak bo kajpada težko dobil vizum iz pusta v pepelnico. Tega pa nc bo kriv carinik, lindi vesel, čc te ho z večjo ali manjšo zamudo vendar le pustil skozi. Kajpada je vedno škoda, če mora človeku šele mo-rahčni maček ali pepclnični križ opomniti, da nisi včeraj dovolj mislil na mejo, ki jo boš moral prekoračili. Pepelnične misli so drugačne ko pustne. Kdor pa sc je o pustu kakor otrok veselit, jc vriskal in ne smejal, lako da ga ni bilo treba biti. sram pred ljudmi in otroci, temu bo prehod čez pepelnilno mejo lahek. Prav za prav jc stvar celo takale: Če znaš v življenju, vedno pravilno združevati resnost in veselje življenja, ti pepelniea ne bo niti moinik. Prav', in žlahtni humor je doma le v krajih, kjer do-muje prava in živa vera. Zalo za takega pust in pepelniea nista ločena z mejniki. No, v teh časih je za. marsikoga izmed, nas ves predpust bita ena sama dolga pepelniea s postom iu žalostjo. ('c jc bila zraven pokora, smeš tudi upati na veliko vstajenje, katero gotovo pride. Prerojenje vklenjene narave nam v Ieli dneh mraza in ledu jamčijo zal,-oni narave, vstajenje duha in njegovo zmago nam na pepelnico garantira večni božji zakon. To je smisel krščanskega optimizma. Izjava Uradno izjavljam, da jc v vsej jugoslovanski provinelji Družbe Jezusove: 77 patrov, 18 iderikov, (57 bratov laikov, skupaj 192 članov. V vsej provineiji ni niti enega španskega jezuita. Ljubljana, dne 1. marca 193:!. Viktor Kopatin 1). J., superior. ,IJ. F." povsod sc ie govori in sliši ,U.F/. - Vsakdo vpr a ša: ka j jc to ,U. F.'. - Povsod se nagla-a. da je .U. F.' samo zo dame. - Kaj pomenita ti dve črki .l'.F.'? mmnhmhhmhdrbaanhnnnnabmnb Položnice 'lov. smo priložili v današnjem listu vsem p. n. naročnikom, ki jim je s 1. marcem potekla naročnina na naš list, ali pa imajo Se kak neporavnan zaostanek na naročnini. Vabimo vse prizadete, da se položnice poslužijo takoj v prihodnjih dneh in si s tem zagotove redno jN-ejemarie lisia. Koledar Sreda, I. sušca: Pepelniea. Albin (Belko), škof; Antouina, mučenica. Dan sc danes dolg tO ur 54 minut ter zraste ta utesec za I uro in 36 minut na 12 ur in 30 minut. Movi grobov* -J- V Ljubljani je umrla gospodična Marija Hafner, uradnica. Pogreb bo danes ob 4 popoldne. Naj v miru počiva! Žalujočim naše is-skreno sožalje! "t" V Ljubljani je včeraj dopoldne ob 9 ucnrlu gospa Katarina Sehiller, zasebnica. Pogreb bo v četrtek ob 4 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje! -J- V Javorju pri Dobrunjah je umrl g. Jože Smrekar, v starosti 84 let. Pokojni je bil dolgo časa cerkvenik in dolgoletni naročnik krščanskih listov. Pokojniku svetila večna luč! Preostalim naše iskreno sožalje! -j- V Smledniku je umrla gospa Katarina Lombardo. Pokopali jo bodo v četrtek o!) 10 dopoldne. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! + V Škofji Loki je mirno v Gospodu zaspal gospod Anton Lapajne, pisarniški ravnatelj v pokoju na Grmu. Pogreb bo v,četrtek ob 5 popoldne na mestno pokopališče v škofji Loki. Blag mu spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebna veste = Nevarno jc obolel g. Josip P 1 a n t a r i £ , kanonik kolegijatnega kapitlja v Novem mestu. Priporoča se v molitev. Osla!© vesfi — Razveljavljena odlikovanja. Pisarna kralje- ukaai, s katerimi so bili odlikovani Janez Kalan, duhovni svetnik v Ljubljani z redom Jugoslov. krone IV. elopnje, Ivan Avsenek, industrijalec v Ljubljani z redom Jugoslovansko krone V. stopnje in Josip Kardinar, upokojeni profesor v Celju z redom sv. Save V. stopnje. — Sprejem v vojaško šolo. I. pehotna podčastniška šola »Kralja Aleksandra L« v Belgradu in IV. pehotna podčastniška šola »Kraljice Marije« v Zagrebu bosla sprejeli s prvim inajoui t. 1. večje število gojencev iz meščanstva. Kandidati morajo biti naši državljani in ne smejo biti mlajši od 17 in ne starejši od 21 let. Prošnje naj se pošljejo ua gornja uaslova do 15. ozir. 10. aprila t. 1. Ostali pogoji so razvidni iz službenega lista na strani 229 do 238, ki je interesentom na razpolago pri pristojnih voj.' okrožjih in na vseh orožn. postajah. — Juslifikttciju v Belgradu. Agencija Avala poroča iz Belgrada z dne 28. februarja: Davi je bila na dvorišču upravo belgrajskega mestu opravljena smrtna kazen nad Pajkom Raudjelovičem iz Borova, ki je bil z obsodbo državnega sodišča za zaščito države z dne 1 I. februarja I. 1. obsojen ua smrtno kazen, ker je bil član in je po nalogu teroristične organizacije Zapadna pokrajina v Sofiji položil U. septembra lanskega leta dva tempi rana peklenska stroja v vlak Belgrad—Niš, da bi s tem napravil atentat na ljudi in javne prometne naprave. — Pri haemcrcidah, zaprtju, ranitvi črevesa, tvorih, pritisku vode, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, utripanju srca ter omotici dosežemo z uporabo naravne | »Franz-Josel« grenčice vselej prijetno olajšanje, večkrat pa celo popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni predpisujejo v mnogih slučajih vsak dan zjutraj in zvečer pol kozarca »Franz-Josel« vode. — »Franz-Josi!« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in specerij- i skih trgovinah. — Poplava polhovk in bouton. Iz Kamniko ! smo prejeli: Polhovke so prišle zadnje čase jako ! v 'modo v Kamniku in v vsem kamniškem okraju, najbrž zato, ker jih tu na več krajih izdelujejo. Ker je tako velik pojav polhovk zbudil splošno pozornost z najrazličnejšimi komentarji ne samo v kamniških modnih, ampak tudi širših meščanskih krogih, smo od več strani naprošeni izjaviti, da polhovka ni nikak dogovorjen ali spoznavalen znak kake polharske družbe, bratovščine ali kaj podob-negu, ampak zgolj praktično in udobno zimsko pokrivalo. Pač pa vživajo nosilci polhovk privilegij, da se jim pri pozdravu ni treba odkrivati. Za la privilegij jih golovo vsi moški lahko zavidajo in morda izhaja baš iz te zavesti trditev nekaterih, da tako pozdravljanje ni v skladu s splošno vljudnostjo in bontonom. Ali ne bi kazalo razpisati učeno anketo o tem spornem vprašanju, da se dožene, kdo ima prav, -- Smrt v snegu. Pred uekaj dnevi jo odpotoval iz Zagreba v Sarajevo Iso Poljokau z namenom, da bi nekaj dni smučal ua planini Jaho-rini. Na poti pod Jahorino je srečal nekega kmet-skega fanta, kateremu je obljubil 5 Diu, če uiu nese prtljago di planinske koče na Jahorini. Po-ljokan je s svojim spremljevalcem nadaljeval pot. Ko sta prehodila že dobršen kos pota, se je fant Utrudil iu Poljokan mu je odvzel naurbluik in s smučmi nadaljeval svojo pot. Fantu je naročil, naj gre za njim po sledi. Fant pa je zaostal in končno obnemogel. Ko je Poljokan prišel v kočo in videl, da fanta ni za njim, je takoj alarmiral ! ur iste, ki so bili v koči. Vsi skupaj so šli iskat fanta. Po dolgem iskanju so ga našli zmrznjenega v snegu. Doslej še niso mogli ugotoviti, kdo je ta nesrečni mladenič. — Rastlinska hrana. Časovne iu življenjske razmere, kakor bogate izkušnje nas silijo, da se čimbolj obračamo od mesne hrane k rastlinski. Marsikatera bolezen ali smrt gre na rovaš napačne prehrane. Pričujoča knjiga pod naslovom »Prehrana po uovib zdravstvenih načelih ;, ki jo je priredila Štefanija Humek, predstavlja prvi poskus seznanitve našega ljudstva s sodobnimi načeli pre hrane. Nudi 325 receptov, kako pripravljamo okusna jedila, odgovarjajoča zdravi človeški prehrani. O ukuhani sadni in zelenjadni hrani razpravlja knjiga v posebnem poglavju. — Ta velepomembna knjiga se dobi v Jugoslovanski knjigarni in velja broš. Din 30, vez. Din 40. — Pri hemoroidalni bolezni, zagatenju, natr-ganih črevih, abcesih, sečnem pritisku, odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tasnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne »Fraviz Josefove« grenčice vedno prijetno olajšanje, cesto tudi popolno ozdravljenje. