LJUBNO GORNJI GRAD Glasilo skupščine občine in delovnih organizacij občine Mozirje \ REČICA OB SAVINJI MOZIRJE Isto XII Številka 3 Marec 1980 Pri procesu podružabljanja zunanje politike sta med osnovnimi nalogami, ki so pred vsemi družbenopolitičnimi organizacijami, uveljavljanje principa medsebojne soodvisnosti notranje in zunanje politike ter ustvarjanje pogojev za vključevanje občanov v oblikovanje in izvajanje naše zunanje politike in mednarodnega sodelovanja. Skoraj na vseh področjih naših družbeno-ekonomskih, socialnih pa tudi v notranjih zadevah ter na obrambnih pripravah smo dosegli kar zavidljive rezultate. Podružabljanje mednarodne politike in mednarodne dejavnosti pa je zaostajalo, čeprav je sestavni del našega ustavnega ter družbenopolitičnega sistema. Prevladovalo je mnenje, da so to naloge, le specializiranih državnih organov, diplomatov ter zavodov, ki se poklicno ukvarjajo z razčlenjevanjem mednarodnih družbeno — socialnih — ekonomsko političnih odnosov. Zelo redko smo se vključevali v javno razpravo o perečih mednarodnih problemih in tudi takrat smo bili le informirani o zapletenih odnosih, pri čemer pa je v nas samih bilo premalo zavzetosti, da bi vsebino do dobra spoznali, še manj pa smo kazali pripravljenost, da bi naše pobude posredovali pristojnim organom. Zavedamo pa se, da za te aktivnosti nismo bili strokovno pripravljeni Prizadevanja za stabilizacijo v današnjem času ne morejo roditi ustreznih sadov, če v delavčevo in občanovo zavest in spoznanje ni dovolj vgrajen tudi tisti del, ki se nanaša na mednarodno zunanjepolitično komponento. Pri tem ne gre samo za obvladovanje mednarodnih ekonomskih tokov in problemov, temveč gre tudi za globoko poznavanje drugih političnih odnosov in položaja v svetu, ki nas v končnem tudi krepko prizadeva, (svetovna energetska kriza, prepadi med razvitimi in nerazvitimi deželami, miljonske množice nezaposlenih, pomanjkanje hrane in umrljivost v nekaterih predelih sveta, nezadostna zdravstvena zaščita, narodno osvobodilna gibanja, različni intervencijski vojaški vpadi itd.). Celotna borba neuvrščene Jugoslavije za novo mednarodno politično in ekonomsko ureditev ni mogoča brez delavcev in občanov. Ta borba je dolgotrajna, trda, ima v sebi razredne elemente s katerimi morajo biti seznanjeni naši ljudje, ki bodo kot samoupravljala soodločali in s svojim obnašanjem sooblikovali našo zunanjo politiko in mednarodne odnose, ki so poleg naših lastnih interesov sestavni del našega družbeno ekonomskega ter socialnega razvoja. Zato ne moremo biti v zaprta družba v kateri ljudje soodločajo o vseh najvažnejših problemih razvoja. Jugoslavija kot neuvrščena država ima velik politični ugled v svetu, njena enotnost pa se je zgodovinsko prekalila ob različnih političnih pritiskih, gospodarskih blokadah tako z vzhoda kot zahoda. Smer take politične usmeritve je začrtal tov. Tito, na nas samih pa je, da se zavestno vključimo v sooblikovanje in izvajanje mednarodne politike, mednarodnih ekonomskih odnosov v občini, krajevni skupnosti ter v združenem delu za večjo blagovno menjavo s tujina Februarski zbori občanov v občini so med drugimi obravnavali tudi problematiko napetih mednarodnih političnih odnosov. Ob tem je izrazito izstopilo zanimanje za dogodke v svetu in ki prinašajo s seboj val hladne vojne, pospešeno oborožitev in pritiske za medsebojno obračunavanje velikih. Prav ta situacija je dokazala, da živa beseda in neposreden kontakt z občani veliko pomeni ob sicer s številnimi dejavniki informiranja kot so dnevno časopisje, radio televizija in drugi mediji obveščanja. Zaradi tega dejstva in potreb je ustanovljen pri Obč. konferenci SZDL Svet za mednarodne odnose, ki naj bi postal organizator podružabljanja zunanje politike in mednarodne dejavnosti v občini, krajevnih skupnostih in v združenem delu. Zavedamo se, da bomo na tem področju zaorali ledino, pa saj tudi na drugih ni bilo vse na red. - OBČINSKA KONFERENCA SZDL MOZIRJE Neživljenjske teme dnevnih redov Za nezadovoljstvo nad praktičnim položajem in delom skupščin krajevnih skupnosti je dovolj vzrokov. V prvi vrsti gre za neuresničeno zahtevo, da je treba pred vsakim zasedanjem skupščine zagotovi široko, demokratično obravnavo vprašanj v vseh organizacijah in skupnostih, ki pošiljajo delegate vanjo. Ta zahteva seveda velja tudi za vse dele krajevne skupnosti, posamezna naselja, ulice in soseske, ki imajo svoje delegatsko mesto v skupščine Čeprav o tem pogoju za uspešno delo skupščin nikoli ni bilo nikakršnih dvomov, pa lahko na prste preštejemo krajevne skupnosti, oziroma organizacije in skupnosti, ki jih sestavljajo, da ga v resnici izpolnjujejo. Poleg dejstva, da se skupščine že tako preredko sestajajo in da • na njihovih dnevnih redih običajno ni aktualnih, življenjskih tem, temveč zgolj formalno obravnavanje vprašanj, ki so predvidena z zakoni, skupščinska problematika iz torb in map delegatov ter funkcio- Mladost revolucije Z veličastne slovesnosti in novosadskem Trgu svobode so mladina, narodi in narodnosti Socialistične avtonomne pokrajine Vojvodine poslali predsedniku republike Josipu Brozu Titu poslanico, napisano v petih enakopravnih jezikih: „Ljubljeni naš tovariš Tito, štafeta mladosti, neponovljivo znamenje privrženosti in spoštovanja mladih naše dežele, vseh narodov in narodnosti Socialistične federativne republike Jugoslavije do tvojega dela in vsega tistega, kar že dolgo pome niš za nas in miroljubni svet resnice in človeka, odhaja na veliko pot ljubezni iz Novega Sada, iz svobodoljubne Vojvodine. Simbole naše predanosti tvoji ideji bodo roke in srca mladosti ponesla po deželi, da bi ti povedala, kako te ljubimo in da smo pripravljeni vztrajati na poti, po kateri nas na čelu Zveze komunistov Jugoslavije vodiš v svetlo prihodnost. Tudi v to štafeto mladosti je zlito vse, kar smo skupaj ' dosegli; zlita je mladost naše revolucije; naša bratstva in enotnost; naša čvrsta in nepremagljiva opredelitev za socialistično samoupravljanje, neuvrščeno in neodvisno Jugoslavijo; naša pripravljenost, graditi in braniti svojo deželo; naša ljubezen, ki se je ne da izraziti z besedami Našo željo, da ozdraviš, izrekajo naše besede, in močno odmeva v srcih vseh Jugoslovanov. Ti si v vseh nas naš, kakor smo tudi mi tvoji, saj ti izrekamo ljubezen, katere si nas naučil Ljubimo te, naš dragi tovariš Tito. “ narjev običajno ne najde poti med ljudmi. Tej pomanjkljivosti bi se dalo ogniti najmanj po dveh ppteh. Najprej bi morali sicer neredko preobremenjeni delegati sami v skupnosti, ki sojih izvolile, načenjati razprave iz dnevnih redov krajevnih skupščin. Po drugi strani pa bi morale tudi krajevne družbenopolitične organizacije najti več časa za obravnavo domačih problemov in tako vzpostaviti še tesnejši stik s svojim članstvom. Četudi je res, da so krajevne organizacije preobremenjene z nalogami, kijih dobivajo „od zgoraj“, pa ne moremo zapirati oči tudi pred tem, da se marsikje „zaradi ljubega miru“ izogibajo obravnavam krajevnih problemov. V lakih okoliščinah seve ni . Aobene možnosti, da bi skupščinski sklepi in stališča predstavljali sporazum enakopravnih dejavnikov, ki sodelujejo v skupščini in so zato dolžni uresničevati njene sklepe. Skupščinsko zasedanje se tako sprevrže v golo potijevanje priložnostno vrženih, čeprav dobronamernih stališč. Še hujše pa je, če se skupščinsko odločanje sprevrže v preglasovanje oziroma merjenje moči (beri glasov) zagovornikov posameznih idej. V delovanju skupščin krajevnih skupnosti bo treba čimprej razviti še eno kvaliteto: konkretnost in razumljivo opredelitev smeri in načinov urejanja obravnavanih vprašanj v delavnih telesih, temeljnih organizacijah in skupnostih, in sicer s tem, da za izpolnitev določene naloge zberejo posameznika. Te naloge bodo oprijemljiva in uesničljiva spodbuda za delo hišnih in potrošniških svetov, zborov stanovalcev, sekcij SZDL, uličnih in vaških svetov, društev, enot samoupravnih interesnih skupnostih in vseh drugih oblik samoupravne in politične organiziranosti v krajevni skupnosti Ko bodo oživeli vsi našteti ,»mehanizmi1*, ne bo le za skupine in posameznike, ki v nekaterih okoljih še vedno odločajo preveč samostojno, ostajalo precej manj manevrskega prostora kot doslej, marveč bo hkrati skrb za urejanje skupnih nalog v kraju postala navada in potreba še širšega kroga ljudi j, JANEZ ODAR Nastane vprašanje, kaj je treba ustaliti, umiriti? Katera so tista gibanja, ki povzročajo zdrse in rušijo ravnovesja? Za stvari, s katerimi nismo zadovoljni moramo poiskati vzroke za nastanek, poiskati ukrepe za odstranitev razmer, se zanje dogovoriti ter jih disciplinirano izvajati. Vsakdo je že kdaj opazoval drsenje zemlje v naravi. Kako nastane? Z določenimi negativnimi ukrepi (gradnja cest itd), smo odrezali podnožje brežine, kije kot opora varovala vso hribino. Porušilo se ie prirodno ravnotežje med materiali in nastal je zemeljski premik. Kako ga lahko ustalimo? Z umetno pregrado — zidom v podnožju najprej nadomestimo prejšnjo zemljo, ki smo jo odstranili, nato formiramo na drsečem zemljišču takšen nagib terena, ki ga še prenese. Prav je, če površino zatravimo, da trava varuje zemljo pred odnašanjem zaradi admosferskih voda. Izvršili smo stabilizacijo tal. Kdaj govorimo o finančnem ravnovesju v družini? Takrat, kadar so naši izdatki uravnovešeni z našimi prihodki. Kadar pa trošimo več, kot zaslužimo, si moramo nujno sposojati denar, če pa uspemo nekaj privarčevati, je to zaloga, ki nam ob drugi priliki omogoči, da nakupimo nekaj več, ali kaj takega, kar poveča srečo v družini. Podobni pojavi, kot v posamezni