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA Začetek ob 20. uri. Sreda, L marca: ZADOŠČENJE, GOSPA CA- THLEENA. Red B. Četrtek, 2. marca: SLAVA IN NJENI MEŠETARJI. Red D. Petek, 3. marca: Zaprto. OPEKA Začetek ob 20. uri. Originalni ameriški 'HIŠ MASTEH'S VOICE SUPERHETERODYN 7 cevni radioaparati z vdelanim dinamičnim zvočnikom model R — 4 Din 4.200,- SUPERHETER0DYN S cevni radioaparati z vdelanim dinamičnim zvočnikom model R—71 Din 4.500.- Dobe se v vseh strokovnih trgovinah Enoletna pismena garancija za brezhibno določanje THE GRAMOPHONE C0MPANY LTD. Razne modele rad i oa para tov gornje tovarne ima stalno na zalogi »Tehnik < Josip Banjai, Ljubljana, Miklošičeva c. 20, palača Okrožnega urada. { Sreda, 1. marca: BLEJSKI ZVON, opereta. Red 1 Sreda. vib redov v Belgradu objavlja, da so razveljavljeni Četrtek, 2. marca: BALETNI VEČER. Red C. (Nadaljevanje t 2. s-,raci) Čitanje izpovedi • ^ Vidam Mihaela Naslednja priča Vidalij Mihaela pravi, da je > idola med množico Strelna, kako je mahal z rokami. Množica je vpila: »Živio Korošec! Dol z režimom! Dol z izdajalci! Dol z vlado!« Tudi: Dol s sokoli in Dol z učiteljstvom je vpila. Ogrin Janez pa, da je nosil slovensko zastavo. Ljudje so bili videti kakor podivjani. Vrhovnih Methior Priča Vrhovnik Melhijor izpoveduje v svojem zaslišanju, da Tomaža Ogrina med množico takrat ni videl in nc ve, ali se je orožnikom upiral ali ne. Janeza Strelna je videl, ko jc prišel iz cerkve. Stal je na tistem prostoru med cerkvijo in cerkov-nikovo hišo v družbi več ljudi. Šimenc Marija Priča Šimenc Marija pravi, da pozna Petra Ce- ,.„„>.. v mnnttal --mm. rtj^nl, tlnu. i 1 . _: - t,:1 : i„) ji<> » »nnvuui cvu, hmliii avttu wo!vuja. ull jc * bližini orožnikov, vendar nisem opazila, da bi se z njim! kaj prepiral. Orožniki so suvali ljudi s puškinimi koipiti. Sam Peter Cerar. pa tudi druga dekleta so pravila, da jc orožnik Šertiga nekoč zagrozil Cerarju z besedami: »Čakaj, ti boni že pomagal!-; To se je zgodilo ob neki priliki, ko sla oba čakala na neko dekle. Zalohar Franc Priča Franc Zalokar se ne spominja, da bi videl Tomaža Ogrina v sprevodu in ne more povedali, ali Je kaj vpil, ali ni vpil. Ljudstvo jc kričalo: Živio dr. Korošec! Živio slovenska zastava! Janez Strelu nI hujskal množice in tud nikogar ni pozival, da bi vpil. Slišal sem pa dn jc baje rekel, da naj bi se ljudje razšli. Isto potrjuje tudi priča Milan Kosec. Lavreč Miroslav iiika uii riču Luvrič Miroslav obremenjuje žup-Sušilika, čuS, du se je ua prigovarjanju orožnika Ambrožiča, ki je rekel župniku, da 1 je to njegovo delo, zakadil v njega na te besede kakaor petelin in je začel jezno protestirati. Rekel jc, da bo orožnika naznani! iu ie zahteval, da sc legitimira. V istega orožnika so se zakadili tudi Štrcin, šušteršič in Kompare. V Mengšu pa ie slišal pripovedovati, ue ve pa od koga, u je župnik Sušnik nalašč zadržal v društveni i domu tiste članice Marijine družbe ozirom t neke starejše ženske toliko časa pri seji, na katero so bile poklicane, da se lahko vse skupaj udeležijo tistih demonstracij. Kosmač Feanc Priča Kosmač Franc pravi, da je videl Janeza štreirta. bil jc celo v njegovi družbi. Poleg njega jc bil tudi Zalokar Franc in menda tudi Kompare Anton. Videl je, da so orožniki vzeli Janezu Ogrinu sh vensko zastavo iu tudi. kako jc eden od orožnikov zamahnil s kopitom od puške proti Tomažu Ogrinu. Vahtar Anton Priča Vahlar Anton je videl med množico Cerarja Petra. Ne spominja pa se, da bi tudi on kaj vpil. Ogrina Tomaža ni videl. Cela stvar je izgledala, kakor kakšna revolucija. Ljudje so kar tulili. Kovačie Gregor Priča Kovačič Gregor izpoveduje, da je i bil istega dne v družbi z Janezvm Štrcinom. : štrcin se je pogovarjal z nekaterimi ijudmi iu jim rekel, da želi, da bi bilo vse miruo in da ne bi prišlo do kake neucr.noeti, kakor v Domžalah. Orožniki Orožniki Ekard Mihajlo, Čadar Franc, Mlakar Franc in Josip Petek izpovedujejo, kako je bilo ! takrat v Mengšu. Oni so imeli nalogo, da razženejo množico, kj jo bila zbrana in kričala: Živijo dr. Kooršec, dol z režimom, dol z vlado, živijo slovenska zastava.-t Množica se ni hotela raziti, marveč je le še bolj pritiskala na orožnike, ki so bili prisiljeni potem uporabiti orožje. DeMeva Josip Dokleva Josip, gostilničar iz Velikega Mengša pravi, da ni bil nikoli pristaš Koroščeve stranke. 16. maja zvečer je prišel za trenutek na cesto, ko so se vračali nekateri kolesarji, med katerimi je bil tudi Krušič Anton. Ko se je peljal mimo mene, je zamahnil z roko in zavpil: Dol s kosmatinci. Bomo že kmalu obračunali, le počakajk Za njega vem le to, da je zagrizen pristaš Koroščeve stranke. Tisti kolesarji so po cesti vpili: »Živio dr. Korošec!« Dogodki v Cerkljah S tem jo bilo končano zaslišanje izpovedb prič o dogodku v Mengšu ter se je nadaljevalo čitanje o dogodkih v Cerkljah, Prečilane so bile izpovedbe spodnjih prič, ki opisujejo dogodke v Cerkljah, odnosno opisujejo delovanje Vombcrgarja v t' m kraju in njegove govore, ki jih jo imel po večini v raznih gostilnah in sicer so bila prečitana zaslišanja Franca Žnidarja, Franca Sekuleca, Miha Vidarja, Janeza Zormana, Alojzija Jenka, Ivana Omerze, Jožefa Er-I ze rja. Ivana Germa, Franc Špera, Janka Zormana. ' Mihe Žagarja, Valentina Slcpea in Zidarja Franca. Žnidar Franc iz Starih Cerkelj opisuje Vom-i bergarja, kako je dne 8. maja lan j v Kernovi go. stilni izpovedoval zbrani množici o Koroščevi pro-; slavi v Ljubljani. Stal je na stolu v pozi govornika. Posebno ie poudarjal dotični odstavek iz govora dr. Korošca, ki je imel po pripovedovan ju Vombcrgarja sledečo vsebino: >Posebno me veseli, da sle ostali vsi zvesti Siovenci, in preden bo sobice zašio, bo ::rtiuga naša!« Te besede Zmaga bo naša je Vom-bergar večkrat ponavljal. Izpovedal je i ud i o neki osebi, ki da je govorila pred gostilno Pri FTgovctPfl v Ljubljani, da sla jo dva druga .dvignila na ramena ter da jo dotična oseba vpila; Dol z Živkovičerfi, dol z Marinkovičem, s Korošcem pa gor! Nekdo iz družbe, ne spominjam se pa kdo, : i je potem oj>ozoril, da ne sme tako govoriti. Vojn-bergar pa je odgovoril, da če jo oni v Ljubljani lahko tako govoril, da sme govoriti tudi on. To rekoč, je vstal s stola in ponovil zgoraj n;. cd ene besede: Dol z Zivkovičera, dol z. Marinkovičem, s Korošcem pa gor! Ko je z pil: S Korošcem pa gor! jo zakrilil z obema rokama po zraku, ozir. je napravil kretnjo z iztegnjenimi rokam !; jih je potem dvignil kvišku, kakor da hoče dati tudi s to kretnjo izraza svojemu pozdravu dr. Korošcu. Kadar je pripovedoval, kaj se je dogajalo v Ljubljani, je govoril z očitnim zadavoljstvom o vsem, kar se je tam govorilo in počenjalo, ter je še dostavil, da če bi bil on tam, bi vsi jokali, tako ginljivo je govoril dr. Korošec. Ko je končal svoj govor, je zavpil; Živio Korošec, Živio Slovenija, Živio svobodna Slovenija! in vsi drugi so ponavljali za njim: Živio Korošec! Sedel sem pri drugi mizi in ker nisem hotel tega vzklikniti, jo pristopil Vombergar k meni in me pozval z besedami: Tudi ti moraš, čc ne te ubijem! Ko sem ga zavrnil, da ne boni zavpil, je še vedno silil v mene, tako da ga je gostilničar Koren opomnil, naj me pusti pri miru. Čez nekaj časa je zopet ponovil te vzklike in so vsi morali skupaj ponavljati te vzklike. In zopet je silil v mene, da tudi jaz zavpijem, in ko sem ga zavrnil, je žc nameril proti meni pest. da me udari. Ko je bila že policijska ura, je rekel: Danes naj le pride orožnik, na volitvah nas je gonil, danes nas pa ne bo.