mali družini, se lahko dogajajo tudi v večjih družinah - delovnih organizacijah in še v večjih -* v državah. V državi govorimo o gospodarskem ravnovesju, kadar je skupna vrednost proizvedenih dobrin — ali skupna ponudba, uravnava ali enaka z vsemi izdatki, ali skupnim povpraševanjem. Ta definicija je razumljiva, če pomislimo, da vsako stvar, ki jo nekdo proda, nekdo drugi kupL Skupni izdatki v dmžbi so vsi osebni izdatki, vse investicije in vsi drugi izdatki skupne in splošne porabe. Kadar vrednost teh izdatkov preseže vrednost teh proizvodov v proizvodnih organizacijah, ki edine ustvarjajo družbeni proizvod, se gospodarsko ravnovesje poruši? To ie tako, kot pri posegu v podnožje hribine. Neprevidno m preveč smo vzeli naravi in nismo bili sposobni to nadomestiti z nečim drugim, zato je za stabilnost poskrbela sama s premaknitvijo in naknadno izravnavo materialov. V gospodarstvu neprevidno in preveč jemljemo in nismo sposobni, da bi z boljšim in z več dela to nadomestili. Razlika z naravo je v tem, da gospodarstvo ni naraven pojav, v njem uravnava stvari človek, zato se gospodarstvo samo ne pozdravi, potreben je organiziran, ' strokoven in discipliniran pristop vseh subjektivnih sil, dveh delavcev. Kako ruši ravnovesje gospodarstva posameznik? Na ta način, da več zapravlja kot pa ustvarja. Četudi poedinec ukrene tako, da mu n.pr. vsak~ mesec še nekaj ostane od njegovega osebnega dohodka, je vendarle res, da velika večina delovnih organizacij izplačuje višjo stopnjo osebnih dohodkov iz leta v leto, kot znaša stopnja rasti dohodka, zato ker trošimo več, kot ustvarimo, je zopet res, da zmanjkuje uporabnih vrednosti na tržišču, zato smo pripravljeni plačati zanje tudi več, kot je v njih vloženega dela. Na ta način sprožamo verižne reakcije v dvigu cen, kar ogroža delavce z najnižjimi osebnimi dohodki, zato se osebni dohodki hitreje dvigajo in Slovenec bi rekel: „Vrtiljak se vrti in lajna poje!“ Kako vplivamo na gospodarska neskladja v delovnih organizacijah? Možnosti je več. Naštejmo jih nekaj! - Pri razporejanju čistega dohodka navadno bolj skrbimo za sredstva za osebne dohodke, kot za rast akumulacije, Lj. za boljše pogoje in hitrejši razvoj delovne organizacije. Na ta način si žagamo vejo, na kateri sedimo in hitrejši napredek poskušamo zagotavljati z višjimi cenami, namesto z visoko produktivnostjo dela na osnovi znanja, uvajanja zahtevne tehnologije, boljše organizacije dela in vestnega izpolnjevanja dela za katerega smo zadolženi in tudi nagrajeni. - Pri investitorju se marsikje dogaja, da se odločamo za kapacitete, ki so že razvite in tako ^ podvajamo proizvodnje zmogljivosti, ki nikomur ne koristijo. Zaradi pričakovane inflacije, ne da bi se resneje zavedali, da jo s tem sami povzročamo, nam niso v nadlego niti draga vlaganja niti visoka cena kreditov. Proizvodi takih vlaganj so seveda dragi, zato izsiljujemo visoke cene zanje, da bi pokrili visoke stroške poslovanja. To se ponavadi posreči, ker obstoja kar visoka socialna zaščita delavcev, ker navsezadnje niso krivi, če predlogov strokovnih služb niso znali pravočasno presoditi. Na tržišču pa navadno tudi ni težav zaradi tega, ker potrošnik ne ceni dovolj denarja, kadar je stopnja inflacije večja od aktivne obrestne mere. - Gledano strogo ekonomsko, nimamo kritičnih ocen glede visokega dohodka, ki ga prikazujemo. Gre za to, da prodamo blago po ceni, ki pokriva vse stroške in že bi mislili, da s tako ceno shajamo. Toda nabavna vrednost prejšnje opreme je bila nizka, zato je nizka tudi amortizacija in z njenim skladom ne moremo nakupovati nove opreme, zato v resnici prodajamo z izgubo. Tega pa knjigovodski podatki ne pokažejo. Nekritičen odnos do visokega dohodka je tudi v tem, da uradne ocene premalo opozarjajo, da drug drugega ropamo na domačem tržišču z visokimi cenami tudi za take izdelke, ki bi jih v tujini prodali le za polovično ceno. - Pri samoupravnem sporazumevanju in razvijanju dohodkovnih odnosov se združujemo tako, da dedamo le sebe. Iz tega gospodarečega egoizma izhaja razdrobljenost, pičlo združeni kapitali in negativne posledice zaradi katerih ne moremo hitreje razvijati prednostnih proizvodenj. - Znotraj delovnih kolektivov premalo naredimo za to, da bi se delavci bolje zavedali, da je le dohodek tista novoustvaijena vrednost, ki v resnici pomeni povečano bogastvo v kolektivu in družbi in da ni vseeno, kako ga bomo pridobivali, razporejali in uporabljali. - Glede izvoza omenim samo to, da ni važna samo pridobitev tuje valute, ampak sposobnost izvoza sploh, kajti veliko število naših izdelkov je takih, ki nimajo mesta na tujih tržiščih, kar pa kaže na nekvaliteto izdelkov in na to, da so predragi in da smo strukturno nerazviti Marsikaj bi še laho našteli in dokazali ne najboljša obnašanja v delovnih organizacijah, toda našteto naj le prepriča, da so stabilizacijski ukrepi potrebni Kako vplivamo na rušenje gospodarske stabilnosti v splošni in skupni porabi? Ta vpliv je pravzaprav enak, kot smo ga omenili pri posamezni družini Ce je „državna“ poraba previsoka, nima pa osnove v povečanem družbenem proizvodu, potem lahko povzroči dvoje: a/ poveča se nominalna vrednost denarja (ne pa realna, ki ima protivrednost v izdelkih) b/ primanjkljaje pokriva spbsojili Slovenja ima praktično polno zaposlitev. Ob polni zaposlitvi so veliki dolgovi veliko breme, ker s posojili ne pridobimo novih kapita-lov, gospodarske živahnosti ne povečujemo, ker je pač zaposlenost popolna in v danem momentu ni mogoče napraviti več. Taki pojavi lahko obremenjujejo še naslednje generacije. Velike negospodarske investicije lahko povzročijo, da zamrejo proizvodne investicije. Posledica je, da ljudje zato kupujemo zaloge, ker je našjh proizvodov premalo. Na ta način družba podpira neproduktivne proizvajalce s slabo strukturo proizvodov. Začne se siromašenje realnega družbenega produkta, ki ga nominalno nadomestimo z inflacijo. Koristno bi tudi bilo, da osebni dohodki v splošni porabi ne bi bila visoki (nekaj časa), da ne bi administracija reproducirala sama sebe. Za zaključek še tole: namesto pregovora „obleka dela človeka1*, bi morali pravilno reči „dohodek dela človeka*, kajti če denarja ni, ni prizadelo samo materialne plati, ampak tudi nematerialno, to je tisto, ki golo bivanje šele spremeni v življenje. In še spodbuda angleškega pregovora: „Kjer je volja je tudi pot“! KAREL KOPUSAR 2 ESENOVICE Potrebni odločilni ukrepi Na vseh ravneh našega gospodarskega življenja se v času naporov za ustalitev pojavljajo razne težave in morda tudi nepravilno pojmovanje potrebnih odrekanj. Razumljivo je bilo že od vsega začetka, da ne bo vse lahko in da bo mnogo poskusov stvari v svoji ostrini zaobiti V naši občini je tako kot drugje, bila sprejeta vrsta ukrepov, na čelu vsega pa je resolucija, ki naj bi postavila okvire gospodarjenja v novih pogojih. Da je vse to potrebno, najbrže nihče ne dvomi Vendar bo treba odločno ukrepati tam, kjer za sedanje razmere nimajo dovolj posluha. Končno, resolucije, dogovori in predpisi niso zaradi lepšega, so zato, da se po njih ravnamo. Pa čeprav bomo plačila po delu. Ta gibanja bo treba vse leto skrbno spremljati in tudi ukrepati, če bo to narekovalo stanje. V januarju smo zabeležili v naši občini 19 kršiteljev dogovorjene višine osebnih dohodkov. Vendar ni šlo za velika odstopanja. Zaenkrat moramo glede tega biti strpni, ker je marsikaj lahko posledica raznih izjemni stanj, kot bolniški stalež, končno pa, tudi metodologije povzroča določene težave. Le 3/primere smo ugotovili, ko je šlo za izrazito brezbrižnost do sprejetih meril. ob tem priče zavestnemu odrekanju tega ali onega. Kako stoje stvari pri nas nam je pojasnil predsednik izvršnega sveta pri SO Mozirje Anton Vrhovnik, diplomirani ekonomist. Novice: Kaj je v kratkem jedro resolucijskih zahtev? Vrhovnik: Morda bi kazalo najprej poudariti zahtevo po večji produktivnosti v proizvodnji. Vse pač izhaja iz novo-ustvarjene vrednosti ter ustrezne delitve na osebno, splošno in skupno porabo. Ob tem imajo napori za povečane proizvodne zmogljivosti prednost. Novice: Kako je bilo gospodarjenje v letu 1979? ' Vrhovni: Gospodarsko stanje pri nas je bilo v letu 1979 precej drugačno kot druga leta. Temu so botrovale velike naložbe v proizvodne zmogljivosti. Imeli smo kar 60 % vlaganj v obsegu družbenega proizvoda. To je seveda v marsičem povzročalo težave. Novice: Kako je mogoče, da so se naložbe tako zgostile v preteklem letu? Vrhovnik: To je posledica velikih kasnitev. Tako pri samem izvajanju naložb, kot tudi pri izdelavi programov. Slednji niso bili pravočasno pripravljeni K. vsemu temu pa še pripišimo deloma negotovost glede sredstev za vlaganja. Ugotavljamo, da smo v letu, kije za nami več naložili, kot prej v treh letih skupaj. Vse pa seveda povzroča velike težave v zaključni stopnji, ko podražitve negativno učinkujejo na potek pred izgotovitvijo novih proizvodnih zmogljivosti Seveda so tu tudi prekoračitve rokov pri gradnji in dobavi opreme. Novice: Kakšne bodo naložbene dejavnosti v letu 1980? Vrhovnik: Manjše od tistih v letu 1979. To je seveda nujna posledica vseh gospodarskih stanj in posebej še pomanjkanje sredstev. Ocenjujemo, da bomo v letu 1980 dosegli lanske naložbe le v kakih 45 %. Novice: V čem se opaža odstopanje od sprejetih načel? Vrir ovnik: V glavnem ni večjih odstopanj, vsaj doslej ne. Seveda so ena važnih točk v ustalitvenem prizadevanju osebni dohodki Ugotavljamo pripravljenost v naših organizacijah ' združenega dela, da se potrebi časa prilagodijo. Vendar gre za postopno ukrepanje, razvoj pa bo moral v smer, ki bo skladna