-: Na vprašanje, če je bil tedaj Vombergar pijan, je priča izjavila, da po njenem mnenju ni bil pijan, vsaj tako ne, da bi ue vedel, kaj dola in govori. Ko je stal na stolu, se n-i prav uič majal, in ko je pripovedoval o vsem, kar je videl in slišal v Ljubljani, je govoril popolnoma razumno in je pripovedoval tudi podrobnosti, tako da se je videlo, da je vse dobro obdržal v spominu. Po tistem dnevu je vsak večer ho^Iil od go-stibio do gostilne. Povsod je Vombergar raznašil alarmantne vesti, da bo v najkrajšem času konce naše države. Splošno je bila tiste dni govorica, da bo v najkrajšem času država propadla, da bo propadel tudi denar, da bo Slovenija sama zase, da bomo imeli francoski denar itd,- In čc si koga vprašal, od kod vse to ve, si dobil odgovur, da je Jernej to povedal. Jernej pa so pravi pri Vombcr-garju. Ljudje so bili prepričani, da se bo vse to zgodilo, ker ima med ljudstvom Vombergar neverjetno velik vpliv. Omenil sem žc, da Vombergar vedno govori in tudi zna govoriti. Nastopal je večkrat kot govornik pri pogrebih na svatbah in pri raznlh drugi prilikah in v politiko se. je tudi vedno vmešaval. Bil je tudi v zadnjem času občinski od bornik. Kot slikar ima nuvaduo prav dobro klieu-telo. Dela pri boljših strankah in ljudjo so mnenja, da ima on dobro zvezo z boljšimi osebami, pri katerih dola, da od njih vso izve ter da radi tec::i mnogo ve in se mu tudi lahko mnogo verjame. X-' pretiravam, če ima mod ljudstvom več vpliva neg" sam gospod župnik.« Nato ta priča zopet izpovedni kako je Vombergar tudi v ostalih gostilnah govor v istem smislu. Nekatere priče izjavljajo v zašli-njih, da ga Vombergar rad malo potegne in poli govori vso' mogoče. Tudi ostale priče izpovedujejo slično ka! gornja. Ob pol 1 jo bila današnja razprava prekinjen . ter se bo nadaljevala jutri zjulraj ob 8. -Jutri l>oNe, nn vežaifc s^g-L-l-iU _. S. Ruud. brat olimpijskega zmagovalca, je izvršil v zapad. Švici (Villars) novi rekordni smuški sko* f aaijavo — 66 metrov. skalo je oddeljena od sob, pa tudi dim se odvaja večkrat po 10 in celo 20 metrov dolgem predoru a gore ven. Prečestokrat je napeljana tudi elektrika v te votline. Oprema pa odgovarja malome-ščanstvu provincialnih mest. Vsekakor pa je mnogo boljša kakor hišna oprava ubožnih hišic andaluzijskih oljnatih delavcev, ki bivajo pod slamnatim krovom. V kateri vortlini vsaj malo dehti po kaki boljši premoženjski stopnji, ie že tam zastopnik civilizacije — šivalni stroj. V Guadixu jih je pri nekaterih družinah kar po več Singer-strojev. Najčudoviteje pa, kar more sploh nuditi podzemeljska arhitektura, pa je velika palača, katero si je zgradila neka družina keramikov tekom trene-racij. Tri nadstropja leže drugo vrh drugega. V notranjščini vodijo krožne stopnice do vrha. Skoraj vsi prostori so zmerom v zvcv.i z zrakom, skozi gorsko steno so namreč prevrtana okna in vrata, ki vodijo k terasam ob gori. In še več: Prebivalcem te podzemeljske pnlače še zmerom ni bilo zadosti ugodno v pečinah, pa so vso goro. v kateri se palača dviga, z zunanje strani tako preuredili. da se zdi, ko da ie palača zunaj, pod milim nebom In terase so spremenili v sočne vrtove t«ko da je celota tega podzemlja po videzu iz 20 stoletja. V resnici pa je ohranjena votlina v polnem obsegu, brez najmanjših sprememb. Prebivalci te hiše ne bivajo, kot se na zunaj zdi. v normalni hiši. marveč v podzemeljskih votlinah in tudi keramična tovarna je v podzemlju, kjer delajo in žive delavci in nastavljene! Razume se, da je tu električna razsvetljava. Tudi cela vrsta oljnatih slik visi po stenah votline. S terase se nudi poln pocled v vse gorsko mesto, kier se v posameznih nadstropjih vzpenja po vsej gorski steni. Rele lise prednvh sten pričajo, da je za njimi votlinsko stanovanje. Kajpada imaja ti prebivalci tudi svoio cerkvico vsekano v skalo. Žive slikarije, pozlačene in po-srebrene, so kajpada precej primitivne. Z ozkim hodnikom je povezan oltar z znkristiio. skozi to vstopa prebivalstvo v kapelo. Skoraij 20 000 ljudi preb'va tn. In prav gotovo ne žive skromnejše kol indalnziiski mali knnetje in polj«ki delavci. V mnogih slučajih mnogo boljše. Vzor ta noW.«i ni, vendar ima danes španska republika pren-nogo drugih resnejših zadev, kakor da bi preurejala podzemeljska mesta svojih državljanov. Ameriška vlada je uvedla za gorske poti orjaške mptorue suežue pluge, ki odpirajo gorske prelaze prometu S 100 PS proti snežnim zametom, katere odriva tako zvani snežni plug na obe strani. Od feder nosijo ženske klobuke Zanimivo je slediti v zgodovino, kdaj so prav za prav prišli ženski klobuki v modo. — Ze koncem trinajstega stoletja so nosile gospe pokrivala v obliki baretk. V začetku 14. stoletja pa se je ta moda v toliko spremenila, da so imele dame kape v obliki roga. Izabela Bavarska pa je uvedla tako zvani »hennin« in njej se ima prav za prav Francija zahvaliti za ženRki klobuk. Ta pokrivala so bila čestokrat do 30 centimetrov visoka; z njih je visel pajčolan. (Ta hennin je prav za prav orientalskega izvora, pa je šel skozi Nemčijo na Nizozemsko, v Italijo in Francijo.) Toda žc v začetku te novotarije je nastopilo vse duhovništvo proti henninom in jih obsojalo v gromkih pridigah. Vendar je še dovolj vode poteklo, preden so prešle dame (v 15. stoletju) henninov na klobuke, ki pa bi se po današnjem pojmovanju le stežka mogli imenovati klobuki. Velik preobrat v modi klobukov je prinesla renesansa. Zena kralja Franca I., ki je bila Španka, je uvedla širok klobučevinasrt klobuk, ki ga je nosila po načinu moških klobukov. Katarina de Medici je nosila majceno, z biseri posuto avbico. največkrat iz žameta, n okrašeno z nojevimi peresi. Se koncem 19. stoletja so bili v navadi klobuki, polni nojevega peresja. Seveda so bubi-frizure napravile zadnje čase pravo revolucijo v nošnji klobukov. Grški filozof Heraklit je dejal: Panta rei — vse teče, vse mine. Tako ludi ženski klobuki, kaprice in celotna moda. Danes belo, jutri črno. Radio in detektiv. Angleške postaje sprejemajo tudi zasebne vesti, poročajo na primer o izgubljenih osebah, svarijo pred nakupom ukradenega blaga itd. Londonski naijovedovalec je zadnjič sporočil občinstvu v odmoru med drugim in tretjim delom večernega simfoničnega koncerta: Dr. X. opozarja nepoznanega moža. ki mu je ponoči ukradel kunce, da so bili vsi cepljeni v znanstvene namene s spiroheto (povzročiteljico sifilisa). Dva nova viteza s odlikovanjem Pour le merite. Na mesto dveh umrlih članov reda Pour le m č rite za znanost in umetnost, Slevogta in Dehio-a, sta bila zdaj izvoljena dva kulturna zgodovinarja, prof. H. Wfilfflin (levo) v Curihu in kipar L. Barlach (desno). Nova snov v krvi Prof. dr. Richard Seyderhelm je odkril v Frankfurtu na Maini zanimivo in važno novost v človeškem telesu. Gre namreč za novo snov v krvi, za katero do dames niso vedeli zdravniki. Ta snov se nahaja primarno v neki nedejavni formi, a se šele s pomočjo ultravijoličnih žarkov »aktivira« in postane sposobna za delo. Njena posebnost je v tem, da pospešuje razvijanje mozga v kosteh iz rdečih krvnih telesc. Prof. Seyderhelm je nazval to novo snov »cytagen«. Seveda bo imelo to odkritje tudi praktični potmen v zdravniški znanosti. Z razvijanjem »cytagena« v krvi se pospešuje splošno zboljšanje v vsem organizmu, ki se potem odločno brani vsem nalez.ljivostim, kakor jetiki itd. Anekdota Francoska družba za brezžično telegrafijo in telefonijo je imela zadnje dni letni občni zbor v dvorani Društva za raziskovanje francoskih kolonij. Predsednik je v svojem govoru počastil spomin znanstvenika Brenlisa, »ki je storil neprimerno več za radio kakor Marconi in zasluži spomenik na gro bu. Francija naj počasti spomin veiikega Franco za.« Govornik je prejel prihodnji dan ekspresno pismo: »Včeraj sem poslušal v radiju vaš čustven govor in sem vam zelo hvaležen. A nisem radi smrti izostal s seje, temveč samo vsled hripe, radi katere že ves teden ždim doma. Vaš Brenlis.