z našimi načeli Glavna zbiralnica mleka v Radmirju. V lanskem letu je sprejemala v povprečju dnevno 23.000 litrov mleka iz naše doline. Novice: Kako najdejo kršilci izgovor za neupoštevanje določil? Vrhovnik: Izgovori niso v bistvu opravičilo. Vsakdo pač najde svojo utemeljitev za prekršek. Vendar se zdi, da po nekod ne dojemajo resnosti položaja v gospodarstvu in zato še mislijo, da bo že kako šlo. Takšna gledanja niso vzdržna. Zavedamo se, da bodo še težave, dokler ne bo prešlo v našo zavest, da so osebni dohodki izključno vezani na stopnjo rasti proizvodnje, oziroma na storilnost. Le z večjo storilnostjo je možno računati na višje osebne dohodke. Novice: Ali ob tem lahko govorimo, da gre za administrativne ukrepe? Vrhovnik: Nikakor ne. Tu ne gre za administrativno urejanje teh razmerij. Vsi vemo, da smo načelo nagrajevanja po delu že zdavnaj osvojili. Tedaj je treba vse sedanje napore smatrati, kot izvrševanje tega načela. Jasno, da se v danih okoliščinah stvari zaostrujejo. Mislim, da smemo pričakovati od vseh gospodarskih in drugih dejavnikov v dolini popolno podporo in zavestno vživljanje v razmere sedanjega trenutka. Novice: Na nekaj sejah izvršnega sveta ste obravnavali pomanjkanje lesne surovine za potrebe industrije v dolini? Vrhovnik: Res so težave z oskrbo lesne surovine pri nas. Vendar je treba stvari trezno presojati in nato tudi ukrepati. Kar dve tretjini naših občanov živi tako ali drugače od lesa. To je ugotovitev, ki ne pomeni drugega, kot resen spopad z nastalimi okoliščinami. Tega pa se morajo zavedati prav vsi naši občani! Novice: Nekateri zagovarjajo zaporo izvoza iz doline. Vrhovnik: Določene količine lesne mase se bodo v to, da bo šlo -v izvoz čim več gotovih izdelkov. Se pravi, da bo na naš les vezano še živo delo. V tem vidimo bodočnost. Res je, da iveme plošče dobro izvažamo, da so na dobri poti vključitve v mednarodno delo proizvajalci počitniških hišic, stavbenega pohištva in še kje. Vendar velja načelo, da se mora ukrepati skupaj z vsemi dejavniki, ki imajo tako ali drugače vpliv na lesno maso. Vsekakor pa nas vodi misel, da najdemo čimveč načinov, ko se bomo z gotovimi izdelki vključevali na svetovni trg. Novice: Ali se pripravljajo ukrepi, ki bi preprečevali divjo prodajo lesa? Vrhovnik: Tržna inšpekcija bdi nad temi vprašanji. Prav gotovo pa bo potrebno posvetiti temu vprašanju več pozornosti. Ne gre namreč, da v času, ko je lahko v dolini ogrožen kruh naših ljudi, les v znatnih količinah odteka po drugih kanalih. Novice: Sicer je to posebno vprašanje, ki bi vam ga radi postavili v prihodnjem razgovoru. Sploh nameravamo vprašanju domače lesne mase posvetiti več prostora v prihodnji številki našega glasila. 0 kmetijstvu Pridelovanje hrane postaja vedno bolj strateško pomembna naloga nosilcev kmetijskega razvoja, zato je kmetijstvu tudi priznan status prednostne panoge gospodarstva. V preteklih letih so bili vgrajeni v sistem vspodbujanja proizvodnje na družbenih posestvih in proizvodnih zmogljivosti kmetov številni zakonodajni, socialni in ekonomski ukrepi Kljub temu pa ugotavljamo, da je njihov prispevek k hitrejšemu uresničevanju razvojnih ciljev mnogo premajhen in, da kmetijstvo šS nadalje nosi pretežko breme zaščite splošnega življenskega standarda in s tem tudi gospodarske stabilizacije. Uresničevanje družbeno-ekonomskih odnosov v kmetijstvu, kakršne je začrtala druga seja konference ZKS o kmetijstvu, Resolucije 7. in 8. kongresa ZKS, Ustava ter Zakona o združenem delu in združevanju kmetov, je v naši občini povezano s številnimi posebnostmi in problemi Izvajanje srednjeročnega programa razvoja kmetijstva za obdobje 1976-80 je zaradi težkega dohodkovnega položaja v agroživilstvu manj uspešno. Še zlasti skromni so dosežki pri izboljševanju osnovnih pogojev za bolj produktivno pridelovanje hrane, to je pri arondacijah razdrobljenih parcel, osuševanju zamočvirjene zemlje, intenziviranju skupnih planinskih pašnikov, širjenju vseh oblik smotrnejšega gospodarjenja v raznih kmečkih skupnostih itd. Od 750 perspektivnih oz. zaščitenih kmetij je bilo do konca leta 1979 preusmerjenih v tržno blagovno proizvodilo 490 ali 98 % od planiranega števila. Načrtovana obremenitev 0,80 glav normalne živine (GNŽ) na hektar kmetijske zemlje se razmeroma počasi uresničuje zaradi prenizke porabe gnojil, ki se iz leta v leto dražijo mnogo hitreje kot pa se zvišujejo odkupne cene kmetijskih pridelkov. Poprečna poraba mineralnih gnojil se je v preteklih letih komaj zaznavno povečala (za 10 kg na ha), kar se nujno odraža v nižjih pridelkih krme, prepočasnem večanju staleža osnovne črede, večji odvisnosti od od nakupa dragih močnih krmil in slabšanju dohodkovnega položaja živinorejcev. Opremljenost naših kmetij s kmetijskimi stroji je dosegla že dokaj visoko stopnjo, saj imamo na območju občine 810 traktorjev, 955 motornih in traktorskih kosilnic, 360 pobiralnih prikolic - vse v individualni rabi poleg tega pa še ekrog 70 strojnih linj za pridelovanje silaže, krompirja in gnojenja z gnojevko, ki se uporabljajo skupinsko v strojnih skupnostih. S proizvodnimi skupnostmi v kmetijstvu se srečamo leta 1972, ko je bil sprejet zakon o združevanju kmetov, tudi zakon o kmetijskih zemljiščih iz leta 1973 je opredelil funkcijo in položaj skupnosti kmetov. Na podlagi teh predpisov je registrirano 51 skupnosti in sicer: strojna skupnost za pridelovanje silaže 18 strojna skupnost za spravilo krme 8 strojna skupnost za razvoz gnojevke 6 + 19 = 25 strojna skupnost za pridelovanje ribeza in jagod 3 strojna skupnost za pridelovanje krompirja 3 pašne skupnosti 13 + 3 = 16 Pri strojnih skupnostih je opazen pojav, da se za združevanje sredstev odločajo predvsem, mlajši gospodarji Ustanavljanje strojnih skupnosti bi se moralo še boj razmakniti za kar se bo morala v večji meri angažirati pospeševalna služba pri ZKZ Mozirje pa tudi OGK Nazarje. Odvisno od števila članov skupnosti in površin. Med kmeti je se vse preveč prisotno mišljenje, da lahko svojo zemljo obdela le s svojim ' akti traktorjem, vendar se to da zelo dohro urejati v skupnosti z dogovori primernimi programi in ob pomoči strokovnih služb. Stanje da ima kmetija en traktor čeprav ni v celoti izkoriščena (1200 delovnih ur na leto) bi se še nekako opravičilo, nikakor pa ni opravičujoče gledano z ekonomskega in sociološkega vidika stanje, da ima kmetija po dva traktorja, (lažjega in težjega). Pri opravljanju teh primerov se bo morala vključevati pospeševalna služba in tudi širša družbena skupnost Načrtovane prostorsko-ureditve-ne operacije in melioracije zemljišč bodo večji del ostale neuresničene zaradi kadrovsko-finančnih problemov. Kmetijska zemljiška skupnost občine Mozirje, ki naj bi tila glavni pobudnik in nosilec teh nalog, ni imela ob sedanjem sistemu financiranja razpoložljivih sredstev za takšne posege, niti profesionalne ”ljub strokovne službe. Kljub temu p a je bilo doslej izvedenih 40 medsebojnih zamenjav zemljiških parcel v skupni izmeri 25 ha; operativno delo v zvezi z zemljiškoknjižnimi prenosi pa je opravila ZKZ. Proces zaokroževanja zemljišč z arondacijami še vedno močno ovira trdno zakoreninjena lastniško-posestniška miselnost starejših gospodarjev, medtem, ko mlajša generacija kaže povsem drugačen odnos in celo želje po oblikovanju zaokroženih kompleksov, ki omogočajo večjo storilnost dela. Glavno oviro za neuresničeni plan osuševanja zemljišč predstavlja neurejena mreža primarnih odvodni-kov, razdrobljenost in majhnost zamočvirjenih kompleksov, izredno visoki stroški izdelave projektov in izvajanja hidromelioracijskih del (preko 80.000 din na ha) ter šibko finančno stanje KZS. Ker pa so hidromelioracije v mnogih primerih ;oj za izvajanje aronuacij, je problem izboljševanja agrarne stru! ture in rodovitnosti zemljišč ob velikem pomanjkanju finančnih sredstev in strokovnih kadrov še toliko težje razrešljiv. Na nesprejemljiv sistem financi-ranja kmetijska zemljiške skupnosti njene ustanovitve, vendar nase pri pombe niso naletele na potrebno razumevanje in podporo. Predlog je, naj se sredstva kmetijskih zemljiških skupnosti solidarno med občinami podobno kot pri SIS za gozdarstvo, kajti obstaja očitno neskladje med finančnim položajem mestnih in podeželskih kmetijskih zemljiških skupnosti Takšno neskladje pa favorizira položaj mestnih zemljiških skupnosti nasproti podeželskih - upoštevajoč dejstvo, da so mesta kot največji porabniki hrane še kako odvisna od razvoja agroživilske proizvodnje podeželja ter njegovih prehrambenih možnosti Urlanje planinskih pašnikov prav tako zaostaja za načrtovanimi cilji Od predvidene ureditve 300 ha planin v obdobju 1976-80, je bila doslej urejena le tretjina površin. oživlja Interes kmetov za oživljanje planinskega pašništva je iz leta v leto večji ni pa bilo dovolj aktivnega sodelovanja z gozdarstvom, brez katerega si ne moremo obetati uspešnega urejanja planinskih pašnikov in večanja njihove gospodar-sko-strateške vloge v prehranski bilanci živinoreje. Prireja mleka, ki je glavno proizvodna usmeritev gornje savinjskega kmetijstva, se ob nakopičenih problemih v živinoreji ne povečuje skladno s planom. Izjemno neugodna razmerja med cenami repro materiala in energije v primerjavi z odkupnimi cenami mleka, so povzročila, da je bila tržna proizvodnja mleka v letu 1979 celo za 1 % manjša kot leta 1978, kar je edinstven primer v vseh dosedanjih letih organiziranega odkupa. Kljub temu pa upamo, da bo planska količina 8 milj. litrov do konca srednjeročnega obdobja vendarle dosežena. Izredno neugodna je struktura proizvajalcev mleka, saj je od skupnega števila preko 70 % takšnih, ki oddajajo manj kot 10.000 litrov na leto. Tržno usmerjene kmetije, ki so dosegle že višjo stopnjo proizvodne intenzivnosti redijo v poprečju 8 krav in dosegajo tržni višek okrog 3.300 1/kravo. Kmetija v razvojni fazi preusmeritve in občasni proizvajalci pa zgoraj navedena poprečja močno znižujejo. Posebna značilnost našega območja je tudi v tem, da se polovica odkupljenih količin mleka zbira na 26. lokalnih progah, v skupni dolžini 210 km dnevno. Prireja klavne živine precej zaostaja za načrti, zato predvidenih 600 ton ne bo mogoče doseči Vzroki za to so v premalo vspod-budnih pogojih pitanja, zaradi česar se zaskrbljujoče povečuje tudi klanje telet in govedi na domu ter nedovoljena trgovina z mesom.