« Prva slfk« krvavih nemirov v Solunu, kjer so demonstrirali brezposelni delavci in komunisti. Skupno je bilo ubitih sedem oseb in okrog 100 težko ranjenih. Med žrtvami je mnogo laikih, ki so bili pomandrani od bežeč iti demonstrantov in konjskih kopit Pavola za tlakovanje Zaradi prevelike zaloge in preneznatnega iz-voaa si je izmislila ameriška industrija nove uporabne možnosti pavole, in sicer tako svojstvene, da ni nanje še pred kratkim noben človek m slil. Tako so pred nedavnim začeli sestavljati letalske propelerje z mešanico sintetične rude in pavole, dalje kolesa ter končno različne dele strojev. Pred kratkem pa so prišli na to, da bodo grobo nasute ceste prekrili z mešanico pavole in asfalta, kar bo menda tako močno, da bodo »pavolne ceste« vzdržale le*a in leta, ne da bi bila potrebna poprava. Novi pavolni material pa ima še to prednost, da je nepropusten in bo zaradi tega služil kot prvo-vrsilno sredstvo za rečne nasipe. Prenosne barake za jetnike Japonske ujetniške oblasti se trenutno bavijo s poskusi, kako bi se obnesle prenosne barake. ' ki se dajo lahko sestaviti in zopet razdajati. Te barake so namreč za nočno zatočišče ujetnikov, i Postavili bi jih povsod tam, kjer bi bi bili razdeljeni ujetniki za poljske delavce. Največje barake bi imele prostora za 300 ujetnikov. Vzor te japon-| ske novotarije je namreč v Združenih ameriških i državah, kjer jih uporabljajo ponekod za kaznjence. Prve barake te vrste so bile postavljene na Japonskem 1923 leta ob priliki znane potresne katastrofe; tedaj so bile vsem brezdomcem za zatočišče. Zdaj eksperimentirajo z njimi na različnih delih otoka Hokkaida. Razkošna palača Kreugerjeva Znani ameriški kirurg dr. Julij Lampret je vzel nedavno v zakup veliko razkošno palačo v New Yorku, ki je bila nekoč lastnina svetovnega pustolovca Ivara Kreugerja. Ta palača je po svoji notranji ureditvi podobna raakošju degeneriranih rimskih cesarjev. Stebri in hodniki palače so okrašeni z deli najslovitejših slikarjev sveta, a dvorano so vse v freskah in kipih, kakršne je težko še kje najti. S pomočjo zelo kompliciranega mehanizma je pričaral Kreuger mesečino v palači ali na vrtu ob vsaki uri doz dan ali ponoči. V dvoranah je bilo premnogo nevidnih gumbov, -ako je pritisnil na te, je zablesteki najčudovitejša svetloba vseh barv in moči. Na strehi palače je uredil Kreuger prekrasen vrt. za katerega so pripeljali zemljo s francoske rivijere. Ureditev le palače je stala svoječaano nad pol milijarde dinarjev Beda nemških ljudsko-šolskih otrok Po zadnji Statistiki nam je razvidna preža-lostna slika nemške šolske mladine po velikih mestih. Po službenih podatkih je ugotovljeno, da je 44.4 odstotkov ljudskošolskih učencev izgubilo sleherno možnost za šolski obisk, zakaj njihovi starši 60 radi nezaposlenosti povsem obubožali. Od 284 tisoč učencev se jih je 126 tisoč obrnilo na tako-zvano šolsko pomoč, ki pa je radi nenormalnih razmer povsem odpovedala. »Mirovna« fašistična milica s strojnimi puškami se je »brala na Markovem trgu v Benetkah in priredila veliko parado. Vse v smislu miru in bratske ljubezni do sosednjega naroda ... Izpred malega senata Studcntovske demonstracije na univerzi 28. nov. pred sodiščem Ljubljana, 28. svečana. Danes jc stopil pred mali kaz. senat, ki so ga tvorili preds. dr. Kralj ter prisednika S t o j k o -vič in Javoržek, visok in zastaven Dalmati-nec akademik filozof Fržop Zvonimir po rodu iz. Šihenika. Drž. pravdnik dr. 0 g o r e v c |e dvigni! obtožbo zoper njega, češ da je dne 28. nov. 1932 v Ljubljani iz balkona univerze govoril na zbrano množico: »Bratje Slovenci! Sedaj Vam bo govoril Hrvat.« (V teku govora — tako mu očita obtožnica — je omenjal »ustaše« v Dalmaciji itd.) Torej jc namerjal ustvariti razpoloženje pri drugih, da bi se izpremenil političe-n red v državi. — Zakrivil je zločinstvo po čl. 3. zakona o zaščrti države in naj sc kaznuje po istem zakonitem določilu. Meri razlogi navaja drž. pravdnik, da so se vršile dijaške demonstracije na univerzi in je kot govornik nastopil osumljenec ter izrekel inkriminirane besede, ki po svoji vsebini kažejo na to, da je treba političen red v državi izpTemeniti. Osumljenec zanika inkriminirane besede, vendar jc po pričah njegova krivda potrjena. Kol priče navaja obtožnica 6 policijskih agentov. Razprava se je vršila pred nabito polno dvorano. Zanimanje je bilo zlasti med akademiki. Po uvodnih formalnostih in ko je drž. Prav4" nik prečital obtožnico, jc obtoženec na predsednikovo vprašanje ali se čuti krivega, izjavil odločno: »Ne!« , ... . Obtoženec se zagovarja: Nisem kriv delikta proti državi. Ko sem prišel kritičnega dne na univerzo, sem naše! zbrano veliko množico študentov, ki so komentirali med seboj neke dogodke v kaznilnici v Sremski Mitrovici. Začelo se je vzklika-nje: »Živela svoboda! Živela pravica!« Nato jc šla cela masa ljudi na balkon — med temi tudi jaz. Tukaj se je vzklikanjc nadaljevalo. Najprej je govoril neki akademik. Nato sem govoril jaz. ločno se ce morem spominjati, kaj sem govoril, vem pa, da sem govoril o dogodkih v STemski Mitrovici ter jih obsojal zgolj s stališča humanitarnosti ter končal svoj govor: »Živela pravica!« Na balkonu jc bila tudi tabla z nekim napisom, za vsebino katerega pa ne vem. Po govoru sem takoj odSel iz univerze in odpotoval k svojemu bratu na otok Pag. Šele, ko sem zopet prifccl nazaj v Ljubljano, sem zvedel, da nw> išče policija, na kar sem se takoj sam javil. Obtoženčevo zasliševanje jc bilo s lem končano. Začelo se jc zasliševanje prič. Prvi je bil zaslišan Brcmec Franc, policijski agent, ki izjavlja sledeče: »28. nov, 1932 sem imel službo pred univerzo. OpazU sem, da se vrši v avli univerze neko zborovanje akademikov. Slišal sem razne vzklike in ker je bilo pričakovati, da pride do izgredov, sem obvestil policijsko upravo, na kar so pri?li še drugi policijski agentje. Iz avle sem slišal razne vzklike. Pozneje so akademiki šli na balkon in govorili veliki množici na Kongresnem trgu. Obtoženec je govoril, da je bil v Dalmaciji, da je tam videl in govoril s kmet-skimi vstaša. Nc vem pa, kako se je točneje izrazil. Končal je svoj govor: Živela pravica! Na sodnikovo vprašanje, ali si je govor zapisoval izjavlja, da ne, ampak, da so skupno delali poročilo na policiji. Druga priča Š1 e m i č Leopold, policijski agent, izjavlja, da Fržopa ni dobro slišal, ker sc -ijS odstranil in ker sta mimo ropotala, dva voza. Ne more točno reči, ali jc govoril osumljenec o Liki. Je pa govoril nekaj o tistih, ki so zaprti, Izjavlja, da je rabil Fržop beaede: vstaši in »komiti«. — Prva priča Bremec na predsednikovo vprašanje zanika, da bi sli&al besedo »komiti«. Tretja priča Teger Ivan, nadzornik policijskih agentov izjavlja, da je bil pri telefonu, ker je sproti obveščal policijsko upravo o poteku demonstracije. Slišal pa je o »vstaših«. Besede »komiti« se ne spomni. Četrta priča Dobravec Ivan, policijski agent, izjavlja, da je slišal Fržopov govor in da 60 skupno spisali poročilo. Peta priča: Obradovič Nikolaj, nadzornik policijske straže ni slišal, kaj je Fržop govoril, ker je bil prevoč oddaljen od balkona. Pač pa je dobro slišal govor prvega govornika. Smis«l govora prvega govornika je bil ta, da je pozval vse k uporu, da se raztrgajo verige in da postane narod svoboden. Šesta priča Močan Franjo, policijski agent, izjavlja isto ko druge priče. S tem je bilo zasliševanje policijskih agentov zaključeno. Predsednik senata je pričel zasliševati akademike. Prvi je bil poklica® Dermastja Marjan, jurist. Izjavlja sledeče: Da ga je obtoženec srečal na slopnjicah in ga je vprašal, za kaj gre. Odgovoril mu je, da gre za najelementarnejše človečanske pravice, ki jih morajo biti deležni tudi politični kaznjenci. Slišal je ves njegov govor, toda o »vsta-ših« nič ne ve. Druga priča T e r s e g 1 a v Franc, filozof, izjavlja, da je govoril Fržop v smislu protesta proti dogodkom v Sremski Mitrovici. Končal je svoj govor: »Živela pravica!« Na predsednikovo vprašanje: Ali je -slišal, da se Dalmatinci upirajo proti takemu postopanju, izjavlja, da je govoril, da Slovenci in Hrvati protestirajo. Tretja priča Brile j Joško, jurist, izjavlja, da je imel govor smisel protesta. Potem nastopi Ostojič Teodor, inedicincc. Izjavlja, da jc dobro slišal in razumel govor. Fržop je pozival, da morajo Slovenci, Hrvati in Srbi skupno nastopiti in pri tem rabil sledeče hrvatske besede: »Ljudi ustaše i u Dalmaciji « Razložil je, kaj pomeni beseda »ustaše«. Beseda »ustaše« je glagol in sicer tretja oseba množine aorista. Po slovensko pomeni: Ljudje vstajajo (protestirajo) tudi v Dalmaciji. Govoril je o robijaših. Pozneje j ga jc vprašal, zakaj je govoril. Obtoženec mu je ; odvrnil: Kadar gre za najelementarnejše pravice, I nc morem molčati!« ; Potem priča Žen Franc, filozof. Kolikor se morem spominjati, je bil njegov govor usmerjen proti dogodkom v Sremski Mitrovici. Da bi govoril obtoženec o vstaših, se ne spominjam. Priče V r -h o v e c Alojzij, Ž e b o t Franc in Šeligo Jože izpovedujejo isto. Nato se vse priče zaprisežejo. Državni pravdnik predlaga v svojem govoru, da se obtoženec kaznuje po čl. 3 zakona o zaščiti države. Zagovornik dr. Stanovnik Janez poudarja, da je univerza branik svobode. Ob 12 razglasi predsednik razsodbo, da se Fržop Zvonimir oprošča v6ake krivde. Med razlogi inavaja sledeče: Sodišče na podlagi izpovedb teh prič ni izključilo, da se je beseda »ustaše« rabila ne kot samostalnik ampak kot glagol in da so priče to besedo napačno razumele. Ljubljanska inzenjersha zbornica Ob Številni udeležbi članov se je pretekli mesec vršila v posvetovalnici Zbornice TOI VIII. redna letna skupščina ljubljanske Inzenjerske zbornice. V zastopstvu ministra za zgradbe je skupščini ?risostvoval g. višji inšpektor iug. Rudolf Zaje. 'oslovno poročilo, ki ga je podal predsednik g. ing. Milan Šuklje, dokazuje živahno in smotreno delavnost mlade ustanove, katera bo v bližnji bodočnosti zavzela vse vplivnejše mesto v našem gospodarskem organizmu. Po zakonitih predpisih pripadajo zbornici kot Člani vsi pooblaščeni inženjerji dravske in primorske banovine, ki se po strokah delijo tako: 53 članov gradbene stroke, 12 arhitektov, 15 inženjerjev elektrotehnike, 9 inženjerjev strojništva, 2 kulturna tehnika, 1 keniičar in 3 in-ženjerji šumarske stroke, skupno število znaša 95. Inženjerji v privatni službf, ki še niso dosegli po-oblaščenja, se vodijo v registru zbornice kot pripravniki. Poročilo se podrobneje bavi z določbami novega obrtnega zakona, katere se tičejo tehničnih slrok ter s projektom zakona o pooblaščenih inže-njerjih. Slednji projekt je izzval v slovenski javnosti živahne razprave, in so se zlasti s strani obrtništva izrekli protesti proti nekaterim določbam zakonskega načrta. Zbornica ni hotela javno odgovoriti na take izjave, ker je smatrala, da ne smo posegati v pristojnost glavne uprave inženjerskih zbornic v Belgradu. Ljubljanska inženjerska zbornica je imela vedno pred očmi, da Ivori vso tehnično delo, ki ga opravljajo gradbeni uradi, obrtniki in pooblaščeni inženjerji, pa tudi delovanje zasebnih inženjerjev v gospodarskih obratih sploh celoto, v kateri ne sme biti kvarnih nasprotstev in Irenj. Po naravnem razvoju bodo pooblaščeni inženjerji, kot najvišje kvalificirani strokovujaki, tem preje prevzeli vodstvo v tehničnem gospodarstvu, čim vidnejše bo to gospodarstvo napredovalo. Uprava zbornice je z dosledno lojalnostjo zagovarjala v gradbeni stroki sporazum, ki se je leta 1921 ustanovil na anketi pri ljubljanski Zbornici TOI, in je enako dosledno zagovarjala varovanje pridobljenih pravic naših gradbenih obrtnikov. V tem smislu se je z znatnim uspehom prizadevala povodom redakcije obrtnega zakona. Sicer je bila mne- Spori M. K. »Ilirija«, Ljubljana, ustanovljen 1913. Na temelju § 13 klubskih pravil se sklicuje na 12. f. m. XXI. jubilejni redni letni občni zbor, ki se vrši ob 8.30 zjutraj v dvorani hotela »Štrukelj« v Ljub. Ijani s sledečim dnevnim redom: Pozdrav predsednika; poročila tajnika, kolesarske sekcije, moto-sekcije, blagajnika, o stenju imovine kluba, revizijskega odbora; podelitev absolutorija upravnemu odboru; volitev odbora; vloženi predlogi odbora in samostojni predlogi članov. Ob nesklepčnosti se vrši pol ure po prvotno določenem času nov občni zbor, ki je sklepčen brez ozira na število prisotnih članov (§ 13, zadnji odstavek). Samostojne predloge, morajo izročiti člani odboru s podpisi najmanj 5 do glasovanja upravičenih članov vsaj 8 dni pred občnim zborom upravnemu odboru (§ 13, točka 5). — Upravni odbor M. K. »Ilirija« v Ljubljaui. Rovanov memorial. Največja skakalna prireditev letošnje sezone »Rovanov memoriak v priredbi Smučarskega kluba Ljubljana se vrši v Zaki. Skakalnica je popravljena in omogoča pri nas zaenkrat najdaljše skoke. Na prireditev so povabljeni najboljši avstrijski skakalci, med njimi prvak Gregor Holl, ki je skočil v Inomostu 72 metrov. Predvidoma se udeleži tudi neoficijelni svetovni prvak Ruud Sigmund. Startajo lahko vsi verificirani tekmovalci JZSS. Prijave pismeno ali ustmeno s prijavnino 5 Din do 5. t .m. do 12 na vodstvo tekme v hotelu Triglav. Na kasnejše prijave se ne bo oziralo. Start točno ob 15. Za memorial tekmujejo le domači tekmovalci in so zanje razpisana tri lepa darila. Za najboljšega inozemca pa daruje blejska zdraviliška komisija krasen pokal. Razglasitev rezultatov ob 17.30 pred hotelom Bellevue na Bledu. V svetovnem prvenstvu v hokejrju na lcdn so zmagali Američani, Čehoslovaki so pa postali evropski prvaki. V nadaljnjih srečanjih za svetovno prvenstvo v hokeyju jo Kanada premagala češkoslovaško s 4 : 0. To tekmo je sodil italijanski sodnik, Kanadčani pa so z lahkoto premagali svojega lurnirskega nasprotnika. Amerika je pred 10.000 slavo množico premagala Avstrijo 64:0. Američani so bili mnogo hitrejši in v stalni premoči. Avstrijci so igrali samo defenzivno, da je bila igra lako enostranska, da nikakor ni mogla zadovoljiti gledalcev. Češkoslovaška je premagala Avstrijo z % : (» (n : 0, 0 : 0, 0 : 0, 2 : 0). Tudi pri tej I o kini je bilo 10.000 gledalcev. V regularnem času je ostala igra neodločena in je Sele v podaljšku prinesla čeihoslovakom zmago in naslov evropskega prvaka v tej športni panogi. Avstrijci so igrali preveč obrambno igro. Amerika proti Kanadi 2 : 1 (1 : 1, 0 : 0, 0 :-0, 1 : 0). To je bila najsi jajnejša lekma tega prvenstvenega srečanja, ki se je odigrala v neverjetnem tempu. Četudi so dali vsi vse '.z sebe, je bila igra vseskozi fair. To je bila obenem največja propaganda za hokey na ledu. Situacije so so tako hitro menjavale, da se je jedva sledilo igri. Vsak moment so bila r nevarnosti kaka vrata, zdaj na tej, zdaj na oni strani. Občinstvo je bilo razočarano. ker je zmagal« Amerika, kajti >druikalo« jo bolj za Kanado. Tudi pri tej tekmi je bil potreben podaljšek, ker v normalnem Času ni prišlo do odločitve. Tekmo sta sodila dva sodnika in sicer Italijan in Avstrijec. Nov svetovni rekord v hitrostnem drsanin na nooo lil je postavil Staksrud v času 4:50.1. Islolnko ie zrušila aamski svetovni rekord na 1500 m Verbe Leschi (Finska), ki je prevozila omenjeno progo v času 2:49. Tudi v plaTanfn »»dajo svetovni rekordi, če- Pošiliatve naših izseljencev Po poročilu Narodne banke za 1932 so naši izseljenci poslali v našo državo lani samo 200.4 milij. Din, kar je komaj tretjina vsote, ki so jo poslali naši izseljenci lela 1931. v domovino. Zadnja leta so znašale pošiljatve naših izseljencev v domovino v milijonih Din: leta 1929. . S87.6 . leta 1931. . 