-Vloženi napori pospeševalne službe v večanje prireje klavne živine niso bili kos odločilnemu vplivu neuskla- jenih cen. Vzreja plemenske živine se zadovoljivo povečuje, prav tako tudi njena genetska kakovost, ker selekcijska in veterinarska služba vseskozi dobro sodelujeta z rejci pri načrtovanju in izvajanju reprodukcijskih nalog. Tržni viški kvalitetne plemenske živine so iz leta v leto večji, občasno pa je nekoliko problematična redna prodaja obrnjenih plemenic, ker še ni uspelo najti stalnih in dolgoročnih kupcev. Ponovno oživljanje ovčjereje je bila pomembna naloga tekočega srednjeročnega obdobja. Zastavljena akcija ze kaže vidne uspehe, saj seje “ čilo za pogodbeno vzrejo ovac odločil 27 pretežno višinskih kmetij. Skupno število ovac se je povečalo od 700 v letu 1975 na preko 1000 glav v letu 1979, cca 150 kom. pa je bilo prodanih tujim kupcem. Razvijanje perutninske proizvodnje je že v lanskem letu nekoliko preseglo srednjeročni plan za leto 1980. Če ravno tovrstna proizvodnja nima krmske osnove na travnatem svetu kot govedoreja, je vendarle izredno pomembna dopolnilna dejavnost za cca 50 kooperantov, hkrati pa tudi za zadrugo, ki od osnovne živinorejske proizvodnje, to je mleka in živine, žal ne dosega nikakršne akumulacije. V proizvodnji ribeza je bila načrtovana obnova 10 ha nasadov in znatno povečanje pridelkov. Zaradi velike rizičnosti proizvodnje (večletna zaporedna pozeba) je interes pridelovalcev za to proizvodnjo tako upadel, da bo površina nasadov celo po: 19 cija 40 % ostali nameni pa 20 %. Poleg navedenega obsega dolgo- ročnih investicijskih posojil je novo ustanovljena Zgornjesavinjska hra- nilnica in posojilnica v preteklem brila Tudi to delo i« sindikata nekoliko zmanjšana, planiranega povečanja pridelkov pa tudi v normalnih vremenskih pogojih ne bo možno doseči Kmečki turizem štejemo med dopolnilne dohodkovne dejavnosti na preusmerjenih kmetijah. V razvojnih načrtih je dobil pomembno mesto, saj imamo za razvijanje tovrstne turistične ponudbe zelo ugodne naravne-pogoje. V preteklih 4. letih se je število turističnih kmetij - brez dveh, ki sta se na žalost izrodili v kmečke gostilne -povečalo za 15, v izgradnji pa jih je še 20. Skupno število turističnih stelj se je zvečalo od 80 v letu 75 na 280, kar predstavlja 20 % vseh kmečkoturističnih zmogljivosti v SRS. Investicije v kooperacijsko kmetijstvo se izvajajo skladno s planom, l j. v letni predračunski vrednosti cca 25 milj. din. V strukturi izdanih kreditov predstavljajo gradbeni objekti 40%, kmetijska mehaniza- Že zdavnaj so za nami časie ko smo delo sindikata videli lej, oskrbovanju z ozimnico jo prirej ary e izletov. Danes sp zahteve dela te množičmr družbene organizacije povsese drugačne. Tako je skrb delovnega človeka v vseh ob£ kah na prvem mestu. Tudi gledj kulturnega osveščanja. Zato presenetilo, ko je sindikatu oiganizacija v Elkroju za proslyj vo dneva žensk pripravila razstavo ročnih del svojih čl£ nic. jo Pravijo, da je to šef začetek, ker nameravajo še r naprej na vse mogoče načiijj pospeševati uveljavljanje žeije >r letu odobrila prosilcem še dodatnih 6 milj. din kratkoročnih kreditev in s tem še bolj potrdila svojo pomembno pospeševalno vlogo za skega dela tudi navzven, takšnimi razstavami bodo goti,r vo uspeli. Naša delovna ženslt ni le gospodinja, mati in žen» pač tudi tvorna ustvaijalka iy različnih poljih narodne umejj nostl Sem sodijo nedvomi^ tudi ročna dela. Zanimalo nas je kdo so tisj ženske, ki imajo toliko smis za to lepo, marsikje že pozabi) no domačo umetnost. Naj prat stavimo dve izmed njih. Ane nija Fedran iz Šmiklavža Ha« Gornjim gradom dela 1 leto^ Elkroju. Prej je delala v Kamr ku, pa se na novem delu bok počuti. Ima družino z dveir malima otrokoma, Vožnja^ Nazarje jo utruja, vendar t tako kot tista preko Črnivec Smatra, da je ročno delo okn, hiše in ponos gospodinje, E njena mati je veliko pripomojj! k temu, da hčerka ljubi T zamudno delo. Šlo je iz rode rod. „ Pri dveh malih otrocih j res malo časa za zamui' ročno delo, vendar spada vse v kulturno potrebo človeka, se za to najde čas zvečer, ali [ ob nedeljah. V kolektivu jo r tej razstavi mnoge sprašujejo i n- :d! a nasvete, kjer se vrednoti kulfi ‘i zvrst ra, pa bi bila katerekoli Ob koncu razgovora zagotovilo, da bo tudi ona, je to njena mati, poskrbela nadaljevanje narodnih roči del v hiši Cvetka Dobravc, dela pravi dela in je že 6 Elkroju. Tudi ona je mati dv dv(r otrok. Je domačinka, saj je njf razvoj kmetijskega zadružnišva. B) Družbeni sektor kmetijstva obsega okrog 280 ha kmetijskih zemljišč; od tega uporablja ZKZ 120 ha (57 ha zemljišč, 10 ha ribeza, 20 ha pašnokosnih travnikov in >33 ha ostalih travnikov), 97 haje pašnikov v upravljanju organiziranih pašnih skupnosti, 63 ha manjvrednih in na celotnem območju občine raztresenih SLP parcel pa je oddana v zakup zasebnim koristnikom preko ZKS, ker ne pridejo v poštev za družbeno proizvodnjo. Zadružna kmetijska proizvodnja, t. j. hmeljarstvo, živinoreja in ribez se ne more bistveno povečevati, ker ni ha razpolago primernih zemljišč. V dohodkovnem smislu pa se že vsa leta bori z nerantabUnostjo in izgubami Pospešena obnova starih hmeljišč z novimi visokorodnimi sortami, Rije v teku (cca 5 ha letno) ter izvajanje sanacijskih ukrepov v živinoreji že kaže boljše ekonomske učinke, vendar srednjeročni cilji ne bodo v celoti realizirani oče delal na Glinu. Prej delala v gostinstvu. V tovarn boljše. Delovni čas ji odgovaqa. Najprej je rada šii la. Pozneje je postalo zanima za ročna dela tudi pri veliko. Pri znankah je videla ? in ono, pa je še sama zače Vzorce si priskrbi in najrf kvačka. To je zamudno zahtevno delo. Kar preseneti vo je, da zmore ob tolik# delu, ki jo vsak dan čaka don Pa je njen ponos nad mnog lepimi deli, ki ji krasijo dei •vt'mu v j "‘“"j” močnejši. Čas se torej najde,p čeprav ponoči. Veseli jo, r kaže starejša hčerka zanu,ia»|( za ročna dela. Rada bi, dad mladina nekoč nadaljevala OF čaj hiše. Pri njej, kot sar pravi, ne gre zgolj za delov» navade, ampak tudi za lepot ki jo v tem delu vidi Skratka^ zaveda, da vsakemu očesu i pomeni lepo izdelan prtič; toliko kot njej. Pa saj delais svoje veselje in zadovoljstvo. F Razstave v Elkroju ne kr ocenjevati po številu razstavljer del, pač pa po sami zamif Pokazati so hoteli da naša že n si?’ čeprav je mati, ne pozabi j, kulturno dediščino, ki se kf' naposled tudi v izročilu boga|( vezenin, delo neštetih rok na;, mater in babic. (j mm novice 3 Uspešen koncert Mešani zbor prosvetnega društva v Mozirju je pod vodstvom dolgoletnega pevovodje Antona Acmana pripravil koncert v dozirju. Vsako leto nastopajo pred domačimi poslušalci, veliko pa jostujejo tudi v drugih krajih izven občine. Za svoje delo so prejeli Visto priznanj. Tokrat so nastopili na oder v nekoliko okrnjenem ustavu. Sicer so močnejši zbor. Zapeli so predvsem narodne pesmi jaših narodov, s poudarkom na domačo pesem. Posebno so iavdušili v drugem delu koncerta, ko so peli narodne in koroške asmi. Poslušalci so jih s ploskanjem in hvaležnostjo pohvalili Prav , da vključujejo v svoj program tudi stvaritve sedanje dobe. Tako d» peli tudi pesem AM 65, ki predstavlja najnovejši krik mode, saj rfd za nove izrazne možnosti v petju. Številni poslušalci so bili presenečeni nad kakovostjo in ubranostjo petja domačega zbora. Zanimanje krajanov a Le redki so zbori občanov, ki se lahko pohvalijo s tolikšno udeležbo, kot smo ji bili priča na zadnjem v Mozirju. Zakaj? Sloje ta obravnavo urbanističnega načrta kraja. Seveda je krajane itinimalo, kako bo nekoč Mozirje izgledalo. Osnutek je nazorno pojasnjevala ing. Zdenka Žnideršič iz Celja. Vsa dela v zvezi s tem, lamreč izvajajo v Razvojnem centru v Celju. Temeljiti obrazlagi se % zahvaliti, da so navzoči dobili jasno sliko o namerah irbanističnega urejanja v kraju. Predmet vsestranskega zanimanja je hila predvidena obvoznica. Gre za dve inačici. Ena načrtuje odcep ‘■e pri bencinski črpalki v smeri Savinje in nato po njenem levem Sjregu (Trate). Na republiško cesto pa bi se vključila pri odcepu ' jroti osnovni šoli. Druga rešitev predvideva odcep v Ljubiji blizu tožnega znamenja, poteka preko Savinje v Loke in se priključi na Republiško cesto nad Delejevim jezom. Po razpravi so se krajani bdločili za drugo inačico, torej obvoznica naj bi vodila preko Lok. Sprejeli pa so tudi predlog obstoječega osnutka urbanističnega Načrta za Mozirje. Invalidi zborovali Letošnje odlikovanke ob Dnevu žensk Iz dela zborov občinske skupščine Zbori občinske skupščine bodo zasedali na ločenih sejah 2. in 4. aprila 1980 ob 14. uri popoldan. Osrednja točka dnevnega reda bo obravnava problematike kmetijstva v občini Mozirje izhajajoč iz znanega dejstva, da pridelovanje hrane postaja vedno bolj strate&o pomembna naloga nosilcev kmetjj&e-ga razvoj a, za kar je tudi v kmetij stvu priznan status prednostne