578.1 leta 1930. . 739.5 leta 1932. . 200.4 * Občni zlior Združenja trgovcev v Ljubljaui bo 5. marca ob 'A 10 dopoldne v veliki dvorani Trgovskega doma. Napisi na obrtnih obratovalnicah. Z 'ozirpni na pojasnilo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo obvešča Združenje trgovcev v Ljubljani, da je mestno načelstvo rok za izvršitev § 138 obrtnega zakona podaljšalo do 31. maja t. 1. Vsa ostala pojasnila dajo uprava Združenja. — Preds. uprave. Borza Dne 28. fobruarja 1933. Denar V današnjem deviznem prometu so vsi devizni tečaji z izjemo Curiha, ki je ostal neizpremenjen^ in Londona, ki se je učvrstil, znalno piopustili. Avstrijski šiling je bil ua ljubljanski borzi v zasebnem kliringu zaključen po 9.20—9.25, na zagrebški borzi pa 9.10—9.20, zaključenih jih ie bilo 15.000 po 9.15. Grški boni so nolirali 35—37. Ljubljana. Amsterdam 2297.63-230S.99, Berlin 1356.80—1367.60. Bruselj 79S02, Curih 1108.35 —1113.85. Loudou 193.97—195.57, Newyork 5652.70 —5680.96, Pariz 224.21—225.33, Praga 168.67— 169.53, Trst 290.18—292.58. Promet ua zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 51.984 Din. Curih Pariz 20.21. London 17.55, Nevvvork ... , T , , ,, .. „ , .oon . , 512, Bruselj 72, Milan 26.22, Madrid 42.60, Amster-ticek: Jezerka. pripovedka (J. Zupane). 18.80 An- ; fJant ^07.50, Berlin 122.50, Dunaj 72.045 (58.35), ; storkjK)lm 92.90, Oslo 89.80, Kopenhagen 78.10, i Sofija 3.73. Praga 15.22, Varšava 57.50. Atene 2.92, ; Carigrad 2.48, Bukarešta 3.08. Vredno tni papirji Tendenca za vojno škodo jc nadalje slabe,jša | pri popuščajočih tečajih. Dolarski papirji so se pa i učvrstili. Promet jo bil ua zagrebški borzi srednji in je znašal: vojna škoda 300 kom., begi. obv. 50.000 in tudi pokrita našo zemljo bela odeja. Pred kratkim je v pariškem kopališču poskusil podreti Francoz Jean Cartonnet svoj lastni rekord v prsnem plavanju na 100 m, kar se mu je tudi posrečilo. Za 100 metrov dolgo progo je rabil samo 1:12.4, dočim jo bil dosedanji njegov rekord postavljen v času 1:13. Radio Programi Rndio-Lifnbftonai Sreda, 1. marca: 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 17.30 Otroški ko- gleška glasba na ploščah. 18.30 Plošče. 19.00 Ruščina (dr. Preobražensfcij). 19.30 Literarna ura: Confessiones (Izpovedi) sv. Avguština (dr. Jože Pogačnik). 20.00 Glasbeno predavanje: Na pragu novejše glasbe II. (dr. A. Doiinar). 20.30 Samospevi g. Marjana Rusa, opernega basista. 21.00 Prenos iz kavarne Zvezda. 22.15 Čas, poročila. Cetrlek. 2. marca: 12.15 Radiokvartet 12.45 Dnevne vesti 13.00 Čas, radiokvarlet, bon« 17.30 Salonski kvintet 18.30 Italijanščina (dr. Stanko Le-ben) 19.00 Korist rastlinstva (prof. Pengov) 10.30 22.00 Čas, poročila 22-15 Salonski kvintet. Drugt programi i Četrtek, 2. marca. Zagreb: 20.00 Simfonični koncert. — Milano: 21.00 »Rigolettoc, opera (Verdi). — Brno: 20.20 Večer češko poezije. — Barcelona: 21.05 Operni 36.75—37, 7% pos. DHB 41—43. — Delnice: Priv. _______ „ ' ■ ,-,,.__*_ t________\ ..— i----,1— oor no/i ------------icn ui i«. prenos. — London: 20.00 Simfonični koncert. — Toulousc: 20.30 Operetna glasba. 21.15 Simfonič. glasba. — Leipzig: 20.00 Govor drž. kanclerja Hitlerja. 21.20 Bruoknerjev zyklus. — Bukarcšt: 19.40 TrLstan in Isolda, opera (VVagner). — Suisse Romande: 22.10 Prenos z zborovanja D.N. — Berlin: 21.15 Simfonija št. 3, Es-dur, op. 55 (Eroica), (Beethoven). — Belgrad: 20.05 Prenos z Dunaja. — Rim: 20.45 Simfonični koncert. — Beromiinster; 21.00 Udova Grapinc, kom. opera. — Praga: 19.40 Smetanove kompozicije. — Dunaj: 20.05 Koncert. Bndapest: 19.30 Tosca, opera (Puccini). va: 20.00 Večerni koncert. Varša- i j 52, Alpine 11.85. Trboveljska 16.51. nja, da bi v načrtu zakona o poobloščonih inžeujet jih brez škode po večini mogle Izostali določbe, k so izzvale tako hrupen odpor s strani naših obrtni kov. Neugoden utis je napravilo dejstvo, da so prvi izjave proti proti zakonskemu načrtu izšle iz kro gov mladih inženjerjev v Zagrebu, s čimer se je kršila dolžna solidarnost. Projekt Zakona o pooblaščenih Inženjerjib ne odgovarja idealnim zahtevam, navzlic temu bi pomenila njegova uzakonitev znaten napredek, tudi če se poedlne določbe manjše vrednosti spremenijo ali izpustijo. Združenje jugosl. inženjerjev in arhitektov je v slednjem času razpravljalo o tem predmetu in je po naših informacijah prevladalo naziranje, da spada la materija'prvenstveno v pristojnost inženjerskih zbornic iu njih glavne uprave. Na tem stališču stoji ljubljanska zbornica z vso odločnostjo. Skupščina je sprejela poslovno poročilo z odobravanjem in je na podlagi predloga nadzorstvenega odbora soglasno podelila sedanji upravi razrešnico. Nato se je brez ugovora sprejel proračun zn leto 1933. Ker je potekla poslovna doba dosedanje uprave, so so vrš-ile volitve. V upravni odbor so bili izvoljeni gg.: Fedor Bleivveis-Trsteniški, Dragutin Fatur, Stojan Globočnik, Miroslav Kasal, Boleplav Likar, Franjo Manda, Drago Mattanovich, Ivo Medved. Rudolf škof, Vladimir Šlajmer, Milan šuklje, Živko Šumer in Danilo Žagar (Split). V nadzorstveni odbor so bili izvoljeni gg.: Ivan Ahtik, Žarko DeSkovič (Split), Franc Zupančič in namestnik Karlo Huss. V Glavno upravo inženjerskih zbornic v Belcrradu so se delegirali: Dane MatoSld (Split), Franc Miklavc in Stanislav Robrman. Končno so bili izvoljeni delegati /a glavno skupščino odposlancev inženjerskih zbornic, ki se vrši 10. marca 1933 v Novem Sadu, in to gg.: Stanko Dimnik, Miroslav Kasal, Pero Oman. Rudolf Plazzeriano, Herman Reš in Anton Umek trr iz Splita gg.: Ml-hovil Kargotič, Ivau šakič, Silvije Sponza. Novo izvoljeni upravni odbor se je konstituiral na prvi seji dne 22. februarja t. 1. tako: predsednik Milan Šuklje, L podpreds. prof. Miroslav Kasal. H. podpreds. Danilo Žagar (Split), tajnik Franc Tomažič, blagajnik Franjo Manda. 9 bikov, 102 vola, 214 krav in 7 telet, skupaj 389 kom. Ceno so bile sled--če: debeli voli 3—l Din, poldeboV voli 1.50—2.50, plemenski voli 2.75—8, klavno krave debele 2—3.75, plemenske kravo 1.25—2, krave klobasarice 1 — 1.50, mlada živimi 3.50—1, teleta 4 -5 Din za kilogram žive teže. Prodanih je bilo 209 komadov. Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke lidv Saborsky & Co., Dunaj.) Pripeljanih je bilo 073-. pršutarjev in 5288 špeharjev, iz Jugoslavije 2250. Na kontuniačnem trgu pa je bilo 388 špeharjev. — Cene: špeharji najboljši 1.65, 1. 1.56 1.60, II. 1.50 —1.55, kmetski 1.42—1.58. najboljši 1.60, pršutarji 1.30—1.55, najboljši 1.60—1.70. Tendenca: špeharji so se podražili za 5—7 grošev, cena pršutarjev pa je ostala ueizpremenjenii. i 8% Bler. pos. 1000 dol. Nadalje je bilo zaključenih PloSče 20.00 Prenos z Dunaja: Simfonični koncert : ]0 .p,],^ Trboveljske. Ljubljana. 7% invest. pos. 44.50—47. vojna škoda 200 bi. 8% Bler. pos. 39—40, 7% Bler. pos. 36.50—37.50, Trboveljska 145—150. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. '14.50—17, agrarji 23—25, vojna škoda 195—197 (105, 198), 3. 192--195, 4. 195 bi., 6% begi. obv. 30.50—32 (31.5), 8% Bler. pos. 39.50—40.50 (40), 7% Bler. pos. Specrjelni entel oblek, ažuriranje, predtisk najhitrejša postrežba — najfinejše delo pri Mateh&Mikeš, Ljubljana poleg hotela štrukelj Vezenje raznovrstnih monogramov, perila, zaves, pregrinjal, cntlanje, izdelovanje gumbnic. Velika izbira predtiskanih žen. ročnih del. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — najnižje cene. agr. banka 225—230, Šečerana Osjek 150 bl„ Im-pes 50 bi., Isis 30 bi, Trboveljska 150-160 (150), Ragusea 100 bi. Belgrad. Narodna banka 4000 bi., Priv. agrar. banka 229—232 (230), 7% inv. pos. 44—45, agrarji 24—25, vojna Skoda 196-197 (198,197), 4. zaklj. 197, 5. zaklj. 200, 6% begi. obv. 31.75—32, 8% Bler. pos. 38.50-39 (39), 7% pos. DHB 41.50-42.50. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 60.75, Mundus Trbovlle Občinske takse. Po predloženem proračunu za 1. 1933 naj bi se pobirale sledeče pristojbine: za sprejem tuzemca v občinsko zvezo 250 Din, za ogled zgradbe 25, za uporabno dovoljenje zgradbe 25, za izdajo izpričeval, izjav in potrdil 1 Din, od plesnih prireditev 50, za prekoračenje policijske ure 50, od godbenih avtomatov v javnih lokalih 50, od predstav v gledališčih, cirkusih in od koncerta po 5 Din, za izdajo živinskega potnega lista zinaša občinski pribitek po 0.90, 1.20, 1.40 Din, za ogled mrliča 20 Din, od lovskih psov po 50, od ostalih po 100 Din, tudi na vozila se pobira poleg državne še občinska taksa. Namestnik župana g. Pavlin je preklical svoj odstop. _ »Graničarje«, znano lepo igro s petjem, uprizorijo zagorski igralci prihodnjo nedeljo v tukajšnjem Društvenem domu. Sr&c« kap je zadela 13 letnega šolarja Pavel-sek Franca s Kleka. V petek zvečer je šel zdrav spat, zjutraj pa so ga našli v postelji mrtvega. Brat, ki je spal poleg njega, ni niti najmanj slutil, kaj se je ponoči zgodilo, je zjutraj vstal in šel po svojem poslu misleč, da sc brat spi. a bilo jc žc večno spanje. N. v m. p.I Živina Mariborski živinski sejem dne 28. februarja. Na današnji živinski sejem je. bilo prignanih 7 konj, Samo še danes oblastno dovoljena razprodaja 1 vse vrste manulahturnega blaga 1 Oblačilnica Ilirija I Ljubljana, Mestni trg 17, I. nadstr. I MAtI oglasi V malih oglasih velja vsaka besede Din f-; ienltovanjakt oglaal Din 1—. Nalmanjil znesek za mali oglas Din tO-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja te računa enokolonska 3 mm visoka pelitna vrstica po Din 2 50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Služkinja vajena vseh hišnih del in ima veselje do kuhanja, ieli službo hišne ali sobarice. Nastop takoj ali l 1. marcem. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 2160. (a) Abiturijent realne gimnazije bi nastopil primerno službo. -Naslov pove upravništvo »Slovenca« v Mariboru, pod št. 286. lHHU 'J Šafarja ali starejšega hlapca, izkušenega v vseh kmetijskih poslih, živinoreji in sadjereji, ki tudi sam dela, se išče v službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Priden in zanesljiv« št. 2182. (bj Mizar, pomočnika dobro izvežbanega, sprejmem takoj v Ljubljani. • Naslov v upr. »Slov.« pod št. 2159. (b) Pouk Šoferska šola E. Čeh Ibivia Camcrmkovi toltrtka iola) t mbliani Duna »k« c. 1K Sol« aa poklicne Šoferje In amaterje l'ro>|iekti in pojasnita zastonj in franlco. Denar Vložne knjižice kupite ali prodaste oat-bolie pri Komand družbi M JANKOLE Liubliana Selenburgova ulica 6. II Telefon 30-52 Stanovanja IŠČEJO: Mirna stranka ena oseba s služkinjo — išče eno- ali dvosobno stanovanje, suho, solnč-no, v pritličju ali v prvem nadstropju, v mestu ali na periferiji, za maj. — Ponudbe pod »Mir« na upravo »Slov.« it. 2089. ODDAJO: Sobo parketirano, v centru za t do 2 osebi takoj oddam. Naslov pove upr. »Slov.« pod it. 2153. (s) Prazno sobo Več stavbnih parcel nasproti kolodvoru Dev. Mar. v Polju - prodam. Plačila sprejmem tudi v hranilnih knjižicah in vlogah. Pojasnila daje Jož« Seme, Tržič, Metova 1. Več stavbnih parcel naprodaj v Vodmatu. -Proda sa tudi na vložne knjižice Poizve se pri I. Oražem. Moste. (p) Enostanovanjska hiša z obsežnim vrtom v Vodmatu, oddaljena 2 min. od tramvaja se proda Poizve se pri Josip Oražem Mo-ste. (p) Nov način izdelave riževega pudra tvori razliko, te iznenadi Hišo kupim s posestvom. Ponudbe na upr. »Slov.« Maribor, pod »Dobro« št. 2203. (p) Kupimo Iščem 400.000 Din na I. mesto, plačam 9% obresti. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro .... »I. mesto« it. 2162. Id) Dve natakarici (donašalki jedil), pridne Dam posojilo in prijetne zunanjosti, se ' n ^ , takaj sprejmeta. - Pred- 5? 000 Dl" v«lepose-staviti se v gostilni »K stv° ~ vknjižba na prvo Orlu«, Zagreb, Franko- ' ™e«.<10 ~. nl*ke »bresti, panska 13. (b, Aloiz Frei(s, Zagreb, Dre- 1 m Aa.vM Al. m i J I Ji v centru mesta, zračno, s posebnim vhodom oddam, ui Naslov pove upr. »Slov.« pod št. 2158. (s) Sostanovalko sprejmem. Naslov v upr. »Slov.« pod it. 2191. (s) Služkinja dobi službo na gostilni. Pogoji: vajena kuhinjskih del, poštena, mlada in čedne zunanjosti. Glede dogovora se zglasiti osebno, Naslov pove uprava »Sloven.« pod oznaftko »Notranjska« št. 2186. (b) Korespondentinja z znanjem državnega jezika, angleičine, francos-ščine, nemščine in rušči-UtT se sprejme. Ponudbe M upravo »Slovenca« v Nfariboru, novzačka ulica 23. (d) □skd ODDAJO: Lep trgovski lokal s postranskimi prostori se odda v sredini mesta s Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN Liubliana. Ilirska ulica M. vhod z Vidovdanske ceste ori gostilni Moii.ia Zobotrebce v snopičih, ne-zavite, kupujem vsako količino. -Iščejo se /.anesljivi naku|>ovalci. - Po-nudoe z vzorci na: A. M A RTE K Beoerad, Viazova26 prire Nos z najgriim si bolj raskava in naj dobita naglo divno I se uporablja puder, I jan po aovi metodi. Poučna raziskovanja so iznaila novo sestavino, ki drži rižin puder ves dan na koži. Ta sestavina se zove »Vrhn|a pena« Pomešana z riževim pudrom omogoča vsaki dami, da si ohrani kljub vatru ter hladnemu in deževnemu vremenu svežo in prekrasno polt. Da celo pri plesu v najboll razgreti plesni dvorani ostane njena polt brer najmanjše sledi sijaia ali masti. Vrhnja pena ie na patentiran način pomešana i pudrom Tokalon. Ta čudovita sestavina naredi puder Tokalon povsem drugačen in daje koži nepopisno lepo polt, kakršne nt mogoče doseči t navadnim pudrom. Deset panjev obljudenih, eksportnih. z Posojilo Vam oreskrbim odtla v sred,nl mesta s I zdravimi in krepkimi dru-Fosojilo Vam preskrbtm { { , PovpraSa I imamt. ev. tudi Žn.dar- na hranilne knjižice Mest- se v pisarni dr. Luckma- ilče' kuP|m koncem mirne hranilnice ljubljanske, na, Ljubljana, Gradišče 4. č® cena odgovarja. - Ljubljanske kreditne banke in Praštedione — hitro, vestno in točno. Zato ne prodajajte knjižic, preden se ne oglasite pri meni. — Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. (d) Mebt^i Citre poučuje Posestva Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Čebele« št. 2184. (k) Kupim motorno kolo s prikolico Ponudbe na upravništvo »Slovenca« v Mariboru, Droben ogios v •Slovencu. posestvo ti hitre proda; te ie ne t gotovim (tenorjem pai kupca U t kn/iiioo da. Pod značko »Solidno it. 2204. Več stavbnih parcel pri kolodvoru Vižmarje, značko; Emil Mesgoliti, Prečna se proda — Poiasnila; »Zanesljiva« it. 2202. ' ulica 2-1. U) Vižmarje »t. 100. »L Štefanija Lapajne roj. Guzelj naznanja v imenu svoje ' hčerke Marije in ostalih sorodnikov pretužno vest, da je danes po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 72. letu starosti, umrl predobri soprog oziroma oče, svak in stric, gospod Anton Lapajne pisarniški ravnatelj v pok., na Grmu Pogreb predragega nepozabnega pokojnika se bo vršil dne 2. marca t. 1. ob 17 iz hiše žalosti, Nunska ulica št. 14, na mestno pokopališče, Škofja Loka, dne 28. februarja 1933. Ce avto svoi stari proda/ai aT motorja bi inebU se rad bri kuoctv U mnngo prižene Slovenitv na/man/i' inscrat Črn svetel premog po 38—40 Din franko dom prodaja samo Mejovšek Branko — Tattenbachova št. 13, telefon 2457. (1) Polenovko namočeno, priznano najboljšo — nudi delikatesa-špecerija Kovačič, Miklošičeva cesta 34. (1) Ali že veste da so »Jaffa« pomaranče vseh vrst, tudi čez H kg težke, najcenejše v deli-katesi in špeceriji F. K. Kovačič, Miklošičeva cesta. (1) 40 hI dolenj. cvička prvovrstnega, prodam za vložno knjižico »Ljudske posojilnice v Ljubljani«. Naslov v upr. »Slov.