panoge gospodarstva, v preteklih letih so bili vgrajeni v sistem vzpodbujanja proizvodnje na družbenih posestvih m proizvodnji zmogljivosti kmetov številni zakonodajalci, socialni in ekonomski ukrepi. Kljub temu pa ugotavljamo, da je njihov prispevek k hitrejšemu uresničevanju razvojnih ciljev mnogo premajhen in, da kmetijstvo še nadalje nosi pretežko breme zaščite splošnega življenjskega standarda in s tem tudi gospodarske stabilizacije. Zbori bodo obravnavah tudi: - analizo stanja na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite v KS, TOZD in enovitih DO za leto 1979; — dogovor o izročanju odlikovanj SFRJ na ravni občine; — proračun občine Moziije za leto 1980; — Odlok o obveznem odlaganju in odvažanju smeti in odpadkov na območju občine Moziije. Na kratko navajamo le bistvene novosti — spremembe, kijih odlok prinaša: Težnja nas vseh mora biti varovanje tistega, kar nam je bilo dano. Če hočemo zagotoviti normalen razvoj prihodnjim rodovom, varovanje narave pred onesnaževanjem ne sme biti samo naloga določene organizacije, ampak skupni cilj in interes nas vseh. Gre torej za interes, ki je širšega družbenega pomena. Po tem odloku se Občinsko društvo invalidov deluje že 10 let. Prav na letošnjem ».boru, ki je bil v Moziiju so ob dobri udeležbi članstva predočili prehojeno pot. Uspešno vključujejo v svoje vrste 630 od skupno 1750 invalidnih oseb v naši občini Delujejo preko krajevnih c jdborov in poverjeništev. Vendar so menili, da je marsikje I Vendarle premalo živo, saj bi najbrže člani bili navdušeni nad večjo 3 fiktivnostjo krajevnih organizacij. Ker sovpada zbor s svetovnim i1 inevom invalidov, so se že v uvodu dotaknili letošnjega vodila, ki II •'elja v vsej Sloveniji, kot geslo leta, to je rehabilizacije. Ob tem so Ik | m*%m* ■ A I ugotovili, da je sodobna usposobitev invalidne osebe zahtevna in ne Imi pil O | I OT M |J I ' Predstavlja zgolj medicinske prijeme. Ti so sicer temelj za možno I ™ ^ ^ ■ Jwlllw» lesno ozdravitev, vendar je k temu treba nujno nameniti še razne jepe v socialnem in duševnem pogledu. Le tako bo invalid zopet ašel pot v sredino dela. Slednje pa je največja potreba za (sakogar, predvsem pa za telesno prizadete osebe. Na zboru so jotavljali bogate uspehe društva pri združevanju članov v kulturni športni dejavnosti. Invalid želi ostati enakovreden član nwše jjtužbe, to je temeljno vodilo! Liza Lika v Velenju Dediščina, ki bremeni V Gornjem gradu je bila najdena razglednica iz časa izpred prve svetovne vojne. Njena podoba ni posebno zanimiva. Pač pa je zanimivo to, da je ta ista razglednica potovala, po pošti z Dunaja v Gornji grad le en sam dan! Oddana je bila na Dunaju 1. 1. 1901 in prispela v Gornji grad 2. 1. 1901, kar nazorno potrdita oba poštna žiga. Da ne gre za potegavščino se lahko vsakdo prepriča. Najbrže sodi ta dokaz hitre dostave poštnih pošiljk v muzej... pn n ■■ o-* > Po uspeli razstavi v Ljubljani smo tokrat imeli priliko videti dela j, Lize’Lik, slikarke z Ljubnega, tudi v Velenju. Odprtje razstave je llHjla kulturpl dogodek, saj je Svetlana Makarovič recitirala lastno "»oezijo Sosed z gora. Uvodne besede o umetnici je podal dr. Mirko uteršek. V kulturnem centru Ivan Napotnik se je zbralo mnogo judi, ki so z zanimanjem sledili programu in ši nato ogledali bogato Jazstavo slikarskih stvaritev v oglju, prevladovala pa je enkavstika, kateri je Liza Lika že poznana. Pa ponovimo besede dr. uterška: „Tudi Liza Lik je bolj ali manj samostojno razvila svoj itopek slikanja z voskom in to ne v smislu nekdanjega črtkastega ;anja... ampak ostaja pri ohranjanju ploskovitosti slikovne ^Moskve.,. Odločna je postala govorica linije, ki je suvereno Mičela slediti obrisom človeškega lika in to ženskemu telesu ...”. njf - ’ * ' ►orci za severno mejo V Gornjem gradu so se srečali nekdanji borci za severno mejo iz leta >18/19. Ob tej priliki je predsednik Jože Tratnik povedal: •ril Odkar obstaja naše društvo, prirejamo letna srečanja z namenom, da bivši otoški borci iz leta 1918/19 obujamo spomine na težke dni, ki smo jih jjiftteživeli v borbi za slovensko zemljo'ih njihove prebivalce onkraj Drave ■* «krog Velikovca tja do Djekš. Oživeli so spomini, ko smo kot mladi ojevniki bodrili in pomagali našim ljudem proti nemškemu nasilju doma in etta polju. Po prvi svetovni vojni pa smo si ustvarjali svoje družine in se enako jri ižko borili za vsakdanji kruh. Mnogi so kruto občutili fašistično J trahovlado ter prenašali okupatorjeva grozodejstva, streljanja, požige in zseljevanja. Toda nova domovina je hitro celila rane in nova ljudska oblast ’SR : nudila ljudem lepšo bodočnost. Toda kaj, ko smo pa vsled starosti opešali diudska oblast nas ni pozabila in zavrgla, ampak nas na stara leta znatno ’ ' odpira z denarjem, zdravljenjem in z faznimi dobrodelnimi akcijami ’ . Naše vrste se hitro krčijo. Od bivših 72 borcev jih je danes še samo 22. ia -ot najstarejša vojaška organizacija uživa popolno priznanje. Predsednik se laideležuje pogreba borcev s primernim nagovorom. Bil je sklep, da se s tega O1 ečanja pošlje zvezi pozdrave z željo, da bi še dolgo vodila našo organizacijo saj akor doslej. Paša postaja potreba a s k z ;ns| 5ik oga|. n« V Lučah so že leta 1893 Naši živinorejci že od nekdaj cenijo pašo. tanovili živinorejsko-bikorejsko zadrugo. Leta 1898 pa so vse združili v metijski zadrugi Do leta 1941 so imeli pašniško zadrugo, kot ve povedati 'eter Jež. Po prvi agrarni reformi so pridobili od škofijskih posestev nove ovršine, ki so jih dokončno razmejili leta 1938. Tista razmejitev pašnikov i gozdov je bila zelo ugodna in je zato pašništvo pridobivalo na veljavi Po " rugi vojni je zadruga vlagala v vzdrževanje pašnikov in koč. Razen 1 Jakovega, so bile vse planine v skupnem koriščenju. Gre torej za skupnosti 4 bi morale uveljaviti ustrezne razmejitve med pašniki in gozdovi. V Iavnem ni- težav, vendar ne gre vse gladko. Potrebni bodo strpni dogovori ied gozdarji in. živinorejci, pa bo šlo. Sicer se pašniki redno urejajo, kar Bodoča usmeritev moreje, kot najvažnejše več ilanirekega pašmštva, pa zato tudi širšega razumevanja! lokazuje planina na Loki metijske panoge v naši občini, bo zahtevala več poudarka pomenu Naša kmetijska zadruga združuje kaj pestro dejavnost. Kooperacija, trgovina, gostinstvo, strojni park, avtopark, mehanična delavnica in hranilnica so veje njihove organiziranosti. Poleg tega imajo še v TOZD Trgovina kooperacijo z obrtniki. Ze na prvi pogled je jasno, da pri takšni razvejanosti ni lahko obvladovati ekonomske prednosti, ki so za zagotovitev gmotnega uspeha predpogoj. Z drugimi besedami, zadri g a vzdržuje vrsto dejavnosti širšega pomena in ki imajo svoje posebnosti. Zadružnih enot je 11, vsepovsod tam, kjer so nekoč bile zadruge. Trgovskih poslovalnic imajo 14, gostinskih pa 10. Zahteve po opremi in ponudbi v trgovini so vse višje, donosnost pa je vsled visokih stroškov vzdrževanja minimalna, na meji rentabilnosti. Vendar prevladuje tu širši interes in trgovine je pač treba imeti. Gostinski lokali morajo odgovarjati zahtevam inšpekcijskih služb, ki marsikaj predpišejo. Vse to pa stane. Pomisliti je treba še to, da so vsi poslovni prostori v starih, hitro zgrajenih, delno nevzdrževanih združenih domovih po dolini. Te zgradbe so vse z lesenimi stropovi, zahtevajo ogromna sredstva za redno vzdrževanje. Se pravi, zgolj za preprečevanje propadanja. K temu lahko mimo dodamo še težave, ki jih im» zadruga z zaposlenimi v teh enotah. Manjka jih, posebno težavno je tam, kjer se dela v dveh izmenah. Kolektiv zauiuge šteje 270 delavcev, ti pa morajo torej skrbeti za vse opisano, posebno za zgradbe zadružnih domov, ki so povprečno stari 25 let in slabo vzdrževani K temu dodajmo pojmovanje, daje zadružni dom „naš” in da ima vsakdo pravico v njem brezplačno prirejati to in ono, potem seveda kaj lahko razumemo odgovorne v zadrugi, da si belijo o usodi teh zgradb glave. V Bočni so na novo uredili oba poslovna prostora in sploh del zgradbe. Pa že sedaj vedo, da so si jih zadali s krediti za obnovo. Vse to je dobro premisliti, ko včasih zahtevamo po svojih željah to in ono in negodujemo. območje odvoza smeti posveča in zajema naslednja naselja v občini: Ljubija, Loke, Kade-gunda, Moziije, Prihova, Sp. Rečica, Trnovec, Sp. in Zg. Pobrežje, Homec — Brdo, Giu-šovlje, Šentjanž, Varoplje, Nizka, Rečica/Savinji, Dol Suha, Poljane, Okonina, Juvanje, Meliše, Radmirje, Savina, Ter, Ljubno, Konjski vrh, Strmec, Krnica, Raduha, Luče, Podvolovljek, Robanov kot, Solčava, Logarska dolina, Ti-rosek, Šmiklavž, Dol, Gornji grad, Bočna, Volog, Šmartno, Sp. Kraše, Pusto polje, Potok, Lačja vas, Kokalje, Dobletina, Žlabor in Nazaije. V krajih kjer dostop z vozilom za praznenje tipiziranih posod ni mogoč, se nabavijo tipski zaboji (kontejnerji manjših kapacitet) - pri tem pa bo kontejnerski odvoz veljal kot reden odvoz smeti Bistvena novost odloka so oprostitve in olajševane,. ki jih lahko razvrstimo na dve kategoriji: Pri prvi so do določenih olajšav in oprostitev upravičeni lastniki zgradb, pri katerih je pomožnih oz. nefunkcionalnih površin (hodnik, garaže, klet) toliko, da presegajo 30% površine, ki je osnova za določitev cene za odvoz smeti Prav tako so do oprostitev in olajšav upravičeni tudi lastniki zgradb, ki več kot 30 dni ne uporabljajo stanovanja s tem, da to predhodno sporočijo pooblaščeni organizaciji Drugo kategorijo oprostitev in olajšav pa predstavljajo tisti občani, ki prejemajo od socialnega skrbstva družbeno denarno pomoč. Le-ti dobijo tipizirane posode v brezplačno uporabo in so oproščeni plačila odvoza smeti Prav tako v to skupino olajšav in oprostitev spadajo tisti uporabniki storitev odvoza smeti pri katerih nastopajo takšne okoliščine (socialne in gmotne), ki te oprostitve pogojujejo kakor tudi gospodinjstva z dvema ali manj člani (70 % cene za odvoz smeti). Delegatje zbora združenega dela bodo obravnavali tudi kršitelje (TOZD - DO) resolucije in dogovora o razporejanju dohodka in čistega dohodka, ker so v mesecu januaqu 1980 spremenili osnovo za izplačilo osebnega dohodka. ANKA srVEC Odličja ženskam Predsednik občinske skupščine Hinko Čop je podelil državna odlikovanja 7 zaslužnim ženskam. Svečanosti so prisostvovali dražb eno politični delavci naše občine. Ob Dnevu žensk je bil to dogodek; ki je opozbiil na veličasten delež družbenih naporov naših žensk. Odličja so prejele: Franja Naroločnik iz Šmihela za njeno dolgoletno deio na družbeno političnem, kulturnem in prosvetnem polju. Vzgojila je mnogo rodov naše mladine in pripomogla k napredku kraja v katerem živi. Odlikovana je bila z redom Republike z bronastim vencem. Fanika Poznič je z vztrajnim in dolgoletnim prosvetnim delom ogromno pripomogla k vzgoji mnogih rodov. Nesebično in predano pa je delala tudi v kulturi in opravljala neštete družbeno politične naloge. Podeljen ji je bil red Republike z bronastim vencem. Heda Herman, prosvetna delavka iz Nazarij je 30 let delovala na prosvetnem, kulturnem in družbeno političnem polju. Vrsta mladih ljudi je prav po njeni zaslugi stopila trdneje-v svet Prejela je red zaslug za narod s srebrno zvezdo. Helena Kojc, prosvetna delavka iz Moziija je neumorno delala na kulturnem polju. Vzgojila je številne mlade ljudi, ki so z uspehom nadaljevali šolanje. Tudi njen delež pri opravljanju družbeno političnih nalog je pripomogel, da je bila odlikovana z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo. Jožica Pečovnik je več kot trideset let opravljala razne družbeno politične naloge. Je izredno priljubljena sodelavka v kolektivu, kjer dela. Njeno delo je naravnano k razvijanju samoupravnih socialističnih odnosov v naši družbi. Odlikovana je bila z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo. Marija Kvas je več kot tri desetletja vzgajala mladi rod. Kljub mnogim nalogam je opravljala še vestno družbene in politične, ki so ji bile naložene. Za vsa njena nesebična prizadevanja je prejela red dela s srebrnim vencem. Nina Vršnik je splošno znana zadružna in političa delavka. Kljub napornemu delu na kmetiji ni nikoli odrekla naloge širšega družbenega pomena. Kot napredna kmetijska proizvajalka je vzgled v svoji ožji in širši okolici Prejela je red dela s srebrnim vencem. Poslovanje v Smreki V lanskem letu smo v naši delovni organizaciji količinsko povečali proizvodnjo v tesarstvu za 28 %, v mizarstvu za okrog 30 %, medtem ko je bil razrez hlodovine in žaganega lesa približno enak razrezu v letu 1978. Za procentom povečanja proizvodnje v tesarstvu se skriva podatek, da smo izdelali kar 48 objektov več, kot v letu 1978, za kar pa je bilo potrebnih 285 norma ur več ali le 1 % več kot leto poprej. Če primerjamo oba procenta (28 % in 1 %) med sebbj vidimo, da se je fizična produktivnost (količinsko povečanje proizvodnje v primerjavi s časom potrebnim za to proizvod igo) povečala kar za 27 %. V mizarskem obratu se je v primerjavi z lanskim letom proizvodnja oken in vrat z gibljivo polkno povečala za 6.708 komadov, medtem, ko je bilo fiksnih polken izdelanih za 2800 m2 manj. Za tako povečano proizvodnjo je bilo potrebnih le 704 norma ur več, kar zopet pomeni da se je fizična produktivnost v mizarskem obratu bistveno izboljšala in je tam nekje okrog 27 %. Podatek o razrezu hlodovine, ki je bfl enak kot v letu 1978, nam sam po sebi ne pove veliko. Če pa vemo, da je bilo za enako količino razreza potrebnih kar 8.816 norma ur manj vidno, da se je tudi v žagalnici fizična produktivnost povečala za 29 %. Kot je razvidno iz navedenega je bila proizvodnja v letu 1979 v primerjavi z letom 1978 bistveno uspešnejša tako količinsko kot tudi kvalitetno. Vsa naša proizvodnja, ki nam jo je uspelo prodati in smo jo dobili tudi plačano, je bfla vredna 86.243 tisoč din ali kar za 46 % več kot leto pred tem. Vendar smo za tako povečano proizvodnjo porabili 52.506 tisoč din ali kar za 70 % več, kot leto prej. Razlika med rastjo celotnega prihodka in rastjo stroškov nam pove, da smo za proizvodnjo porabili več materiala oziroma material, katerega cena je rastla mnogo hitreje kot cena naših izdelkov, zlasti hitro je rasla cena žaganega lesa, katerega smo bili primorani kupiti v večjih količinah. Tako velika rast stroškov je vzrok, da je bil dohodek le za 38 % večji od dohodka v letu 1978. Bilo ga je 32.014 tisoč din. Iz doseženega dohodka smo za razne družbene dajatve (bodisi na podlagi podpisanih samoupravnih sporazumov ali na podlagi zakonskih določil) izplačali 4.823 tisoč din in 1.392 tisoč din za povečano amortizacijo. Po vsem tem nam je ostalo še 25.799 tisoč din čistega dohodka. Del čistega dohodka v višini 22.346 tisoč din smo že med letom porabili za osebne dohodke in za formiranje lastnega in občinskega stanovanjskega sklada. Ostanek čistega dohodka v višini 3.453 tisoč din smo po zaključnem računu razdelili na sklad skupne porabe, rezervni sklad in poslovni sklad. Iz navedenih podatkov je razvidno, da uspeh poslovanja naše delovne organizacije vendarle ni bil slab, toda bil bi lahko še boljši, če bi si vsi prizadevali z vsemi svojimi močmi k še večji storilnosti, manjšim izpadom proizvodnje ter manjšimi stroški proizvodnje. DANILO FIRST 4 m NOVICE Franja Naraločnik polaga temeljni kamen za novo šolo v Šmiielu Ko so učitelji odnrli svoje redovalnice in si v nje zapisali novo šolsko leto 1979/80, se za svojim katedrom ni več pojavila tovarišica Franja Naraločnkova, dolgoletna učiteljica na po-oružnični osnovni šoli v Šmihelu nad Mozirjem. Umaknila se je namreč v zasluženi pokoj, v spokojno okolje svoje družine na kmetiji v Šmihelu. Rojeni leta 1926 v objemu solčavskih gora so Rojenice namenile življenje in delo med mladino in za mladino. Zato si je izbrala učiteljski poklic. Navajena narave in planin se ni plašda samote planinskega naselja. Kljub neurejenim prostorskim razmeram si je kmalu po vojni izbrala delovno mesto na osnovni šoli v Šmihelu, kamor pa je takrat lahko prišla le peš po uro in pol vzpenjanja iz Mozirja, ob večerih pa je lahko le ob petrolejki urejala šolske naloge in priprave za naslednji dan. Kljub težkim pogojem za delo in življenje je vzljubila Šmihel in šmihdsko mladino, si tukaj izbrala svojega življenjskega tovariša ter si ustvarila družino. Vedno vedrega razpoloženja, razumevajoča za težave kmečkih otrok, se je znala vživeti v njihov svet in se jim povsem približati. Zato je pri svojih učencih dosegala izredno dobre učne uspehe, uživala njihovo zaupanje in ljubezen. Tudi med ostalim prebivalstvom je takoj pridobila ugled in spoštovanje, tako dà je za vse postala enostavno „naša Franja”. Čeprav razpeta med dolžnosti matere in gospodinje na eni ter učiteljico, vzgojiteljico in upraviteljico šole na drugi strani, je še vedno našla čas tudi za izvenšolsko dejavnost. Sodelovala je v krajevnih družbenih organizacijah, s šolsko mladino pa je marljivo pripravljala kvalitetne igrice in recitale za razne proslave. Zlasti se je vedno zelo potrudila za prisrčnost prireditev ob pri- \______________________________ hodu dedka Mraza. Koliko truda, moči in vztrajnosti je bilo potrebno, koliko težav in ovir je morala premagati, ve le ona sama. Ob obilici dela so pòteka-la leta. Generacija za generacijo odraščajočih otrok je zapuščala šolo, prihajali pa so novi prvošolčki, sprva plašni in nezaupljivi, a ob materinskem odnosu „tovarišice” kmalu opogumljeni in sproščeni. Njena srčna želja je bila, da bi otroci dobili bolje urejeno šolo. Staro šolo je bilo težko ogrevati, sanitarije so bile brez vode in neogrevane, iz peči v razredu je uhajal dim. Zato so bili otroci in tovarišica v zimskih dneh med poukom mnogokrat zaviti v svoje zimske plašče, oči pa so imeli vnete od dima. Velika želja po novi šoli se je lani končno izpolnila. Toda za našo tovarišico Franjo je bila ironija usode: prav v tem letu je bila nekaj tednov pred tem upokojena, svoje učiteljsko poslanstvo je končala. V nove, tople in urejene šolske prostore so se vsuli učenci brez nje. Vendar pa je zelo srečna, ko vidi, da so končno tudi njeni šmihelski otroci dobili sodobno šolo. Prav je, da človek sledi tistemu poklicu, ki so mu ga položile Rojenice v zibelko. Tak poklic opravlja človek z ljubeznijo in uspehom, v zadovoljstvo sebi in drugim. In če vprašate našo Franjo, za kaj bi se odločila, če bi bila še enkrat postavljena v mladost, bi vam odvrnila: „Spet bi se posvetila otrokom!” . Tovarišici Franji Nara-ločnikovi smo vsi prebivalci Šmihela iskreno hvaležni za vse njeno delo ter ji iskreno čestitamo ob visokem odli» kovanju „Redu republike z bronastim vencem”, s katerim jo je ob letošnjem 8. marcu odlikoval predsednik republike tovariš Tito. Želimo ji še mnogo, mnogo zdravih, sončnih dni! ANTON ACMAN _______________________________) Komisija za ohranjanje kulturne dediščine občine Mozirje je imela prvi sestanek 1. marca letos. Govorili smo o marsičem. V Deželnem arhivu v Gradcu hranijo zelo stare listine, ki so bile prenesene iz naše doline, tako na primer tudi urbar gornjegrajskega samostana iz leta 1426. .Treba jih bo pridobiti nazaj, še posebej ker Slovenska akademija znanosti in umetnosti, ki je zadolžena za pridobitev dokumentov iz avstrijskega arhiva, ne stori ničesar v tej smeri. V Gornjem gradu zbira gradivo