« pod | it. 2193. (1) ] Nogavice, rokavice, robce, perilo, torbice, kravate nizke cene samo pri PETELINC-u Ljubljana ob vodi blizu Prešernovega spomenika Perje kg 9 Din. belo čohano M) Din kp. sivo čolni no "U Din in 24 D n kp. čisto belo puh perje IVI Din kg Ra/pošil|am po p š nem |k>vzelju L. Brozovič. Zagreb Ilica «2. Volna, svila, bombaž stalno * bogati izbiri * vseh vrstah ca Oroino pleteaie m ročaa dela po nainiiitb cenah pn tvrdki Kari Prctog Liuhhana — Židovska ul in Stan trg la suhe gobe (Pilzen) 2 kg 90 Din; če-špljeva marmelada 10 kg 70 Din; la suhe češplie tO k« 68 Din: la lipov med, garantir. čist fO kg 145 Din; suhe hruške 10 kg 55 Din — razpošilja franko naročnik — G Prechsler, Tuzla. (1) Smrekove sadike petletne, vzgojene na prostem v gozdu, popolnoma utrjene, jako lepe rasti, 1000 komadov po Din 70 — oddaja, dokler traja zaloga, Uprava posestva Lepi dob, pošta Kr-melj, Dolenjsko. (1) 4*$encfo» siroti© aafbolilib m I i no« ondt oaireoeie veletrgovina lita m aalevskib izdelkov A. VOLK. LJUBLJANA ftaaueva eeaia 44 !K7 Posteljne mreže i/deluje tu popravlja najceneje (ki naročilu Alojz Andlovic. Komen-skejf. ul H. <0 Krušno moko in »se mlevslie izdelke vedno »veže dobite pri A. a M ZORMAN i lubliana Stari trg it 32 Najugodnejši nakup pohištva! Spalnice plesk 2000 Din omare pleskane 400 Din postelje pleskane 200 Din kuhinje komplet. 950 Din Imam veliko izbero vsakovrstnega modern pohištva po najnižjih cenah. Andlovic strojno mizarstvo Komenskega uL 34. TdCfOII 2059 ^veie naifineiše norveffke ribje oije Premog suha drv« Poga^ni i, Bohoričeva ulica 6 iz lekarne dr G. Piccolija v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam. V globoki žalosti naznanjamo, da je naša iskreno ljubljena hčerka in sestra, gospodična Marija Hafner uradnica dne 28. t. m. po dolgem, mukepolnem trpljenju, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne bo v sredo, dne 1. marca 1933 ob 4 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 28. febr. 1933 Žalujoči ostali. t V globoki žalosti in potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je danes zv. ob pol 10, po kratki in mukepolni bolezni, v 73. letu starosti, prtvidena s sv. zakramenti, za večno zatisnila svoje trudne oči naša nadvse ljubljena mama, stara mama, sestra in teta, gospa Katarina Lombardo Pogreb nepozabne se bo vršil v četrtek, dne 2. marca ob 10 dopoldne na farno pokopališče v Smledniku. Smlednik, dne 27. febr. 1933. Žalujoči ostali: Viktor, Franc, Vinko, Evgen, Peter, sinovi; Francka, hčerka; Franc, Ivana, brat in sestra; Poldi, Mana, Jerica, Ana, svakinje; Vera, Cirila, Zvonka, Mira, Peter, Viktor, Marica, Helena, Rajmond, Evgen, nečaki in nečakinje — ter ostalo sorodstvo. or; o -o« -? 5 c. e r- o o tj =5 P. C. Wren: Lepi Mihael 50 »Jesti ob enajsti url, pa toplo in obilno, kuhar,« je velel Hank, ko se je pokazal na kuhinjskih vratih kuhar, ki je bil očito presenečen nad našim vojaškim redom. Pričel je razsajati in kleti. »Ali hoče, da mu pojasnim z roko?« je vprašal Hank tolmača. Boldini je opozoril kuharja na to, da vedo rekruti prav dobro, kaj jim pripada in da jim to tudi mora dati. Ce se bo jed zakasnila ali ako bodo obroki premajhni ali ako bo kdo čutil radi slabo pripravljene jedi kake nepovoljne posledice, da ga bo veliki mož zmlel v močnik. Če bi se kuhar kasneje pritožil ali sicer kako povzročil v Oranu kakšne neprijetnosti, da bi prišel velikan s par dobrimi prijatelji ponoči nazaj ter poskrbel, da zgine kuhar brez sledu s krova. Da, gotovo, da smo brezobzirna drhal, stari vojaki, ki se ne dajo oslepariti, in veliki je bivši ameriški boksarski prvak v težki teži. Ako bomo dobili mnogo in dobro jesti, ne bomo naznanili njegovega ropanja in njegovih goljufij... Kuhar se je kazal, ko da bi ga vsa stvar močno zabavala, vendar je bil njegov smeh nekoliko prisiljen. »Mi bomo nastopili ob enajsti uri h kosilu, kuhar,« je rekel Hank,« podvizaj se in ostani zdrav za ta časi Odstop!« Ob enajstih je zapovedal Hank kakor seržant in z glasom, ki ga je bilo čuti po vsej ladji: »Pozor, nastop!« — Buddy se je sam izvolil za trobentača ter zažvižgal nekak znak, ki naj bi vabil k jedi, dočim je Boldini zarjul: »V vrste, legijonarjil« Način, kako so se v« odzvali ukazu, me je poučil, da sem bil jaz edini rekrut, ki še ni bil prej vojak. Temu se ni bilo čuditi, ker je v vseh evropskih deželah uvedena splošna vojaška dolžnost. Kakor sem kasneje zvedel, sta tudi Hank in Buddy že bila pri vojakih, in sicer v tisti odlični četi »Teksaških jezdecev«. Ne da bi zgubil kako besedo, je kuhar polnil skodele z vročo juho, v kateri je plavalo meso, Hank pa je dal vsakemu možu skodelo in hleb kruha. Zvečer se je ponovil isti prizor. Jedli in posedli smo zadovoljno ter kadili in poslušali zgodbe lažnjivega kljukca, ki nam jih je pripovedoval Boldini. Bahal se je s pripovedkami, ki niso prav nič povzdigovale njegove časti. Ako je človek smel verjeti njegovim besedam, je moral biti od sile pogumen, toda zelo nepošten. Pokazal se je za nenavadno drznega, pretkanega, skopega in grabežljivega. Vzlic vsej svoji pre-kanjenosti in lakomnosti se je nahajal sedaj tu vesel, da si je mogel dnevno prislužiti en sou ter se obvarovati stradanja. Buddyju ni bil prav nič všeč. »Sleparski zločinec,« je menil Buddy, »prekanjen in zahrbten kakor kača!« Tretjega dne smo ob svitanju zapazili afriško obalo. Po običajnem zajtrku je dejal Buddy Boldiniju, naj pride kuhar ven. »Zakaj,« je vprašal kuhar zaničljivo. Buddy mu je velel povedati, da je smrdljivec. propal tat, zopern lopov, tolovaj, nemaren piskroli/. in ostuden slepar ter sramoten madež vseh ladijskih kuharjev. Boldini pa mu je le rekel: »Mali mož te nazivlje lažnjivega tatu in bojazljivega cucka. Pljune ti v obraz in se hoče s teboj boksati. Zelo majhen je, gospod kuhar!« Buddy je bil resnično zelo majhen, in to je kuharja zavedlo v zmoto. Jaz sem se imel tedaj za amaterskega boksarja. Buddy pa ni bil amater in kuhar ni bil boksar. Moral sem se takrat spomniti na nažrto, neokretno kačo in besnega munga,1 o čemer nam je nekoč pripovedoval stric Hector. To je bilo vse prej pobijanje kakor pa uavaden boj, kajti Buddy je bil neverjetno uren in je grdo zdelal grabežljivega lopova in sleparja. Ko se kuhar ni mogel dvigniti s tal, ga je Hank zavlekel v kuhinjo, mu spoštljivo vzel klobuk z glave, narahlo zaprl vrata, ko da bi prišel iz sobe, kjer imajo mrliča, ter rekel ravnodušno: >Tiho! Naj v miru počiva!« Hank in Buddy nista nikoli dosegla kakega čina v legiji, pač pa sta imela visok čin v srcu vseh tistih, ki so ju poznali. Mi rekrutje bi jima sledili kamorkoli in smo jima slepo zaupali. Iz morja so se pokazale čeri, pred nami se je razprostiralo majhno pristanišče in bližali smo se pristajališču. Bili smo v Oranu, in korporal, ki bi se oil moral brigati za nas, se je ta čas prvikrat pojavil pred nami; zapovedal nam je nastopiti in nas predal nekemu ser-žantu, ki je prišel na krov, da nas prevzame. Seržant je prečital naša imena, se prepričal, da smo stali v četvoricah ter znali razlikovati levo od desne ter nas je nato odvedel na obalo. »V Afriki sem!« sem si rekel, ko smo korakali po širokih čistih cestah mesta, ki je imelo evropsko lice. Hiše ob cestah so imele ploščate strehe. Strmeli smo na pol gole zamorce, Arabce, zavile v burnuse videli smo francoske vojake, navadne evropske meščane ter sprehajajoče se dame in častnike. Ceste in ulice so postajale čimdalje bolj ozke, in ko smo prišli iz mesta, je pred nami ležala puščava. 1 Mungo je žival mačje vnrte, ki živi v vzhodni fndiji in je smrtni sovražnik kače uaočaiKe. Za »Jugoslovansko tiskarno« t Ljubljani: Karel Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakove«. Urednik; Fran? Krem žar.