o njegovi zgodovini Janez Mavrič, ki bo poleti pripravil razstavo nabranih predmetov. Ce bo turizem ena od glavnih usmeritev naše doline, bomo morali razmisliti o stalnem muzeju, saj bi imeli pokazati marsikaj, zanimanje pa: bi tudi bilo veliko. Še naprej bomo zbirali fotografije iz preteklih obdobij zgodovine naših krajev. Obenem bomo zbirali fotografije o dogodkih, ki bi bili zanimivi za poznejše čase, saj se bodo tako vsaj delno ohranili. V bližini Gornjega grada razpadajo gavge, ki bi zaradi svoje pomembnosti bile potrebne zaščite. Morali jih bomo obioviti, za kar bi bil potreben strokovnjak, ki bi vodil dela; pomagali bi mu lahko mladi, recimo člani Zgomjpsavinjskéga študentskega kluba. Učinek bi bil zelo velik glede na vložena denarna sredstva. Po vseh kioskih v dolini bi lahko prodajali knjižice, ki govorijo o naših krajih, in sicer konkretneje o Radmirju in njegovi zakladnici, o Logarski dolini in o nazarskem Vrbovcu ter o gradu Rudenek; tudi vodič Po Gornji Savinjski dolini bi bilo dobro prodajati na vseh tistih mestih. Knjige so namreč poceni in dobre. V arhivu mozirske občine bomo zbirali vse stvari, ki se izrecno ukvarjajo z Gornjo Savinjsko dolino in njenimi prebivalci Sem spadajo razglednice, knjige, razprave, študije, zemljevidi, fotografije, plakati, Invalidska glasila raznih organizacij, diplomske naloge študentov in podobne stvari. ■ Seveda brez sodelovanja občanov ne bo šlo, zato prosimo vse, ki bi nam lahko kakor koli pomagali in ki bi bili pripravljeni sodelovati pri zbiranju gradiva, da to sporočijo na naslov uredništva, potem pa bodo že dobili vabilo na sestanek komisije za ohranjanje kulturne dediščine. Obenem tudi naprošamo bralce, da po svojih močeh pomagajo s podatki, ki zanimajo nabiralce. PETER WEISS Iščemo avtorje slovenskega pesništva NOB 1941 - Pri katedri za zgodovino slovenske književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani je že nekaj let v teku znanstvena obdelava neznanega slovenskega pesništva iz narodnoosvobodilne borbe (iz let 1941 do 1945); obdelavo vodi prof. dr. Boris Paternu. V poštev pridejo vse pesmi, ki so nastale v letih od 1941 do 1945 in ki so bile zapisane v tem času ali neposredno po vojni. Pri tem velja poudariti, da nikakor ne gre le za pesmi, ki so nastajale v partizanskih enotah, zaporih in koncentracijskih taboriščih, ampak tudi za pesmi, ki so jih pisali ilegalci na terenu, izgnanci npr. v Srbiji, slovenski vojaki v nemški voj- 1945 ski, če gre v njih za simpatije do NOB ipd. finančnih virov. Stroški z organizacijo razstav so včasih večji od zbrane pesmi, ki jih avtoiji iz različnih vzrokov niso objavljali Ni nujno, da jih hranijo le avtoiji sami, lahko jih imajo tudi njihovi domači ali vojni tovariši, ker jim je določeno besedilo posvečeno ali če so avtoiji padli ali umrli že po vojni Mogoče zna kdo kakšno pesem iz tega časa na pamet in čisto mogoče je, da še nikjer ni zapisana. Če kdo hrani pesmi iz časa NOB doma ali ve za koga drugega, da jih ima (isto velja za pesmi, ki jih kdo ve na pamet), ga naprošamo, da to sporoči na naslov uredništva. P.W. Pojte, drobne ptice... Društvo 'za varstvo in vzgojo ptic „KALIN” Mozirje je bilo ustanovljeno leta 1977, toda že po treh letih delovanja se lahko pohvali z lepimi uspehi. To so poleg vsega ostalega ugotovili njegovi člani tudi na nedavnem občnem zboru društva. Društvo deluje na celotnem območju občine ter ima trenutno 35 članov, med njimi sedem mladih. Dvajset članov goji ptice doma, vendar pa je jasno, da je takšnih neevidentiranih ljubiteljev ptic na našem področju še mnogo več in vse te društvo iskreno vabi, da se včlanijo. Nedvomno so lahko člani društva upravičeno najboj ponosni na svoj dom, ki so si ga z mnogo požrtvovalnosti in udarniškega dela zgradili v Savinjskem gaju in je namenjen razstavam ptic. Doslèj so tu priredili eno razstavo. Letos so se člani dogovorili, da dokončno uredijo s prostovoljnim delom tudi okolico doma. v gaju je društvo uredilo, tudi večje števlo ptičjih krmilnic ter valilnic, toda žal se najdbo vandah, ki to uničujejo. Doslej je društvo organizirano v dolini štiri razstave, ki so bile razen ene v Mozirju vse dobro obiskane. Prav tako se zavedajo potrebe po izobraževanju svojih članov, zato so organizirah doslej že dvoje kvalitetnih predavanj: „Zgodovina in razvoj ter genetika kanarčkov”, ter „Pa- razitski zajedavci pri zunanjih pticah.” Seveda pa moramo navesti, da se društvo bori s finančnimi težavami, saj razen članarine ter manjših dotacij podjetij (GLIN, ELKROJ) nima nobenih drugih finančnih virov. Stroški z organizacijo razstav so včasih večji od zbrane vstopnine in prostovoljnih prispevkov. Na občnem zboru pa so navzoči posebej izreku priznanje Gozdnemu gospodarstvu Nazarje, ki vsako leto nabavi precejšnjo količino sončnih in jih nato brezplačno razdeU ljubiteljem zunanjih ptic za krmljenje v zimskem času. V društvu se vse bolj zavedajo, da bo v bodoče potrebno čim uspešnejše sodelovanje s šolami, saj je ena osnovnih nalog društva prav vzgojno delo med mladino. Pri tem računajo na podporo in pomoč vseh prosvetnih delavcev v občini, saj je skrb za ohranitev narave osnovna dolžnost vseh občanov. Da bi bilo delovanje društva doslej res uspešno, potrjujejo tudi mnoga nrznanja, ki so jih tako društvo kot posamezni člaini doslej prejeli. Za izredno aktivnost in uspešno delo so prejeU tudi priznanje Republiške zveze za varstvo in vzgojo ptic. Na letošnjem občnem zboru pa podelili tudi priznanje, ki so jih člani društva Osvojili s svojimi pernatimi ljubljenci na različnih razstavah in tekmovanjih izven naše občine. LUDVIK ES f T* T ■ ■ SIC ir Id Na občnem zboru turističnega društva v Moziqu je nekdo v razpravi opozoril na to, da je vstopnina v Savinjski gaj previsoka. Okoli tega vprašanja se ni razvila izmenjava mnenj, pač pa so odgovorni za urejanje nasadov in sploh gaja menili, daje pač treba povsod v svetu za podobne razstave, kot je cvelje na planem, nekaj odriniti Če si predstavljamo izredno visoke stroške vlaganja za obnovo cvetja in vzdrževanje, potem se pač moramo vprašati odkod ta denar. Odgovor je preprost! V glavnem mora vse to pokriti vstopnina. Saj prostovoljnih prispevkov za zdaj ni. Če bi krajani toliko ne pomagali z delom, potem bi najbrže gaj že kmalu po odprtju zamrL Skupina navdušencev vztraja na delu in ohranja to izredno lepoto in daleč znano posebnost naše doline. Izredno prijetno sem bila presenečena ob obisku predstavnikov Občinske telesnokulturne skupnosti iz Moziija, ki so me razveselili s čudovitim šopkom ob Dnevu žena in mi čestitali za lanskoletne športne dosežke. V kratkem, prijetnem pogovoru smo se dotaknili invalidskega športa, o prizadevanjih in trudu, o težavah in veselju, ki spremljajo invalidne športnike. Obnubila sem, da bom o tem še malo napisala, saj je letos olimpijsko leto in bo tudi invalidnih tekmovanj veliko. Po končani zimski olimpiadi so misli uprte že v letno olimpiado v Moskvi. Vsakdo ve, koliko priprav, organizacije in stroškov zahteva ta manifestacija in tudi to, koliko upov, želja, hotenj in truda vloži vsak športnik v tekmovanje. Prene-katera ura mine v utrujajočih treningih, prenekateri stvari se je potrebno odpovedati Toda zavest, da si udeleženec enkratnega dogodka, svetovnih prijateljskih športnih iger, odtehta vse napore. Ravno taki občutki navdajajo tudi nas, športnike invalide - paraplegike. Sočasno z moskovsko olimpiado bo namreč potekala tudi invalidska olimpiada na Nizozemskem, ki bo sprejela invalide z vsega sveta. Na stadionih se bomo pomerili med seboj paraplegiki, pa tudi invalidi drugih kategorij, kot so slepi amputirani in drugi Mednarodne invalidske igre za paraplegike so se začele v Angliji v majhnem mestecu Stoke Men-devilleu, leta 1948. Hitro so prerasle domače meje in od leta I960 se odvijajo v deželi gostiteljici olim- Mexico Cityju v Tel Avivu, 1972 v starem nemškem mestu Heidelbergu, 1976 v Torontu v Kanadi Letos bo invalidska olimpiada od 21. junija do 5. julija v mestu Arnheim. Leto 1972 je bilo za jugoslovan ski invalidski šport prelem no, saj smo se takrat prvič v zgodovini udeležili invalidske olimpiade. V Heidelberg nas je odpotovalo dvajset športnikov paraplegikov, tam pa se nas je zbralo okrog tisoč teknjoval-cev iz 43 držav. Igre so potekale v enkratnem vdzušju, v športnem boju, prijateljstvu in tovarištvu. Tisoč nasmejanih obrazov je bilo videti in tisoč parov rok se je stisnilo v pozdrav, Jugoslovanska reprezentanca je dosegla enkraten uspeh: 1 zlato medaljo, 1 srebrno medaljo, 2 bronasti medalji Naj večja nagrada za te naše prizadevne športnike, ki so premagali svojo bolezen ii težave, pa je bil dan 13. oktobei 1972, ko jih je sprejel tovariš Tito. Treningi za letpšnjo olimpiado so občasno žb ođ decembra. Treniramo v naslednjih panogah; suvanje krogle, met diska m kopja hitrostne vožnje z vozički in slalon z vozički Nastop na olimpiadi je z nas velika čast in obveza obe nem. Naj povem le še to, da je Zvezi paraplegikov SRS kot glavni organi zatorici olimpijskih priprav, naši Občinska telesnokulturna skupnost prva izmed občinskih skupnosti nakazala denarno pomoč. Iskrena ji hvala tudi na tem mestu, MARJA SERBELA -RUPNIK Vlaao Miklavc čestita olimpijski udeleženki Šerbeli E 28 'St*. N OVICI Na mednarodnem trgu je cena zlata močno poskočila. Vendar je zlato še posebne vrste, kije še bolj dragoceno in ga more doseči le malokdo. Pred nedavnim sta ga dosegla v skrbo urejeni hiši z lepim okoljem spoštovana krajana Remse Pepca in mož Franc. Skromno in prisrčno sta slavila s svojimi najdražjimi pomemben dogodek v njunem življenju-zlato poroko. Po videzu sodeč in po rjjuni mladostni delovni vnemi bi jima malokdo prisodil: ženi 75 in možu 78 let V banko na nasprotni strani njunega doma vstopajo največ mlajši oslovni ljudje, v Remšetovo pa udje vseh vrst, saj mnogi iščejo rguno pomoč. Pomagata jim storiti kaj koristnega, za vsakogar najdeta toplo besedo. K njima prihajajo ljudje iz okolice, ki jim jesen življenja ne prizanaša. Prinesejo v varstvo svojo prtljago, da laže postore razna opravila. Vsem je hiša vedno na voljo, gostitelja paznataz njimi prijetno pokramljati in razumeti njihove težave. Zena Pepca se je izučila za eno najboljših šivilj. Vseskozi je zelo natančna pri delu, predvsem pa varčna in skrbna gospodinja. Iz vseh prostorov njenega doma veje ureje- nost in čistoča. Zlasti na očeh je vsem Mozirjanom njen negovani vrt, sočivja z njega pa so deležni mnogi, ki nimajo svoje zemlje. Posebno skrb pa posveča svojemu možu Francu, ki je bil hudo bolan. Med vojno so ga v celjski bolnici že „odpisali**, ona pa ga je kljub prepovedi pripeljala domov, ga več let negovala in zdravila z domačimi zelišči, z dieto, predvsem pa z neomajno voljo in ljubeznijo, ki sta pomagali, da je ozdravel. Mož Franc se je izučil za mizarja, v poznih letih svojega življenja pa je razveselil marsikoga, ko mu je vestno in lepo pobarval vrata ali okna. Njega so gospodinje posebno vesele, saj vedo, da je točen, ve mnogo zanimivega ter je rad šegav. N ajbolj znajo ceniti njegovo skromnost, natančnost in-ne na-zadnje-snažnost pri delu. Poleg poklicnega dela je Franc Remše vedno rad pomagal raznim društvom in organizacijam. Posebno aktivno je deloval v Gasilskemu društvu Mozirje. Leta 1977 je prejel visoko odlikovanje za petdesetletno delo v tem humanem društvu. Vsi, ki ju poznamo, jima čestitamo ob tako redkem jubileju z željo, da bi zdrava še dolgo ohranila „zlato posebne vrste**! Premalo sodelovanja i Že mnogokje je bilo zaslediti mnenja delavcev Rdeče dvorane v Velenju, da so pri naporih za obnovo Golt premalo deležni pomoči dejavnikov v Mozirju. Ker gre končno za kritiko „enotnosti** turistične ponudbe v dolini ; kot celoti, je Turistično društvo Mozirje dalo pobudo za skupen razgovor 1 vseh zainteresiranih. Vse to v prepričanju, da bi našli skupen jezik in da bi tarnanja okoli premale zavzetosti s strani mozirskih dejavnikov bilo konec. Žal pa so prav tisti, zaradi katerih so se v Mozirju zbrali, na sestanku manjkali. Tovariši v Rdeči dvorani so torej smatrali, da njihovo sodelovanje ni potrebno, dasiravno govorijo po drugi strani o turizmu Gornje Savinjske doline. Skorajda nerazumljivo se sliši. Ponujena roka je torej ostala prazna! Na zboru turističnega društva v Mozirju so med drugim tudi potožili, da je središče Mozirja zelo zanemarjeno. Za grede se skrbi več ali manj prostovoljno. Ni dorečeno, kdo je za ureditev zelenic resnično odgovoren. Zaradi množice avtobusov, ki imajo svoja postajališča v sredim kraja, pa se onesnaženost še poveča. Ne samo čakajoči, tudi avtobusi kaj pogosto odložijo smeti kar na mestu postajališča. Tako seveda ne gre. Morali bi končno v okviru krajevne skupnosti naj ti rešitev. K temupa je treba pritegniti vsa avtobusna podjetja, ki postajališče uporabljajo. Z združenimi napori in nekaj volje, bi se zadeva uredila. Saj res ni vspodbudno, če pride tujec v kraj in že kar ob izstopu iz avtobusa stopi v kup smeti. Morda bi vendarle kazalo pomisliti na to, kako so nekoč pazili na red in snago. Za neupoštevanje pravilno marsikoga kaznovati. Gradbena jama obeta V Mozirju že vrsto let obljubljajo boljše trgovinske zmogljivosti. Že v jeseni preteklega leta so pričeti z zemeljskimi deli na mestu nekdanje šole. Kot so povedati v trgovskem podjetju Savinja v Mozirju, so sedaj dobili dokončne načrte in bodo v kratkem pokrenili vse potrebno za pridobitev gradbenega dovoljenja. Tudi gmotno so stvar uredili do te mere, da lahko že iščejo izvajalca. Odločitev o tem bo padla v naslednjih dnevih. V izjavah, kdaj bo trgovina na voljo krajanom so previdni, saj sklepajo iz dosedanjih izkušenj, da se lahko marsikaj zavleče. Vendar so mnenja, da bodo vsaj tisti del uredili že do konca leta, v katerem bodo prodajali pohištvo. Opremo imajo že zagotovljeno in sicer domačo, tako ne bo težav z uvozom. Iz načrta je razvidno, da bo vhod na oglu, nasproti cerkvenega obzidja, se pravi v mod njem delu. Tu pa bodo vzdolž zgradbe in ceste parkirišča. Načrtujejo 300 m2 čistega prodajnega prostora v pritličju ter okoli 350 m2 skladišč. Predračun zahteva okoli 30,000.000 dinarjev. It/1 rt n i ri s $ «i? «1 fš - r®1 1 v - v - predsednika pa so izvolili tovariša; T onija Boršnak iz Lačje vasi Z manjšo spremembo ribolovnega!: režima za letošnjo sezono (namerge-f; na je varstvu lipanjega zaroda) se boj! le-ta pričela s 16. majem z lovom I postrvi na naravnega ali umetnega! kapiča oz. blestivko — do 1. junija,! ko bo dovoljen lov le na umetno muho in bo trajal do 30. septembra.! Ribiči bodo izvijali lov v 10 dneh vj svojih revirjih (od petnajst možnih)! petkrat pa bodo zamenjali revirje;-poljubno. Tudi v delovnem programu jel bogato zastavljeno investicijskoj vzdrževalna dejavnost pri nadalje-^ tokov, odlovi in vlagarja v enakem t obsegu kof preteklo leto z enim j večjim družabno — športnim srečanjem članov ribičev z družinami! JOŽE MIKLAVCI igw&j il 8! fini. vlivi I Sni a i i prvenstvo v veleslalom Komis ja za šport in rekreacjo pri OSZS Mozirje je z nosilcem organi- '’iN* zacje DO GG Nazarje in v sodelovanju s TTKS Mozirje in Smučarskim klubom Mozirje, dne 14. marca 1980 organizirala na Golteh Občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu. Na tekmovanju je sodelovalo 77 tekmovalk in tekmovalcev iz 16. osnovnih organizacij sindika- Pavla JOŠT, SO Moziije do 35 let - 1; Jadranka_PRODNIK, SO Mozirje, 2.\ ta. Po končanem tekmovanju je bila zaključna slovesnost v hotelu Turist Pavla VERDEV, Zdrav, dom Mo-1 ziije, 3. Fanika CECILIJA, MGAI Nazarje Moški ekipno: 1. mesto: „SMRE| KA” Gornji grad, 2. mesto: GLI!(. TOZD Stavbeno Nazarje, 3. mesto? GG Nazarje Moški posamezno: nad 45 let’-S 1. Ivan URANK, GG Nazarje, 26 Mozirje, kjer je predsednik OSZS Mozirje tov. Franjo Gerdina podelil najboljšim ekipam, tekmovalkam in Franc BREZNIK, GG Nazarje — nad 35 let -1.-2. Janez MAROVTj tekmovalcem pokale in diplome. REZULTATI: Ženske ekipno: 1. SO GG Nazarje, Anton ŠINKAR, Smrel ka Gornji grad - 3. Franc VUGA* SO Mozirje, do 35 let - 1. Fran# AJNIK, OS Luče, 2. Janez ŠEŠTlti GLIN TOZD Stavbeno , 3. Jelkč SUHOVRŠNIK, Smreka Gornji graf! STANISLAV ROZENSTEI* 'P 0 S zine Zdravstveni dom Mozirje 3. mesto: SOMozirje n Ženske posamezno:nad 35 let — 1. 5 Dežurni živinozdravniki rjo pa ni kaj dosti zaostajalo trim kolesarjenje s 285 udeleženci v obeh letih. Skupno število udeležencev na trim akcijah v obeh letih pa je preseglo številko 1000 (1108), od tega 111 družin. Pohvale vredno je zlasti to, da so organizatorji uspeli pritegniti tudi starejše krajane in ženske, nič pa seveda niso mogli proti slabemu vremenu, ki jim je večkrat ponagajalo. Športno društvo je organiziralo tudi nogometne tekme, v katerih so se pomerili starejši rekreativci in veterani Tudi mladim nameravajo v prihodnje posvetiti še več skrbi ' Športno društvo LIPA Šmartno ob Dreti je brez dvoma eden najuspešngših športnih kolektivov v občini po organizaciji množičnih trim akcij (v letu 1979 seje v občini udeležilo vseh trimov 2168 ljudi od tega samo v Šmartnu 554). Za to gre zahvala prizadevnim organizatorjem in vse večji osveščenosti krajanov. Sicer p a je športno društvo LIPA Šmartno ob Dreti dobilo za svoje delo v letu 1978 občinsko priznanje OF občine Mozirje. RADO ŠTRUKELJ Od 31. 3. do 6. 4. 1980 - Mr. TONE RESNIK, dipl. vet. g MOZIRJE tel. 830-978 Z od 7. 4. do 13. 4.1980 - Mr. JOŽE MERMAL, dipl. vet. hr LJUBNO, tel. 840-044 od 14.4. do 20. 4. 1980 - CIRIL KRALJ, dipl. vet. M LJUBNO, tel. 840-054 5! od 21. 4. do 27. 4. 1980 - DRAGO LUKAN, dipl, vet J GORNJI GRAD, tel. 842-001 ' Dežurna služba prične ob 14. uri in traja do 7. ure zjutraj $! ter ob nedeljah in praznikih. < 4 Planincem na pot 3 Sekcija za pripravo in izvedbo izletov in pohodov, ljubiteljev narave in planin priporoča vsem udeležencem, da se za izlete in pohode dobro pripravijo - kondicijsko in opremijo z ustreznimi oblačili in obutvijo, da ne bo prišlo do neljubih neprijetnosti Za vse informacije se obračajte ni društvene odbornike, ki vas bodo o vsem kar vas zanima sproti obvesti 11 Izletniška sekcij PD MOZI1 Želimo, da bi se izletov in pohodov udeležilo čimveč planincev, da bi tako spoznali še druge kraje in planine širom naše domovine. m VI IG! Za vse izlete in pohode bomo še sproti obveščali s plakati na vseh mestih kot doslej. Vsi izleti bodo izvedeni, razen v slučaju če na dan odhoda zjutraj dežuje, takrat izlet odpade in se vse udeležence obvesti o novem datumu, oziroma se denar za prevoz vrne. Na strelišču „Savinjske novice” izhajajo mesečno — Izdaja SO in delovne organizacije občine Mozirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Aleksander Videčnik — Tehnični urednik Niko Kupec — Uredništvo in uprava: Mozirje 175, telefon: (063) 830-017 — Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje številka 5076-637-56 — Savinjske novice, glasilo SO Mozirje — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do 20 .v mesecu — Stavek, filmi in prelom ČZP Dolenjski list Novo mesto — Tisk 1 na rotaciji Ljudske pravice v I Ljubljani — Po mnenju IS SRS, Sekretariata za informacije (št. 421 1 72 z dne Ì 9. maja 1973) je časopis opro- 1 ščen davka na promet pro-izvodov. JJ